Tiskovina • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana • Cena 3 €

Maj 2013 • Leto XXIV

5

Kar Bog počne, dela popolno in

absolutnonaše slabotne sile

za velika dejanja

Kje je zanKa, v Katero smo ujeti?

2

Iz našIh starIh števIlk

Polaganje rok je najbolj prvinska gesta človeka. To je gesta potrditve povezanosti v prijateljstvu, ljubezni, je pa tudi gesta, s katero izražamo sočutje, s katero tolažimo, bodrimo, opogumlja mo ali pa zgolj pozdravimo starega prijatelja. Žal imamo danes zelo malo iznajdljivosti v komuniciranju »brez besed«, ker se telesnih dotikov bojimo.

Poleg govorjene besede je polaganje rok v Svetem pismu naj močnejše izrazno sredstvo.

Običajno pomeni blagoslov oziroma podeljevanje duhovnih dobrin. Spada med najstarejše bogoslužne kretnje.

Tudi Jezus je polagal roke na ljudi (prim. Mr 10,16; Lk 13,13; Mr 16,18; Apd 8,16–17). Prav tako pa so s to kretnjo posvečevali služabnike oltarja. V Cerkvi se je polaganje rok ohranilo do danes. To pomenljivo znamenje podelitve Svetega Duha srečamo pri zakramentu svete birme in zakramen­tu mašniškega posvečenja. Sčasoma je polaganje rok prišlo tudi v obrede drugih zakramentov: bolniškega maziljenja in sprave pri odvezi.

V molitvenih občestvih Prenove v Duhu polagamo roke pri molitvi za posameznika, ki izrazi željo za

naše roke – Gospodovo orodje

tovrstno molitev. Ko nekdo prosi za molitev, navadno stori to zaradi težave ali stiske in ker čuti potrebo po Božji pomoči. V molit vi zanj z vso vero prosimo in se zanj Bogu zahvaljujemo. Kretnja polaganja rok ima zgolj vlogo besed: »Tukaj smo s tabo. Razumemo te. Ti si del naše skupine, nisi sam. Ne boj se, Gospod ti bo pomagal, kakor je tudi meni in nam vsem.« Nikakor polaganja rok pri molitvi ne zamenjuj­mo s polaganjem rok raznih »zdravil­cev« (bionergetikov ...), ki jih danes srečujemo v alternativni medicini. Kristjani se (drugače od omenjenih »zdravilcev«) jasno zavedamo, da nimamo v posesti nikakršnih »moči« niti energij niti ne polagamo rok zato, ker bi imeli zdra vilno moč ali sposob­nost zdravljenja. Naše polaganje rok je zgolj posnemanje načina molitve nad

bolniki iz prve Cerkve, ki je najbolj »od blizu« poznala Jezusov način.

Končno nas tudi izkušnja takšnega načina molitve uči, da je prava in učin­kovita. Pomislimo, koliko težav, stisk, notranjih ran in zvezanosti je Gospod ozdravil in rešil v naših molitvenih občestvih prav po molitvi s polagan­jem rok. Zato bi vsako molitveno občestvo moralo gojiti tovrstno molitev, čeprav se čuti nesposobno, neizkušeno, se boji, da ne bo sadov molitve ... Vse to so samo slabi izgovori in z njimi je treba enkrat opravi ti.

V osrečujočem upanju, da je Gospodov Duh tisti, ki vse oživlja in posvečuje, se prepustimo kot voljna glina – Umetnikovim rokam.

Sašo Mugerli, Prenova 5/1997

PRENOVA je list Prenove v Duhu, 2013, leto XXIV, št. 5

Odgovarja: Miodrag Kekić, e-pošta: mio.kekic@gmail.com

Ureja in zbira prispevke: Marija Bukovec, Savlje 46, 1000 Ljubljana, e-pošta: marija.bukovec@siol.net

Uredniški odbor: Igor Lovišček, Marjan Dvornik, Janez Cerkovnik, p. Marijan Šef in Marija Bukovec

Lektorira: Marjeta Žebovec

Naročila revije in knjig: Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1, 2000 Maribor, tel.: 02/420 11 37,

E-pošta: prenova.v.duhu@rkc.si Strani na internetu: http://prenova.rkc.si/

Postavitev in urejanje Prenove na internetu: Helena Sernec

Založila: Prenova v Duhu

Tisk: Špes, grafični studio d.o.o.

Izdaja: Prenova v Duhu. List izhaja enkrat mesečno. Vrednost 3,00 EUR. Letna vrednost (11 številk) znaša 20,00 EUR. Plačali jo boste s položnico, ki vam jo bomo poslali. Lahko se odločite tudi za podporno naročnino; z njo želimo zbrati denar, da bomo revijo poslali tistim, ki si je ne morejo kupiti. Naročnino na Prenovo pa lahko tudi podarite; sporočite nam svoj naslov in naslov obdarjenca!

Transakcijski račun Društva Prenova v Duhu: 24200 - 9004376942ISSN (tiskana izdaja): 1581-3916, ISSN (online): 1581-2924

Foto prva stran Klemen Čepič in zadnja stran Marija Maruša Maraž

Dragi bratje in sestre v Duhu Jezusa Kristusa!

Mesec maj, ki nas znova razvesel­juje s svojo razcvetelo lepoto, nosi v sebi bogate vsebine naše vere. Najprej smo še v velikonočnem času, ki se po vnebohodu odpre v eksplozijo binkoštnega praznika prvih sadov razlite Božje ljubezni na človeštvo. Jezusova zmaga je zanj dokončna, za nas pa začetna točka poti v novo življenje po Njegovem Duhu, ki nam je bil poslan. Nujno potrebujemo te moči od zgoraj in tega Ognja, ki ga je Jezus vrgel na zemljo, da bi zmogli pričevati svetu za Kristusa in Njegovo zmago.

Potrebujemo novih binkošti, njihovo stalno obnavljanje in dogajanje ter poglabljanje. Prav je, da nas vedno znova žeja po novem in svežem izlitju Duha v naših srcih. Pa tudi ves svet je žejen Božje ljubezni. Brez te Žive Vode se namreč pogrezamo v vedno

bolj mizerno postmoderno puščavo nihilizma in brezupne izpraznjenosti. Spomnimo se samo, kako italijanski avtor Galimberti v svoji zadnji knjigi pretresljivo opisuje tako puščavo med mladimi, ki jim je nihilizem (ko nič nima več smisla) strašni ‚prijatelj‘. Kdo bo molil za ta mlada srca, če ne prav mi, udje Prenove? Kdo bo ponudil sebe, da postane kot pretočna cev in kanal, po katerem bo Duh lahko prihajal do drugih, če ne prav mi, ki smo že pili od Njega?

K Svetemu Duhu spet kličimo z obnovljenim hrepenen jem, naj nadaljuje svoje čudeže novih binkošti med nami!

Posebej se mi v pričujoči številki zdi čudovito brati priče­vanje Charlesa Whiteheada in drugih o srečanjih z nadškofom Bergogliem, sedanjim papežem, ko je bil še v Argentini zelo

vseBInateMelJI

Kar Bog počne, dela popolno in absolutno 4aktualno

Papež Frančišek, prenova, evangelizacija in ekumenizem 7Aktualno 7hoJa z JezusoM

Naše slabotne sile za velika dejanja 8svetI duh

SEMINAR SVETEGA DUHA - kjerkoli in kadarkoli 9LeTo vere in karizmaTično gibanje

Pričevanje krščanskega življenja 10izobraŽevanje

Slavljenje in služenje 12Pridi in PogLej

Kje je zanka, v katero smo ujeti? 13PoročiLo

Pridi k izviru Žive vode 16Po seminarju GLEJ, LUČ! 20oBvestIla 21

Modre Misli

Dihaj v meni, Sveti Duh, da bom, kar

je sveto, mislil. Ženi me, Sveti Duh, da bom,

kar je sveto, delal. Vabi me, Sveti Duh, da bom, kar

je sveto, ljubil. Krepčaj me, Sveti Duh, da bom,

kar je sveto, varoval. Varuj me, Sveti Duh, da ne bom

nikdar izgubil, kar je sveto.

Molitev, pripisana sv. Avguštinu

naklonjen Katoliški karizmatični prenovi. To nas samo potrjuje v prepričanju, da ga je na čelo Cerkve res pripeljal Sveti Duh, začetnik karizma­tične prenove, ki ve, kakšno vodstvo v našem času potrebu­jemo. Veselimo se teh znamenj Njegovega delovanja in še bolj zaupajmo v Njegovo moč!

Kakor apostoli v binkoštni dvorani želimo tudi mi v tem majniku z Marijo, Nevesto Svetega Duha, ponovno iz vsega srca klicati Njega, ki vse oživlja in deli nedojemljive darove, na vso Cerkev, na vse človeštvo.

Pridi, Sveti Duh, pridi po mogočni priprošnji brezmadež­nega srca Marije, Tvoje preljube neveste, vseh angelov in svetih, posebno svetega Jožefa! Pridi, Sveti Duh, pridi po neizmernem zaslužen­ju presvetega Srca Jezusovega in oblikuj naša srca po njem!

Vaš p. Mio Kekić DJ

uvodnIk

4

Spoštovani bralec, bralka! razlaga veroizpovedi, ki smo jo obravnavali skozi vrsto katehez, nas pravzaprav vodi k temu, da bogu izročamo sebe in svoje življenje. velika noč, velikonočno obdobje in binkošti so pravzaprav vrhunec te izročitve. bog je ne samo naš Stvarnik, odrešenik, Posvečevalec, pač pa tudi oseba, ki je vedno z nami in v nas. izpovedujemo, da njemu pripadamo. on pravzaprav želi le to. da bi popolnoma pripadal njemu, ni nujno, da sem posvečena oseba. Pač pa je vsak človek njegov sin, njegova hči. zato nas veroizpoved vodi k popolni podaritvi. Tudi v tem času je še kako aktualna. Pa si oglejmo, kaj nas glede tega uči velika cerkvena učiteljica Terezija avilska.

teMelJI

Kar bog počne, dela popolno in absolutno

Besede bodo namreč manj sposobne izraziti to, kar občutita drug do drugega. In tako lahko zaljubljenci ure in ure sedijo na klop’ci in le sem ter tja kaj rečejo kot: Rad te imam. In drugi to razume v vsej tej polnosti. Čeprav sta tiho, govorita.

Če to prenesemo na Boga, govorimo o notranji molitvi. Ta nova ljubezen ne pozna nobenih meja. Mala Terezija pravi: “Če bi napravila vse zločine vsega sveta, vem, da me moj Oče v nebesih še vedno ljubi.” Kolikor bolj to dojamemo, toliko manj ostane, da mu še z besedami povemo. To je notranja

PIŠE: nIko ruPnIk

podaritev boguOdločilen prvi korak, ki je

potreben za vsakega izmed nas je popolna podaritev Bogu. Te besede ne moremo izčrpati. Ta beseda ima vsak dan drugačen pomen. To je najpomembnejša oblika našega sodelovanja z Bogom. Da bi lahko Bog po nas deloval. To pa ne ustvari milosti. Ne morem reči: Prepustil se bom Bogu in potem bom imel vso milost. Je samo predpostavka, da Bog lahko milost da. Ne morem ga prisiliti, da mi bo nekaj dal, čeprav si to želi. Toda v meni morajo biti ustvarjeni pogoji za to.

Stvarniku se je treba izročiti brez zadržkov. Terezija Avilska bi nas rada pripravila, da bi svojo voljo podredili Božji volji. Največja ovira za Boga v nas, da ne gremo do popolnosti, je, da nam manjka te popolne podaritve: biti moram pripravljen. Če se prepustimo Bogu, nas bo hitro peljal k izvirom žive vode. Če pa mu postavimo ovire, tega ne more. Kakšna moč je skrita v tej popolni podaritvi!

Kakšen je notranji odnos med višjo molitvijo (kontemplativno) in popolno podaritvijo?

Pri molitvi je ravno tako kot pri naših pogovorih. če se dva poznata, si imata veliko povedati. kolikor bolj se spoznavata, kolikor rajši imata drug drugega, toliko manj si pozneje govorita. molčeča postajata.

Foto Marija Maruša Maraž

5

teMelJI

molitev. Če prihajamo v to stanje, potem je zelo pomembno, da obnovimo svojo popolno podaritev. Tako počasi pride do združenja z Bogom – do nadnaravne molitve.

Če se temu Božjemu veličastvu podarimo z enako ljubeznijo, kot nam jo On podarja, se bomo čudili, kaj vse nam On lahko da. K rasti nam pomaga vso večnost. Ljubezen ne pozna meja. Zato se ne obotavljajmo.

Če rečem Bogu: DA, vse moje življenje pripada Tebi, si mislim: Kaj bo On storil z menoj? Kaj sploh lahko naredi kot samo to, da nas ljubi? Ali ni to noro?

On se je popolnoma dal v naše roke s tem, ko se je učlovečil v evharistiji. Nas pa je strah, da bi se mu prepustili. Koliko časa, truda, odpovedi raznim strahovom in zagledanostim vase potrebujem, da bi se mu popolnoma prepustil? Zato je pomembno, da mu s srcem govorim: “Vse bi rad delal z veseljem in nesebično Zate!” Potem se lahko tudi Bog odpre.

Velikokrat se nam dozdeva, da smo Bogu že vse prepustili, dali. Toda nenadoma opazimo, da smo mu dali samo obresti, glavni kapital pa smo obdržali. Zato se v našem življenju vprašajmo, komu pripadamo: Bogu ali samemu sebi?

Če pripadam samemu sebi, sem človek, ki ima veliko skrbi in mnogo strahov in me bo vedno strah, da mi bo nekaj vzeto. Kolikor bolj sem privezan na samega sebe, toliko več ključavnic potrebujem na svojih vratih. Kolikor bolj pa pripadam Bogu, manj se mi bo treba bati, da mi bo kaj vzeto. Ničesar nimam. On je moj Lastnik. In On naj gleda, kako bo obvaroval te stvari. To ni pobožnost nad oblaki, ampak zares pravo, resnično življenje. On ima večji interes zaradi mene in mojega zdravja, kot pa zmorem jaz skrbeti za to. In človek si za to prizadeva vse življenje. Bog pa je ob njem vse življenje z vso polnostjo in človek se mu ne prepusti. Zato je treba imeti poguma za ta “salto mortale”. Postanem lahko neverjetno svoboden. Vse, kar držim čvrsto zase, je izvir mojih strahov in stisk. Ne ustvarjajmo si iluzij,

Skupaj z Bogom smo vse-mogočni, zakaj nas je potem strah?! Sprejmi, kar je Božja volja, in se boš čudil, kako boš vsak trenutek imel potrebno moč. Če pa že danes živiš za jutri, potem ni nobene moči. Za to, kar bo jutri, danes še nimaš moči. Trenutek je tvoje življenje in v tem trenutku imaš milosti.

Ta samopodaritev je izraz popolne ljubezni. Samo kdor ljubi, se podarja. To je nujnost. Potreba ljubečega. Ljubezen teži za izgubo samega sebe. Želi biti popolnoma v drugem. Vzor: troedini Bog. Kdor vidi Sina, vidi Očeta, pravi Jezus. Sin je podarjeni Oče in Sin je ponovno »podarjanje« nazaj Očetu. Sveti Duh pa je to »podarjanje« med Sinom in Očetom. Bog pa se ne igra. Kar Bog počne, dela popolno in absolutno. Po človeško bi rekli, da bi Oče prenehal obstajati, če bi se mu Sin ne podaril nazaj. Tako popolna in dokončna je ta podaritev, Božja ljubezen. Troedini Bog živi iz te ljubezni, drugače ne bi mogel obstajati. Tako ko sam sebe podarja, doživlja največjo srečo. Kdor ljubi in se podarja, je najbolj svoboden in najbolj srečen. Popolna podaritev je znamenje popolne ljubezni.

Kolikor bolj se ljudje med seboj spoštujejo, toliko bolj se tudi čudijo drug drugemu. Samo tisti, ki se čudi, lahko ljubi. Ta človek, ki ga imam rad, je zame tako dragocen, da sem ga lahko izbral izmed sedmih milijard. Ali se niste poročili z najlepšim/o? Toda to odkrivate vse življenje. Ker boste v njem/njej odkrivali dragulj, boste toliko manj pričakovali, da vas bo ljubil/a in toliko bolj boste vi ljubili.

Toda ljudje smo omejeni. Bogu pa je to možno, ker je Bog najpopolnejši in izvir moje največje sreče in mu lahko najbolj zaupam. Kolikor časa se bomo bali Bogu dati vse, misleč, da nam bo kaj ukradel, toliko časa ne bomo stoodstotno srečni. Doživeli bomo, da smo vse prejeli.

da smo se popolnoma podarili!Bog torej ne prisili naše volje. Zaradi

svobode smo Bogu najbolj podobni. Četudi človek zlorabi svojo svobodo, Bog poseže vmes, in ga iz tega, kar je človek napravil, ko je zlorabil svobodo, hoče spet pripeljati k pravi svobodi. Koliko je zlorab svobode na škodo drugega. Ampak Bog ima takšno spoštovanje pred svobodo, da nam noče vsiliti dobrega. Bog samo ponuja. Ne sili. Zlo pa dela s prisilo.

Zato je tako potrebno, da se mu prepustimo, da bi nam lahko dal, kar nam ponuja. Terezija pravi: Bog vzame samo to, kar mu mi damo. Mistik Echart pravi: Bog lahko vstopi vate tako daleč, kolikor si ti iz sebe izstopil.

prosta potBožja ljubezen mora dobiti v nas

prosto pot. Gospod lahko svobodno deluje v neki duši samo tedaj, če se je ta popolnoma prepustila Njemu. Ker je tudi velik prijatelj, se daje. Bog tvega, da se Njegovi odrešenjski načrti ponesreči­jo ali da jih mora spremeniti. Spomnimo se padca prvega človeka. Bog je moral spremeniti svoj odrešenjski načrt. Tako veliko je Božje spoštovanje naše volje, naše svobode. Sv. Ignacij pravi: V svojem življenju naj tako delam, kot da je vse odvisno od mene in mojega delovanja in hkrati, da je vse odvisno od Božje milosti. Če bom imel to pred očmi, se ne bom nikoli polenil pa tudi zaradi dela ne bom nikoli prišel v stres. Milost je odvisna od mojega sodelovanja.

Moje sodelovanje torej ne ustvari milosti, ampak omogoči prosto pot, da milost lahko deluje. Naše sodelovanje je zelo pomembno, vendar je le klic na pomoč. Nič več. Bog zahteva, da človek pritrdi Božjemu načrtu kot Marija. Milost bo delovala šele, ko ji bomo mi dali prostor.

Gospod, sprejmem to, kar je Tvoja volja, tvoj načrt! Napravil bom samo en korak, ne pet korakov! In čudil se bom, kako sem to zmogel!

6

aktualno

Karizmatično svetovanje 2005Februarja 2005 sem kot novi

predsednik ICC (Mednarodno kariz­matično svetovanje o evangelizaciji sveta) potoval v Buenos Aires z ne­katerimi člani Sveta ICC (luteranci, reformiranimi verniki, binkoštniki in katoličani). Nekaterim izmed nas so se pridružile tudi naše žene. Z nami je potoval tudi naš anglikanski upra­vitelj Fran Armitage, da bi se tam srečal z voditelji različnih cerkva in bratstev. V Buenos Aires smo odšli, da bi pospešili ekumenske odnose in dejavnosti v skladu z vizijo ICC.

To – ICC namreč – so leta 1984 ustanovili častiti Michael Harper, brat Tom Forrest in častiti Larry Christenson s trojnim namenom: prenova v Svetem Duhu, večja edinost med kristjani in da bi

Charles Whitehead je o novem papežu Frančišku v tej okrožnici (euccril) zapisal

naslednje:»Sue in jaz sva v sredo, 13. marca, tik po

19. uri, kot milijoni ljudi po vsem svetu gledala televizijo in željno pričakovala

naznanitev imena 265. naslednika sv. Petra. ko je kardinal protodiakon izgovoril ime kardinala jorgeja maria

Bergoglia iz Buenos airesa v argentini, sva bila zelo vzradoščena. To ni bilo ime, ki bi se pogosto pojavljajo zadnje tedne

v napovedih, kdo je ‘papabile’, vendar sem bil močno prepričan, da so kardinali

volivci izbrali pravega moža. zakaj sem čutil tako in zakaj sva bila tako vesela, ko

sva iz kardinalovih ust zaslišala to ime?

papež Frančišek, prenova, evangelizacija in ekumenizem

7

aktualno

evangelij združil ves svet. V Buenos Aires smo torej šli s to vizijo k tam­kajšnjim cerkvam, svoj prvi obisk pa namenili prav nadškofu v tem mestu kardinalu Jorgeju Mariu Bergogliu.

podpora naši vizijiKardinal Bergoglio nas je sprejel

zelo prijazno. Zaželel nam je, naj se dobro počutimo v njegovem mestu, in zelo podprl našo vizijo in poslanstvo. Ko smo se pogovarjali, nam je takoj postalo jasno, da je to človek, ki že dela to, kar smo mi prišli širit. Bil je v dobrih in odprtih stikih z voditelji drugih ver in bratstev. V njem smo našli prijetnega, skromnega, humorističnega, pogumnega in zelo inteligentnega moža, pastoralno občut­ljivega, moža molitve in popolnoma predanega Jezusu Kristusu ter nalogi, da ga vsi spoznajo. Da bi se to zgodilo, je prepoznal pomen delovanja Svetega Duha, ki ustvarja harmonijo med cerkvenimi voditelji. Ko smo končali pogovor in se pripravljali na slovo, je pokleknil in nas prosil, naj molimo zanj; prav posebej žene, katerih molitve so bile vedno zelo močne! Ko smo molili zanj in z njim, smo nanj položili roke. On pa nas je opogumil in blagoslovil za vse, kar smo delali v prihodnjih dneh.

presenetljive potiOd tega dne dalje sem mislil

nanj in od časa do časa tudi molil.

Opogumljalo me je tudi to, ko sem zvedel, da je na prejšnjem konklavu, na katerem je bil izvoljen papež Benedikt XVI., kardinal Bergoglio dobil močno podporo. Kratek čas, ki smo ga preživeli z njim leta 2005, nas je prepričal, da je to pomemben Božji mož. Zadnji hitro končani konklave, pa, da je to mož 'prav za naše čase' (Estera 4,14). Kar smo videli po njegovi izvolitvi, me je prepričalo v tem pogledu. Željno gledam naprej, kako močno in na na presenetljive načine bo Sveti Duh deloval v njem v prihodnjih tednih in mesecih. Zelo pomenljivo je, da si je izbral ime Frančišek. Prepričan sem, da bomo videli bolj sproščeno, odprto in preprosto papeštvo, bolj sodelujoč in zboren pristop k vodenju Cerkve, bolj preprosto in neposredno oznanjanje Jezusa Odrešenika svetu in večjo skrb za siromašne in zatirane ljudi. Upam, da bomo laiki dobili pomembno mesto in vlogo, ter v tesnejše odnose med cerkvenimi voditelji. Vse to so dobre novice. Zato vas prosim, da se združimo v molitvi za tega ponižnega, a pogumnega Božjega moža – papeža Frančiška.«

prenova, evangelizacija in ekumenizem

Ralph Martin, predsednik Renewal Ministries (bil je že tudi v Sloveniji, op. prevajalca), ve, da papež Frančišek prijateljsko gleda na

Karizmatično prenovo, evangeliza­cijo in ekumenizem. Na svoji spletni strani je zapisal: »Številni ljudje so mi poslali fotografije papeža Frančiška, ko je bil še nadškof v Buenos Airesu, s prošnjo evangeličanskih pastorjev, naj molimo zanj skupaj z bratom Ranierom Cantalamesso, ki mu stoji ob strani (papežev pridigar, pisec več knjig bogate duhovne vsebine, op. prevajalca). Predstavnik binkoštnega gibanja je to fotografijo dal na splet, ob tem pa pripomnil, da je bil kardinal Bergoglio leta zelo dejaven v letnih dialoških srečanjih med katoličani in binkoštniki (Encuentros Fraternos entre Catolicos y Evangelicos en el Espiritu Santo), kot tudi duhovnih vajah za duhovnike in pastorje, ki so jih pripravili pred vsakim takim srečanjem. Zapisal je: 'Zelo me je razveselila izvolitev Bergoglia, moža, polnega Duha in globoke predanosti ekumenizmu'.«

prenova v argentiniKardinal Jorge Mario Bergoglio

je bil kontaktna oseba Prenove v Argentini. »Basic Guidelines« leta 2012, temeljne smernice, ki so jih odobrili argentinski škofje, odobravajo in opredeljujejo Katoliško karizmatično prenovo v Argentini kot »tok milosti«.

KEES SLIJKERMAN, iz okrožnice za marec Evropske katoliške

karizmatične prenove (Euccril), prevedel Jože Pavlič

papež Frančišek, prenova, evangelizacija in ekumenizem

88

hoJa z JezusoM

vemo o Njem, kolikor se nam je razodel v Jezusu in kolikor se komu še razodeva po Svetem Duhu, da osvetli to, kar nam je govoril in delal Jezus, preden je šel na križ. Takrat je Jezus obljubil, da pride Sveti Duh Tolažnik, ki ga bo Oče poslal v Njegovem imenu: »Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Jn 14, 26). V nasled­njih odlomkih v Janezovem evangeliju beremo, da nam je Sveti Duh dan od Očeta in Sina, kar nam ponovno potrjuje enost Svete Trojice. Pove pa tudi poslans­tvo Svetega Duha: je tisti, ki tolaži, uvaja v resnico, poveličuje, daje moč, posvečuje in oznanja prihodnje reči.

Sveti Duh nam je bil dan, da bi po njegovem delovanju imeli v sebi večno življenje, ki nam ga je pridobil Kristus z daritvijo. Prav tako je Sveti Duhu tisti, ki nas preobraža v Božje otroke po krstu in drugih zakramentih, ki jih prejemamo v Cerkvi, da bi postali čim bolj Bogu podobni, da bi postali sveti, kakor je svet Bog. Tega pa ne moremo doseči z lastnim prizadevanjem. Naše delo pri tem je, da spolnjujemo Božje zapovedi in prisluškujemo, kaj nam govori Sveti Duh in se varujemo greha, ki je edino zlo. Ne smemo pozabiti, da se proti nam vedno bojuje hudobni duh. Zato je potrebna stalna čuječnost. Ker se v edinosti najbolj zrcali Božja podoba, lahko vidimo veliko prizadevanje hudobca, da bi to edinost

če premišljujemo o eni osebi Svete Trojice, je skoraj nemogoče, da ne bi mislili na boga kot celoto, ki deluje v popolni edinosti in môči. zakaj pravzaprav govorimo o bogu, kot troedinem? Preprosto zato, ker je bog sam v sebi popoln. on nosi v sebi vso polnost odnosov, je ljubljen in ljubi, se daruje in je darovan in še bi lahko naštevala. toda v ta krog spadajo vsi tisti odnosi, ki oživljajo, so ustvarjalni, nabiti z ljubeznijo, modrostjo, vednostjo in močjo, ki ni nasilna, čeprav zmore vse.

PIŠE: S. zinka PajTLer dko

Morda bo za globlje razmi­šljanje o Sveti Trojici prav prišla majhna prispodoba,

ki je tudi meni pomagala do nekoliko večjega razumevanja. Če Boga Očeta primerjamo z vodo, ki je vir vsega življenja, Sina z ledom, ki je trda oblika vode in predstavlja materijo, saj se je tudi sam učlovečil, in Sveto pismo pravi, da je po njem in zanj vse ustvarjeno. In če Svetega Duha primerjamo z dežjem, ki stori, da vse postane rodovitno, skratka vpliva na mnogovrstne učinke v naravi, potem bolj začutimo to enost v različnosti delovanja Boga samega. Ravno zato, ker je Bog absolutna polnost sam v sebi, ga mi ne moremo spoznati, mi smo le Njegova stvaritev. Toliko

Foto

Kle

men

Laj

evec

naše slabotne sile za velika dejanja

razbijal tudi v nas, ki se imenujemo in smo Božji otroci. Ne dajajmo prostora nobenemu duhu teme, ki si vedno prizadeva, da bi v nas izmaličil Božjo podobo in nam ogrozil večno življenje.

Pričakuje se, da kristjan, ki je razsvetljen po Svetem Duhu, sveti v temi današnjega časa, ki je strahotno preobremenjen in ločuje ljudi med seboj. To pa povzroča mnoge nesporazume in onemogoča zdravo komunikacijo. Mnogi ljudje danes ne vedo, kaj je prav in kaj ni. Zato iščejo vsemogoče načine življenja in mišljenja, da bi našli Resnico, po kateri hrepeni vsak človek vsaj na dnu srca. Ne pozabimo, da je v največji temi vidna tudi najmanjša iskrica. Ni se nam treba bati, če še nismo dovolj velika luč. Potopimo se v Božjo ljubezen in jo prinesimo ljudem. Potem bo ogenj Njegovega Duha razsvetlil človeštvo, ki čuti bolečino razdeljenosti, da se bo ponovno vrnilo k Bogu v edinost Svete Trojice.

Po krstu smo postali Kristusovo telo, zato smo dolžni vršiti Njegova dela.

Če bo naša vera dovolj močna, bomo to tudi zmogli, saj pri tem nismo sami, z nami je Troedini Bog, ki je vsemogočen in naredi kar koli hoče. Potrebna nam je le ponižnost, da Bog lahko uporabi naše slabotne sile za velika dejanja, da se nihče ne bi hvalil pred Njim, kakor nam omenja Sveto pismo.

99

MInI seMInar

Je zelo preprost in učinkovit način poglablja­

nja v svete skrivnosti. Je seminar osebne duhovne prenove, ki ga opravimo na čast in v zahvalo Svetemu Duhu. Nekateri ga imenujejo tudi seminar notranje­ga veselja in miru oz. seminar izjemnih Božjih milosti. Ta 'mini seminar' lahko opravimo kjerkoli in kadarkoli. Najpomembneje je, da si prizadevamo za ponižno, otroško, skesano in čisto srce. Vse drugo bo naredil Bog sam. Zaupajmo.

učinKovitokjerkoli in kadarkoli

Prvi korak: vsak dan večkrat zmolimo molitev O pridi, Stvarnik Sveti Duh obišči nas, ki tvoji smo ...

Drugi korak: odpovejmo se praznim posvetnim novicam, mislim, besedam, podobam, filmom in glasbi ter si večkrat dnevno raje zapojmo, zamrmrajmo in zažvižgajmo himno S skupno pesmijo prosimo in pesem zmage Nebeški Jeruzalem.

Tretji korak: v stanovanju si na hladilnik, domačo oglasno desko ali na kak drug pomemben prostor nalepimo izpisanih vseh 12 sadov Svetega Duha in jih ob vsaki priložno­sti preberimo. LJUBEZEN, VESELJE, MIR, POTRPEŽLJIVOST, BLAGOST, DOBROTLJIVOST, DOBROHOTNOST, KROTKOST, ZVESTOBA, SKROMNOST, ZDRŽNOST, ČISTOST.

Četrti korak: večkrat si preberimo, pre­mislimo, premolimo in podčrtajmo tri odlomke iz Svetega pisma Nove zaveze: Pravila krščanskega življenja (Pismo Rimljanom 12,1–21), Poslušanje in iz­polnjevanje besede (Jakobovo pismo 1,19–26), Novo življenje v Kristusu (Pismo Kološanom 3,1–17). Postu in molitvi se je najbolje posvetiti v času od praznika Jezusovega vnebohoda vse tja do štirinajstega dneva po binkoštih. To so dnevi prenove v Svetem Duhu. Prisluhnimo.

Janez Oblak

PRIDI, SVETI DUH

Pridi, Sveti Duh, vžgi v nas ogenj svoje ljubezni! Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje! Prenovil ga boš tudi po meni, vlival boš upanje tudi po meni, tolažil boš žalostne in osvobajal jetnike tudi po meni. Tudi po meni, ki sem prah in pepel, boš uresničeval mogočna dela svoje ljubezni. Tudi po meni, ki sem majhna in neznatna pred tabo, boš puščal za seboj sledove svoje moči. Zavej, Sveti Duh, naše upanje in naša moč! Zavej – tudi po meni!

Neda Milos

10

Danes smo mi Njegovi učenci in od nas zahteva, da storimo isto. Prepričan sem, da se

zaradi veličine te naloge mnogi od nas počutimo prestrašeni, ampak Gospod ne zahteva, da delujemo z lastno močjo, ampak da imamo trdno spoznanje, kako je On z nami. Ko beremo konec Markovega evangelija, nas Božja beseda vedno znova hrabri za evangelizacijo (preberimo Mr 16,9–20). Opazimo lahko, kako je Jezus pokaral učence zaradi njihove nevere in trdote, ker so odbili verjeti tistim, katerim se je prikazal po vstajenju. Kljub njihovi neveri in oko­relosti srca pa jim je naložil: „Pojdite po vsemu svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.“ (Mr 16,15–16). Gospod od nas ne zahteva, da evan­geliziramo, ker bi bili sveti ali polni vere ali zato, ker imamo odgovore na vsa vprašanja: On od nas enostavno zahteva, da to počnemo!!!

Kako je pomembno, da vsi verniki, posebno člani Katoliške karizmatične prenove dojamejo aktualnost Jezusovih besed: „Žetev je velika, a delavcev

pričevanje krščanskega življenja

malo“, lahko zaključimo zaradi okoliščin, v katerih živimo. Kajti v današnji, tako imenovani postmoderni družbi, se kaže globoka duhovna lakota. Mnogi so odprti in iščejo, na žalost pa pogosto sledijo napačnim ponudbam in jih tudi sprejemajo. V družbi se čuti veliko razočaranje zaradi neizpolnjenega političnega idealizma. Ob tem tudi znanstvena revolucija ni izpolnila svojih obljub, nasprotno, globoko je zgrešila izpolnitev svojih pričakovanj. Zaradi vsega je popolnoma gotovo, da je to, kar ljudje v splošnem potrebujejo, posebno zahodnjaki, več duhovnosti in manj materializma. Potrebe ljudi pa so potešene samo, če Jezusa spoznajo oziroma če ga srečajo, to je, če jim Njegov evangelij postane življenjsko

LeTo vere in karizmaTično gibanje

v naši prejšnji številki smo govor fra Smiljana kožula oFm sklenili z ugotovitvijo, da evangelizacija ni ena od možnosti krščanskega življenja, nekaj, kar bi želeli delati, ampak je naša dolžnost. Preden je odšel k očetu, je jezus učencem podelil avtoriteto in jim naročil, naj gredo po vsem svetu in naredijo vse narode za njegove učence.

pravilo. Papež blaženi Janez Pavel II. je neprestano pozival k „novi evan­gelizaciji“, kar tudi njegov naslednik Benedikt XVI. uporno počne (zapis govora je nastal še pred izvolitvijo novega papeža, op. ur.).

Dragi bratje in sestre, sporočilo evangelizacije vedno ostaja isto: oznanjati in slaviti Jezusovo življenje, smrt in vstajenje, slaviti Njegovo brez­pogojno ljubezen in sprejeti Njegov klic k spreobrnitvi in kesanju, kajti On nas je ustvaril, ustvaril nas je zase, za nebesa. Jasno je, da je pri tem treba imeti nov ogenj, ki ga Sveti Duh daje v izobilju Katoliški karizmatični prenovi. Zaradi tega je vitalnega pomena, da člani KKP kot posamezniki Božjega naroda živijo v skladu s svojimi odgo­vornostmi. Da bi to lahko uresničili, morajo biti pripravljeni, da kot Samuel rečejo: „Tukaj sem, Gospod! Govori, tvoj služabnik posluša.“

evangelizacija kot življenjski stil

Pogosto ko na križiščih in v trgovinah naših mest vidim Jehovine priče z njihovim časopisom „Stražni stolp“ v rokah, me obide žalost, malo pa tudi strah, ker tega, kar nam je Jezus zapovedal, preden je bil vzet v nebo, ne vršimo. Sveti Luka to opisuje v Apostolskih delih (Apd 1,4–9). Besede „Prejeli boste Moč, ker bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu, v vsej Judeji, v Samariji in vse do koncev sveta,“ označujejo, v čem je bistvo evangelizacije, a to je v pričevanju krščanskega življenja. To je v resnici močan in privlačen način in vsak kristjan se mora vpršati: Ali se moj življenjski stil in moje življenjske vrednote vsaj malo razlikujejo od življenjskega stila in vrednot življenja ljudi, ki me obkrožajo? Na žalost se zelo lahko zgodi, da nas svet „pogoltne“. Če pride do tega, izgubimo potencial pristnosti pričevalcev za Kristusa in Njegov evangelij. Mnogi neverniki doživljajo kristjane kot

licemere, ki živijo „preveč ekstrava­gantno in preveč luksuzno.“

V zgodovini krščanstva so največji evangelizatorji evangelij živeli resnično ter dosledno in prav to je bila njihova močna evangelizacija. Navedel bom dva primera, iz katerih bomo to mojo trditev razumeli. Ko je sv. Frančišek doživel spreobrnitev in ko so mu pridružili mnogi mladeniči, se je odločil zahtevati od Cerkve, naj potrdi Pravilo, po katerem je živel. V prvi točka tega Pravila pravi: Pravilo in življenje malih bratov sestoji iz iz­polnjevanja pravil evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa. Frančišek je od svojih bratov zahteval, naj se temu primerno obnašajo. Tako je nekega dne poklical brate in jim naročil, naj gredo oznanjevat in evangelizirat tako, da bodo po ulicah Assisija hodili po dva in dva, ko pa bodo molče obšli mesto, naj se vrnejo v Porcijunkulo, kjer je bil začetek te poti. Bratje so res šli, po vrnitvi pa so ga vprašali, kdaj pride na vrsto oznanjanje in evangelizaci­ja. Frančišek jim je odgovoril, da so s svojo hojo in s svojim vedênjem že pričevali za Jezusa Kristusa.

Spominjam se predavanja znanega sociologa Esada Ćimića, profesorja sociologije na Univerzah v Sarajevu in Zagrebu. Obiskal nas je v našem samostanu na Kaptolu v Zagrebu. Govoril je o tem, da ima pričevanje z življenjem, načinom, kako nekdo živi, veliko moč. Trdil je naslednje: „Če bi se vi, mladi frančiškani, zavedali, kolikšno moč ima vaše frančiškansko oblačilo, vaš habit, bi ga vedno nosili.“ V nadalje­vanju je razmišljal tudi o močnem pričevanju, ki ga nosi križ za vratom ali pa kakšno drugo krščansko znamenje vere.

Govor dr. fra Smiljana Dragana Kožula O. F. M. na seminarju „Jezus

živi“ 5. januarja 2013. Prevod mag. Andrej Justinek, stalni diakon

11

Marija, v Tebi se stikata hrepenenje Boga in človeka.V Tvojem »fiat« se zgodi »veliki pok« za rojstvo človeka. V Tvojem naročju počiva Beseda.V svojih dlaneh ljubkuješ in neguješ Ljubljenega.Tvoje ustnice mu šepetajo pesem Radosti.V Tvoji prepustitvi se poda na pot oznanjevanja.V Tvojem sočutju ga spremljaš na pot Odrešenja.V Tvojem naročju počije mrtvo telo Tvojega Sina.V Tvojem naročju se zgodi »fiat« zaupanja.V Tvojem zaupanju se zgodi Vstajenje.V Tvoj objem vstopi Vstali Gospod.V vajinem objemu sem varna. V Vajinem objemu me vodita domov.

Mira Marolt

Marija

Foto

: Ver

onika

Rija

vec

»vsak od vas je prejel posebno milost, tako da ste kot dobri upravitelji odgovorni za vse te različne milosti boga, in postavite sebe v službo drugih. če ste govorec, govorite z besedami, za katere se zdi, da prihajajo od boga; če ste pomočnik, pomagajte, kot da je vsako dejanje storjeno v naročilu boga, tako da v vsaki stvari bog prejme slavo, po jezusu kristusu, saj njemu pripada vsa slava in moč na vekov veke. amen.« (1 Pt 4,10–11)

Kaj je KatoliŠKa Karizmatična prenova

Katoliška karizmatična prenova je milost prenove v Svetem Duhu s svetovnim značajem in mnogimi izrazi v Katoliški cerkvi, od katerih ni niti eden enake oblike ali vsebine. Nima niti ustanovitelja niti skupine ustanoviteljev, in nima liste članstva. Bolje rečeno: je tok milosti, ki dovoljuje posameznikom in skupinam, da se izražajo na različne načine in oblikujejo organizacije ter dejavnosti, ki so pogosto neodvisne druga od druge, z različnimi poudarki. Kljub temu pa delijo enako temeljno izkušnjo in prevzamejo enak splošni cilj: slavljenje in služenje.

12

izobraŽevanje

slavljenje in služenjesluŽba mednarodne KatoliŠKe Karizmatične prenove omogoča razumevanje duhovnega toka in njegovih funkcij kot služabnika svetega duha

opredelitev pojmovKatoliška karizmatična prenova (KKP) = Katoliška binkoštna prenova = Prenova v Svetem Duhu

Catholic Charismatic Renewal (CCR)Renewal in the Holy Spirit = Prenova v Svetem Duhu

International Catholic Charismatic Renewal Services (ICCRS) = Služba mednarodne KKP

Za odnose v Katoliški karizma-tični prenovi je značilna svoboda združevanja, dialog in sodelovanje, ne pa integracija v urejeno strukturo. Vodenje (= koordinacija) je značilno kot nudenje storitve za tiste, ki to želijo, ne pa upravljanje.

Ponekod Katoliška karizmatična prenova organizira posebne strukture kot so skupnosti, mreže, šole za evangelizacijo, televizijske postaje, društva, verski inštituti in semenišča, kot tudi založniške hiše, glasbeništvo, misijonarstvo in pridigarstvo. Vse te, čeprav niso formalno povezane, imajo „karizmatični“ profil.

KatoliŠKa Karizmatična prenova danes

Osnovni cilji KKP so naslednji:• spodbujati zrel in stalen osebni

preobrat na Jezusa Kristusa, našega Gospoda in Odrešenika

• spodbujati odločilno osebno dovzetnost na osebo, prisotnost in moč Svetega Duha.

Ti dve duhovni milosti se pogosto izkazujeta skupaj, in se v različnih delih sveta imenujeta »krst v Svetem Duhu«, ali »osvo­boditev v moči Svetega Duha« ali »prenova v Svetem Duhu«. To najpogosteje razumemo kot osebni sprejem milosti krščan­skega spreobrnenja (iniciacije) in kot okrepitev za iskanje osebne pomoči v Jezusu Kristusu.

• spodbujati sprejetje in uporabo duhovnih darov (karizem) ne samo v Katoliški karizmatični prenovi, ampak tudi v širši Cerkvi. Te duhovne darove, redne in izredne, najdemo med laiki in kleriki. Njihovo pravilno razumevanje in uporaba v sožitju z drugimi elementi cerkvenega življenja je vir moči za kristjane na njihovi poti k svetosti in pri opravljanju njihovega poslanstva.

• spodbujati evangelizacijo v moči Svetega Duha, vključno evangeli­zacijo ljudi izven Cerkve, ponovno evangelizacijo kristjanov »samo po imenu«, evangelizacijo izvencerkvenih kulturnih in družbenih struktur. Katoliška karizmatična prenova spodbuja delitev vsega dobrega z oznanjanjem evangelija v besedah in dejanjih, in priča o Jezusu Kristusu skozi osebno pričevanje in skozi dela vere in pravičnosti, k katerim je vsak poklican.

• spodbujati stalno rast v svetosti z ustreznim vključevanjem karizma­tičnih poudarkov v polno življenje Cerkve. To se izvede s sodelovanjem v zakramentalnem in liturgičnem življenju Cerkve, v sprejemanju tradicije katoliške molitve in duhov­nosti ter v stalnem nastajanju katoliške doktrine (nauka), vodenega s strani učiteljstva Cerkve

Andrej Justinek po predavanju za izobraževanje animatorjev KKP

ljubljanske nadškofije

13

Pridi in PogLej

ob pogovoru o novi evangelizaciji je nekdo dejal: »Papež se je že spreobrnil. sedaj je vrsta na vseh drugih v Cerkvi, od vrha navzdol.«

PIŠE: MarJan dvornIk

Ko smo se pri biblični skupini pogovarjali o odlomku iz Apostolskih del, me je nagovoril

stavek, ki pravi, da so tisti, ki so bili določeni za večno življenje, sprejeli vero. Sprejetje je nekaj, kar človek naredi s svobodno voljo in z razumom, včasih pa tudi s srcem. S takim dejanjem se spremeni način življenja, ker se spremeni način razmišljanja. Naš Pip prav tako postavlja na prvo mesto zahtevo, da vsak pri sebi naredi nekaj drugače, da se spremeni v načinu razmišljanja, govorjenja in potem tudi ravnanja. Ampak, najprej je odločitev ZA – za z velikimi črkami – potem pa proces spreminjanja. Ko sprašujem tiste, ki jih Pip zanima, kaj so konkretno spre­menili pri sebi, pa ne dobim nobenega konkretnega odgovora. Celo nasprotno, marsikdo reče: »Saj to že delamo.« Torej ni treba ničesar spremeniti. Če smo si vsi edini – od Jezusa, prek papeža do duhovnikov in vernikov – da je začetek nove evangelizacije v spreobnjenju samega sebe, kako to, da se nič ne zgodi?

Kje je zanka, v katero smo ujeti, da nam gre spreminjanje samega sebe tako težko od rok? Janez v Razodetju govori o tem, kakšno bo dojemanje duše v nebesih: če ste tu lačni in žejni, tam ne bo nobenega pomanjkanja; če ste tu preganjani, bo tam radost in veselje v popolni svobodi; če vas tu bolezni in trpljenje tiščijo k tlom, tam ne bo nobene solze. Zato je vredno truda in prizadevanja, da bi dosegli to, kar nam je Jezus pripravil. Ob dejstvu, da je bila povprečna življenjska doba krajša od štirideset let, je bila smrt resničen izziv in ključno vprašanje vsakega človeka.

Mislim, da je temelj v motivaciji. To je tujka, po naše bi rekli, da ima

Kje je zanKa, v Katero smo ujeti?človek spodbudo, razlog za to, da se spremeni. V prvih stoletjih je bil razlog za verovanje očitno tako močan, da so vero v Jezusa sprejeli ljudje v razmerah, ko so vedeli, da so s tem postali državni sovražniki, da bodo mučeni in ubiti. Smrt je bila z Jezusovim vstajenjem premagana, v Jezusovem imenu so bili bolni ozdravljeni, mrtvi obujeni, ječe so se odpirale. Kaj pa danes?

Ko smo tisto aprilsko nedeljo pri kosilu komentirali oddajo Obzorja duha, v okviru katere so predstavili seminar iz Škofje loke, in ni bilo več jasno, kaj je ezoterika in kaj katoliški nauk, je sin preprosto dejal: »Ljudje to potrebujejo, v Cerkvi tega ne dobijo. In iščejo tam, kjer jim to ponudijo.« Kaj so torej ključne potrebe, teme ljudi? Gotovo ne lepe besede za čehljanje ušes, ampak: bolezni, brezposelnost, medsebojni odnosi, usahla vera pri otrocih in vnukih.

Vsem je razumljivo, da telesna aktivnost – telovadba, hoja, tek, plavanje – omogoča več zdravja, posebno v starejših letih. Ali to dobijo v svojih župnijah? Ali ni logično, da je v nedeljskam dopol­dnevu pri jogi v parku več ljudi kot pri maši? Če je človek bolan, išče vsako rešilno bilko, da bi ozdravel. V pastorali sedanje župnije ni skoraj ničesar, na kar bi se bolniki naslonili.

Obiski bolnikov na prvi petek so zaviti v tančico skrivnosti, tako da nihče v župniji ne izve, ali je molitev in zakrament bolniškega maziljenja komu pomagal k

ozdravitvi. V začetku pa je bilo tako, da so bolnike polagali na ulice Jeruzalema, da bi Petrova senca padla nanje in bi ozdraveli. Zakaj pri pridigah nikoli ne slišimo, kako je Jezus tisti teden ozdravil tega in onega po molitvi in zakramentih?

Razlog za to, da bi ljudje prišli in pogledali, je lahko samo, če bo to odgovor na resnična vprašanja življenja. Resnični odgovor bo pomenil motivaci­jo, resnični odgovor bo postal razlog za spreminjanje samega sebe.

v premislek:kakšne so tvoje resnične težave, ki jih želiš rešiti? naštej si jih. Potem pa si odgovori na vprašanje: katero od teh težav lahko rešiš v svoji župniji? za tiste, ki jih ne moreš rešiti, kje iščeš pomoč? zunaj krščanske vere? v novodobskih praksah? Predlagam, da na naslednji seji ŽPS začnete iskati načine in oblike pomoči ter jih ponudite vsem faranom. ali si to upate narediti?

Foto

Mar

ija M

aruš

a M

araž

14

stara zaveza

noetova barka (1 mz 6,13a.14; 7,1.4–5)

Dvanajst podob Cerkve v Svetem pismu

PsalMI

zaupanje v božjo zvestobomolitev ob psalmu 71

Foto Andrej Štremfelj

Bodi mi utrjena skala,h kateri lahko vedno pridem.Odločil si, da me boš odrešil, zakaj ti si moja skala in moja trdnjava.

Vem, kaj je trdna skala. To je skala, v katero se klin zabije z značilnim zvokom, plezalci pravimo, da zapoje. Tako zabit klin drži. Ob padcu plezalca zadrži njegovo težo. Ko se postavi na noge, lahko nadaljuje s plezanjem in doseže vrh. Odpre se pogled, ki zamaje njegovo dušo, da zapoje ob spremljavi vetrov hvalnico Stvarniku. Utrujeno telo in um prepustita prvenstvo Duhu in lahko zazna Božjo razsežnost.

Lepota, radost in nerazložljivo hrepenenje vedno znova dokazujejo, da smo ljudje duhovna bitja. In ko takole, ob tem psalmu razmišljam o Bogu, se mi končno po tolikih letih plezanja in po tisočih vprašanjih, zakaj to počnem, poraja odgovor. A ta odgovor lahko razume le tisti, ki se v sebi zaveda Duha. Duh govori Duhu. V gore hodim zato, ker se mi v vsej veličini odpre Božja razsežnost, bistvena dimenzija mojega bitja. Dolgo se je razum upiral temu spoznanju. Odgovore je iskal v čustvih, ki jih seveda poraja ta čudoviti gorski svet. Vidim, da to ni dovolj, da je to le pol poti, kjer ostajam še vedno samo zemeljski človek. Želim pa postati prerojen človek, kot ga je opisal Jezus Nikodemu. Počasi razumem, saj se tudi um preobraža v

kot smo si v zadnjih dveh letih pogledali po dvanajst imen za jezusa kristusa in marijo v Stari zavezi, tako se zdaj lotevamo dvanajst svetopisemskih podob za Cerkev. Že davni bralci Svetega pisma, cerkveni očetje, so nam nakazali, da je bil ta del božjega načrta nakazan očakom in prerokom. zakaj ne bi bil v oporo tudi nam, ko danes želimo globlje razumeti skrivnost Cerkve med nami? kot doslej si bomo vsakič pogledali še svetopisemsko besedilo iz našega prvega dalmatinovega prevoda in iz latinske vulgate.

Bog je rekel Noetu: »Ti pa si izdelaj ladjo iz cipresovega lesa. Narêdi jo z več prostori in jo od znotraj in od zunaj premaži z zemeljsko smolo. Pojdi v ladjo ti in vsa tvoja družina, kajti vidim, da si sredi tega rodu pravičen pred menoj. Kajti še sedem dni in storil bom, da bo deževalo na zemljo štirideset dni in štirideset noči in iztrebil bom s površja zemlje vsa bitja, ki sem jih naredil.« Noe je storil vse tako, kakor mu je zapovedal Gospod. (SSP)

Tedaj je Bug djal k'Noahu: Sturi ſi eno Barko is Smrekoviga leſſá, inu ſturi vnjéj predéle, inu jo saſmoli s'ſmoló, snotraj inu s'vunaj. Pojdi ti, inu tvoja vſa Hiſha v'to Barko. Sakaj tebe ſim jeſt vidil pravizhniga pred mano v'letim zhaſſu. Sakaj zhes ſedem dny hozhem jeſt puſtiti deshiti na Semlo, ſhtirideſſet dny, inu ſhtirideſſet nozhy, inu hozhem konzhati od Semle, vſe tu, kar Ie, kar ſim ſturil. INu Noah je ſturil vſe kar je GOSPVD njemu bil sapovédal. (Dalmatin)

Dixit ad Noë: Fac tibi arcam de lignis lævigatis; mansiunculas in arca facies, et bitumine linies intrinsecus et extrinse­cus. Ingredere tu et omnis domus tua in arcam: te enim vidi justum coram me in generatione hac. Adhuc enim, et post dies septem ego pluam super terram quadra­ginta diebus et quadraginta noctibus : et delebo omnem substantiam, quam feci, de superficie terræ. Fecit ergo Noë omnia quæ mandaverat ei Dominus. (Vulgata)

PIŠE: BR. miran ŠPeLič OFM

Noetova barka je edini možen kraj rešitve med vesoljnim potopom.

Tako je tudi Cerkev že od sv. Ciprijana

dalje edino mesto odrešenja. V delu O edinosti Cerkve, piše: “Če se je mogel rešiti, kdor je bil zunaj barke, se more rešiti tudi, kdor je zunaj Cerkve.”1 Tudi Origen se v eni od Homilij o Prvi Mojzesovi knjigi loteva razbiranja lastnosti Cerkve celo iz raznih podrobnosti v opisu Noetove barke. Tako na primer v različnih živalih vidi različne značaje ljudi v Cerkvi. Noe pa mu seveda predstavlja Kristusa.2

Barka Cerkve torej pluje po razburka­nem morju zgodovine in se hrepeneče ozira po trenutku pristanka ob koncu zgodovine tega sveta. Predvsem je prav, da si oddahnemo, če smo na njej, in se ne pri­tožujemo nad neudobnimi sedeži (v Cerkvi nas vedno kaj žulji), nad smradom iz sose­dnjega oddelka in hrupom iz zgornjega ter vsesplošnim premetavanjem in guganjem plovila. Ali ni bolje imeti morsko bolezen na ladji kot pa biti vržen med valove? Noetova barka pač ni turistična križarka za petičneže, ampak je kraj rešitve za vse. Veseli bodimo vseh, ki smo se na njej zbrali. Ni pa ji seveda Cerkev enaka v vsem. V nasprotju z zaprto Noetovo je naša barka odprtega tipa in lahko vase v nedogled sprejema nove potnike.

Gospod, hvala Ti za povabilo na barko Cerkve. Ne vem, zakaj si izbral prav mene, da me rešiš. Zato pa v pričakovanju mavrice na novem obzorju smem klicati na to novo barko rešitve še druge brate in sestre in jim na njej, kolikor je v moji moči, omogočiti čim prijetnejše bivanje, da se ne bi nihče zaradi mene odločil, da gre raje v valove. Zaupam graditelju in kapitanu, novemu Noetu, našemu Gospodu Jezusu, da je plovilo trdno in da ga bo znal popeljati do obale srečne večnosti. Amen.

1 Sveti Ciprijan nam govori iz svojih del (ur. Janez Kebe), Koper 2006, 35

2 Google vam bo zlahka našel na spletu slovenski prevod te homilije

PsalMI Piše: Marija Štremfelj

kvIz

Izmed prispelih pravilnih rešitev bomo vsak mesec izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Izpolnjene in na dopisnico nalepljene kupone pričakujemo na naslovu uredništva (glej kolofon) najkasneje do 20. v mesecu.

Pravilne rešitve za kviz v aprilski številki se glasijo: A C B C A

Knjižne nagrade, ki jih izžrebanci dobite po pošti, tokrat prejmejo: Alja Miklavc, Ribnica na Pohorju, Ana Činkelj, Kočevje in Elvis Fratnik, Novo mesto. Nagrajencem čestitamo!

1. Zakaj so farizeji pripeljali k Jezusu ženo, zasačeno v prešuštvovanju? (pomoč Jn 8) a) da bi ji pravično sodil b) da bi ji izkazal usmiljenje c) da bi ga preizkušali

2. Kaj Jezus pravi o pravičnosti farizejev? (pomoč Mt 5) a) pohvali jo b) ni dovolj za nebeško kraljestvo c) sam jo je prišel dopolnit

ODGOVOR (A, B ali C)VPRAŠANJE

Ime in priimek:

Naslov:

1.

2.

3.

4.

5.

MAJ 2013

Kviz pri prav lja Neda Milos

BLAGOR LAČNIM IN ŽEJNIM PRAVIČNOSTIŠele ko sprejmemo ljubezen Boga do nas tudi, kadar grešimo, se lahko zavemo, kaj pomeni biti opravičen. Ne gre za skrupulozno izpolnjevanje zapovedi, ampak za odnos z živo Besedo, z Bogom, ki je pravičnost, usmiljena pravičnost. Globoko spoznanje Njegove volje nas izpolnjuje (Kol 1,9), njeno izpolnjevanje pa za nas pomeni delati prav oziroma pravično. 3. Farizeji so izpolnjevali

svoja izročila, s tem pa so ... (pomoč Mr 7) a) izpolnjevali Božjo voljo b) razveljavljali Božjo besedo c) bili vzor Izraelcem

4. Kaj je Božje kraljestvo? (pomoč Rim 14) a) jed in pijača b) življenje po smrti c) pravičnost, mir in radost v Svetem Duhu

5. Kje je opisan post, kakršen je Bogu všeč? a) Iz 58 b) Dan 9 c) Mr 9

Foto

Ver

onika

Rija

vec

Kristusov um. Ostati pri čustvih je le pol poti. Hitro obtičiš na tem mestu in životariš do konca življenja. A čustva so le pomočnik, pot, da se razodene Duh Gospoda in to v meni sami. In kakšna radost, ko se zavem, da je že ves čas tukaj prisoten, vendar podhranjen. Telo krepim z jedačo in pijačo, dušo poživljam z lepoto, dobroto in veseljem, Duh pa ostaja zakrit in neprepoznaven v egoizmu, ko postavljam sebe v središče življenja. A ko se zavem Njegove prisot­nosti, zavlada z vsemi svojimi darovi, ki jih ponuja meni, Božjemu otroku. In prvo je zaupanje v mojega Boga, tako popolno, tako močno in tako veselo. Naenkrat spoznam, da strahovi niso od Boga, da ima kultura smrti, ki kriči iz vsakovrstnih medijev moč le dokler ji verjamem, dokler ne prevlada Božji Duh. Razumem histerijo hudiča, ko se človek zave v Duhu te ničevosti denarja, slave in zemeljske oblasti ter postane resnično svoboden. Ja, res svoboden. Ko zadiha s polnimi pljuči. V teh časih biti vesel in srečen, brez strahov, kako bo, brez negodovanja, brez jadikovanja, srečen, ker veš, da bo Gospod poskrbel za vse, prav res za vse, kot je zame najbolje, se zdi predrznost. Saj v času Jezusovega zemeljskega bivanja ni bilo v družbi dosti drugače. Osvoboditev, ki jo je prinesel Jezus, ni bila osvoboditev, kakršno je obljubljal Baraba. Jezusova osvoboditev prinaša sprejemanje življenja drugače, polno upanja, ljubezni in veselja. To je najprej priznanje Duha v meni in skrb za Njegovo živost. Ni težka ta skrb. Kot je slaščica krepilo za telo, je Božja Beseda slaščica za Duha. Vsak dan, redno in z popolnim zaupanjem v uresničitev njenega sporočila.

Zdaj razumem, da nisem znala odgo­voriti na vprašanja, zakaj plezam. Poskusi, da bi ves napor, nevarnosti in težave ob vzponu razložila z čudovitim občutkom lepote Stvarstva na vrhu, so bili premalo. Bistveno je, da me to vodi k Mojemu Bogu, vsemogočnemu, Neskončnemu dobrotniku, ki je Duh. Ne zapusti me, tudi ko se vrnem v dolino in bogati moje vsakdanje življenje.

In najbolje za konec je ugotovitev da imamo vsi na dosegu roke svojo trdno skalo: Božjo Besedo.

poročilo

16

pridi k izviru Žive vodeVidem-Dobrepolje – Vse je zastonjski dar Božje ljubezni. Tudi v župniji Sv. Križa v Videm­Dobrepolje smo doživeli milost Seminarja za izlitje Svetega Duha. Kar nekaj župljanov je ta duhovni tok spoznalo v drugih župnijah in se v molitvi priporočalo za to milost. Na teh se­minarjih še posebej osebno začutiš in spoznaš, da Gospod živi, da je vedno z nami, da nas je vsakega poklical po imenu, da skrbi za nas, nas nesebično ljubi in ko si sredi gorečih molilcev, ki z ljubeznijo slavijo in častijo Jezusa, se mu za vse zahvaljujejo in dopustiš, da se te ob tem dotakne, doživiš milosti, ki jih je težko opisati z besedami. To so darovi Svetega Duha, ki jih prejmeš na teh srečanjih, če le dovoliš Gospodu, da vstopi. V župniji smo hrepeneli po oživitvi naše vere.

Že lani spomladi je župnik Franc Škulj v našo župnijo povabil Janeza Cerkovnika, predsednika Društva Prenove v Duhu, da je predstavil ta duhovni tok. Že tedaj je bil ob zaključku predstavitve sprejet dogovor, da v jeseni pripravimo seminar za izlitje Svetega Duha. Do jeseni se ni zgodilo nič, nato pa se je vse začelo odvijati zelo hitro, lahko rečem kar čudežno. Gospod res izbira in deluje po ljudeh in Sabina Lenarčič je omogočila vso

organizacijo in izvedbo samega seminarja. Le nekaj tednov pred začetkom seminarja je bila v ta namen ustanovljena molitvena skupina. Pri tem so nam s svojo pri­sotnostjo pomagala Milena Pavuna Lampe in Andrej Justinek.

Pred vsakim srečanjem, ki so se odvijala ob sredah, smo se udeležili v cerkvi sv. Križa na Vidmu maše. Koordinatorja oz. pomočnika v pripravi in sami izvedbi seminarja v naši župniji sta bila Mira Marolt in Andrej Justinek. Za vsako srečanje sta poskrbela tudi za pevca ali skupino pevcev, ki so nam udele­žencem pomagali s petjem slaviti Gospoda, se mu zahvaljevati, ga prositi in častiti. Vseh udeležencev je bilo na seminarju je bilo približno 80, nekateri so prihajali tudi iz sosednjih župnij.

Prvo srečanje je bilo 17. oktobra na temo Božja ljubezen, ki nam jo je živo predstavila Mojca Giaccomelli, pričeval pa je Ambrož Perne.

Tema drugega srečanja je bilo Odrešenje, na katerem nas je Janez Cerkovnik prepričljivo poučil s sve­topisemskim odlomkom in vekomaj veljavno Božjo resnico. Svojo odre­šenjsko pot, pot spreobnitve staršev, sebe in ozdravljanje odvisnosti je opisal Matej Pobežin.

Ciril Čuš je naslednji teden s

pričevanjem svoje življenjske zgodbe, predvsem odpuščanja in lastne spreobrnitve živo predočil svoje Novo življenje, življenje v Duhu, kar je Božja milost.

Pripravo na izlitje je p. Mio Kekić predstavil zelo nazorno, jasno in preprosto. Govoril je o duhovnih darovih in počivanju v Duhu.

Molitev nad posamezniki za izlitje Svetega Duha je bilo 14. novembra. Prišlo je več molilcev in njihovih spremljevalcev.

Medtem ko so se na enem koncu kapele odvijale molitve nad posamezniki, je potekalo slavljenje pred izpostavljenim Najsvetejšim. Z dobro organizacijo je vse potekalo lepo, mirno, spokojno, slišala se je le pesem slave, zahvale in časti Njemu, od katerega prihaja vse dobro, vse milosti, ljubezen, saj je Ljubezen sama. Kaj se je dogajalo v naših srcih, je težko opisati. Mnogi smo počivali v Duhu. Čutiti je bilo le mir, radost, neizmerno veselje in srečo in marsikomu se je od radosti, vzhiče­nosti orosilo oko.

Naslednji teden se je seminar nadaljeval s predavanjem Janeza Cerkovnika na temo, da je Rast v Duhu šele začetek novega življenja, kar sta v nadaljevanju večera doživeto predstavila zakonca Ajd.

Preoblikovanje v Kristusa je bilo

poročilo

17

tema zadnjega srečanja, ki sta jo vodila zakonca Marija in Silvester Bukovec. Ob Božji besedi in izpovedi lastnih izkušenj sta nas usmerila v nadaljne življenje.

Sklenili smo z agape v župnišču. Ves prostor je preplavila velika radost, hvaležnost, da je Gospod prišel med nas tudi po tem duhovnem toku. Bilo je res lepo! Hvala Bogu za vse!

Ob tej priliki se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli k realizaciji seminarja, še posebej vsem pre­davateljem, pričevalcem, katerih pripovedi so se dotaknile vsakega udeleženca. Hvala Miri Marolt in Andreju Justinku ter pevcem, ki so skrbeli za slavilno vzdušje. Prepričani smo, da nihče od udeležencev ni odšel domov »žejen«, kajti vedno znova in znova nas Gospod vabi, da pridemo k izviru Žive vode. Hvala, Gospod, za vse milosti, za vse darove, s katerimi nas nesebično obdarjaš! Hvala Ti za ljubezen!

Po koncu seminarja ob sredah nadaljujemo z molitveno skupino, kjer se nas zbere od 20 do 25 udeležencev.

Tina Shawish

ni bil slučajPoročena sem in mati petih otrok.

Družina mi je bila vedno velika vrednota. Že od malega sem si želela, da bi imela veliko družino. Z možem sva se zelo trudila skrbno vzgajati otroke v krščanskem duhu in jim skušala dajati dober zgled. Skušala sva jim nuditi čim več možnosti za zdrav razvoj, izobrazbo, razvijanje darov itd. Ob otrocih sem kljub obilici dela v službi in doma iskreno uživala. Nič mi ni bilo težko. Prepričana sem bila, da smo srečna družina.

V času odraščanja otrok je prišlo predvsem med menoj in otroki do hudih nesoglasij, ki so nas vse globoko čustveno ranila. V očeh otrok je bila najina vzgoja popolnoma napačna in ves moj (najin) življenjski trud je bil razvrednoten, poteptan. Želela sva vzgojiti vesele in srečne otroke. Otroci pa so se odvračali od naju, se zapirali vase. Bili so nesrečni, žalostni in jezni. Zelo me je bolelo, da so otroci nesrečni zaradi mene, jaz pa jim ne znam in ne zmorem pomagati. Moja bolečina je bila še toliko večja, ker je bilo tudi moje poklicno delo vzgoja mladih. Čeprav sem bila v službi uspešna in so mi mladi pogosto iz­kazovali naklonjenost, sem tudi tam nekako odpovedala. V meni je glodal črv: »Če svojih otrok nisi sposobna vzgajati, kako boš vzgajala druge.« V tistem obdobju sem se počutila zelo nesrečno, popolnoma razvrednoteno, nesposobno, obupano, neljubljeno. Življenje se mi je zdelo brez smisla. Le mož mi je trdno stal ob strani in takrat sva se še tesneje povezala.

V trenutku globoke žalosti, ko nisem videla nobenega izhoda, mi je roka segla po Svetem pismu z rotečo prošnjo: »Prosim, Bog, spregovori mi! Kaj naj storim, kako naj živim naprej? Daj mi svojo besedo!« Odprla sem Sveto pismo in prebrala naslednje: »Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve, pri njegovi pojavitvi in njegovem kraljestvu: Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih

in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem. Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke. Ti pa bodi v vsem trezen, pretrpi nadloge, opravi poslanstvo evangelista in izpolni svojo službo.« (2 Tim 4,1–5)

»Kako naj to storim, Bog? Saj vidiš, da me nihče več ne posluša«, je bil moj prvi odziv. A besede so močno odmevale v meni in mi postopoma vlivale novo upanje in moč, da se nisem zlomila. Prišla sem do novih spoznanj, odprle so se mi nove neverjetne prilo­žnosti, celo napredovanje v službi, kot bi mi Bog hotel povedati, da mi zaupa. Ob tem smo se vsi spremenili, obrusili in življenje naše družine se sedaj kaže v vedno lepših barvah.

V novembru 2012 sva se z možem udeležila seminarja Katoliške karizma­tične prenove v Videm – Dobrepolje za izlitje Svetega Duha. Ko so molili zame, za izlitje darov Svetega Duha, sem v trenutku zaspala v Duhu. Po molitvi so mi povedali, da je Božja beseda zame: Bog je ljubezen. Dobila pa sem še listek z oznako daljšega odlomka Božje besede. V nestrpnem pričakovanju, kako mi je tokrat spregovoril Bog, sem takoj, ko sem prišla domov, odprla Sveto pismo in poiskala označeno poglavje. Čutila sem Božji objem in ulile so se mi solze, kajti odlomek je bil popolnoma isti, le da sta bili dodani še 6. in 7. vrstica:

»Jaz se namreč že izlivam kot pitna daritev in napočil je trenutek mojega odhoda. Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.« (2 Tim 4,1–7)

Poklicala sem moža in mu pokazala odlomek. Oba sva se strinjala, da to ni slučaj, ampak konkreten Božji dotik. Ne veva, kakšne preizkušnje naju še čakajo v življenju, a ta Božja beseda v nama utrjuje vero in zaupanje v Božjo ljubezen. Bogu hvala!

Marta

po seminarju v videm-dobrepolju

18

poročilo

18

Kako se je rodila ideja za seminar življenja v Duhu?Bolj bi rekla, da se je ideja rojevala

(smeh) ... Je sad večletne molitve, da bi v naši župniji zaživelo molitveno občestvo Katoliške karizmatične prenove (KKP) in da bi se izpeljal seminar. Nekaj nas je v tem toku že več let in smo na srečanja in seminarje hodile drugam. A Gospod molitev sliši in usliši … Na eni od sej ŽPS smo se pogovarjali o raznih gibanjih, ki delujejo znotraj katoliške Cerkve in povabili na predstavitev Opus Dei in KKP ki jo je predstavil Janez Cerkovnik. Po tem je minilo skoraj leto, pa se ni zgodilo nič. No, skoraj nič, kajti pojavil se je nemir, tisti pravi, ko ne moreš več mirovati. In ko je res Gospodova volja, gre vse zelo hitro. Tako smo se res neverjetno hitro dogovorili za seminar. Vsaj tri posameznike moram ob tem omeniti: Mileno Pavuna Lampe, ki je opravila največji del pred samim začetkom seminarja, Miro Marolt, ki je seminar koordinirala, in našega župnika Franca Škulja, da nas je podpiral s prisotnostjo

in molitvijo. Največja hvala pa seveda Gospodu, ki je vse tako čudovito vodil!

Kako ste udeleženci doživeli sporočilo?KKP je bila v naši župniji bolj ali

manj neznana in večina se je prvič srečala s slavljenjem, z molitvijo nad posamezniki. Udeležence so najbolj nagovorila pričevanja, predvsem pogum pričevalcev. Iskanje, hrepe­nenje, vzponi in padci, srečanje ter odločitev in pri vseh – novo življenje z Jezusom.

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu?Meni osebno dvoje. Po končanih

predavanjih in pričevanjih, ko je na seminarjih običajno delo oz. pogovor v skupinah, smo nekako pričakovali, da bodo ljudje odšli, da ne bodo ostali pri teh pogovorih. Pa so. Mislim, da ni bilo nikogar, ki bi šel takrat domov. Sveti Duh nagovarja! Druga stvar pa je bila želja v srcu, da bi čim več ljudi prišlo, se čutilo nagovorjene, da se res osebno odločijo za Jezusa, se z Njim srečajo.

Kakšni so sadovi?Gotovo nova molitvena skupina,

ki jo redno obiskuje od dvajset do 25 ljudi. Tudi tisti, ki je ne obiskujejo, pričujejo, da jih vleče molitev Svetega pisma. Vse sadove pozna Gospod in verujem, da jih bo uporabil, ko bo treba, enega pa želim izpostaviti. Na srečanju MO je neka žena dobila v roke Sveto pismo, da ga odpre in prebere Božjo Besedo. Sprva je malo oklevala, potem pa odprla in prebrala Besedo. Ob koncu je pričevala, da je pred seminarjem in pred zbiranjem na srečanjih MO nihče ne bi mogel prepričati, da bi kar koli prebrala, zdaj pa ve, da to ni njeno, temveč od Svetega Duha, ki ji je dal moč, talent in pogum. Bogu hvala!

Nastalo je novo MO, kakšen je vaš »program«, kako potekajo srečanja?Srečanja danes izmenjaje vodi pet

ljudi, tudi župnik. Kaplan Marinko Bilandžič pa je »slavilec«, on namreč igra kitaro (smeh). Ker smo novo MO, je slavljenje še malo sramežljivo. Verjamem in upam, da bo Sveti Duh razlil še več svojih darov, karizem, poguma, molitve in petja v jezikih,

“Gospod je moje življenje”pogovor s sabino lenarčič, eno od animatork novega mo

članiCe noveGa mo videm-dobrepolje so povedale:

Gospodu hvala za milost, da imamo molitveno skupino, v okviru katere se zbiramo sestre in bratje v Kristusu, ga slavimo in častimo. Kar osebno doživljam, ne znam opisati, vendar vem in čutim, da je Gospod med nami, nas vodi, uči, ozdravlja in osvobaja. Hvala za spoznanje, da sem ljubljeni Božji otrok. Hvala, slava, čast in oblast Gospodu in hvala, mama Marija!« dragica ivanc

Pri 65 letih me je Božja Previdnost pripeljala v skupino KKP. Sveti Duh res deluje! Hvala skupini, ob kateri smem biti takšna, kot sem!

darinka Žnidaršič

Vesela sem, da sem članica skupine KKP, v katero sta me povabili Dragica in Tina, za kar sem jima zelo hvaležna. Z veseljem se zbiramo ob torkih po maši. Čutim, da vsak teden drug animator z globoko vero in predano­stjo vodi srečanje skupine. Najbolj se me dotaknejo zahvale, ki jih vsak pove iz svojega življenja. Vse v skupini zelo spoštujem in sem vsakega vesela. nada novak

KKP je milost. Milost zame, za naš kraj, za našo župnijo. Na srečanjih nam je Jezus še bliže. Skupaj ga slavimo, ga prosimo, se mu zahvaljujemo. Vsakega srečanja se zelo veselim in sem Bogu hvaležna, da je tudi mene poklical v to skupino. nada prijatelj

Sem mama štirih otrok, 20 let vdova in hkrati bodoča žena. Prenova je zame nekakšna izboljšava. Je nekaj, kar me polepša, obogati. KKP pomeni odpreti se milosti, ki ti jo ponuja Božji Duh. Pomeni »razumeti« in sprejeti bogastvo Božjih milosti. Življenje postaja polnejše zame in za druge. andreja prijatelj

po seminarju v videm-dobrepolju

19

poročilo

19

da se bo v naši kapeli, ki je posvečena prav Svetemu Duhu, res slišala glasna molitev, pesem in slavljenje v Gospodovo čast.

Nam lahko zaupate svoje kratko osebno pričevanje?Veliko stvari je Gospod naredil v

mojem življenju, vsa pa so po svoje povezana z zakramenti. Z molitvijo drugih je obnovil zakrament zakona, ko sva z možem že skoraj obupala. Z rednim obhajanjem zakramenta evha­ristije naju je po štirinajstih letih zakona razveselil z otrokom. Z zakramentom bolniškega maziljenja je sinu podaril življenje. Z zakramentom spovedi me je rešil in me rešuje teme … Gospod je moje, je naše življenje!

Vaše sporočilo, spodbuda našim bralcem pa je ...… ne obupajte, veselite se, kajti prav

vaše ime je Gospod zapisal na obe dlani! (prim. Iz 49,13–16)

poklicani in poslani

Šmihel – Tisto nedeljo so nas objemali sončni žarki, na mesečnem srečanju med sla­vljenjem pa nas je objemal sam Jezus, ki ga je izpostavil duhovnik Jože Pribernik iz Metlike. Pesem nas je dvignila k veselju, da bi človek zavriskal od sreče. Srečo imamo, da smo tukaj ta trenutek, pa ne zato, ker nimamo nobenih drugih obveznosti, ampak zato, ker smo poslani, poslani od Boga. To je eden od petih izzivov iz dokumenta PIP. Gost nas je prisrčno spodbudil k razmišljanju, naj shodimo po tej poti.

Nova evangelizacija nas vodi k odkrivanju sočutja in pravič­nosti, da skozi molitev vodimo ljudi k odpuščanju. Molimo za spreobrnjenje ljudi – to je naš izziv. Pojdimo torej med ljudi, ki so daleč od Boga, tam bomo sejali seme. Kljub temu, da ne vemo, kako, bo Gospod na tej njivi pomagal zalivati in gnojiti.

Hvala večnemu Bogu za milosti, gospodu Jožetu Piberniku za spodbudo in podporo in vam, dragi bratje in sestre v Duhu, ki ste se dali na razpolago Gospodu. Do naslednjega srečanja pa naj nas spremlja Božji blagoslov in Marijino varstvo.

Zlatka Opalički

Moja »prenova« se je začela že pred nekaj leti na Kureščku. Vesela sem, da je KKP našla pot tudi do naše župnije. Hvaležna sem vsem pobudnikom, še posebej pa našemu župniku, ki nas s svojo duhovnostjo in svojo besedo vodi po skrivnostnih poteh do našega Stvarnika. KKP mi daje novo veselje, upanje in vero v živega Jezusa. Predvsem pa mi pomaga moj križ ne le nositi, temveč tudi sprejeti v vsej njegovi teži. marija meglen

drobne stvari naredijo naše življenje lepo

Črnomelj – Tokratno nedeljsko srečanje KKP v Beli krajini je dobilo nov privdih. Gospod župnik Peter Kokotec nas je obogatil s kratkim predavanjem na temo evangelizacije iz dokumenta Pridi in poglej. Cerkveni dokument nam je predstavil na enostaven način, s primeri iz vsakdanjika. Hitro smo našteli velike dogodke, ki so se zgodili v zadnjih letih v Cerkvi, malo manj pa smo se spomnili majhnih drobcev, s katerimi smo tudi sami sestavljali mozaik lokalne Cerkve. In prav te drobne, majhne, navidez nepomembne stvari so tiste, za katere se moramo zahvalje­vati. Kako malo je potrebno, samo za gorčično zrno vere, upanja, ljubezni, zahvale, strpnosti, in bi naše življenje postalo lepše.

Pridi in poglej je zvenelo kot Jezusovo povabilo k branju Božje besede. Pridi k meni, v moje naročje, da ti pokažem, kako te ljubim, kaj vse sem pripravil zate, kaj vse ti želim dati. Poglej svoje brate in sestre, ozri se na njihova pričevanja in ne bodi neveren, ampak veren.

Naša gostja, gospa Stanka Grošičar je z nami pogumno podelila svojo izkušnjo Božje skrbi in bližine. Gospod je bil vsak dan z njo, četudi se je za nekaj let oddaljila od Njega.

Rešitev je pri Bogu. Šele ko stopi v družino Bog, v življenje posameznika pridejo blagoslovi: ljubezen, mir, razumevanje, sloga, blagostanje. Družina dobi Božje varstvo, posameznik pa spoznanje, da je Božja ljubezen najmočnejša sila na tem svetu.

Jasmina Brajkovič

Foto Marjan Dvornik

Kapela Svetega Duha

20

Glej, Luč! je seminar za izlitje Svetega Duha, ki ga je Katoliška karizmatična prenova organizirala že tretje leto zapored. Ta je bil nekaj res posebnega – toliko ljudi, ki so prispevali vsak svoj talent, ki so krepko poprijeli že v začetku jeseni, da je nato bilo tako kot mora biti – glasbo so spremljale slike in ples, prodajale so se majice, točno se je vedelo, katere luči morajo biti prižgane in katere ugasnjene, ves čas je bilo na voljo za spoved ali pogovor več duhovnikov (na kar so bili odzivi čudoviti).

»Zelo sem hvaležna, da sem lahko del tega, v vseh pogledih mi je bilo zelo lepo, saj sem videla Boga na delu. Veliko število ljudi je našlo novo veselje v Bogu in začelo hrepeneti po tem, da bi se z Njim več družili in o Njem več izvedeli,« je bil odziv Mojce Giacomelli, glavne organiza­torke srečanj.

Srečanj je bilo pet, na vsakem smo se pogovarjali o drugi temi – o Božji ljubezni, o daru odrešenja, novem življenju in rasti veri. Predzadnje srečanje pa je bilo tisto najboljše – izlitje Svetega Duha.

Sadovi so bili raznoliki, Jezus je imel veliko delo ­ gospa, ki jo je bolelo koleno, niti dotakniti se ga ni mogla brez bolečin, po spovedi dan pred izlitjem pa je začutila, da se je nekaj spremenilo – sedaj lahko brez bolečin celo poklekne; dve osebi, ki nista imeli zakramentov, sta se odločili, da se bosta dali krstiti; fant, ki ga je prej zelo pogosto bolela glava, je po besedah »Pet, ki jih boli glava, Bog ozdravlja,« opazil, da so glavoboli prenehali; kar nekaj mladih je zahrepenelo po Bogu in našlo svoje mesto v mladinski skupini, ki je že obstajala, svojim srečanjem pa so po Glej, Luč dodali tudi slavljenje.

»Neopisljiv občutek je igrati pred

polno dvorano in slaviti skupaj s tolikimi ljudmi. Prosimo, da molite za nas,« pravijo člani Skromnega banda, ki so Ga slavili na vseh srečanjih Glej, Luč! in s svojimi (glasnimi) inštru­menti priredili pravi žur za Boga.

(Tako Skromni band kot Glej, Luč! lahko najdete na Facebooku in Youtubu.)

Sama sem se navadila, da so bile srede popoldan namenjene srečanjem na Gospodarskem razstavišču in ko so se končala, sem bila kar nekako zmedena – srede so bili tisti dnevi, ki so bili res Njegovi, ko sem bila med ljudmi, ki so me razumeli, med katerimi ni bilo težko spregovoriti o tem, da nas ima Bog rad, da nas ozdravlja. Veselim se naslednjega leta, do takrat pa bom molila, da bi se Bog preko Glej, Luč! dotaknil mnogih src.

Špela Lavrič

»bila bilo božansko Hvala bogu za seminar «

»vse pohvale Skromnemu bandu - super - me je kar vrglo s stola.«

»današnje srečanje je blo pa tok lepo darilo, k mi ga je Jezus dal za 20. rojstni dan! Sva ga skupi zažurala!! Hvala, jezus. neštetokrat!«

To je samo nekaj odzivov udeležencev seminarja, bilo je še več navdušenih, navdahnjenih, ganjenih …

poročilo

po seminarju Glej, luč!

Mojca Giacomelli, glavna organizatorka

(foto: Marjana Perkovič)

Slavljenje (foto: Marjana Perkovič)

Polna dvorana (foto: Špela Lavrič)

2121

oBvestIla

relikvije don bosca v slovenijiPred kakšnim tednom so nas selezijanke (Skupnost hčera Marije pomočnice) povabile k sodelovanju pri programu ob obisku relikvij svetnika don Bosca v naši škofiji – Novo mesto pride na vrsto 14. in 15. maja. V program smo vključeni dvakrat, in sicer v torek, 14. maja, ob 23. uri s slavljenjem in v sredo, 15. maja, ob 8. uri s programom čaščenja. Na ta način bo lahko vsak imel možnost srečanja s svetnikom. Zakaj je to pomembno? V gradivu, ki ga lahko najdemo na spletni strani, je napisano: »Na poseben način verniki častijo telesa svetnikov, ki so nestrohnjena tudi po več desetletjih ali celo stoletjih od smrti. Katoliška Cerkev to dejansko ocenjuje kot eno izmed znamenj svetosti; v procesu beatifikacije je vedno – če je le mogoče – tudi ekshumacija (izkop trupla) in prepoznavanje posmrtnih ostankov, da se na tak način ugotovi stanje ohranjenosti. Številni katoličani so prepričani, da lahko ob relikvijah določenega svetnika le­tega bolj učinkovito prosijo za uslišanje. Oseba, ki prosi za kako milost (uslišanje) zase ali za druge, more obiskati kraj, kjer je relikvija shranjena, in se te relikvije dotikati ali poljubiti, če je dovoljeno. Če gre za bolnike, lahko relikvijo položimo na obolelo mesto telesa.«Svetniki so kot nekakšna bližnjica v posredovanju naših potreb Bogu. Stiske in preizkušnje, bolezni, teža nevere in vse vrste zasvojenosti so bremena, ki jih Bog odvzema, še posebej na priprošnjo teh, ki so že pred Njegovim obličjem. Se želiš tudi ti dotakniti sarkofaga? Pridi in povabi svoje prijatelje.Več podatkov o romanju relikvij (1. do 17. maj) najdete na povezavi: http://www.donbosko.si/relikvije-kraji

Marjan Dvornik

Katoliška karizmatična prenova od nedavnega tudi na Facebooku:

http://www.facebook.com/KatoliskaKarizmaticnaPrenova

WWW.24KUL.SI

Pr i d i i n p o g l e j !n a p o v e d n i K

Letos bomo v Butoraju v Beli krajini pripravili celotedenske dneve duhovnosti, in sicer od ponedeljka, 29. julija, do sobote, 3. avgusta. Dnevi duhovnosti so namenjeni poglobitvi osebne vere, oblikovanju občestev v župniji in izvedbi delavnic za animatorje. Ob počitniškem druženju in duhovnosti se bomo odpravili tudi na peš romanje in izvedli celonočno češečnje. Več o programu preberite v poletni številki revije.

Dajte jim vi jesti! (Mr 6,37) Katoliška karizmatična prenova organizira duhovno obnovo za animatorje molitvenih občestev.

Letošnjo duhovno obnovo z naslovom

VERA V LUČI NOVE EVANGELIZACIJE bosta vodila

Josip Lončar in p. Mio Kekić DJ.

Duhovna obnova bo potekala od petka, 17. maja, do nedelje, 19. maja 2013,

v cistercijanskem samostanu v Stični.Začetek zbiranja v petek,

med 17. in 18. uro, sklep v nedeljo s kosilom.

Josip Lončar je laik, ki prihaja iz Hrvaške in ima zelo bogate izkušnje na področju evangelizacije.Več o njegovem delu si lahko preberete na http://www.kristofori.figulus.hr/hr/ Program je sestavljen iz predavanj, slavljenja, vsakodnevne svete maše ...Cena za posameznike, skupaj s prispevkom znaša 60 eur.Posteljnino in brisače prinesite s seboj.

Samo pisne prijave izključno animatorji molitvenih skupin in pripravniki za animatorje pošljite do 10. maja 2013 na e­naslov: bernik.rudi@gmail.com (gsm: 041/696-604).

2222

oBvestIla

Informacije o dejavnostih Prenove v Duhu mariborske nadškofijeInfo Majda Ganzitti: 040/834-389.

Prenova v Duhu v novomeški škofijiKontakti prek e­pošte, koordinator: marjan@dvornik.org; pomočnik: marijan.juch@telemach.net; tajnica: Marinka Kocjan, tel.: 041/379-278.

Pisarna Prenove v Duhu ljubljanske nadškofije Pisarna Katoliške karizmatične prenove za Nadškofijo Ljubljana od 1. marca 2013 posluje na novi lokaciji: Salezijanski zavod Rakovnik, Rakovniška 6, Ljubljana.Začasna telefonska številka je: 00386-31-479-318Uradne ure so vsak ponedeljek, in sicer dopoldne od 9. do 11. ure, popoldne pa od 15. do 17. ure, ko vam je za vse informacije o molitvenih občestvih, seminarjih, animatorjih in literaturi na voljo Sabina.

Pisarna društva slovenske Prenove v DuhuObrežna 1, 2000 MariborE-naslov: prenova.v.duhu@rkc.siTel.: 02/420 11 37 Uradne ure: vsak torek in četrtek od 14. do 16. ureAnita vas ali vaš klic z veseljem pričakuje!

majsko srečanje novomeških občestev v novem mestu in črnomljuRedno mesečno srečanje Katoliške karizmatične prenove za novomeško škofijo s slavljenjem in molitvami za potrebe posameznikov bo v nedeljo, 12. maja ob 17. uri v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu pri Novem mestu. Gostja bo s. Jožica Marolt.

Mesečno srečanje Katoliške karizmatične prenove za Belo kra­jino bo v nedeljo, 2. junija, ob 17. uri v pastoralnem centru v Črnomlju. Gostja srečanja bo Marinka Kocjan.

slavilno srečanje v slomškovi dvoraniVabljeni na redno slavilno srečanje v Slomškovo dvorano v Maribor, ki bo v nedeljo, 26. maja, ob 15. uri.

maša za ozdravljenje in osvoboditev Maša za ozdravljenje in osvoboditev, ki jo v cerkvi Kristu­sovega učlovečenja v Dravljah daruje p. Mio Kekić, bo tretji ponedeljek v maju, to je 20. maja ob 20. uri, slavljenje pa se bo začelo že ob 19.45. Lepo vabljeni!

srečanje mo prenove v duhu Gorenjske Molitveno srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske je vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkvi na Primskovem pri Kranju, z začetkom ob 14. uri z litanijami in duhovnim nagovorom tamkajšnjega župnika g. Godca. Sledi slavljenje in čaščenje z besedo in pesmijo. Prisrčno vabljeni vsi častilci Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

molitvena srečanja v slovenski istri MO PvD v Šmarjah pri Kopru se pod duhovnim vodstvom Igorja Loviščka srečuje ob petkih, ko je v zimskem času ob 18. uri maša, po njej pa razlaga Božje besede, slavljenje, pričevanja, molitev za potrebe posameznikov in duhovnike. (S spomladansko premaknitvijo časa bodo srečanja eno uro kasneje, torej ob 19. uri.)Eno uro pred vsako petkovo mašo je izpostavljeno Najsvetej­še, pol ure pred začetkom pa skupna molitev rožnega venca.Sveta maša za ozdravljenje družinskega debla je prvi petek v mesecu.Odgovoren za MO PVD Šmarje pri Kopru je Igor Lovišček, gsm: 041/728-617, za vse druge informacije pa pokličite Tatjano Srebrnič: 041/624-601.

Goriška mo prenove v duhu MO PvD Goriške se zbirajo vsak torek ob 19. uri v župnijski cerkvi v Šempetru pri Gorici (v zimskem času po maši v župnijski dvorani). Duhovni voditelj je Janez Kržišnik, tel.: 05/39-36-357, animator Tadej Košuta. Ostale informacije: Monika Pegan: 040/601-505.MO Katoliške Karizmatične Prenove Biljana se zbira vse leto ob 20. uri v župnijski dvorani v Biljani.

vezana revija Prenova

Naročila za celoten letnik 2012 revije Prenova v vezani obliki po ceni 20 eur s poštnino sprejema: Marjan Dvornik, Prapreče 15, 8310 Šentjernej ali na e­naslov: marjan@dvornik.org

prenova na internetu: http://prenova.rkc.si/

Približno enkrat na mesec je maša za ozdravljanje v cerkvi sv. Mihaela v Biljani pod vodstvom Nika Rupnika.Maša je prav tako v soboto, v zimskem času ob 19. uri, v poletnem ob 20. uri.Voditelja skupine sta Borut Cukjati (gsm 041/349-205) in Jordan Mikulin, duhovni spremljevalec pa Lojze Kržišnik.

Karizmatična srečanja za celjsko škofijo Karizmatična molitvena srečanja za ozdravljenje so za celj­sko škofijo v Celju vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17. uri v cerkvi Sv. Jožefa. Okvirni program: slavljenje, vesela sveta maša, osebna pričevanja, molitve za potrebe posameznikov. Veselo povabljeni in dobrodošli!

23

oBvestIla

GOSPOD nas vabi, da se osvobodimo napuha, sebičnosti, arogance, večvrednosti, objestnosti, hinavščine, zagledanosti v svoj prav, samovšečnosti, sovraštva, nesprejemanja, zavisti, maščevalnosti, besa, zagrenjenosti, neodpuščanja, strahov, travm, fiksnih idej, kompleksov, fobij, slabih miselnih vzorcev, bolezni, …

Vabimo vas na MOLITEVZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV,Molitev poteka po metodi petih ključev:1. ključ: KESANJE2. ključ: ODPUŠČANJE3. ključ: ODPOVED4. ključ: OBLAST5. ključ: BLAGOSLOV

Prijave za molitev, ki bo 14. septembra 2013 v Svetem Duhu pri Škofji Loki, sprejemamo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure na telefon: 041/364-668 ali na e-naslov djustinek@gmail.com ter po pošti na naslov Pisarna Prenove v Duhu, Ulica Stare pravde 11, 1000 Ljubljana. Pri prijavi navedite svoj naslov ali telefonsko številko, da bomo z vami lahko kontaktirali.Pogoj za pristop k molitvi je osebna priprava vsakega prijavljenca po knjigi (prebrati morate vsaj prvi del knjige do vključno devetega poglavja), ker molitev poteka po metodi Neala Lozana, kot jo opisuje v knjigi OSVOBOJEN.

maša za notranje ozdravljenje na brezjahVabljeni ste k mašam za notranje ozdravljenje in ozdravljenje družinskega debla, in sicer vsak drugi četrtek v mesecu. Pred mašo, ta je v zimskem času ob 18. uri, v letnem pa ob 19. uri, je enourno čaščenje pred Najsvetejšim, po njej pa tudi molitve za potrebe posameznikov. Dobrodošli na Brezjah!

osvobojeni Prijave na molitev za osvoboditev za novomeško škofijo, ki je vsako prvo soboto v mesecu, zbira Vinko Kocjan na tel.: 040/590-613. Za pripravo ste vabljeni k branju knjige Osvobojen Neala Lozana. Zaželeno je, da se na molitev pripravite z molitvijo in pisnim delom, kot priporoča knjiga.

Vse potrebne informacije v zvezi z romanjem v Paray-le-Monial si lahko ogledate na http://prenova.rkc.si/ , če pa Vam je internet popolnoma nedosegljiv, me obvestite na prijavnici, da vam pošljem informacije po pošti. Prosim, da se prijavite čimprej (če je le mogoče takoj oz. v maju), saj je v nasprotnem primeru zelo težko izpeljati organizacijske zadeve. Po 25. juniju bo mogoče tvoriti le še čakalno listo. Izpolnjene prijavnice pošljite na naslov: e-mail:ilestvivant@gmail.com (prijave uskladim z evidenco nakazil na račun), za tiste, ki pa nikakor nimate dostopa do e­maila, pa na naslov: Majda Ganzitti, Čopova 13, 2310 Slovenska Bistrica z navadno pošto.Akontacijo v znesku 100 eur, ki jo vračamo le v res upravičenih primerih, vplačajte ob prijavi na transakcijski račun Društva Prenova v Duhu: 24200 -9004376942, sklic: 5000-09, namen: Paray.

Zaradi organizacijskih zahtev prosim, da pohitite s prijavami. Veselim se srečanja s teboj!

Majda Ganzitti

PRIJAVNICA za ro ma nje v Pa ray-le-Mo nial 2013:

ime in prii mek:

rojst ni da tum: na slov:

pošt na šte vil ka: po šta:

te le fon: hišni mobilni

e­mail:

Sem član(ica) mo li tve ne ga ob čes tva Katoliške karizmatične prenove ali molitvene skupine (ob kro ži: DA / NE)

od leta: (v primeru da si član MO) v žup ni ji:

Sem ani ma tor(ka) (ob kro ži: DA / NE ), v Pa ray ro mam: pr vič / po nov no

Na av to bus že lim vsto pi ti na tra si Ma ri bor–Ljub lja na–Nova Gorica v kra ju:

Akon ta ci ja 100,00 EUR (bo predvidoma) vpla ča na dne: na TR Društvo Prenove: 24200 ­9004376942, sklic: 5000­09, namen: Paray.

Mo re bit ni dar za se stre in bra te:

Pod pis:

(kateri koli, ki ti je dosegljiv, zelo zelo zaželjeno)

(v kolikor prijavljate več oseb, gornjo prijavnico izpolnite za vsako osebo posebej).

paray-le-monial2013 od 19. do 26. julija

zato – kakor govori sveti duh:

Če danes zaslišite njegov glas,

ne zakrknite svojih src.

Heb 3,7–8