L E T O X X I . — številka 54

Ustanovitelji : občinske konference

S Z D L Je menice, K r a n j , Radovl j ica ,

Škofja L o k a in Tržič. — Izdaja časo­

pisno podjetje Goren j sk i tisk K r a n j .

Za redakci jo odgovoren A l b i n Učakar

G L A S I L O S O C I A

K R A N J , sreda, 10. 7. 1968

Cena 40 pat a l i 40 s tar ih dinarjev

Jst izhaja od oktobra 1947 kot tednik. 3 d 1. januarja 1958 kot pol tednik. J d 1. januarja 1960 tr ikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h

L I S T I C N E Z V

Jubilant dr. Joža Vilfan V soboto, 6. julija je, sla­

vil 60-letnico predsednik re­publiškega zbora skupščine SR Slovenije dr. Joža Vil­fan. Ob tej priložnosti mu je izročil predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher red na­rodne osvoboditve, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito za dolgoletno delo in velike za­sluge pri razvijanju naše države.

Dr. Joža Vilfan se je ro­dil 6. julija 1908 leta v Trstu. Osnovno šolo je naredil v Kranju, prvi razred gimnazi­je v Trstu, druge razrede in maturo pa je opravil v Kra­nju leta 1926. Pravo je štu­diral na univerzi v Rimu, tretje leto pa je zaradi emi­gracije očeta na Dunaj preki­nil študije. Nadaljeval jih je v Ljubljani, ker je leta 1932 diplomiral. Po študijih je bil član Kranjske vzajemnosti in Kranjskega emigracijskega društva.

1. januarja 1939 je odprl svojo odvetniško pisttrttb v Kranju.

<*'an KP je postal maja 1935 leta v Parizu. Kot član KP Slovenije je bil zelo ak­tiven na Jesenicah in v Kra­nju, kjer je bil član okrajne-

. Očiščene *n zmrznjene morske ribe

p r o d a j a l n a h

vrraHDHds V A V X

VflHd H f t l M O H V S A

ga komiteja v letih 1939-1941. Kot delegat kranjskega okro­žja je sodeloval na partijski konferenci decembra 1939.

18. marca 1941, ko je pri­pravljal proslavo SKOJ v Kranju, je bil aretiran in zaprt. Izpustili so ga malo pred prihodom Nemcev. Po­novno so ga aretirali Nemci, ga internirali v Begunje, kas. neje pa so ga izselili v Srbi­jo. Naskrivaj se je vrnil v Ljubljano, kjer je ilegalno delal za OF do leta 1943, ko je bil poslan kot politični de­lavec na Primorsko. Sodelo­val je na Kočevskem zboru in kasneje kot član SNOS na zasedanju AVNOJ A. Po osvoboditvi je bil član začas­ne vlade in izvoljen za člana prezidija. Bil je republiški poslanec, javni tožilec Jugo. slavije, opolnomočeni mini­ster ministrstva za zunanje zadeve, generalni sekretar de­legacije za mirovna pogaja­nja v Parizu, stalni delegat pri OZN, bil šef misije dobre volje pri cesarju Haile Selas. siju, ambasador v Indiji in Burmi, bil generalni sekretar predsednika Tita. Zdaj pa je predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije ter predsed. nik republiškega zbora skup­ščine SR Slovenije. Je poleg tega tudi član stalnega arbi­tražnega sodišča v Haagu.

Izhodišče njegovega javnega udejstvovanja pa je prav go­tovo vezanost na slovensko manjšino v Italiji.

Ob njegovem visokem živ­ljenjskem jubileju in viso. kem priznanju se k čestitkam pridružujemo tudi mi.

v no te l c nonoldne le naše uredništvo ob i ska l podpredsednik izvršnega sveta skupščine S R

j u t r i ob 1330 pa , tovarn i I skra -E lek t romahan ika v K r a n j u . - Fo to : F . Perdan

Leopold Krese v tovarni Tekstilindus Včeraj dopoldne je ob i ska l

tovarno Tekst i indus v K r a ­nju predsednik gospodarske zbornice S R Sloveni je Leo­po ld Krese . S preds tavn ik i podjetja se je pogovarjal o sedanjem stanju tekst i lne i n ­dustr i je v S loven i j i . Beseda je tek la seveda tud i o teža­vah, s ka t e r im i se s lovenski tekst i lc i srečujejo p r i svojem delu, predvsem p r i proda j i svojega blaga na domačem trgu. N a trgu b i se tekst i l c i bolje uvel javl ja l i tud i takrat , če b i prišlo do postopne in­tegracije slovenske teksti lne industr i j e . P r i t em je b i l a mišljena integraci ja, k i b i se kazala predvsem v medseboj­n ih dogovor ih sorodn ih spe­c ia l i z i r an ih t eks t i ln ih tovarn, kot sta na p r ime r Tekst i l in­

dus i n pa M T T v M a r i b o r u . Že samo dogovarjanje o pro­izvodnj i posameznih ar t ik lov b i najbrž pomeni lo vel ik ko ­rak naprej . — Leopo ld Krese je še omeni l , da nameravajo p r i gospodarski zborn i c i os­novat i inst i tut za pr iznavanje

kvalitete posameznih pro izvo­dov. S tem b i se dv igni lo tu ­d i zaupanja potrošnika v do­mače blago, k i je ve l ikokra t boljše o d uvoženega. Za rad i v i s ok ih marž pa trgov ina uvoženo blago ponuja bol j kot domače. L . M .

Predsednik in d i rek tor

Q " 4 ' i < r l

I T O B I tip 166 1 — E l ek t r i čn i š ted i ln ik s t e r m o s t a t o m E — b r z o k u h a l n a p lošča z E G O p r o l e k t o r j e m S

. = — p r o s t o r n a peč ica § gospodarske zbornice SR Slovenije Leopo ld Krese = = tovarne Tekst i l indus R u d i Po lak — Fo to : F . Perdan I ,iiiiiitiliiiii«faiiiiitiiiiitflllililKllllillllliatiefiailllillllllllillllliaiEllllfilfillllflilliliilIl»llIlllllltimtlf

Najprej delovni program M a r t i n Košir p r v i sekretar na novo

ustanovl jenega medobčinskega sveta zveze komun i s t o v za Goren j sko

Po razprav i o pos lovn iku in nalogah oz i roma p rog ramu medobčinskega sveta zveze komunis tov za Goren jsko — orga­n a k i naj b i na tem področju uskla jeval delo organizaci j zveze komunis tov ter po izvo l i tv i njegovih članov v posa­mezn ih gorenjskih občinskih konferencah zveze komunis tov je b i la m i n u l i petek v K r a n j u prva seja medobčinskega sveta. N a njej so se član: dogovor i l i , da bodo pos lovnik medobčin­skega sveta usk l ad i l i s s tatutom zveze komunis tov Sloveni je, k o bo le-tega sprejel V I . kongres Z K Slovenije. Razen tega so n a p rv i sej; na predlog sekretar ja komi te ja občinske konfe­rence Z K Radov l j i ca in članov še dveh gorenjsk ih občinskih konferenc Z K enoglasno za prvega neprofesionalnega sekre­tar ja na novo ustanovljenega medobčinskega sveta Z K za Go­ren jsko izvo l i l i sedanjega sekretar ja komi te ja občinske kon­ference Z K K r a n j M a r t i n a Koširja.

K o so na seji govor i l i o delovnem prog ramu sveta, so skle­n i l i , da bo medobčinski svet delal tudi pr i uresničevanju smern ic predsedstva in izvršnega komite ja C K Z K J . Tako bo svet iz akc i j sk ih programov posameznih gorenjsk ih občinskih konferenc izluščil vprašanja, k i so skupna za vse občinske konference Z K . Sk l en i l i so tud i , naj b i svet že na eni i zmed p r i h o d n j i h sej skušal ocenit i gospodarska in družbena giba­nja na Goren jskem, p r i čemer naj b i posebej obravnaval do­sedanje medobčinsko sodelovanje, k i je razv i to že na 37 raz­ličnih področjih.

Prav tako bo medobčinski svet v pr ihodnje razprav l ja l o poenotenju davčne po l i t ike na Goren jskem in o odnosih do obrtništva. V delovni program pa bo med drug im vključil tud i pripravniško dobo in zaposlovanje nezaposlenih ter delo S štipendisti.

Sicer pa bodo konkre tn i delovni program sprejel i na eni i zmed p r ihodn j ih sej sveta Do takrat pa bodo o programu razprav l ja l i še v občinskih organizaci jah zveze komunis tov na Goren jskem. Tako bodo program medobčinskega sveta Z K za Goren jsko naredi l i na osnovi sedanjega programa in akci j ­s k i h programov vseh pet ih gorenjsk ih občinskih konferenc Z K .

A. 2.

Gorenjsko vojno področje bo tu (oma

N a zadnjem sestanku pr i ­prav l ja lnega odbora za po­del i tev domic i l a gorenjske­m u vo jnemu področju, k i je b i l v Skof j i L o k i 5. ju l i j a , so razprav l j a l i o zadnj ih pr ip ra ­vah za ta dogodek, k i bo v F o l o k u p r i Za lem logu v B e l -Iti d o l in i 21. ju l i j a . Zago­tov l j en i so prevozi iz Škofje L o k e do Potoka in nazaj, vse potrebno za dobro in ceneno hrano in pijačo, za ku l tu rn i program, v katerem bodo poleg škofjeloške godbe na p iha l a se dva pevska i n rec i -tac i j sk i zbor i n celo ansambel Lo jzeta S l aka s Fan t i iz Prapro tna .

Potrebe takratnega razvoja osvobodilnega boja so zahte­vale tudi na Gorenjskem po­sebno enoto, k i je skrbe la za preskrbo udarn ih enot, za sodelovanje med terenom In vojsko in za pr iprave na osvoboditev; na prehod v m i rno življenje In ob?> ovo. Tako j c b i lo ustanovljeno gorrnjsko vojno področje av­gusta 1911. leta. Poleg svoje­ga sedeža z mnog imi odde lk i In sel .ci jami je bilo v sklopu te eno'.e še <> komand mest sa območja K r a n j , Sko l j a L o k i , Bled, Radovl j ica , Jese­nice in Tržič ter dve sta lni par.ižanski s-tražl za K ran j ­sko goro In Z i r i . Področje j c la.jemaio celotno Gorenjsko. Pre: l osvoboditvijo je bilo v tej razvejani enoti okrog 1500 borcc\; večina z Goren j ­ske.

H k r a t i bo oh tej pr i red i tv i l u d i srečanje borcev škofje-

I loškega odreda in vseh d r u ­gih borcev in akt iv istov, k i so v t is t ih težkih časih spo­znal i Davčo, Mar t i n j v rh , Po­tok in druge kraje ter l jud i , pr i kater ih so našli zavetje, moralno i n mater ia lno po­moč. Sem sodijo oblastni ko­mite R P S za Gorenjsko, po­kra j insk i odbor O F , zaščitni batal jon, V D V enote, razne tehnike, bolnišnice, obvešče­valc i , k u r i r j i in drug i . K e r pa ni današnjih naslovov teh l jud i , p ros i p r ip rav l j a ln i od bor, da se srečanja udeležijo vsi brez vab i l . Prav tako vabijo vse člane borčevskih, m lad insk ih , s ind ika ln ih i n drug ih organizaci j Gorenjske.

K o t se spominja komisar gorenjskega vojnega področja Janko Urbane, je b i l a ta enota tudi v mnogih boj ih i n oboroženih akc i jah, čeprav ni b i l a to njena g lavna nalo­ga. To so dost ikrat zahteva­le potrebe za zaščito promet­nih žil, * a pridobivanje orožja in stre l iva, ob raznih mobi l i ­zaci jah in podobno. Največja borbena preizkušnja pa je b i la ob ve l i k i sovražnikovi ofenzivi apr i l a 1915, ko SO umikajoče sovražne enote hotele zagotoviti svoboden beg iz Ital i je prek našega ozemlja. V najhujši obroč Ognja so prišli na Poreznu. O b precejšnjih žrtvah so se ven­dar z g lavnino u m a k n i l i iz­črpani po snegu prek Črnega vrha , Sorske planine in B o ­hinjskega Rov ta v Boh in j .

K . M .

Seja konference ZK jeseniške občine

Od lepih besed do konkretnih dejanj Jeseniški k o m u n i s t i odločno podp i ra jo stališče C K Z K J i n tova­riša T i t a — S m o za odločen boj p r o t i de fo rmac i jam, toda z a

zdaj le načelno i n z besedami m i , a l i bomo uspel i real iz ira­ti smernice predsedstva in izvršnega komi t e j a C K Z K J in C K ZKS,« je nadaljeval Janko Rudol f , »ljudje se celo sprašujejo, al i bo po Ti tovem govoru zopet ostalo vse po starem«.

Janko Rudo l f je pri/nali da smo danes v reševanju nekater ih vprašanj zelo ne* učinkoviti, i n da nas ne sni* b i t i s ram, če bomo določen* stvar i urejeval i z državnimi merami . Ne smemo pozabiti« da se nos i l c i deformaci j vsC preveč skr iva jo za ku l i sami samoupravi javske družbe.

N a seji konference so izvo­l i l i tričlansko komis i jo , k i bo p r ip rav i l a sklepe konference i n j i h posredovala članstvu.-

J . V i d i c

»Današnja seja občinske konference Z K je namenjena, da v razprav i osvoj imo sta­lišča i n sklepe, k i nam bodo napoti lo za akci jo. Namenje­n a je tud i temu, da se do­končno pogovor imo, kako pre i t i iz stare prakse, ko smo vajeni s i la lepo govorit i , d i ­sku t i r a t i , spre jemati sklepe i t d . Toda vse premalo teh sklepov, dogovorov in stališč izvajamo v p raks i . Gre za to, da preidemo od besed k de­jan jem; preveč je govoriče­nja , premalo pa akci je . Me­n i m , da je ta ugotovitev pre­cej točna tako za najvl»je organe Z K , predstavniških i n izvršilno političnih, do k ra -javn.2 skupnost i a l i odds lka krajevne organizaci je Z K . . . « je v svojem poročilu dejal Pavel Lotrič, sekretar občn-ske konference Z K .

Že neštetokrat smo slišali, da smo k o m u n i s t i vselej enotni , kadar razprav l jamo o načelnih vprašanjih razvoja naše družbe a l i pa kadar na­čelno razprav l jamo o določe­nih s labost ih . K a k o r h i t ro pa v praks i nalet imo na konkre­ten prob lem, se naša pota razidejo. Čeprav je Lotrič. sekretar občinske konference Z K , k i r i t i z i r a l frazerstvo i n zahteval konkretne akci je , je sam v svojem poročilu ostal dosledno na pozic i jah načel­nih i n splošnih ugotovitev. Zato je Janko Sodja na seji dejal : »Od sekretarja sem pričakoval več konkre tn ih pr imerov ; poročilo je preveč splošno«.

Jeseniški k o m u n i s t i podpi­rajo stališča predsedni.štva i n izvršnega komi te ja C K Z K J , k i so b i la objavl jena pod na ­s lovom »O najvažnejših na­logah Z K p r i razv i janju druž­benoekonomskih in političnih odnosov«, kako r tudi stal i­šča tovariša T i ta na kongresu s ind ika ta .

Tovariš Z o n n a n , d i r ek to r komunalnega podjet ja, je ostro In upravičeno k r i t i z i r a l finančno po l i t iko jugoslovan­s k i h bank. L e t e s k r a t k o ­ročnimi i n srednjeročnimi kred i t i paraz i tsko izkoriščajo delovne organizaci je. Vse te probleme okrog b a n e M s i v a

zdaj rešujemo tako, da ima­j o banke vedno prav, de lovni ko l ek t i v i pa n i k o l i .

P o mnen ju Jeseniških ko­munis tov je jugoslovanska zakonodaja preveč razvleče­na. Nekatere predpise, od­loke al i zakone spre jemamo z neverjetno naglico, medtem ko se zakonsko reševanje ne­ka te r ih problemov zavlačuje Iz leta v leto. Postav l ja se vprašanjo, a l i sp loh Imamo predpise, k i b i zavr l i bogate­nje. A l i i m u n o n a tem po­

dročju slabe predpise, površ­no izdelano davčno po l i t iko a l i pa nesposobne inšpektor­je? K a k o naj se komun i s t i bor i jo pro t i bohotnemu bo­gatenju nekater ih občanov, če sploh imamo take občane v komuni? V s a ta vprašanja so ostala pred vrat i občinske konference. N a seji smo b i l i enotni samo v tem (do tega vprašanja), naj zvezo k o m u ­nistov takoj zapustijo vs i , k i so na nezakonit način oboga­te l i . Toda, kdo bo to sam p r i ­znal? Dokazovanje pa je na ­vadno težavna zadeva.

T u d i Janko Rudol f , član C K Z K S , je poudar i l pomen konkre tn ih akc i j komunis tov . M l a d i l judje pričakujejo od nas akc i j , ne pa kopico be­sed, je dejal Rudol f . »So dvo-

W

§

i i

I

c < b v J

GORENJSKA j K R E D I T N A BANKA KRANJ

i

s pos lovnimi enotami K R A N J , J E S E N I C E , R A D O V L J I C A , S K O F J A L O K A ,

TRŽIČ

R A Z P I S U J E ZA S V O J E VARČEVALCE

dve veliki nagradni žrebanji S K U P N O 200 N A G R A D v vrednost i N A D 82.000.- N D I N

dne 14. 3. 1968 in 14. 2. 1969

P r v i nagradi s ta : D V A O S E B N A A V T O M O B I L A Z N A M K E ŠKODA Za vlagatelje, k i bodo od 1. 1. 1968 do 31. 1. 1969 vezali d inarske a l i devizne p r ih ranke v višini

2.000.— N d in za dobo nad 1 leto a l i 1.000.— N d in za dobo nad 2 let i

Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dob i tn ika bosta pr i vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, k i bodo povečali vlogo

v mesecu vsaj za 100.— N d in N A G R A D E : 7i ročnih ur Darvvil v vrednost i nad 14.000,-

Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pr iprav l j en ih je 10 dena-n ih nagusfl v vrednost i 5.100.— N d in , k i se koristijo za nabavo gradbenega mater ia la a l i opreme po izbiri. Za osebe, k i varčujejo za dobo 2 leti a l i več.

Kranjske investicije do 1 9 7 0 . leta

Za kanalizacijo potrebnih prek 2 milijardi S din Nujno bo t reba na j t i sredstva, s icer bodo nekatera področja v občini ime l a ure jeno kana l i zac i j sko omrežje šele po 1985. l e tu v zadnji številki našega

časnika smo zapisal i , da je uresničitev dobršnega de­la predvidenih invest ic i j V kranjski občini do 1910. leta odvisna prav od reševanja komunalnih naprav. P r i tem imamo v m is l ih vodovod i n kanalizacijo. Ugotov i l i smo mdi, da na področju reševa­nja vodovodnega omrežja, kl jub nekaterim trenutnim težavam kaže, da bo predv i ­deni program z nekater imi kredit i mogoče rešiti. Teže Pa je z uresničevanjem Predvidenega kanal izac i jske­ga omrežja v občini.

K l jub povečani kanalščini Se danes v k r an j sk i občini nabere na leto za razširjeno reprodukcijo na področju ka ­nalizacijskega omrežja 23 mili jonov star ih dinarjev. Ce b i torej lahko računali samo s tem denarjem, potem že sedaj lahko ugotovimo, da bi nekatera področja v občini (Stražiščc, Pr imskovo , P lan i -Q a , k i so popolnoma nepokr i ­ta s kanalizacijo) prišla do te šele po 1985. le tu . Upoštevati moramo namreč, da stane danes tekoči meter zb i ra ln ih kanalov

oz iroma kanal izac i j ­skega omrežja 60 tisoč star ih dinarjev in da je v k ran j sk i občini treba zgradit i okrog 40 kilometrov takšnih k a n a ­lov. To torej pomeni, da Potrebujemo za uresničitev tega programa okrog dve m i ­l i jardi štiristo mi l i jonov sta­r ih dinarjev. T a številka pa najbrž že sama dovol j jasno komentira bodoče naloge.

^e torej kanal izaci jo pr i ­merjamo z invest ic i jami , k i so predvidene v urbanistič­nem programu, potem mora-*H> ugotovit i , da bo v Prihodnje vse gradnje, tako stanovanjske kot tud i druge objekte, treba pokr i t i s k a ­nal izaci jskim omrežjem. V

pr imeru , d a pa ne bo do­vol j sredstev za uresničitev programa kanal izac i jskega omrežja, lahko zaključimo dvoje:

% da bo z dogradi tv i jo ne­kater ih objektov nastopilo vprašanje, k a m z odpadno vodo i td .

% a l i pa, da nekater ih ob­jektov ne bo mogoče zgradit i in tako ne bo uresničen druž­beni program do 1970. leta.

Vendar pa moramo ob tej dokaj splošni ugotovi tv i po­vedat i , da bo prav P r i m ­skovo, Siražišče i n P lan ino čimprej treba pokr i t i s k a n a ­l i zac i j sk im omrežjem. To področje namreč leži na re­zervatu pitne (talne) vode

, za meslo L jubl jano. Ravno J ta področja pa imajo do se-i daj greznice oz iroma poniko-

valniee i n je zato nevarnost, da b i vodo okužili. Razen

j tega pa j c na P r imskovem predvidena še komuna lna co-

I na (gradnja raznih delavnic, pranje avtomobilov itd.). Zalo bo treba v prvem ob­dobju gradnje kanal i zac i j ske­ga omrežja vso odpadno vodo spel jati do naravn ih vodotokov (zbiralnikov — K o k r e in Save), kasneje pa ob teh vodotokih zgradit i zbiralne kanale i n j i h spelja­t i do Zarice, k jer je v p r i ­hodnje predvidena čistilna naprava. V čistilni naprav i v Zar ie i b i potem prečiščena voda odtekla po Sav i , med­tem ko bi odpadni mater ia l , podobno kot v d rug ih večjih mestih, predelal i v umetna gnoj i la.

C e razen Pr imskovega po­gledamo še Stražišče, pa mo­ramo povedati, da je na Škofjeloški cesti že zgrajen zb i ra ln ik i n da odpadna voda po kana lu odteka za tovarno Iskra v Savo. Zato b i b i lo v prihodnje na tem področju

treba zgradit i le razde l i ln ik , k jer b i prestregl i meteorno vodo, medtem ko b i odplake očistili v čistilni naprav i .

Nedvomno nam t i podatki dovol j zgovorno kažejo, da je uresničitev predvidenega k a ­nal izaci jskega sistema precej

, draga i n pa seveda nujna, j Res je tud i , da je problem

kanal izac i je delno rešen v ! samem mestu. Vendar pa bo-I do stroški k l jub temu še

vedno precejšnji. Zato bo v prihodnje na tem področju

j vsekakor treba najt i dodatne v ire f inanciranja , ker bo s i -

• cer kanal izac i jsko omrežje zaostalo za nada l jn j im raz-

j vojem i n potrebami mesta ! oz iroma občine. A . Za la r

Zaposleni v zasebnem sektorju bodo ustanovili

sindikalno podružnico Trenutno je v škofjeloški

občini zapos lenih v zasebnem sektor ju 159 delavcev i n de­lavk. O d tega j i h je 90 v obr­t i , 27 v gost instvu, 29 v go­spodin js tvu i n 13 v k m e t i j ­s tvu. O d vseh 159 zaposlenih v zasebnem sektor ju j i h je 56 mlajših od 25 let (35 od­stotkov) .

Položaj teh zaposlenih je pravno dokaj dobro urejen. K l j u b temu pa obstaja mož­nost neposrednega a l i po­srednega izkoriščanja teh l ju­d i . V z rok je vsekakor v tem, ker n i mogoča trajna i n učin­kov i ta družbena kont ro la .

To še posebno velja za go­spodinjske pomočnice i n kmečke delavce. T i vel iko­krat delajo več, ko t je to

predpisano z zakenom. Da p a se bodo l ahko i zogn i l i nepra­v i l n i m odnosom, mora jo predvsem dobro poznat i p r a ­vice i n dolžnosti iz delovnega razmer ja .

D a pa bo družbena kon t ro l a l ahko učinkovitejša, namera­vajo delavci , zaposleni p r i zasebnik ih , v sodelovanju z občinskim s ind i ka ln i im sve­tom ustanov i t i lastno s ind i ­kalno podružnico. Ta po t re ­ba je postala nujna v zad­n j i h le t ih , k o se število v za­sebnem sektor ju zaposleni !* s ta lno veča. V o k v i r u s ind i ­kalne podružnice b i b i l o m o ­goče članom pomagat i p r i uvel javl janju pravic iz de iov i nega razmerja in p r i ure ja­n j u medsebojnih odnosov.

S . Jesenov* ;

Obisk v kamniški tovarni usnja

Posluh za potrele tržišča K o prebiramo podatke o

dejavnosti kamniške tovarne usnja, ugotavljamo, da je b i ­la omenjena organizaci ja ustanovl jena leta 1947 z na­menom, da stroj i kože po vegetabi lnem postopku, po katerem je b i lo pred l e t i ve­l i k o povpraševanje. Vendar pa je tržišče v zadnj ih l e t ih pr ipomoglo k spremembi p ro ­izvodnega programa k a m n i ­ških usnjarjev, tako da d a ­nes izdelujejo z last i oblačilne in obutvene velurje, merme-r i rano boks usnje, nappa usnje, g ladko galanteri jsko i n an t ik i usnje.

Ob pr imer jan ju l ansk ih go­spodarskih rezultatov k a m n i ­ških usnjarjev ne moremo m imo dejstva, da j e celotna usnjarska industr i ja l an i na-letela na nemajhne težave. Ka j je vp l i va lo na slabše po­slovne uspehe? Predvsem sproščen izvoz usnja ter ne­pri lagodl j ivost domačih p ro ­

izvajalcev usnja potrebam tržišča. L a n i j e kamniška to­varna usnja U T O K zabeležila zmanjšanje celotnega dohod­k a za 27 odstotkov, povečali pa so se stroški poslovanja. I z tega sta i zha ja l i t u d i manjša ekonomičnost poslo­van ja i n precej manjši neto produkt . T e m težavam so se pridružile tud i težave p r i na­bav i su rov in i n ne nezadnje tud i težave p r i prodaj i svo­j i h izdelkov. Da prodaja go­tovih izdelkov n i tekla, kot b i pričakovali, navajajo u s ­n jar j i v K a m n i k u , da se n j i ­hova pro izvodnja n i pravo­časno usmer i la na tiste vrste kož, za katere je b i lo dovolj povpraševanja, temveč so še nadal je i zde lova l i tapetniško i n tehnično usnje i n razne podloge za čevlje.

Vendar pa ob pregledova­n j u zastavl jenih na log ob koncu lanskega le ta i n pa nekater ih rezultatov letošnje­ga gospodarjenja l ahko sk l e ­pamo, da se j e letos U T O K U obrn i lo n a bolje. K a j so predv ide l i v svo j ih letošnjih načrtih? Letos so namreč predv ide l i povečanje celotne­ga dohodka za 44,7 odstotka, poleg tega pa so svojo pro­izvodnjo že preusmer i l i v takšne vrste usnja, kakršne zahteva tržišče. Ravno tako p a predvidevajo, da bo kam­

niška tovarna usnja povečala svojo proizvodnjo za 10 od­stotkov, p r i tem pa se bodo usmer i l i v kvalitetnejše us­nje, k i bo tako imelo višjo prodajno ceno. Poleg poveča­nega izvoza j e predv iden t u ­d i n a k u p skoraj 70 n o v i h strojev.

In sedaj še nekaj besed o letošnjih rezul tat ih , k i kaže­jo, d a je ko lekt i v na najbolj-* ši pot i . Najbol j z an im i v i s o podatk i o i zvozu za obdobja do letošnjega apr i la , saj je t a k a r za 138,5 odsto tka večji ko t v enakem lanskem o b ­dobju. Tako imajo samo z en im inozemskim kupcem sklenjeno pogodbo za 60 od­stotkov vsega planiranega iz-; voza. Povečala se je t u d i f ak tur i rana real izaci ja , i n s i . , cer za 33,5 odstotka, k a r po-« men i , d a so že proda l i zaj oko l i 1,3 m i l i j ona l a n s k i h zalog.

Skra tka , i z vsega tega j a razv idno, d a so kamniški usn jar j i s preusmer i tv i jo pro­izvodnje v izdelavo takih vrst usnja, po kate r ih je n a tržišču povpraševanje, ustva-; r i l i takšen položaj i n takšne poslovne uspehe, k i bodo podjetju omogočili, da bodo povečali sklade, s tem p a tudi povečali možnosti z a razširjeno reprodukci jo .

V i l i G .

J>ban| 8 t i čnem programu kranjske občine Je na P r imskovem p r i K r a n j u P ^ ^ ^ J ^ ™ " ? * I n a cona, kjer naj b i bi le v pr ihodnje razne delavnice i td . K a k o potrebna bo na tem pod-***** v pr ihodnje nova kanal izac i ja , Že sedaj kaže gornj i posnetek. - Fo to : F . Perdan

Lesno indust r i j sko podjetje

Češnjica Železniki razpisuje prodajo osnovnih sredstev:

1. Tračna žaga, rabl jena 2. Debe l insk i skobel jn i stroj, rabljen 3. Hor i zonta lna širokotračna brusilka, rabljena 4. Večlistna krožna žaga z 2 elektromotorjema,

rabl jena 5. Lesena krožna žaga, rabljena

Interesenti s i l ahko ogledajo navedena osnovna sredstva v podjet ju vsak dan od 7. do 14. ure. * daja bo dne 13. 7. 68 ob 8. uri za družbeni i n ob 10. u r i za p r i va tn i sektor .

Pevski zbor kranjske gimnazije

Pevski zbor kranjske gimnazije na Češkoslovaškem 61-članski dekliški zbor iz K a r l o v i h V a r o v p o d vods tvom d i r i ­genta J i r i h a Štrunca bo te d n i gost g imnaz i jskega zbora — V petek zvečer bo koncer t češkoslovaških pevk na Jesenicah, v soboto v K r a n j u i n v ponedel jek na B l e d u

V petek zvečer je bilo v pevski sobi kranjske gimnazije kot • panju. Vse je čebljalo o minulih desetih dneh koncertne turneje po Češkoslovaški. Fantje niso mogli prehvaliti plzen-skega piva in tamkajšnjih deklet, ženski del zbora pa je še vedno sanjaril o češkem porcelanu in kritffcdu. Toda mene je bolj zanimal koncertni del turneje gimnazijskega zbora.

K a k o j e prišlo do tega go­stovanja? N a lanskoletnem republiškem tekmovanju pev­s k i h zborov v Ce l ju je biila med poslušalci tud i k u l t u r n a de lavka iz K a r l o v i h Varov . Petje kranjskega zbora , k i je med m l a d i n s k i m i zbor i osvo j i l p rvo mesto, j i je b i l o zelo všeč. »Bi hotel i p r i t i k n a m na Češko?« je po nasto­p u vprašaja diriigenta zbora prof . Matevža Fabjana.

Začelo se je dopisovanje z d i r igentom dekliškega zbo­ra iz K a r l o v i h Varov in zme­n i l i so se za izmenjavo zbo­rov. Kranjčani so vedeli , da je na Češkoslovaškem ve l iko dobr ih zborov, zato so takoj ob začetku šolskega leta res­no zgrabi l i za delo. Dvakrat tedensko deljene in skupne vaje so rodi le uspeh: maja je b i l temelj i to naštudiran že celotni p rogram.

K o t povsod je b i l o tud i ob tem gostovanju poglavit­no vprašanje, od k o d dob i t i denar. »Glede zagotovitve finančnih sredstev so n a m precej pomagal i skupščina občine K r a n j , še posebno podpredsednik tov. Sušnik, vodstvo gimnazi je in druge družbene organizaci je. Brez nj ihove pomoči nam dejan­sko ne b i uspelo uresničiti tega gostovanja,« je pouda­r i l prof. Fab jan , potem k o sem se z n j im i n članom zbora L a d o m Kra l j i c om zme­n i l za razgovor.

»Ali b i lahko povedal nekaj o desetdnevni turnej i vašega

zbora, predvsem o nastopih?« sem vprašal Lada K r a l j i c a .

»Ce b i hotel op isat i vse t i­sto, ka r smo v teh dneh v i ­de l i i n doživeli, b i se lahko pogovar ja l i ves dan. Vendar b o m skušal b i t i kratek.

Po dvajset ih u rah vožnje z dvema avtobusoma, med ka­tero smo si ogledal i koncen­t rac i j sko taborišče Mauthau-sen, smo pozno ponoči p r i ­speli v Plzen. Že takoj drug i dan je ime l naš 70-članski zbor promenadn i koncert na razstavišču EX-P Izen 1968. K o l i k o l jud i je poslušalo na­stop, ne b i mogel oceni t i , ka j t i enotirni program so po­slušali ob iskova lc i po celem razstavišču prek zvočnikov.

V K a r l o v i h V a r i h smo b i l i gostje dekliškega zbora peda­goške šole. Zvečer so nas povabi l i na koncert , k i so ga izvajal i skupno z domačim mešanim zborom. Tako smo imel i p r i l i k o , da se seznani­mo s kval i teto nj ihovega zbora. Nas tan i l i smo «e v n j ihovem internatu. K o t gostje smo ostal i v K a r l o v i h V a r i h štiri dni in vsak dan smo se voz i l i na izlete v oko l i co .

Ogledal i smo si starodavno mesto Chcb , znano po čudo­v i tem muze ju i n žveplenih vre lc ih . V Chebu smo ime l i nastop na izredno akustič­nem stopnišču muzeja mla­dinske l ikovne umetnost i , o d tod p a smo odpotova l i v znan zdraviliški kraj Mar ian -ske Lažne, k jer smo p r i r ed i l i

več kot petstot im domačim i n tu j im pacientom koncert v sanator i ju Leningrad. Za ta koncert lahko rečem, da je b i l poleg nastopa v Kar l o ­v ih V a r i h višek naše turneje.

Posebno prisrčen sprejem smo doživeli v K a r l o v i h Va­r i h , kjer smo imel i v zelo akustični baročni dvorani po ldrugo uro trajajoč kon­cert. Vsak član zbora je do­b i l za spomin m in i a tu rn i porcelanast i vrček. Zbo ru so gostitel j i pok lon i l i češko na­rodno nošo, d ir igentu pa med drug im čudovito kr i s ta lno vazo. Precej pesmi smo mo­ra l i na zahtevo več kot t r i ­s tot ih poslušalcev ponavl jat i .

V K a r l o v i h V a r i h smo še enkrat koncer t i ra l i , i n to v ko lonad i češko-sovjetskega pri jate l jstva. T u se vsak dan vrste promenadni koncert i razn ih zborov in simfoničnih ter drug ih orkestrov. Zanimi­vo p r i tem je, da poslušalci med izvajanjem sedijo v bl i ­žini a l i pa hodi jo m imo na­stopajočih, medtem ko iz svoj ih vrčkov pijejo termal­no vodo.

Po prisrčnem slovesu z na­šimi gostitel j i in z obl jubo, da se bomo k m a l u v ide l i v K r a n j u , smo zapust i l i prav­ljične Kar love Vare in od­potoval i pro t i z lat i Pragi . T u smo nastopi l i dvakrat .

Nadvse nam je ostal v spominu koncert v notranjo­st i narodnega muzeja. Prire­ditev na kater i vsak ih štiri­najst dni nastopajo poleg praških madrigal istov in do­mačih solistov tudi najkval i ­tetnejši tu j i ansambl i , se imenuje »koncert ob 17.17« in traja točno eno uro . Za­čenja se ob zvok ih fanfar. Naš zbor je b i l s tem nasto­pom zelo počaščen in je kot gost nastopi l samo z eno pesmijo takoj po uvodnih fanfarah. Ob tej p r i l i k i smo zapeli sk ladbo Bez imeni so­dobnega srbskega skladatel ja P. Bergania.

Drug i koncert je b i l v p a r k u kul ture in oddiha. To je b i l enourni nastop, k i je pr ivab i l ve l iko število nedelj­sk ih sprehajalcev. Skladbe je napovedoval zelo spreten domačin, k i je o vsaki sklad­bi povedal več, kot smo sami vedeli.«

»Kaj vse pa ste si ogle­

dali?« sem nadaljeval pog* vor s Kraljićem.

»Čeprav smo imel i zelo m* lo časa (številni koncert i § pr iprave ) , lahko rečem, <*, smo si ogledal i pecej zaniUJ vost i . Pedvsem smo b i l i prf senečeni nad lepotami P r a l in K a r l o v i h Varov . Obisk« smo med d rug im , tud i t ov « no porce lana i n razstavo l | prezentativnega stekla $ porcelana.«

»Kakšno je vaše mnenje j celotni turneji?« sem vpraš* dir igenta prof. Matevža Fa& jana .

»Menim, da je koncerti* turneja uspela, čeprav J' b i la zelo naporna, še pose^ no za pevce brez rut ine. G° st i te l j i so nas zelo prijazn* sprejel i . Ob tem gre zahva'3

za uspešen potek celotne tuf' neje, še posebno organiza*^ je, d i r igentu dekliškega zbort J i f i h u S t runcu , pa tudi vsel* t i s t im, k i so kako rko l i pom* gali p r i pr ip rav i gostovanja'1

Te dni bo 61-članski dekljj ški zbor iz K a r l o v i h VarO* v rn i l nedavni obisk mladij skega mešanega zbora kratil ske gimnazije. Dekleta pf dejo v K r a n j v sredo. Pr* nj ihov nastop bo v pete* 12. ju l i j a , ob 20. u r i v dvor* ni doma T V D Part izan n Jesenicah. Naslednjega d* ob isti u r i bodo pevke nast". pile v dvorani skupščine o» čine K r a n j , v ponedeljek 0 20.30 pa v festivalni dvora" na B ledu . Pod vodstvom o r i g a i t a J i r i h a Štrunca t zbor p r i p rav i l vrsto češkij narodn:h , starejših umetni' in nekaj sodobnih skladb.

D. Stanjko

Razstava Florisa Oblaka V prostor ih galerije v me­

stni hiši v K r a n j u je odpr ta razstava F l o r i sa Ob laka . Otvoritev razstave je b i la

.v petek, 5. ju l i j a , in bo odpr ta do 24. ju l i j a . Do sedaj je razstavl ja l s a ­mostojno iin na skup insk ih razstavah. Sodeloval je tud i na prvem i n tret jem tr iena lu I

i v Beogradu ter zvezni ra* stavi , k i je potovala po d f

želah Male Az i je . Udeležuj' j pa se tud i vseh razstav Dr*

stva s lovensk ih l ikovni ' umetnikov.

F lor i s Ob lak je b i l 1«^ 196(5 nagrajence Prešernovci' sk lada .

i

Z razstave Florisa Oblaka — Foto: F. Perdan

mm . 1 1 1 1 111

Te dni DO svetu

Novi upi za rešitev krize na Bližnjem vzhodu

SINGAPUR, 6. julija — Okoli deset tisoč tajskih vo­jakov se uri, da bi v najkraj­šem času odšli na vietnamska bojišča. Tajska ima sedaj v Vietnamu že okoli 2000 svojih vojakov.

NEW Y O R K , 6. j u l i j a — N a sedežu O Z N so sporočili, da bo konferenca neatomsk ih držav v Ženevi od 29. avgusta do 28. septembra. N a konferenco so Povabili vse države članice OZN ter spec ia l i z i ranih agen­cij. K i t a j ska je povabi lo n a to konferenco zavrn i la .

CAPETOWN, 6. julija — Direktor bolnišnice Groote Schurr dr. Burger je izjavil, d a j e dr. Blaiberg »zelo bo-fan«. Kot je znano, so Blai-begu že pred nekaj meseci uspešno izvedli operacijo Presaditve srca.

D J A K A R T A , 7. j u l i j a — Med obiskom n izozemskega zunanjega m i n i s t r a Josepha Lunsa v Indonez i j i so podpi ­sali sporazum o sodelovanju nied N izozemsko in Indonezi­jo- S tem sporazumom so odprta v ra ta za nizozemsfki kapital i n inves t i c i j ska v l a ­danja.

MOSKVA, 7. julija — V moskovskih uradnih krogih Poudarjajo, da je napočil zgodovinsko redek trenutek, ko sta S Z in Z D A pripravljeni Priznati enakost sni v najšir­šem pomenu te besede in ko vidita edini izhod iz takšne­ga položaja v sporazumu, kasneje pa v dokončni razo­rožitvi. Takšno mnenje je b i ­l o v Moskvi zaslediti takoj P° Podpisu sporazuma o pre­povedi širjenja atomskega orožja.

B A B N O P O L J E , 7. ju l i j a — ^ t e J zgodov inski vasi so se s r c ča l i bivši bo rc i notranjske­ga Part izanskega odreda, V D V bataljona, osebja snež­n i h bolnišnic, pridružili pa * ° se j i m tudi bivša bo r c i Istrskega odreda.

PRAGA, S. julija - večji d e l Pokrajinskih konferenc

je končalo z delom. Ve­čina delegatov je odločno ^ P r l a napredne sile v se­danjem političnem in družbe­nem procesu. Z enakim nav­dušenjem so tudi izvolili de-l egate za izredni partijski kongres in sprejeli resolucijo ° bodočem delu.

B E O G R A D , 8. j u l i j a — Predsednik Združene arabske j"eixiblike Gama l Abde l Naser b o v sredo pr i spe l n a u radn i obisk v našo državo.

Obisk predsednika Združe­ne arabske republ ike Naser-j a v Sov jetski zvez i i n pa njegovi pogovori s sov je tsk i ­m i vodi te l j i o bližnjevzhodni k r i z i spet v l i va jo svetovne­m u javnemu mnenju upe za častno, z last i pa miro l jubno rešitev tega spora.

Upe za takšno a l i drugačno rešitev omenjene kr i ze je spodbudi la nenadna ponudba Združene arabske republ ike , da b i mirovne si le O Z N po­novno prišle na egiptovsko ozemlje. H k r a t i pa dobri po­znava lc i bližnjevzhodnih raz­mer poudarjajo, d a bo tudi posebni odposlanec O Z N na Sredn j i vzhod švedski d ip lo­mat Gunnar J a r r i n g k m a l u začel novo d ip lomatsko ofen­z ivo. Takšen razvoj dogodkov je i z rab i l tud i br i tansk i z u ­nanj i minister M ichae l Ste-vvart, ko je v pogovoru z nov inar j i dejal, da je zdaj

več možnosti za napredek na Srednjem vzhodu. To svojo trditev je br i tansk i zunan j i min is ter opr l na dve dejstv i : prvič, da je J a r r i n g spet v s t i k i h z g lavn imi t vo rc i po l i ­t ike na Srotinjem vzhodu, kot drugo dejstvo pa je Stewart omeni l izjavo egiptovskega zunanjega min is t ra M a h m u -da Riada. k i jc med obiskom v Kobenhavnu de ja l : »Pri­znavamo stvarnost i n izrael­s k a država je de l te stvarno, s t i . Zdaj si želimo miru.« Stevvart je r.adalje de ja l , da takšne izjave i n takšna dej­stva zbujajo pogum.

K nov im ugibanjem o reši­t v i kr i ze med Arabc i in Izraelci je p j ipomogel tudi sovjetski t isk, k i zelo obširno spreml ja obisk Naser j a v M o s k v i . Moskovsk i l i s t i po­udarjajo dejstvo, da se I z ra­e l slej ko prej up i ra sklepom varnostnega sveta, da pa je Te l A v i v v vse hujši diplo­matsk i ofenziv i i n da se tud i

znotraj same izraelske v lade porajajo mnenja, a l i je mo­goče nadal jevat i agresivno po l i t iko , ne d a b i prišlo do hud ih mednarodnih zaplet-l jajev. V tem vidi jo sovjetski l i s t i ugoden trenutek za za­četek nove dip lomatske ak­cije.

V začetku smo omeni l i po­nudbo Z A R , da b i na Bližnji vzhod spet pok l i ca l i »modre čelade« O Z N . Po tej ponudbi oz i roma predlogu naj bi u m i k i z rae lsk ih vojaških čet z z a ­sedenega arabskega ozeml ja nadomesti l i s pr ihodom s i l O Z N na del ikatne stičnice med Izraelom in arabsk imi državami. Medtem ko neka­teri poudarjajo, da b i Eg ip ­čani radi svojo zamisel ures­ničili prek O Z N , pa nekater i sovjetski komentatorj i m e n i ­jo, da Sovjetska zveza ne i z ­ključuje možnosti neposred­n i h s t ikov med Izraelom i n arabsk imi državami, ka r p a

so, kot vemo, arabske država vseskozi zavračale.

Naj za konec omenimc ša nekatera i zrae lska stališča,1

Tako je i z rae lsk i zunanj : mi-j nister A b a Eban dejal, da jO njegova država pripravl jena! sodelovati p r i ponovnem od-^ pr t ju Sueškega prekopa, če bo ta »brezpogojno dostopen, lad jam, k i plujejo pod vsemi zastavami.« Vendar, je nada ­l j eva l Eban, vprašanje je. če bo Egipt za to. Poudar i l p a je še, da b i lahko Izrael n* Z A R v okv i ru O Z N pretres la novembrsko resolucijo var­nostnega sveta i n vprašanja* k i i zv i ra jo i z nje. K o je A b a Eban koment i ra l izjavo svo ­jega egiptovskega kolega O pr i znanju izraelske države* je dejal , da ne gre za to. d a b i države na Srednjem vzm> d u pr iznale druga drugoj temveč, da bi pr ivo l i l e v m i ­rovno pogodbo, k i naj bi jo podpisale druga z drugo.

V. G .

in dogodki

1197 skokov Janeza Brezarja Alenka^molkovič se p r i p r a v l j a na tekmovanje

Če sem v B r n i k u na letal­skem mi t ingu prav slišal na ­povedovalca, k o j e napove­dova l skoke padalcev, je J a ­nez Breza r do sedaj izvedel 500 skokov.

»Napovedovalec se je malo zmotil,« m i je dva dn i po­zneje na letališču v Lescah dejal Brezar .

»Za ko l i ko skokov se je zmotil?« sem želel vedeti. Janez n i takoj odgovor i l . Ta­ko kot se je on izog ibal toč­nega odgovora, sem uporno |

spraševal vse dot le j , dok ler m i n i povedal, da ima za se­boj že 1197 pada lsk ih skokov (skok v zakonsko brezno n i vštet).

Janez je b i l rojen pred 31 let i v K r a n j u , toda p rav i , da je Radovljičan. S pada lom je prvič skočil, ko m u je b i l o 16 let. K e r je pokaza l izredno nadarjenost, ga je le ta lska zveza Jugoslavi je kot štipen­dista posla la v šolo za uči­telje letalstva.

Brezar je b i l več let član

naše državne reprezentance. M e d d rug im je sodeloval na svetovnem prvenstvu v pada l ­s tvu 1962. leta v Z D A i n 1964. l e ta v Zahodn i Nemčiji.

Te dn i i m a v Lescah d o volj dela. 70 m l a d i h fantov i n deklet iz vseh krajev Slo­venije se uči spretnost i pa­dalstva. Abecedo padalstva pa j i h uči Brezar .

M e d padalc i je tud i A l enka Smolkovič iz K r a n j a . P red vstopom v letalo m i je za­upa la , da n i nov inka k i d a

H i i m m i i i i i i i i m i i u i i i i u i i i m i i m i i m i i i i i m i i m iiiimimiiimiiiiimiii

Vrvež na letališču

Na letališču v Lescah je te dni vse živo. Tu se je zbrala in trenira državna reprezentanca, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo v padalstvu, ki bo letošnjega avgusta v Gradcu. Poleg asov padalstva pa je na tečaju padalstva tudi 70 fantov in deklet iz vseh krajev Slovenije. Med hrabrimi fanti, prostovoljci, so tudi štiri dekleta, in sicer Tatjana Zevnik, dijakinja iz Nove Gorice; Marija Žokalj, dijakinja iz Krškega; Barbara Mrgole, prodajalka iz Krškega in Anka Smolkovič, dijakinja iz Kranja. Razen Smolkovičeve so vsi padalci novinci. Učitelj padalstva, Janez Brezar, je dejal, da je med novinci že opazil nekoliko no­vih talentov, ki bodo s treningom lahko pridobili toliko spretnosti, da se bodo uvrstili med boljše padalce (morda nekoč najboljše). — J . Vidic

Alenka Smolkovič

b o m lahko gledal njen šesta deseti skok . A l enka je p r v L i skočila 1966. leta i n je ed ino dekle Z Gorenjske, k i je ostarf lo zvesto padalstvu. Vse dru« ge skačejo samo eno leto, nato se poročijo in odpovedq temu zan imivemu športu.

A lenka s i je p r i prvem sko i k u z l om i l a nogo, toda nesrečM n i skok n i omaja l njeno van l jo , da nadal juje s skokih Letos je končala srednjoj tehnično šolo i n čaka, k o | mnogo drug ih , n a zaposl i tev !

A l enka se v Lescah p r i p r a v i l j a na m lad insko državn<| prvenstvo, k i bo prve dn i av»» gusta v O h r i d u . J . Vidic J

Vsi smo kadilci

Čeprav mnogi ne kade, pa vendar lahko zanje trdimo, d a včasih pokade tudi po t r i cigarete na dan, ne da b i se­veda kaj ime l i med prst i . K a k o to? Z d r a v n i k i so ugo­tov i l i , da zadostuje že u r a 6edanja v zakajeni dvorani , da kadite ne da b i v resnic i k a d i l i . Dokaz i , da kajenje povzroča pljučnega raka , ve­l jajo tudi za nekadi lce. Delo v zakajenih prostorih, pred­vsem restavraci jah, je za ne­kadi lce enako škodljivo, kot če bi strastno kad i l i po škat­lo cigaret na dan.

Vse za turizem Tur is te je mogoče pr i vab ­

l ja t i tudi z bradami . Tako nekako s i zamišlja tur i zem župan danskega mesteca Nak-6kova. V časopisu je ob jav i l vest, da bo drugi dan pred mestno hišo povedal mešča­nom nekaj zelo važnega. Zbra lo se je okol i dva tisoč radovednežev. Zupan pa je z ba lkona mestne hiše povab i l vse moške, naj se v imenu tu r i zma odrečejo vsakodnev-n%Tiu br i t ju . Župan namreč želi, naj b i vs i nos i l i brade, kot posebnost mesteca N a k -6kova. L judje so se sicer ob tem predlogu smeja l i , da so skoraj popokala okna na bližnjih stavbah. Vendar pa je menda sedaj že v idet i iz dneva v dan več bradačev na u l i cah tega mesta. Zastavo »osi seveda župan, k i s i je skupaj z drug im i mestnimi očeti pust i l rast i brado i n brke.

Tudi to so razlogi

Branilec je na sodišču za­govarjal svojo stranko, ki je bila obtožena zaradi povzro­čitve prometne nesreče: »Spo­štovano sodišče naj upošte­va, da je obtožena popila ste­klenico serija preden je sed­l a za volan zato, ker je mislila s tem pregnati pre­hlad.*

BOGOMIL DEBELJAK

3

b

tal

e

o

Pozabljena plošča Arnolda Riklija Nas dopisnik Jože Ambrožič s Poljšice nam je za rubriko Gorenjski kraji in ljudje spet poslal zanimiv članek, ki mu je dal naslov »švajcarska tabla«. V uredništvu smo naslov nekoliko spremenili — zato, da bo prizadetim institucijam ie po naslovu takoj jasno, da gre za pozabljen spomenik, ki bi ga vsekakor kazalo ohraniti. Toliko za uvod — drugo pa bo v članku povedal naš dopisnik.

Srečam se s sošolcem, pa mi reče: »Dobro, Jože, mar­sikaj pišeš, vsega p a le ne veš!« Seveda ne vem vsega, nobeden ne ve vsega. Pogo­vor je stekel i n sošolec me je povabi l , naj grem z -nj im k tako imenovani »Svajcarski skali«, k i je le po l ure hoda od Poljšice, moje rojstne v a ­s i . Odšla sva na pot. Prek gmajne golega Stovičja sva kren i l a v gozdove poljšiških Posestnikov. Ska la , do katere sva prišla, je b i l a povsem obrasla z mahom. Ko lovoz sicer pelje skoraj t ik ob njej, vendar le redkokdo ve, kaj ta ska la pomeni . Skala', d a ­nes poraščena z mahom, je b i la podstavek za »S vaj car­sko ploščo«, kot jo imenujejo domačini. Sto j i v gozdni par­celi kmeta Va l en t ina Pret­narja (po domače Hribarja) s Poljšice. »Na vrh pvan« je domače ime za to planoto, pa tudi naslov na plošči je po­doben: »ARNOLDS HOHE«,

po slovensko »ARNOLDOVA PLANOTA« . Tod sto j i ska la , k i po o b l i k i spominja na Tr ig lav ; široka je 3,60 m, v i ­soka pa 2,70 m.

N a tej ska l i je b i l a včasih plošča, posvečena A rno ldu R i k l i j u , ustanovite l ju zdravi ­liškega tu r i zma na Bledu. Podstavek, kjer je b i la p lo­šča, ima v ob l i k i vodoravne i n navpične l in i j e (križa) dva žlebova, široka 12 cm in glo­boka 3 cm. Ne vem, čemu sta služila. Plošča, k i so jo sem pr i t r d i l i leta 1891, je b i la l i -toželezna (ali bronasta). V nemščini je na njej pisalo dobesedno takole:

ARNOLDS HOHE GRUNDUNOSSTATTE DER L IEHTLUFTBADER Der Menschheit zum VVohle ins Leben gerufen am 9. Juni 1865 durch ARNOLD RIKLI

Gesetzt, am 24. Juli 1891

Smise lno b i besedilo n a plošči preved l i v slovenščino nekako takole:

A R N O L D O V A P L A N O T A M E S T O J E U S T A N O V L J E ­

N O Z A S V E T L O B N E I N Z R A Č N E K O P E L I

Č L O V E Š T V U V D O B R O A R N O L D R I K L I 1865

Postavl jeno 24. ju l i j a 1891 V s a stvar je zgodovinskega

pomena, posebno za B l ed i n njegov tur izem. Podstavek stoj i in tudi plošča z dobro v i dn im besedilom je še ohra ­njena pr i Hr iba r ju na Poljši-ci (Valent in Pretnar). L e njemu gre zasluga, da plošča še obstaja. Neznani z l ikovec, k i ni ime l smis la za zgodo­v inske spomenike, je ploščo namreč demont i ra l in jo ho-

n n ' in. . ( f| M >/.,

• l l l K H i j .Htif (/,.,

li »KI l »n U M I . ,

te l odpeljati , vendar jo je Hr ibar , lastn ik tiste gozdne parcele, odpel jal domov, kjer je še danes. Ploščo je pr ipe­l j a l domov leta 1920, tehta pa — po izračunu l itega železa — 644 kg. Z a odškodnino, da so smel i postavit i to spomin­sko ploščo na njegovi parce­l i , so m u »Švicarski Nemci« plačali 5 goldinarjev (po pr i ­povedovanju Va lent ina Pret­narja).

In kakšen je p rav i pomen te plošče? K d o je b i l dr. Ar -nold R i k l i ? Iz pr ipovedova­nja starejših l jud i sem o tem mars ika j zvedel.

Dr. R i k l i je b i l ustanovi­telj zdraviliškega tur i zma na B ledu . Ob jezeru pod gradom je ime l nekakšno ambulanto oz. bolnišnico in več lesenih, zračnih hišic za svoje pac ien­

te (te SO danes porušene, M zidana stavba še stoji, čeprav; ne služi več prvotnemu nar menu.). Dr . R i k l i j e prvi spofžnal, kako zdrav i lno jo podnebje n a B l edu ; b i l je; tud i p r v i , k i je o d k r i l ter-! malne vrelce.

Svoje paciente (predvsem tiste, k i so bo lehal i na želod­cu, žolču i n pa tiste, k i so b i l i predebeli i n b i rad i s h u j ­šali) je zd rav i l na čisto pose­ben način. Vsako jutro j i h j e ob štirih zbud i l , potem pa so tek l i (v kopa lkah i n bosi) po točno določeni poti (mehki stezi), i n sicer pod gradom, potem po stezi za gradom (nad današnjim Pretnar jem

in mimo Pangerca) prek M l a k na Nj iv ico , za Zadnjo skalo , za Škripačem, za Vazom i n do omenjene plošče. V s i pre­poteni so se potem v r n i l i n a B led , kjer j i h je čakala še parna kopel , potem šele so zajtrkov a l i . Verjetno j i m je zajtrk kar dobro tekn i l , saj je pot dolga kar uro in po l hoda zmerne hoje.

Dr. R i k l i je b i l tudi med p r v i m i , k i je odk r i l na B l edu pod Stražo termalne vrelce. On je tudi ponesel v svet ime Bleda, k i ga je razglašal predvsem kot idealno termal­no in k l imatsko zdravilišče.

Jože Ambrožič Nadaljevanje prihodnjič

IIIH.IIUIII .»••»• ••IIIII..1III.II.H • • •»•«.1 ••»•• q irui • i.M • •IIII0B..I •IIII.,..I.».II1III»IIIII.IIII»IIMIIHII»..|»II.IIIIII|HIDII •HnHiiHiNHnnnmiiMnHninHflHfiiHiimmHitMmnHmHfHtflnuNinHHnMMHiiHHHUi

Uho na trebuhu

Zdravn ik i neke avstralske bolnišnice so hotel i na ne­navaden način pomagat i mo­žu, k i je v nek i nesreči iz­gubi l uho. Vendar pa p r i ta­k i h operac i jah pogosto na­stajajo težave, ker organizem noče sprejet i novega organa al i pa pr ide do h u d i h infek­c i j . Zato so avstra lsk i k i rur ­gi zašili uho najprej na bo l ­n ikov trebuh, da se je tam »aklimatiziralo«.

Kavbojev primanjkuje V Združenih državah Ame­

r ike že dl je zelo povprašu­jejo po krav j ih past ir j ih , a l i , kar zveni bolj films>ko, po kavbo j ih . V Ka l i f o rn i j i in A r i z on i las tn ik i v e l i k ih ran-čev že dolgo zaman iščejo delavce, k i naj bi nadzorova­l i nj ihove črede. Ponujajo dobro plačo ter hrano in sta­novanje. Nekater i so začeli to povpraševanje tudi domisel­no izkoriščati. Tako se l judje iz bližnjih mest, med n j imi tudi odve tn ik i i n zd ravn ik i ,

za konec tedna spremene v ka\ boje ter v soboto in nede­ljo jahajo za čredami goved. Razen zaslužka j ih k temu seveda vleče tudi želja po oddihu, čeprav to delo n i ravno lahko.

Same sitnosti Novoporočenca sta stopila

v dvigalo velikega nebotični­ka. Liftboj pa je bila mična

VI ste pisatelj? Kakšno naključje! Jaz sem pa bralka.

svetlolaska, ki je ko je za­gledala par, zažgolela: »O, pozdravljen, dragi!« Mlada žena je počakala toliko, da s/a stopila iz dvigala, nato pa je eksplodirala: »Kdo ne­ki pa je ta, ki te je tako prisrčno pozdravila?«

Mož pa se je nakremlil in zaprosil: »Prosim le, nikar. ?.c tako bom imel jutri do­volj opraviti, ko ji bom mo­ral razložili, kdo si ti.«

Rešitev križanke št. 43

1. K A P L A N , 7. D A V C A . 12. A G R I P A , 13. O P A R T , 14. M R E N A , 15. S M A L T A , 16. R A V A , 17. K R E S E , 18. E M O , 19. L E C T 20. NAT , 23. R T I -N E , 25. S T I L , 26. FAŠIST, 28. E T I K A , 29. A R E N A , 30. 1 R A N E K , 31. O S K A R , 32. K O R O N A

Krvava kronika

V tednu, ko je stopil v ZDA v veljavo zakon o omejeni prodaji strelnega orožja, je bilo ubitih s strelom iz revolverjev in pusk 189 ljudi. Statistika pa pravi, da je bilo leta 1966 v ZDA ustreljenih kar 6500 ljudi različnih starosti. Divji zahod še živi . . .

Miha Klinar: Mesta, * u* razcestja

Dom<fina III. D E L 143

»Toda, kaj b i pr id iga l , živim o^n ̂ r ° k in ne od pridig,« prav i oče. Tud i Matej ne živi ^'^Bec h J 1 1 1 1 n ' t r e ° a del i t i naukov. »Nauke vama bo delu gosr ' kateremu sta name­njena. N a u k i so njegov k r u h in n e jMatei

»Da zares. H gospodu morava,** »Ne mud i se vama,« prav i Stefi-»Eh, veste . . .« prav i Matej . »Veš,« ga Stefi opozori na biaL 0 >. najbor »Da, seveda . . . Hote l sem reči/ ""»Je, ce

dolžnost čimprej opraviva.« , aka]£

to krščansko

»Z vama pojdem,« prav i n w " kuhar i c i , da ne bo vlekla na ušesa-* ne

bom Pr i gospodovi

o s o « * ' ne nasn »Mati?« jo očitajoče pop Uda M^.i n e "^P 1 1 1! 6-Tud i Ro/.ika postaja nestrpna-,livčevj n ° co j Mar i j i na

zaroka , bi je ne bi lo doma. B i l a b l ° nstran Soče, kjer se skr ivata Anton in Andre j . ,ikor ju... .

Zakaj ni imel Andrej take »sljji n e R Mar i j i , ftepal bi res! Toda doma skr iva t i pred l judmi

tožilca zavida

a r ^ r a z b ° in iku . vidi

njihove sence. Ze

XVIII. GORENJSKI SEJEM

V K R A N J U 2.—13. VIII. 1968

m žandarji W Na zrak bo šla. odhaja za M a "

V bližini hiše oprezajo /andarl 1 ' nekaj dni prihajajo sem ob mraku, rž P r e j .

»Bedaki!« j ih opazuje Ro/ika-. P r i . j -'Jo na Antona in Andre ja . Nista tako bedasta, da bi J i , da b j a s t a v U a t . »Toda?« nenadoma prešine Roz iko boja/en'."I d o ] g o

S e Andre ju nocoj preveč tožilo po njej m bi po"<^.'jadel v 1 c l ° sem. »Ne,« je Roz ika skoro gotova, da bo P"*> skrb o ? S t > > N l 0 ' 1 , 1 s m o

priti,« se umakne v hišo in /aup* °c<-'tu in štefi ter zmot: njun pogovor. ^ » l n D r . , x

»Zandarji?« postane zaskrbljen '* k a k 0 r i ' d a ž c n c k a i \ ečerov o p i e/.a jo ok i o p hi c '•• P 1

je tako, hm, je najbolje, če nesrečo »Da, najbolje, da neopazno

očetom tudi S t c l i . »A Marija? Jezna bo.« »Ne bo!« »In Matej?« . v, »Matej?" se spogleduje /ask i bl)^j *«hj C v

»Matci o tem nc sme ničesar v

»Ne Čakaj!«

° r da

S t 'včevi

razmišlja, »ce

se str in ja z

I Rozika.

»Pojdi!« Tako zahtevata štefi in oče. Potem ostaneta sama. štefi pove,

kaj je zvedela o možnosti Skavkovega vpisa v g imnazi jo p r i učitelju G r j u p u Neko l i ko prepozno se je pozanimala, pr i zna.

»Upajmo, da ga bodo k l jub temu vpisali,« prav i oče. »To že! Samo če bo oprav i l izpit?« »Kakšen izpit? Saj še začel n i hod i t i v g imnazi jo , pa že izpit?«

oče ne razume. »Sprejemni izpit ! Brez sprejemnega izpi ta ne sprejmejo nikogar,«

pojasnjuje Štefi. »Tako torej?« oče ne ve, da S lavko za izpit n i pr iprav l j en . »Jutri ga bo na izpit p r ip rav i l učitelj!« »No, potem bod imo brez skrbi!« si oče izpit predstavl ja kot ne­

kaj , kar S l a vku ne bo delalo težav. »Tole pa imam zate,« seže v žep in položi pred Stefi papir s cesarskim grbom, ko lkovan in ožigosan.

»Kaj je to?« štefi ne razume. »Menda znaš brat i? Dovoljenje je! Dovoljenje, da smeš odpret i

trgovinico pod svoj im imenom.« •Oče!« Štefi objame očeta in šele potem vpraša, zakaj n i d o v o

ljenje izstavljeno t u d ; na Mar i j i no in Ro/ik ino ime. »Zakaj naj bi bi lo? M a r i j a se bo čez nekaj tednov poročila. Tud i

Roz ika bo šla od doma, ko bo konec vojne. T i pa imaš o t roka in ostala boš doma,« reče oče in postavi Štefi pred novo usodo.

Trgov in ico bo imela. »Upam da se boš znašla,« upa oče.

. Znašla? Seveda se bo! A l i ni nekaj časa že delala v neki zele-njadni t rgov inic i v Radgoni na Štajerskem? A l i n i b i la pomožna bla­gajn ičarka v Grazu in T r s tu?

O, ne boji se tega dela. samo če bo trgovinica nesla in če se ne bo vse skupaj končalo z dolgovi in polomom kakor v Hartbergu zadeva s F rancov im časopisom, k i je doživel samo prvo številko in še to samo v t i skarn i na krtačnem odt isu.

Ne, ne bo se! Ne sme se! Njena trgovinica ne bo tako tvegano podjetje kakor Francovo s časopisom.

Toda Štefankin obraz je vseeno zaskrbl jen. Ne zaradi morebit­nega po loma z bodočo trgovinico, marveč /aradi Slavkovega i/pita.

In nocoj ga še vedno ni domov. Ze po šoli ga je prišel iskat nekdo od sošolcev, da bi se skupaj učila.

»Najbolje bi b i lo , da bi stopi la ponjl« »Saj ne gon voda! Ce se uči, mu ne bo škodovalo!« »Ze, loda fant še ne ve kai ga pojutrišnjem čaka.« »Da, seveda! Potem le pojdi ponj!« A j i ni treba. Slavko oravkai pr ihaja . »Mama, ali jc res?« vpraša, ko pozdravi noria. »Kaj ?« »Da poj dem v šole? Da pojdem v Idrijo?« pogleduje zdaj mamo,

zdaj n o i i a . »Pojdeš!« pravi nono. »Učitelj " n ie povedal. Celo uro sem bi l pr i njem. Spraševal me

je. Vse sem znal . Ju t r i bova ponavl jala zgodovino! O nono! O mama!

:::::.::::::::::::::::::::::-::g^

Jaz sem pa mis l i l , da z mo j im šolanjem ne bo nič, čeprav sem se skoro vse počitnice skr ivaj uč i l . . . «

»Potem . . . « ga pogleda štefi i n poboža, ker postaja njena sk rb lažja. »Potem si se učil že za i z p i t . . .«

»Učil! Samo zgodovine se nisem, ker sem mi s l i l , da je ne bo treba. Učitelj pa prav i , da so za zgodovino še posebno natančni.. .«

»Za zgodovino?«

»Da, za zgodovino cesarstva! In prav t e . . . prav te znam naj­manj !«

»Potem se je nauči!« prav i nono. »Bi! Toda v enem samem dnevu?« i

i »Je je toliko?« »Tale knjiga,« pokaže S lavko knj igo, k i jo ima v r o k i . »Učitelj

m i j o je dal.« »Za božjo voljo, saj je debela kakor opeka!« zaskrbi tudi nona. »Da, kot opeka,« p r i t rd i S lavko in z zaskrb l j en im pogledom po­

gleda starega očeta, kakor da tej, kot opeka debel i kn j ig i , k i mu jo je b i l da l učitelj, ne bo kos*.

Nono razume ta pogled. »Nič ne mara j , fant! B i s t r o glavo imaš in ne trde kakor opeka,«

ded opoguml ja S lavka . S lavko ob pogledu na debelo zgodovino Avstr i je v bistrost svoje

glave n i tako uverjen kakor nono. Toda vseeno se takoj lot i branja. Ne zmeni se za veseli M a r i j i n in Matejev ter non in pr ihod ne za blaženost, s katero nona pripoveduje nonu i n mami , kako lepo je gospod nune sprejel Mate ja i n po izpraševanju ves navdušen reke l , da na takega, v krščanskih resnicah tako temelj ito podkovanega ženina, kakor je so lkansk i mizar Matej Vuga , v času svojega župni-kovanja še ni naletel.

»To je prav i ženin za Mar i j o in bog daj , da b i b i l bodoči M a r i j i n zakon z n j im po ln sreče in božjega blagoslova. Tako je rekel gospod nune,« pripoveduje nona.

Potem še dolgo govore in praznujejo Mar i j i no zaroko z Mate­j em, s kater im se bo poročila še pred adventom. Toda S lavka to ne mot i . Zatopl jen je v branje. Cas pa teče in večer se naglo, vse prenaglo nagne v noč.

Počasi se pogovor stiSa. N a praznovanje in veselje lega ut ru f jenost.

»Pozno je že! Treba bo počivat,« zazeha nono. K a k o r da j i m je vzel nj ihove besede z jez ika, so tudi drugi zato. »Zares, treba bo spat, da ne borno zaležaJi maše,« zaskrb i Mar i j o . T u d i S lavka nagovarjajo, naj bi legel. »Bom, saj bom, samo še tole bi rad prebral,« odgovarja in j i m

s pogledi dopoveduje, naj ga vendar puste p r i m i r u , kakor to ga pust i l i doslej. A h res ne razumejo, da m u leži tale Avs t r i ja kakor mora na duši.

ton.' \rwaemn, v r t .

Poglejmo v Beneško Slovenijo!

(Nadaljevanje) Glede na mise l o nu j i šti­

pend i ran ja beneških ro jakov z naše s t ran i , k i sem jo spro­žil v sobotnem G lasu , me je že v teh k r a t k i h dneh spod­bud i l o nekaj pri jatel jev, češ, bol j natančno razloži svoj predlog.

REŠILNI OBROČ

Seveda je b i l a mise l o na­ši gmotn i i n mora ln i pomoči Beneškim Slovencem rojena predvsem iz čustev, zbujenih spričo dejanskega narodno­stnega stanja v deželici, k i je resda že 102 le t i odrezana od matičnih s lovenskih po­kra j i n — toda v njej le še gledamo najzahodnejšo pred-stražo s lovanstva, k i pa se iz dneva v dan bolj stapl ja z la t insko ku l tu rno i n c i v i l i z a ­c i j sko sfero.

I luzorno pa b i b i l o seveda m i s l i t i , da b i p r i nas a l i kje Urugjc z našimi štipendijami takoj vzgoj i l i določeno števi­lo beneško-slovenskih zdrav­n ikov , profesorjev, učiteljev, pravn ikov i n d r u g i h strokov­n jakov . Vedet i je namreč t re ­ba, d a je treba v t u j i državi vse naše d ip lome nostr i f i c i ­r a t i , ka r ne gre vedno prav 'ahko, drugič p a je t reba ra­čunati na to, da ne bo od nikogar zagotovl jena name­stitev teh šolanih l j u d i v do­mači deželici, v s lovenski Benečiji. Nameščanje javnib/ uslužbencev je pač prav ica države . . .

Toda s svo j im p isanjem o štipendiranju nadarjenih, s i ­nov i n hčera nepremožnih Beneških Slovencev sem mis­l i l , vsaj v p r v i fazi naše in ­tervencije, predvsem n a vzgo­jo , na šolanje t ak ih kadrov , k i b i l ahko po narav i svojega pos la osta l i tudi po šolanju uoma , med svo j im i r o j ak i . Pa najsi bodo to gost inski i n turistični s t rokovn jak i , agro i a h id ro t ehn ik i , t rgovski i n indus t r i j sk i kad r i , s l ikar j i -ume tn ik i , glasbeniki i n po ­dobno. Seveda bi b i l i profe­sor j i i n učitelji najnujnejši — toda le kdo more jamčiti za n j ihovo namestitev v do­mačin kra j ih?

S icer pa bo gotovo kdaj napočil čas, ko bomo bolj smolo ter ja l i slovenske šole zu našo narodnostno manjši no v I ta l i j i . T u je vendar tud i načelo recipročnosti — kot nesovinist i smo to do­sledno izpe l ja l i za laško go­voreče Jugoslovane v Is t r i i n drugod. M i pa m o r a m o tako plaho prosjačiti za drobt in i ­ce naravn ih prav ic . . .

Le zakaj tud i za naše roja­ke n i mogočo to, k a r je mo­goče v I ta l i j i za f rancosko

govorečo manjšino v V a l d 'Aost i i.n za Nemce v Južni T i r o l sk i ? N a las tna ušesa sem slišal k a k o svobodno se j tamkaj govor i f rancosk i ozi-roma nemški. In prav tako j na lastne oči sem v ide l v obeh teh j e z ikovn ih mešanih področjih vse javne napise tud i v j e z iku avtohtonega l judstva. Le za naše beneške rojake, k i so 1. 1866 s t ak im zaupanjem, rek l i b i lahko ce­lo bol j pesniško, da so s pol­n i m i j ad r i zap lu l i v naročaj I ta l i j i , ne velja nobena pravi­ca, nobena politična log ika .

Le kaj je vzrok tej k r i v i c i ? Beneški S lovenc i so narod brez voditel jev. Po Pod rek i i n T r i n k u se je le malo ro­jakov i zob l ikova lo v glasnike svojega l judsiveca. Na j ne bodo užaljeni, če s staro pr i ­spodobo rečem, da so Bene­ški Slovenci danes kot čreda brez pastir jev. Brez teh kot v v o j sk i £rez pove l jn ikov pa ne gre!

Zarad i vsega tega in v srčni pr izadetost i za usodo Sloven­cev v Benečiji, sem prej le zapisal , da je ed ina rešitev v izobraževanju, v narodnostn i vzgoji določenega števila m l a ­d i h Beneških Slovencev. K e r p a s i sami ne more jo poma­gat i , drug i pa j im nočejo — smo mi v matični deželi po­k l i can i , da to vprašanje tako ali drugače uredimo. Čimprej v r z imo rešilni obroč . . .

ŠAMPETER SLOVENOV T a k o smo zašli s popotova­

n ja po Beneški S loven i j i v razmišljanja o b r i d k i usodi ro jakov v tej daljni deželici, n a večerni obali slovenskega narodnega ozeml ja .

P a vendar pravzaprav ni­smo zašli — saj nam je tud i ob teh i n t a k i h besedah, v s r cu vedno top la mise l na slovensko Benečijo, k j e r se po gorah še g lasi tožeča pe­sem: Ptička uprašam vas, al' slište moj mili glas.I al' bode prišla kdaj spomlad za nas. Ptička odgdvori: spomlad za tebe nI, spomlad bo prišla, kdaj tebe ne bd . . .

V zadnjem zap isu nas je vodi la pot iz Čedada v veli­ko s lovensko vas Ažlo (Azz i -da) in od tod navzgor na l u i i i u n pod v i s ok i Mata jur . Ne gre drugače, kot da se po ist i pot i v rnemo v do l ino , p r i Ažli pa zavi jemo pro t i severu in že po dveh a l i t reh kilometrih p r idemo v šam-poter S lovcnov (v narečju »šam peter«), k i so ga do ne­davna tudi I ta l i jan i tako ime­noval i (San P i c t r o degl i Sehiavoni ) , zdaj pa m u urad­no prav i jo San P io t ro a l Na-

tisone (Št. Peter ob Nadiži). K l j u b temu pa mestece le ne more, n i t i noče s k r i t i , da je vendarle najbolj narodnostno prebujeni večji kra j Boncških Slovencev. V vsoh trgovinah in gosti'.nah se lahko pogo­voriš s lovenski . In to brez težav, ker je jez ik Šempeter-sk ih a l i nadiških Slovencev najbolj sličen našemu obso-škemu narečju.

šempetersk; S lovenci so v razmeroma najugodnejših na­rodnostn ih razmorah. Strnje­ni so, obdani le na ozkem pasu prot i Čedadu s Fur l an i , s icer pa imajo na jugu za sosede starogorske a l i i d r i j ­ske Slovence, na severozaho­d u pa že bovške Slovence. Šempeter je ve l ika fara s številnimi podružničnimi cer­kvami . Sko ro povsod propo-vedujejo še slovensko. Vern i ­k i uporabl ja jo slovenske m o ­l i tvenike (najlepšega je na­pisa l Ivan T r inko ) , tud i s lovenska cerkvena pesem se še kdaj pa kdaj sliši.

Gotovo bo spodbudno, če povem novico: v Šempetru p ravkar ustanavl jajo drugo

z vseh bližnjih i n da l jn ih gorsk ih pobočij k svoj i f a r i . Seveda pa ne m a n j k a tud i bližnjih Cedadcev. Ves Šem­peter je ta dan pražnji, s to jni ca sto j i p r i s to jn ic i , v gost i l ­nah točijo od j u t r a do večera pa še pozno v noč domača v:na: temnega mer lo ta , zla-torumenega tokajca i n rdeče vmo »rosso«. Nekdaj tako pr i l jubl jene pijače »cividini-ja« pa ne dobiš več, ka j t i zdaj goje v n o g r a d n i k i le žlahtne trtne sorte. Pač pa je še vedno na vseh slavnost­n ih m i zah pot ica »gibanica«, k i j i tudi F u r l a n i pravi jo ta­ko (»gubana«).

S tar zapisek iz 1. 1885 p r a ­v i , da domačini na šempeter-skem senjanu javno plešejo svoj l j udsk i ples S lav janko na muz iko s s t run »zigazaj-ne« (neke vrste gosl i ) .

Ne moremo pa i t i iz Šem­petra pre j , preden še kaj ne povemo o naj odličnejšem do-meč inu, o pesniku, narodnem budi te l ju in učitelju Pe t ru Podrek i .

Sme l i bi celo t rd i t i , da je b i l Peter Podreka p r v i Bene­ški Slovenec, k i se je zavedel svoje narodnost i . Ro jen je b i l ta zaslužni mož v Šempetru 'dne 16. februar ja 1822. V revo luc i j skem letu 1848 je končal v idemsko semenišče in takoj nato šel za 8 let kaplanovat na Trčmun. Po­tem je sluižl 17 let kot žup­n ik v rodnem Šempetru, u m r l pa je v bližnjem Roncu , 4. novembra 1889, komaj 66 let star.

se l ov i l i p r i i z raz i l i , za kate­re n iso na h i t ro našli sloven­ske besede. Odtlej je ostalo v beneški slovenščini mnogo laških besed, k i se še danes slišijo med slovensko govo­r ico . Pove jmo le nekaj p r i ­merov: »pacijencija« prav i j o namesto potrpežljivost, »te šalutam« namesto pozd rav im , »maj« namesto n i k o l i , »ban-diera« namesto zastava in podobno.

PREŠERNOVE POEZIJE

Podreka je b i l znan tud i po tem, da je nadar j en im svo­j i m faranom posoja l sloven­ske knj ige. P r i tem j i m je vedno reke l :

»Na. na, puobič, boš v ideu kake bukve majo Slovkvji.«

Ivan T r i nko , k i m u je b i l Peter Podreka vzorn ik i n pesniški mentor , se je spo­min ja l , s kakšno l jubezni jo je s tar i fajmošter govor i l o Prešernu. Ime l je v svo j i knjižnici prvo izdajo Poezij v p rekrasn i vezavi. T r i n k u je takole reke l :

»Vidiš, vidiš, puobič, t a k i h p i esmi je ma lo na sviete. Te l ih na dan vnoz rok.« (Teh ne dam iz rok ) — I n je po­tem Prešernove Poezije spet sk rbno sprav i l v omaro i n j o z a k l e n i l . . .

B i l p a je Podreka tud i živa priča onega nesrečnega p l e ­b isc i ta 1. 1866. B i l o m u je te­daj že 44 let in gotovo je tu­d i sam glasoval za pr ipo j i t ev Beneške Sloveni je I ta l i j i . Razočaran nad laškim šovi-

Stara gora nad Čedadom

prosvetno društvo Beneških Slovencev. Prvo je v Čedadu i n se imenuje po Ivanu Trin­k u , to drugo pa bo dobi lo ime B r a t a K c n n c d v — pač zalo , ke r sta se bo r i l a i n padla za enakost m e d naro­d i i n rasami , za človeške pra­vice i n dostojanstvo. »Ti idea l i p a so tud i naši ideali,« so m i r e k l i v Šempetru!

PETER PODREKA Nanes lo je tako, d a smo se

znašli v Šempetru, vprav na dam nj ihovega žegnanja (na dan sv. Petra in Pavla) ali kot sami domačini pravijo temu shodu »sanjan«, po f u r l ansk i pa »šagra«

Na ta dan, priivro Slovenci

K o je Peter Podreka dora -ščal v prvega beneško-sloven-skega pesnika, sam še n i znal p isat i knjižne slovenšči­ne. Zato se je t rdo učil i n pismeno občeval z m n o g i m i tedanj imi s lovensk imi vel-možmi.

Sam je čutil, da m u si rune le okorno zvene: Mili glasovi tam na Savi, Soči, Dravi se glasć. Na Nediži so hripavi, težko z njimi se vrste.

Zaslužno dejanje Petra Pod-reke je bila tudi izdaja Ka­tekizma za Slovence videm-ske riadskofije. Prej (pred L 186J?) SO duhovniki po bene­škim cerkvah govorih, vsak v svojem narodnem narečju in

niz inom in nehvaležnostjo, se je u m a k n i l v Ruonec, tam­kaj učil kmete sadjarstva i n pesni l : , Jaz nisem Ta l j anka pa tud i ne bom sem zvesta S lovenka i n l j u b i m svoj d o m .

Po smr t i so postavi l i f Riu.ncu spomenik hvaležno­st i na grob užaljenega in za­grenjenega moža. Toda , ker j c b i l napis s lovenski , so »ne-znanci« v fašistični er i po­skrbe l i , da j c b i l a plošča raz­b i l a i n vržena na smetišče. —

Zdaj nas čaka še pot na Staro goro (618 m) in ob N a ­diži navzgor. T o pa bomo oprav i l i v pr ihodnjem, sklep­nem zapisu. Črtomir Zoreč

>REDA — 10. J U L I J A 1968 G L A S * 9 S T R A N

»Poljšiška gmajna« pred preobrazbo — da ali ne? »Poljšiška gmajna« obsega

približno 70 ha, pašnega ob­močja pa je oko l i 27 ha. Predlog je, da b i na tem paš­nem območju naprav i l i 16 do 18 črednikov. Živina b i se pasla izmenično v teh ograj-n ih črednikih, tako da b i obšla vse črednike v enem mesecu. Postav i l i pa bodo tudi stajo, k jer bo živina prenočevala a l i se t ja zate­kala ob vročem poletnem ča­su. Nabav i l i b i tud i mo l zn i stroj i n nastav i l i vsaj dva človeka, k i b i skrbe la za ži­vino. M leko b i odkupova la kmet i j ska zadruga.

V dveh a l i treh let ih b i z umetn imi in naravn imi gno­j i l i izboljšali i n pospešili rast trave. Obenem b i uničili tud nadležno praprot . S tem b i omogočili, da b i se na tem območju paslo mnogo več živine k a k o r sedaj.

Za vsa ta dela, za katera bo potrebno k a r precej sred­stev, ponuja Gozdno gospo­darstvo B l ed dotaci jo. Veči­na kmetov podp i ra ta pred­log, ker je prek poletja mnogo dela na po l j ih , delov­ne sile pa je malo , ker m lad i

odhajajo v mesto. E d i n a bo­jazen, k i j o imajo vaščani Poljšice je, da j i m ne b i ka­sneje Gozdno gospodarstvo B l ed kot invest i tor k ra t i l o pašnih pravic . Ta in podobne probleme bodo rešili i n ure­d i l i s pogodbo.

P ro t i temu načrtu so ed i -nole »punklarji«, k i redi jo eno a l i dve k rav i . T i kmetje b i b i l i namreč brez mleka ,

ker b i krave ostajale prek noči v stajah.

Zarad i pravi lnega reševa­n ja vseh nasta l ih težav so i zvo l i l i petčlanski odbor vasi Poljšice.

Vse načrte za ureditev paš­n i k a na »Poljšiški gmajni« so zaupal i znanemu strokov­n jaku za pašništvo tov. ing . Fajd ig i iz L jubl jane.

J . Ambrožič

Denarne težave Čeprav so jeseni še poprav­

n i i zp i t i , so b i l i učni uspehi gojencev ob koncu šolskega leta presenetl j ivo dobr i . O d 421 gojencev sta samo dva zaostala. Vsekakor zadovolj iv uspeh. Poleg tega se d o m lahko pohval i še z dokaj raz­gibano športno in ku l tu rno dejavnostjo. M e d šolskim le­tom delujeta d ramska [ti pev­ska skup ina , poleg tega pa so predstavnik i kranjskega dijaškega doma na letošnjem republiškem srečanju domov že drugič zapored osvo j i l i prehodni poka l Centralnega komite ja Z M S . Sto gojencev se je odzvalo poz ivu letos-

Bohinjska cesta še vedno zaprta 1. julija letos je potekel

rok, ki so ga napovedali iz­vajalci, ko so 28. maja zaprli del bohinjske ceste zaradi rekonstrukcije. Na zadnji se­ji radovljiške občinske skup­ščine konec minulega mese­ca pa je predsednik seznanil odbornike, da cesta ne bo od­prta ob napovedanem datu­mu. Dela na cesti so se namreč zaradi slabega vre­mena in nekaterih drugih težav precej zavlekla. Ven­dar pa so na seji tudi pouda­rili, da bi izvajalec z malo boljšim izkoriščanjem zmo­gljivosti na gradbišču podalj­

šani rok najbrž, lahko tudi delno skrajšal.

Zapora ceste ravno ta čas povzroča bohinjskim turistič­nim objektom oziroma bo­hinjskemu turizmu nasploh precej težav. Vsak dan nam­reč povzroči precej izgube v turističnem prometu. Precejš­nja škoda pa se kaže tudi že na obvozni pokljuški cesti. Vendar pa bo kot kaže cesta najbrž kmalu odprta. Pred­sednik občinske skupščine je namreč odbornike na seji obvestil, da bo po zagotovilih cestnega inšpektorata cesta zaprta še do 13. julija. A. Z.

nje krvodajalske akci je, ka r je 92 % stanujočih, s tar ih nad 18 let. Deset mladincev pa je stopi lo v zvezo komun i ­stov.

»Uspehe na zunaj zasenču-je jo notranje težave,« p rav i tovariš Klojčnik, d i rek tor doma. Poslabšani mater ia ln i položaj je zahteval, da so oskrbn ino s 1. majem poviša­na 280 novih dinarjev. D o m se bo v bodoče srečaval z vedno večjimi stroški; plače­vanje s l i okov nega osebja na eni in stalno vzdrževanje in adaptacije na drugi s t ran i . Gre predvsem za obvezno poprav i lo sanitar i j v g lavni (A stavbi ) , nakup novega po­hištva i n stalno pleskanje. V najtežjih razmerah živijo d i ­j a k i , kater i stanujejo v va­jeniškem domu na starem kran jskem gradu. Objekt je potreben notranje i n zuna­nje prenovitve, tako glede počutja gojencev, kakor zu­nanjega videza za s tar i K r a n j pomembnega objekta. Dom­s k a skupnost se je odločila, da poskusi dob i t i vsaj na j ­nujnejša sredstva za nakup peči (doslej so bi le ogrevane samo učilnice), pohištva i n postel jnine, p r i občinski skupščini in p r i s t o jn ih orga­n i h pa izposlovati , da se po­prav i zunanjost gradu.

J . Košnjek

V Kamniku so razpravljali

o preventivni zdravstveni službi

N a nedavni seji občinske skupščine K a m n i k je tekla beseda tudi o delovnem programu preventivne zdrav­stvene službe v kamniški občini. Po tem programu naj b i občinske skupščine (kot vemo je prišlo do enot­nega zdravstvenega centra za kamniško, domžalsko in l i t i j sko občino) zagotovile sredstva za izvajanje na­slednj ih dejavnosti preventivne zdravstvene službe: pa-tronažno službo, sistematske zdravniške preglede šol­ske mladine in predšolskih otrok, preventivne preglede otrok i n mladine pred odhodom na letovanja i n kolo­nije, nego bo ln ika na domu, s istematsko pregledova­nje zob mlad in i , socialne službe, higiensko epidemio­loške službe in laborator i jske preiskave.

Delovni program patronažne službe predvideva obi­ske nosečnic pred porodom i n po njem, obiske do­jenčkov, obisk žena po splavu, obiske otrok posa­meznih starostnih obdobi j in nazadnje obiske bo ln ikov , k i imajo akt ivno a l i neakt ivno tuberkulozo. Seveda pa se dejavnost patronažne službe v kamniški občini ne b i omej i la samo na našteta področja, temveč b i oprav l ja la še druga dela v zvezi z varstvom otrok, mladine i n žena, starostnikov, kroničnih bo ln ikov i n a lkohol ikov . Tako p lan i ra patronažna služba, da bodo letos oprav i l i 5600 patronažnih obiskov, in sicer 1100 obiskov p r i zavarovancih kmeti jskega zavarovanja in nezavarovanih osebah ter 4500 obiskov p r i zavaro­vanc ih delavskega zavarovanja.

N a koncu pa še nekaj besed o higiensko-epidemio-loški službi. O tej dejavnosti v kamniški občini ugo­tavljajo, da zadnja leta n i čutiti njenega vpl iva. K e r pa opažajo negativne posledice teda dejstva, meni jo, da b i mora l i omenjeno službo obnov i t i .

Novi ravnatelj šole Prežihov Voranc

K o m i s i j a za upoko j i t ev borcev sposobna za ak t i vno

Me, to ni začetek pouka, ampak začetek plavalne šole v Kranju. Začela se Je v ponedeljek na kranjskem letnem kopališču In bo trajala 12 dni. Prijavilo se je preko 120 otrok, starši pa so Za tečaj plačali tisoč starih dinarjev. Ce bo po končanem tečaju še dovolj Interesentov, bodo Pripravili še eno šolo. — Foto: F. Perdan

N a zadnj i seji občinske skupščine Jesenice so odbor­n i k i i zda l i soglasje k imeno­vanju Andre ja P ikona , pro­fesorja, za novega ravnatel ja osnovne šole Prežihov Vo­ranc na Jesenicah. Doseda­n j i ravnatelj šole Jože Toma-žič je b i l upokojen.

N a i s t i seji so izdal i so­glasje k imenovanju M i r e Jazbinšek za ravnatel j ico šo­le za zdravstvene delavce na Jesenicah. Jazbinškova je b i ­la že doslej ravnatelj te šole.

N a predlog občinske komi ­sije za vol i tve in imenovanja so na seji obeh zborov ob­činske skupščine imenoval i 16-članski in i c i a t i vn i odbor za ustanovitev občinske skupnost i otroškega varstva. Odbor bo izvedel ' potrebne organizaci jske ukrepe za ustanovitev skupnost i .

V sk l adu z odločbami 1959. člena temeljnega zakona o poko jn inskem zavarovanju se l ahko uvede postopek za izjemne upokoj i tve samo v soglasju oz i roma na predlog občinske komis i je .

V t i s t ih p r ime r ih , ko obča­n i oz i roma zavarovanci ne izpolnjuje jo vseh predp isan ih pogojev (določena starost, de lovni staž i n drugo) , je po zakonu mogoče doseči izjem­no upokoj i tev pod pogojem, da je pr izadeta oseba sodelo­vala v N Q y i n je iz zdrav­stvenih i n d rug ih razlogov

manj delo.

N a seji občinske skupščine so na predlog občinske k o ­mis i j e za volitve i n imenova­n ja in v soglasju z občin­s k i m odborom Z Z B N O V , iz­vo l i l i v komis i jo za dajanje predlogov k iz jemnem p r i ­znanju pravice do starostne pokojnine naslednje tovariše: F ranca Trevena, Janeza Ro z ­mana , A l b ina Po lka , R o m a n a Stana i n Va lent ina Žena.

N a prosto delovno mesto sodn ika za prekrške je b i l izvol jen Franc Grče z Jese­nic. J . V i d i c

Plavanje

Otvoritev se­zone v Kranju

Zaradi spremenjenega tekmovanja v zveznem mer i l u bo letos na spore­d u nekaj d rug ih tekmo­vanj , p n čemer se bodo k ran j sk i p lava lc i i n pla­valke pomeri le v skup in i z zagrebško Mladost jo in l jub l jansko U i r i j o -S lav i j o v p lavalnem trobo ju , k i bo v torek, 16. ju l i j a , v K r a n j u . To bo hkra t i tudi u radna ovtoritev letošnje plavalne sezone v K r a n j u .

J . J .

G L A S * K » I f cAN

Prodam enonadstropno H I ­ŠO v gradnj i — pod streho v bližini K r a n j a . Nas lov v oglasnem odde lku 3462

P rodam vprežno K O S I L N I ­C O N A M O T O R N I pogon i žetveno napravo in 2 t raktor ska noža (k l in i ) za štajer. K u r n i k , S r . vas 51, Šenčur

3469

P rodam K R A V O P O T E L E ­T U — dobro mlekar i co i n K O N J A . Predosl je 21, K r a n j

3437 P rodam T E L E V I Z O R R R .

Zalog 76, Cerk l j e 3433

P rodam manjšo E N O S T A -NOVANJSKO HIŠO. Kranj, Zadružna 6 3489

P r o d a m dobrega K O N J A po zelo n i z k i ceni . Zbi l je 4, Medvode 3490

Poceni p r o d a m S P A L N I C O Z VLOŽKI . Renko , K r a n j , Begun jska 7 3491

B E R I T E G L A S

Prodam 3000 kosov strešne opeke B O B R O V E C . S t rah in j 34, N a k l o 3492

P r o d a m T E L I C O , 7 mese­cev brejo. Sp . B r n i k 33, Cer­kl je 3493

Ugodno p r o d a m M O P E D T 12. Jože Križaj, K r a n j , T r o -jar jeva 42 3494

P rodam 2 rab l j en i S P A L N I ­C I V VLOŽKI i n t r i d e ln im i O M A R A M I . K r a n j , Smledn i -ška 41 3495

P r o d a m K O N J A , H let sta­rega, težkega 500 kg . J a n k o Mohorič, N j i v i c a 7, Zg. Bes-n i c a 34%

P r o d a m M A G N E T O F O N grund ing , štiristezni, avtoma-tkk. Trbo je 9 , S m l e d n i k

3497 P r o d a m NOVEJŠO S L A M O -

R E Z N I C O s p u h a l a i k o m . Mavčiče 40 3498

P r o d a m m l a d o K R A V O S T E L E T O M . Olševek 11, Pred­dvo r 3499

Prodam M O T O R N O K O L O M A X - 1 7 5 ccm. Majcen, Žg. Dup l j e 20

P r o d a m V A R I L N I A P A R A T . K o n j a r , Sm l edn ik 3 3500

Razpisna komisija pri A L M I R I alpski modni industriji Radovljica

r a z p i s u j e

4 prosta delovna mesta cotton pletilcev

Pogoji: odslužen vojaški rok, starost do 30 let

Vloge je treba pos la t i na kadrovsk i oddelek podjet ja do 20. j u l i j a 1968.

R E N A U L T R 4, 10.000 k m , letnik 1967, p rodam. Zeplč, K r a n j , Z lato pol je 5 3501

P rodam 20-mil imetrske D E ­S K E . Otoče 9, Podnart

3502 Poceni p rodam S P A L N I C O .

Ogled vsak dan po 15. u r i . Zavadlav, K r a n j , Nazor jeva 2 (poleg nebotičnika) 3503

P r o d a m M O N T A 12. Jože Svetel j , Šenčur 5 3504

N u j n o p rodam M O P E D T 12. K r a n j , Par t i zanska 31

3505 P rodam P R E B I R A L N I K za

k r o m p i r . Trbo je 72, Smled­n ik 3506

P r o d a m R A B L J E N E D E ­S K E za opaže. Nas lov v og­lasnem odde lku 3507

K U P I M K u p i m takoj dobro KMEČ­

K O K O B I L O , m i rno , do 8 let s tarost i , težko do 550 kg. Ponudbe z op i som i n ceno poslat i v Poljšico 13, Zg. Gor je 3516

Ostalo O B V E S T I L O ! Cenjene stran­

ke obveščam, da bo delavni­ca zarad i dopusta od 15. V I I . do 15. V I I I . Z A P R T A . Ignac Rangus, z latar , K r a n j 3428

Iščem O P R E M L J E N O S O ­B O v K r a n j u . S i l vo Zvanut, K r a n j , telefon 22-221, interno 247 3503

Iz jav l jam, da so besede, k i sem j i h i z rek la o Janežič Ro­k u , neresnične. S i l v a Kožar

3509 Odda jam TURISTIČNE

S O B E . Dnevn i ponsion 14 N

d in . Mogoča S O U P O R A B A K U H I N J E z doplačilom 2 N d inar ja . K r a j p r imeren za zdravl jenje astme in srca. An ica Longer, Vp r inac 26-c, p. Ičiči p r i Opat i j i 3510

Spre jmem kval i f ic i ranega in po lkva l i f i c i ranega P L E S ­K A R J A . Rihtaršič, K o k r i c a 123, K r a n j 3511

Zakcnca brez o t rok IŠČE T A S O B O v K r a n j u . Oddat i ponudbe pod »Dobro plačam<

3512

Iščemo K U H A R I C O za po­čitniški d o m v PORTOROŽU od 15. ju l i j a do 15. septem­b ra 1968. Pri jave pošljite ta ­koj na naslov: Počitniška skupnost , Železniki 3513

N A J D I T E L J A D E N A R N I C E z dokument i , izgubl jeno iz Zgornje na S r . Be lo , p ros im , naj l e t e vrne na naslov v dokument ih 3514

Spre jmem kakršnokoli H O ­N O R A R N O D E L O . Naslov v oglasnem odde lku 3515

Izdaja in tiska ČP »Go­renjski tisk« Kranj, Ko­roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči­ne)— Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te­lefoni: redakcija 21-833 21-860; uprava lista, ma-iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročni na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posamez­nih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.

V nekaj stavkih

Z a h v a l a

Ob preran i izgubi brata , s t r ica , svaka

Jožeta Ranta se zahval jujemo vsem, k i so nam sta l i ob s t ran i ob težkih trenutkih.

Posebno zahvalo smo dolžni dr . U D I R J U M i l a n u iz Kranja, ki mu je ob težkih t r enutk ih lajšal bolečine.

Zahval ju jemo se sosedom za izkazano pomoč in cvetje ter tovarišu ŠTIGLICU za poslov i lne besede.

V Imenu sorodstva Marija GABRIČ

K R A N J — K o m i s i j a za a lp in izem p r i p lan insk i zvezi Slo­venije in alpinistični odsek K r a n j pr iprav l ja ta v drug i polo­v ic i j u l i j a štirinajstdnevni tečaj za mlade alpiniste. Tečaj bo v bližini Češke koče. Organiz i ra l i ga bodo v ob l i k i a lp in i ­stičnega tabora, pričakujejo pa udeležbo 30 m lad ih a lp in i ­stov in a lp in is tk iz vseh krajev Gorenjske, največ seveda iz kranjskega alpinističnega odseka. V s i udeleženci so pred tem imel i že več začetniških tečajev. Tokra t bodo u t rd i l i svoje teo­retično znanje v stenah in p r i praktičnem delu.

C E R K L J E — V nedeljo zvečer so v Cerk l j ah zapr l i letošnjo razstavo cvetja. Odpr ta je b i l a od 4. j u l i j a v p ros to r ih nove šole v Cerk l j ah . Za razstavo je v ladalo izredno ve l iko zani­manje, saj si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev iz vseh krajev naše republ ike , ve l iko pa je b i lo tud i inozemcev. Iz knjige vt isov lahko povzamemo, da so b i l i ob iskova lc i letošnje razstave cvetja, druge po vrs t i , izredno zadovol jn i , saj je b i l a resnično lepo, s t rokovno in estetsko urejena. K temu so pr ipo­mogl i številni domačini in okoličani s svo j im cvetjem, p a tudi nekatere vrtnar i je , trgovsko podjetje Sloveni ja les. Se­menarna L jub l j ana in drug i . — an

G O R E N J S K A — čebelarji na Gorenjskem so v pre tek lem tednu že točili p r v i pr ide lek medu. To je tako imenovani cvet­lični med, k i ga tudi najbolj priporočajo za zdravje. M e d u pa bo precej manj kot so pričakovali, saj ga skoraj po vseh kra j ih niso mogl i iztočiti iz sa ln ic . Čebelarji trde, da je b i l a verjetno nekaj dn i takšna paša, da se je med preveč s t r d i l in ga zato tud i s s t i ska ln i cami nisit uspel i povsem iz t isn i t i iz satnic. Boljši pr idelek s i sedaj obetajo od l ipe in kostanja, k i ravnokar cvet ita, za jesen pa pričakujejo ajdov med. — an

J E S E N I C E — Potreba narekuje, da v jeseniški železarni izdelajo čim več j ek la . Zato so na državni prazn ik , 4. j u l i j a , v j ek l a rn i in p r i obeh ve l ik ih električnih pečeh delal i z vso zmogl j ivost jo. Prav tako n i b i lo počitka za delavce v nov i b l ouming va l jarn i na Belškem po l ju , saj je treba narejeno j ek lo sprot i /.valjati. — B . B .

M O J S T R A N A — N a severozahodnem delu Mežaklje so po­sekal i gozd, k i je stal na razmeroma enakomerno nagnjenem pobočju. Odst ran i l i so les, sedaj pa buldožer S G P Gradiš ravna s t rmino , k i bo že to z imo urejena za smučanje. T u namera­vajo postav i t i tud i vlečnico. Pros tor bo v bodoče najbližje smučišče v Gorn jesavsk i do l in i . Za Mo js t rano je to zelo vel i - , ka , pa tud i potrebna pr idobi tev , saj od tod izhajajo mnog i v rhunsk i jugos lovanj i smučarji. — B. B.

RATEČE — N a južni s t ran i ceste, k i pelje od Rateč p ro t i državni mej i , raste novo poslopje. De l zgradbe je gotov že do strehe. T u bo hote l , restavraci ja i n turistična pos lova ln ica P u t n i k a Beograd. — B. B.

K A M N E P R I M O J S T R A N I — Mos t čez Savo Do l i nko v K a m n a h p r i Mo j s t r an i še n i popravl jen. Dogradi l i ga bodo letos. Po predračunu je za obnovitev po t rebn ih 250.000 N d i n , iz občinskega komunalnega pr ispevka pa bo to leto na vol jo le 125.000 N d in . Drugo polov ico vsote bodo izplačali pr ihod­nje leto. Dela t renutno še niso stekla, prehod prek Save pa omogoča zasi lna brv. — B. B.

S T A N E P R I K R A N J S K I G O R I — Del t ravnikov v Staneh. p r i K r a n j s k i gor i je zelo položnih. Doslej so še vsako leto-tamkaj travo kos i l i ročno, letos pa na teh pobočjih ropotajo ' tudi kosi ln ice . N a najbol j s t r m i h mest ih pa bo k l jub t emu kosa še mora la zapet i , saj se povsod s kos i ln ico le ne da zraven. — B. B.

B E L O P O L J E — Po vsem Be l em po l ju p r i Hrušici se je razrasel žepku podoben plevel , k i v tem času belo cvete. Te majhne rast l ine je na Be lem po l ju vsepovsod to l iko , da pro­stor resnično zasluži svoje ime. — B. B.

K R A N J S K A G O R A — V K r a n j s k i gor i sta b i l i doslej pravzaprav že dve srečanji narodn ih noš. Organiz i ra lo j u je kul turno-prosvetno društvo Podkoren. Letos pa bo to društve v avgustu pr iprav i l o že tretje srečanje, le da bodo tokrat pr i organizac i j i sodelovala tud i vsa druga kul turno-prosvetna d r u štva Gornjesavske dol ine. Pr i red i tev bo zan imiva , ker imajo prav v Ratečah, Podkorenu, K r a n j s k i .gori i n Mo j s t ran i še o r i ­ginalne noše tc dol ine. Pa tud i plesi i n običaji so tu svojstveni . Cc bo vreme naklonjeno, pričakujejo poleg domačih udeležen-j cev na srečanju tud i ve l iko gostov iz zamejstva. — B. B. j

JlllllllItllllllllllllllllfIHlIllllllllfliIllIillllfll1IIIIIPIIIIIIIIIIIItllllllllIllllllIIIllllllllltlIIIIIlllllllIIII|

Obvestilo §} Uprava zavoda za vzdrževanje športnih objektov • =. Kranju obvešča cenjeno občinstvo, da je zimsko ko-1 pališče preurejeno t a k ., d . i ga kopalci lahko upo-H r a h l j a j o t u d i v letni sezoni. Kopališče bo odprto od I sobote, 1 3 . 7 . 1 9 6 8 , vsak dan od 9 . do 19. ure. = Za obisk se priporočamo.

m i i i i i i i i i i i i H i i i n i i i i i i i i i i i i u i J i i i i i i i l i l l i i i i i l l l I l l l i a i i l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l

S R E D A — 10. J U U J A 1968

Finalna pokalna tekma za pokal SFRJ

Kranj : Veterani 19: 20 (12:10) V finalni tekmi za r okometn i poka l S F R J na področju Gorenj­ske je ekipa Ve teran i p r ip rav i l a ve l iko presenečenje, k o je od­pravila moštvo K r a n j a z 20:19 (10:12). S tem si je ek ipa Vete­ranov p r idob i l a prav ico nastopa v zaključnem delu tekmova­nja v republiškem mer i lu . P red 100 gledalci je t ekmo vod i l Franc Porenta iz K r a n j a . Moštvi sta igra l i v naslednj ih posta­vah:

KRANJ — Zavrl, Bevk 2, I treh golov. Zmaga Veteranov Krampelj 5, Osojnik 1, Gros, { je zaslužena Domačini so r a ­

zočarali i n so ig ra l i zelo raz-Šifrer, Leskovec 4, Bašar 7, Hribernik, Dolenc.

VETERANI — Rakovec, čufar, Bregar 9, Klavora 3, Lampret 1, Rus 4, Janškovec, Šorli 3.

Tekma je b i l a zelo nervoz­na. Takoj v začetku so gostje Povedli s 6:2, vendar so kas­neje precej popus t i l i tako, da s o šli na odmor domačini z 2 goloma prednost i . V d r u ­gem polčasu so Ve teran i pre­cej bolje za igra l i i n k m a l u dosegli odločilno prednost

trgc.no in se med vso igro med seboj p rep i ra l i . V mo ­štvu Veteranov se je najbol j i zkaza l Bregar , od l i kova l pa se je tudi v ra tar Rakovec. P r i domačih je edinole zado­vo l j i l Bašar, najslabši pa je b i l vratar Zav r l .

Po t ekmi je predstavnik tekmovalne skupnost i Gorenj­ske za rokomet preda l zma­govit i ek ip i lep poka l .

F. Porenta

M

Plenum gorenjskih rokometnih sodnikov

Premalo kvalitetnega kadra Zbor rokometnih sodnike v za Gorenjsko je pred dnevi na rednem letnem plenumu ugotovil, da so zaradi precejšnje razširitve rokometa na Gorenjskem njihove vrste še preskrom­ne. Zbor namreč šteje 28 članov — sodnikov, od katerih pa je žal le polovica vsako nedeljo na voljo za vodenje posa­meznih srečanj. Zato so sklenili, da bodo jeseni z novim te­čajem povečali število novih aktivnih sodnikov.

Naš komentar

Triglav tretji Z nedeljskim tekmovanjem za atletski pokal Slo­

venije za mlajše mladince in mladinke je bilo hkrati tudi končano tekmovanje za absolutnega prvaka Slo­venije v atletiki. Pri pričakovanju je najvišji naslov Pripadel celjskemu KJadivarju, kranjski Triglav pa je letos spet osvojil odlično tretje mesto. Zaostanek za drugouvrščeno Olimpijo je vsekakor precejšen, hkrati Pa ima tudi veliko prednost pred četrtouvrščenim trboveljskim Rudarjem. Tako so si zasluženo zagoto­vili lepo uvrstitev, kar je nedvomno zasluga prizadev­nega dela atletskega kluba Triglav in vrste odlično obetajočih atletov in atletinj, ki vsako leto vedno bolj Prodirajo v ospredje ne samo slovenske, pač pa tudi jugoslovanske atletike. Odličnemu državnemu repre-*entantu Poldetu Mileku sledi vrsta mladih atletinj Jn atletov, ki bodo lahko sledili uspehom Mileka, če "Odo marljivo trenirali pod vodstvom klubskega tre­nerja Petra Kukovice.

Na nedeljskem finalnem tekmovanju za mlajše mla­dinke in mladince so se mladinci ekipno uvrstili na P**<> mesto, mladinke pa na osmo. Kljub slabši uvr­stitvi v tej konkurenci, pa si niso poslabšali že pred tem zagotovljenega tretjega mesta za absolutnega Prvaka Slovenije.

J . Javornik

Plavalci Triglava so se vrnili iz ČSSR

gostovanja po Češkoslovaški so se v rn i l i k r an j sk i valci in p lavalke k i so v žilinah premagal i .tamkajšnjo

. motivo s 5 7 : 5 4 točkami. Poleg tega p a so nastopi l i še n a Plavalnem mi t ingu v Bo jn i cah .

N a teh dveh tekmovanj ih v C S S R so k ran j sk i p lava lc i i n Plavalke dosgli več dobr ih rezultatov, p r i čemer se je najbolj od l ikova la p lava lka B o n i Panjtar , k i jc dvakrat iz­boljšala slovenski r ekord za mlajše p ion i rke na 100 m prsno. °dlična pa je b i l a tud i p i on i rka J u d i t a Mandc l j c v ist i disci-l * n i in dosegla dva zelo dobra rezultata (1:26,4 i n 1:25,4). Me<-1 Plavalc i pa je b i l najboljši veteran Košnik, k i je v di­sc ip l in i 100 m crav l p laval pod minuto . Nekaj boljših rezul­tatov s turneje po ČSSR:

Moški - lOdm crav l : 1. Košnik 59,8, 100 m del f in : 1. KoS-n , k 1:05,6, 100 m hrbtno : Levičnik i n Nadižar 1:10,5; ženske

100 in hrbtno : Pečjak 1:18,0, K r a l j i c 1:22,0, 100 m de l f in : P e c j a k 1:24,0, Mandc l j c 1:28,2. J - J -

D r u g zelo pereč prob lem pa je nedvomno kval i teta po­sameznih sodnikov. Prav b i b i l o zato, da b i zvezni sod­nik in šest republiških sod­nikov , katere združuje v svo­j i h vrstah gorenjski zbor , več naprav ih tudi za kvaleteten napredek drug :h sodnikov nižjih kategori j . Zbor je žal popo lnoma opust i l kont ro lo sojenja v gorenjsk ih ligah,, ka r je vsekakor vp l iva lo ne­gativno glede kval i tete. Vse­k a k o r men imo , da je bi la neprav i lna odločitev zbora, da mora jo vs i sodn ik i , k i so­di jo v republiški l ig i , obvez­no kadar so prost i — vodi t i srečanja v gorenjski l i g i . B o j prav i lno b i b i lo , da b i t i sod­n i k i češče opravl ja l i vlogo kontro lor jev na posameznih

tekmah v gorenjsk ih l igah

Šahovska sezo­na seje končala

Z brzo turn i r j em v počasti­tev 4. ju l i j a , na katerem je sodelovalo ka r 22 igralcev, je šahovski k lub Borec k o n ­čal sezono 1967/68.

V f ina ln i skup in i so se uvr­st i l i takole: Murovec , Buko­vac in Berčič 8 točk, Ivano-vič 7,5 Zaplotn ik m K r e k 7, Škrab 5, Matjašič 4,5, Šmid 3,5, Vojičič i n Djordjevič 3 i n Gazvoda 1.

V tolažilni skup in i pa je zmagal Štagar z 9,5 točke pred Kesićem 7.

V . B .

Srečanje članov gorenjskih

A M D V nedeljo so imel i člani go­

ren jsk ih avto-moto dmštev trad ic ionalno pr ireditev — vožnjo v neznano z razn imi športnimi tekmovanj i . Tek­movanje je organiz i ra lo A M D Šenčur. Pr ihodnje tako tek­movanje, v letu 1969, pa bo v organizaci j i A M D Boh in j .

R E Z U L T A T I : spre lnostna vožnja — motorna kolesa: 1. Ivan Hr i b e rn ik , 2. S lavko B i z jak , 3. Ma t i j a Borovn i ca (vsi Šenčur); av tomobi l i do 850 ceni : 1. M i h a Anžič, 2. V i n ­ko Stare, 3. Franc Brankovič (vsi Cerk l j e ) ; av tomobi l i m d 850 cem: 1. V i n k o Magister (Radovl j ica ) , 2. R a j k o Can­k a r (K ran j ) , 3. C i r i l F l o r j an -člč (Železniki).

V športnih igrah so b i l i najboljši: streljanje z zračno puško: 1. Žirovnica, hoja po gredi : Podnart , vlečenje vrv>: Podnart .

C. R.

p r i sodn ik ih nižjih kategori j . Nekater i člani so za to na

p k n u m u upravičeno k r i t i z i ­r ah vodstvo zbora rokomet­nih sodnikov na Gorenjskem* češ da so nekater i sodn ik i povsem nepotrebno preveč­krat sodi l i v rnmuh sezoni in so zato zadolžili novi odbor, da v pr ihodn j i sezoni odpra-

i v i to napako, sicer ne more­mo pričakovati kakšnega po­sebnega izboljšanja kvai i tete sojenja gorenjskih sodn.kov.

Ob koncu so izvo l i l i vod­stvo zbora rokometn ih s o d ­n ikov Gorenjske. Za predsed* n i k a je b i l izvol jen V l a d o L a h , za ta jn ika F ranc Poren­ta in za člana M i r o Bašar. Za to, da b i b i l odbor p r i svojem odločanju vedno sklepčen i n ekspedit iven, so izvo l i l i tem odbo rn ikom t u d i namestnike, i n sicer E m i l a Humer j a , Dušana H u m o r j a in M a r k a Hafner ja .

J. Javornik

Prva mednarodna vaterpolo tekma v Kranju

Triglav : G A K (Gradec) 10: 8 Kranj, 9. julija — Sinoči so vaterpolisti kranjskega Triglava uradno odprli letošnjo sezono vaterpola. V uvodni tekmi so se srečali z graškim GAK in zmagali z lu.H (1:1, 3:2, 5:3, 1:2). Pred 500 gledalci je tekmo vodil dr. Vlado Brinovec. Strelci pa so bili za Triglav: Jože Rebolj 6, Balderman 3 in Velika-nja 1. Za GAK pa so bili uspešni: G. Kblli 3, H . Kblli 2, Wal-ker, Fasching, Luschan po enega. Moštvi sta nastopili v na­slednjih postavah:

T R I G L A V — F nžgar, Chva-ta l , Kodek , B a l d s r m a n , šor-l i , J . Rebol j , To rkar , V e l i k a -nja, Brezec, Košnik.

G A K (Gradec) — Cai te l lan i , Hubinger , Treff inger, Pasch-ke, Walcher, G . K b l l i , H . K b l l i , Luschan, K r i s c h a n , Fa­sching. • Kranjčani so dobro za igra l i le v drug i m tret j i četrtini, medtem ko so v zadnj i četr­t in i povsem popust i l i tako, da je že vse kazalo, d a bodo gostje zarad i slabe igre do­mačih igralcev v obramb i iz­s i l i l i vsaj neodločen rezultat. Zarad i tega bo mora l trener v pr ihodnje več pozornos t i posvetit i ten iranju obrambe, če bo Tr ig lav v tekmovanju druge zvezne lige hote l do ­seči zaželen c i l j , to je, d a

Smučanje

Tudi Čehi za Češko

kočo Za letošnje tekmovanje

v s l a l omu, k i ga vsako leto pr i re ja smučarski k lub Tr ig lav v počastitev kranjskega občinskega prazn ika 1. avgusta, se je pr i jav i lo 14 Cehov, k i bo­do prvič nastop i l i na tem mednarodnem tekmova­n ju . Poleg naših najbol j­ših tekmovalcev i n tek­mova lk pa bodo seveda v tej konkurenc i starta l i tudi Avs t r i j c i . Letošnji mednarodni 6la1om bo v nedeljo, 28. ju l i j a , na po­letnem smučišču na Zgor­n j ih Ravnah pod Gr intov-cem oz i roma Kočno.

J. J .

se bo n a prehodn ih tek­movanj ih uv r s t i l v skup ino najboljših moštev i n se tako potegoval na f inalnem turn i r ­j u za vstop v prvo zvezno l i ­go. J . J a vo rn ik

Začelo se je tekmovanje

za pokal Slovenije

Pr ihodnjo soboto bo v K r a ­n ju na sporedu prva t ekma vaterpol istov za poka l P l a ­valne zveze Slovenije, v ka­terem nastopa 5 va terpo lsk ih ek ip . K r a n j s k i Tr ig lav se bo v domačem bazenu pomer i l s ce l j sk im Neptunom, danes pa bodo že Kranjčani nasto­p i l i v L jub l j an i p ro t i isto­imenskemu moštvu i n tako začeli uradno sezono v vater­po lu . Čeprav je L jub l j ana domačin in i m a s tem do l o ­čeno prednost, vsekakor p r i ­čakujemo g ladko zmago k ran j sk ih vaterpol istov. Obe ek ip i pa s l a člana II. zvezne vaterpolo lige i n sta zato za novo sezono vsekakor odlič­no pr iprav l j en i . V tem tek­movanju so vsekakor g lavni favor i t i za pokalnega p r vaka Slovenije Kranjčani, za drugo mesto pa se bodo potegovali po vsej p r i h k i igra lc i L jub­ljane. K r a n j s k i Tr ig lav se bo v tekmovanju za poka l Plavalne zveze Slovenije p o ­mer i l z d rug imi ek ipami v naslednj ih dneh: 19. ju l i ja bodo Kranjčani gostoval i v Rov in ju , kjer se bodo srečali z De l f inom, k i letos prvič tekmuje, čeprav h r va t ska ekipa v tekmovanju zal poka l PZS , 3. avgusta pa se bodo Kranjčani doma pomer i l i z ekipo K o p r a . J . J .

G L A S S R E D A — 10. J U L I J A 1961

Nesreče zadnjih dni V petek, 5. julija popoldne

sla na cesti drugega reda v Lescah trčila dva ko'^sarja. Nesreča se je pripetila, ko je kolesar Vojko BI a/ni k iz Za-brcznice izsiljeval prednost pred kolesarko Regino Dolar prav tako iz Zabreznice. Pri tem se je kolesarka hudo r<> nila.

Istega dne popoldne sta v Kranju trčila osebni avtomo-

K r a n j C E N T E R 10. jun i j a zahodnonemški

barv. C S f i l m D O L G E NO­G E , D O L G I P R S T I ob 16., 18. i n 20. u r i

11. jun i j a zahodmonemški barv. C S f i l m D O L G E NO­G E , D O L G I P R S T I ob 16., 18. i n 20. u r i

12. angl . barv. C S f i l m N A S V I D E N J E , PUNČKA ob 16., 18. i n 20. u r i

K r a n j STORžIC 10. jun i j a jugos l . barv . f i l m

S I R O T A M A R I J A ob 18. i n 20. u r i

11. j un i j a amer. barv . C S f i l m S L A B D A N V B L A C K R O C K U ob 18. i n 20. u r i

12. j u n i j a amer. barv . C S f i l m S L A B D A N V B L A C K R O C K U ob 18. u r i , zahodno­nemški barv . C S f i l m D O L ­G E N O G E , D O L G I P R S T I ob 20. u r i

K a m n i k D O M 10. jun i j a amer. barv . C S

f i l m S L A B D A N V B L A C K R O C K U ob 18. ja 20. u r i

11. j u n i j a jugos l . barv. f i l m S I R O T A M A R I J A ob 18. i n 20. u r i

K a m n i k D U P L I C A 10. j u l i j a amer . f i l m I N

P R I D E D A N MAŠČEVANJA ob 19. u r i

11. j u l i j a amer. f i l m I N P R I D E D A N MAŠČEVANJA ob 20. u r i

Škof j a L o k a S O R A 10. ju l i j a f ranc. f i l m N A

S T R A N S K I P O T I ob 18. i n 20. u r i

11. j u l i j a i t a l j . barv. C S f i l m A D I O S , G R I N G O ob 20. u r i

12. j u l i j a i t a l j . barv. C S f i l m A D I O S , G R I N G O ob 18. i n 20. u r i

Jesenice R A D I O 10. jul i ja amer. barv. f i l m

S E X IN S A M O S T O J N A D E ­K L I C A

12. ju l i j a i ta l i j . f i lm I N T I M ­N I ČASI

Jesenice PLAVŽ 11. — 1 2 . j u l i j a franc. f i l m

ŽIVLJENJE N A D V O R C U Do v j e—Moj s t rana 11. ju l i ja f ranc. barv. C S

f i l m OBRAČUN N A O B A L I

K r a n j s k a gora 11. ju l i ja amer. barv. f i l m

S E X I N S A M O S T O J N A D E ­K L I C A

bil KR 119-08, ki ga je vozil Jože Kirbiš in pa osebni av­tomobil KR 112-28, voznik Ja­nez Likozar. Jože Kirbiš je zavijal v Poštno ulico in pri tem zaprl pot vozniku oseb­nega avtomobila KR 112-28, ki je vozil naravnost. Pri trče­nju je nastalo za okoli 7000 N din škode.

V ponedeljek, 8. julija, je prišlo do trčenja v ozkem in nepreglednem ovinku na ce­sti tretjega reda v Breznici. Trčila sta avtobus K R 104-73, ki ga je vozil Vladimir Šetinc in pa osebni avtomobil K R 141-91, voznica Julija Klinar. Pri trčenju je bila voznica osebnega avtomobila huje ra­njena, na vozilih pa je na­stalo za 9500 N din škode.

L. M.

Kranjčani odpotovali v Oldham

V nedeljo, 7. julija, je v pobrateno angleško mesto Oldham odpotovala skupina 20 mladink in mladincev na­šega mesta, kjer bodo tri tedne na letovanju. Vodja skupine je tovariš Tone Mi-klavčič.

S tem se je začela za Kranj že tradicionalna sezona mla­dinskih izmenjav. 20. julija pride namreč v Kranj skupi­na tridesetih mladih iz fran­coskega prijateljskega mesta La Ciotat. Do sedmega avgu­sta bodo gostje našega me­sta, ko se bodo skupno z našo skupino vračali. Čeprav je občinska skupščina precej zmanjšala fond, namenjen tovrstnim izmenjavam, letoš­nji program njihovega biva­nja ne bo revnejši. V pri­merjavi s prejšnjimi leti je predvidenih več srečanj z našo mladino na družbenih prireditvah, kjer se bodo spoznavali z našo folkloro in z ustvarjalnostjo mladih na področju literature in umet­nosti.

Poleg izletov v znane turi­stične kraje po Sloveniji (z mladimi planinci bodo odšli tudi na Kališče), si bodo ogledali še tovarno Savo, Iskro in Tekstilindus.

J . Košnjck

Kdo da več?! — Pogled na množico kupcev na razprodaji. V vimi napisi na lističih. — Foto: F. Perdan

O javni dražbi v Kranju

Kdo da več?! P r o d a l i so moped , obtožen več poskusov

pos i l s t va (!) »Svet delovne skupnosti

upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje J A V ­NO dražbo in prodajo nerab­nega inventarja . . . «

Tako je govorilo obvestilo, pritrjeno na oglasno desko v avli kranjske občinske stav­be. Dražba je bila napoveda­na za sredo, 3. 7. popoldan. Nisem ravno navdušen nad nerabnim inventarjem, po­sebno še, kadar so žepi praz­ni, toda na takšnih razproda­jah utegne biti zanimivo. Pomešan med številne kupce sem se torej prejšnjo sredo potikal po prijetno hladnem kletnem hodniku stavbe ob­činske skupščine, med goz­dom koles, med mizami polnimi aktovk, pisalnih stro­jev, magnetofonov, gramofo­nov in drugih stvari, za ka­tere ne bi nikdar verjel, da jih ljudje tako množično iz­gubljajo. Vmes sta bila tudi dva precej zdelana mopeda. Ljudje so slikali po tej na-

Jeseniški delegati za kongres Z K S

N a nedavni sej i občinske konference Z K Jesenice so b i l i za delegate za bližnji kongres zveze komunis tov Slovenije izvoljeni nas lednj i tovariši: Tomaž E r t e l , sekretar T K Z K S Železarne; Jože Gazvoda, republiški poslanec in upravite l j šole v K r a n j s k i gor i ; Rado Go lba , meta ln i tehnik železarne; V i n k o ing. Gole, vodja objektov v izgradnj i železarne; Dante Jasnič, s t rokovn i svetovalec v železarni, Pavel Lotrič, sekre­tar občinskega komi te ja Z K ; F ranc Mark e l j , vod i ln i valjavec v železarni; V i k t o r Oblak , pomočnik p r i škarjah v železarni; Franc Ta lar , upravn ik car inarnice ; Vičar ing. Ma r i j a , d irek­tor stanovanjskega podjet ja; Srečko Z i m a , referent za po­kojn ine , Franc Zvan, predsednik občinske skupščine.

Polovica delegatov je zaposlenih v železarni. To jc razum­lj ivo, ker dela v železarni b l i zu 900 komunis tov , to pa je polovica celotnega članstva v jeseniški občini. Poprečna starost delegatov j c 39, medtem ko je poprečni staž v Z K 18 let. J . Vidic

vlaki, jo ogledovali, ugibali, komentirali in čakali.

Na krmila koles in mope­dov ter na druge predmete so bili z vrvico pritrjeni listki z izklicno ceno, datum najdbe in serijsko številko. Brkljal sem okrog enega od kolibrijev, še kar dobro ohranjenega, za katerega so zahtevali 900 N din. Listič na vrvici se je v rokah enega od interesentov obrnil in na hrbtni strani smo vsi osupli lahko prebrali: Poskus posil­stva dne tega in tega, poskus posilstva te in te osebe, lam in tam, poskus posilstva . . .

Po vsem tem sodeč jc bil moped pred nami pravi hu­dodelec, toda ljudem v bliži­ni se stvar očitno ni zdela tako strašna in prasnili so v pritajen smeh. Nekaj mi je šinilo v glavo in pogledal sem še na hrb i « slran kartončka pri drugem kolibriju. Telesna odprava plodu, je pisalo na njem. poleg tega pa še polno ime neke ženske, rojene leta 1918, ime njenega soproga ter datum omenjenega deja-

ospredju oba mopeda s sumlji-

nja. Le kaj bi rekli v tovarni Tomos, če bi zvedeli, česa vse obtožujejo njihove proiz­vode?

Več sreče so imela kolesa. Na večini izmed njih je bilo najti kartončke z naslednjim besedilom: Draga novo poro­t e n ca! Ko stopata na novo življenjsko pot, Vama želi ljudski odbor vso srečo . . . In tako naprej. Kljub temu smo enoglasno podvomili, da bi bili vsi bodoči kupci koles novoporočenci. Sicer prijazne vrstice so delovale nekam smešno. 9 Pustimo šale ob strani. 0 Velja se vprašati, kdo je # kriv tolikšne malomarno-0 sta. Mar tam, kjer so bce-<p njevali vrednosti najdenih O predmetov, res nimajo ni-* # ti za nekaj deset malih # lističev papirja, da mora-9 Jo podatke zapisovati na 9 hrbtno slran zastarelih, » % vendarle tajnih aktov, ka-9 terih vsebina naj ne bi 0 prišla v javnost? Kaj neki # so si mislili kupci ob pre-f) biranju omenjenih stav-# kov?

No, vse to ni niti malo ovi­ralo dražbo. Žc takoj na začetku so prodali oba mope­da, potem pa tudi večino drugega materiala. Vendar navedenih spodrsljajev v bo­doče ne gre ponoviti.

I. Guzelj

Novi šoferji V prv i polov ic i letošnjega leta se je v jeseniški ob­

čini pr i jav i lo 1230 kandidatov k i zp i tu za vozn ika mo to rn ih voz i l . Od tega se je za voznika osebnih avto­mobi lov pr i jav i lo 890 kandidatov, izpit pa je vispešno opravilo le 296 kandidatov. To pomeni , da bosta od treh kandidatov dva ponavljala izpit.

Za voznike moto rn ih vozi l A kategorije (motorna kolesa) sc je pr i jav i l o 233 kandidatov , izpit pa j c oprav i lo samo 73 pri javl jencev.

K o m i s i j a opaža, da sc prav mopedis t i zelo slabo pr iprav i j o iz teorije in j i h večina slabo pozna pro­metne predpise.

Oster k r i t e r i j n a i zp i t ih za voznike motorn ih vozi l je upravičen glede na porast prometa na naših ul icah i n glede n a k r v n i davek, k i ga dnevno terjajo nafte ceste. — J . Vidic