Izumi - Zbirka Pustolovec
description
Transcript of Izumi - Zbirka Pustolovec
IzumiGlenn Murphy
u s t o l o v e c
izumi.indb 3 12/9/10 4:38 PM
Vsebina
Svet izumov
Kaj je izum? 8
Zgodovina izumov 10
Prvi izumitelji 12
regledno
izumi.indb 4 12/9/10 4:38 PM
Veliki izumi
Veliki zasuk: kolo 16
Vpreæeni veter: jadro 18
Merjenje Ëasa: ura 20
IzkoriπËanje vetra: mlin na veter 22
Branje za vsakogar: tiskarski stroj 24
Pogled v vesolje: teleskop 26
Pogon moderne dobe: stroji in motorji 28
Zapis trenutka: kamera 30
Prevoz po tirih: vlak 32
Glasba vsepovsod: predvajalnik zvoka 34
Proizvodnja elektrike: elektrarna 36
Vedno v stiku: telefon 38
Potop v globine: podmornica 40
Svoboda voænje: avtomobil 42
Laæji od zraka: zrakoplov 44
Na krilih tehnike: letalo 46
Komunikacijski valovi: radio in TV 48
Umetna inteligenca: raËunalnik 50
Vesolju naproti: raketa 52
Reæi me neæno: kirurgija 54
Omejen dostop: kljuËavnica 56
Popravila telesa: bionika 58
Omreæeni svet: internet 60
Pojmovnik 62
Kazalo 64
odrobno
izumi.indb 5 12/9/10 4:38 PM
izumi.indb 6 12/9/10 4:38 PM
regledno
izumi.indb 7 12/9/10 4:38 PM
8 Pregledno Svet izumov
SKUPNO DELO
LeteËi genijLeonardo da Vinci (1452‡1509) ni bil le velik slikar, temveË tudi izjemen inæenir in izumitelj. ©tevilne naprave, ki jih je prav on prvi zasnoval, so postale resniËne πele veË stoletij po njegovi smrti. Med temi so naËrti za padalo (izumljeno leta 1783), zmaja (1891), tank (1900), helikopter (1907) in podvodno dihalno napravo (1943).
izum?Kaj je
VËasih enaËijo izume in odkritja. Vendar gre pri odkritju pogosto za nekaj, kar æe obstaja in je bilo to treba le poiskati. Izum pa je nekaj povsem novega, nekaj, Ëesar prej ni bilo. Si predstavljate, da bi æiveli brez elektriËnih luËi ali pralnega stroja? Brali bi ob sveËah, z oblek pa bi si vsak veËer otresli prah. Vendar teh stvari prej ni bilo, da bi jih lahko zgolj odkrili. Nekdo jih je moral izumiti. Izum lahko svet spremeni tako rekoË Ëez noË; tako je bilo na primer s svetovnim spletom. Drugi izumi pa so lahko z nami veË stoletij, preden imajo poseben vpliv. Podmornice so na primer izumili leta 1620, mnoæiËneje pa so jih zaËeli uporabljati πele leta 1900. Poglej okoli sebe in se zamisli nad tem, koliko stvari, ki jih uporabljamo vsak dan, je bilo treba izumiti.
V preteklosti so do velikih izumov pogosto priπli posamezniki ‡ imeli so dobro zamisel in vse potrebno, da jo uresniËijo. Danes, ko je tehnologija
vse bolj zapletena in problemi vse teæji, pa na izumih veËinoma skupaj delajo velike skupine sodelujoËih znanstvenikov ali inæenirjev.
Mreæa upanjaRaziskovalci lahko danes z DNK-mikromreæami ali flËipi« delajo preizkuse na tisoËih genov hkrati, medtem ko so v preteklosti lahko obdelovali le enega ali dva naenkrat.
izumi.indb 8 12/9/10 4:38 PM
9Kaj je izum?
LeteËi stroj Ljudje so o letenju sanjali æe
tisoËe let, preden so se jim æelje uresniËile. Leonardo da Vinci je
izrisal natanËne naËrte za πtevilne letalne naprave, pri katerih se je zgledoval po plahutajoËih krilih
ptiËev in netopirjev. Æal bi le malokatera od njih letela.
izumi.indb 9 12/9/10 4:38 PM
Zgodovina
iz
umov
Pregledno Svet izumov10
PR
AZ
GO
DO
VIN
ALj
udje
so
v pr
azgo
dovi
ni u
krot
ili
ogen
j in
izum
ili π
tevi
lna
orod
ja,
brez
kat
erih
bi t
eæko
pre
æive
li,
zago
tovo
pa
se n
e bi
tako
usp
eπno
na
selil
i po
vsem
sve
tu, k
ot s
o se
.
krem
enov
o re
zilo
‡ p
rvo
orod
je iz
pred
2,5
mili
jona
let
lok
in p
uπËi
ce
oljn
a sv
etilk
a
lonË
enin
a
sved
er z
loko
m
za n
eten
je o
gnja
jadr
o
kovi
nski
meË
i in
okle
pi
pisa
vapr
va k
oles
a ‡
Sum
erija
AN
TIK
AV
obdo
bju
anti
Ënih
kul
tur s
o v
GrË
iji,
Rim
u, n
a K
itajs
kem
in n
a B
liænj
em
vzho
du u
pora
blja
li vo
dno,
vet
rno
in s
troj
no te
hnol
ogijo
ter z
njim
i ut
emel
jili m
ogoË
na c
esar
stva
.
Her
onov
par
ni s
troj
abak
kita
jska
dæu
nka
za
dol
ge p
lovb
e
vodn
o ko
lo
35
00
‡50
0 p
r. n
. πt
.
BR
ON
AS
TA I
N Æ
ELE
ZN
A D
OB
A
tiska
rski
str
oj
smod
nik
meh
ansk
a ur
ape
rzijs
ki m
lin
na v
eter
SR
ED
NJI
VE
KV
sred
njem
vek
u st
a v
izum
ih
prev
lado
vala
Kita
jska
in is
lam
ski
svet
. V E
vrop
i so
prvi
tisk
arsk
i st
roji
spro
æili
prav
o ek
splo
zijo
pr
etok
a in
form
acij
in ra
zvne
li sl
o po
zna
nju.
50
0‡1
45
0
SR
ED
NJI
VE
K
pre
d 3
50
0 p
r. n
. πt
.
PR
AZ
GO
DO
VIN
A
50
0 p
r. n
. πt
.‡5
00
A
NT
IKA
BR
ON
AS
TA
IN Æ
ELE
ZN
A D
OB
ALj
udje
so
izna
πli p
isav
o, k
olo
in
jadr
a te
r zaË
eli o
bdel
ovat
i kov
ine.
Ta
ko s
o ra
zisk
oval
i kop
no in
mor
je
ter o
blik
oval
i prv
e ku
lture
.
izumi.indb 10 12/9/10 4:38 PM
Zgodovina izumov 11
perz
ijski
mlin
na
vet
er
50
0‡1
45
0
SR
ED
NJI
VE
K
ZN
AN
STV
EN
A R
EV
OLU
CIJ
AO
æivi
tev
znan
stve
nih
razi
skav
je
spo
dbud
ila iz
ume
πtev
ilnih
na
tanË
nih
mer
ilnih
nap
rav
in p
ripr
avila
tere
n za
sto
letja
po
speπ
eneg
a te
hnol
oπke
ga ra
zvoj
a.
mik
rosk
op
New
tono
v re
flekt
orsk
i tel
esko
p Pa
scal
ovo
meh
ansk
o ra
Ëuna
lo
topl
ozra
Ëni
balo
n
Dre
bblo
vo p
odvo
dno
plov
ilo n
a ve
sla
Bab
bage
ev d
ifere
nËni
str
oj
radi
o
rake
ta
bion
ika
parn
a lo
kom
otiv
a
foto
apar
at
elek
tron
ski r
aËun
alni
k
avto
mob
ilte
lefo
nle
talo
bra
tov
Wri
ght
14
50
‡17
70
Z
NA
NS
TV
EN
A R
EV
OLU
CIJ
A
DIG
ITA
LNA
DO
BA
Pri d
igita
lni t
ehno
logi
ji se
in
form
acija
razg
radi
na
zapo
redj
e πt
evil,
obd
elav
a pa
je s
traπ
ansk
o hi
tra.
Od
sred
e 20
. sto
letja
nap
rej
se je
naπ
e æi
vlje
nje
zara
di d
igita
lnih
ra
Ëuna
lnik
ov in
ele
ktro
nike
pov
sem
sp
rem
enilo
.
17
70
‡18
70
D
OB
A S
TR
OJE
V
DO
BA
ST
RO
JEV
Ob
konc
u 18
. sto
letja
so
se e
vrop
ski
izum
itelji
pre
levi
li v
inæe
nirj
e.
Odk
riva
li so
nov
e po
gone
za
vozi
la
in n
ove
prije
me
za iz
dela
vo d
obri
n.
Stro
ji in
dru
ge n
apra
ve s
o sv
et
spre
men
ili z
a ve
dno.
18
70
‡19
50
E
LEK
TR
IKA
IN
SO
DO
BN
I S
VE
T
ELE
KT
RIK
A I
N
SO
DO
BN
I S
VE
TN
a za
Ëetk
u 20
. sto
letja
so
nast
ali t
rije
izum
i, ki
so
povs
em s
prem
enili
sve
t. Z
arad
i av
tom
obilo
v in
leta
l se
svet
zdi
m
anjπ
i, z
elek
triË
nim
i gen
erat
orji
pa s
mo
dobi
li po
vsem
nov
naË
in
oskr
be z
ene
rgijo
.
vlak
na
mag
netn
o le
bden
je
19
50
‡da
ne
s
DIG
ITA
LNA
DO
BA
izumi.indb 11 12/9/10 4:38 PM
12 Pregledno Svet izumov
izumiteljiPrvi
Sveder z lokomNaπi najbolj davni predniki niso znali zanetiti ognja. Morali so ga zajeti v poæaru, ki ga je povzroËila strela, in shraniti goreË les ali æerjavico. Pozneje so izumili orodja, s katerimi so zanetili ogenj, kadar so ga potrebovali. Z lokom so sukali ostro leseno vreteno, netivo okoli njega pa se je zaradi moËnega trenja segrelo in vægalo.
3
1
2
Kamenodobna orodjarnaDo leta 10.000 pr. n. πt. so naπi predniki izumili æe veliko metod in orodij, s katerimi so laæe preæiveli. Najpomembnejπe je bilo orodje za netenje ognja. Z ognjem so se greli, se branili pred zvermi, utrjevali osti na sulicah, kuhali hrano, ægali opeko in poæigali travnate povrπine za pripravo novih njiv.
Æivali preæivijo po zaslugi zob, krempljev in nagonov, Ëlovek pa se ima zahvaliti svoji sposobnosti, da izdeluje orodja. S prvimi orodji ‡ sulicami, sekirami, puπËicami in trnki ‡ so naπi kamenodobni predniki preæiveli kot lovci in nabiralci ter se razselili po vsej zemeljski obli. Poznejπi izumi, na primer plug, srp, lonËenina in zidane hiπe, so omogoËili poljedelstvo in æivinorejo. Tako so si lahko ljudje sami vzgojili in vzredili hrano, namesto da bi jo morali loviti. Na veË koncih sveta so v tem obdobju zrasle stalne naselbine ‡ vasi in pozneje mesta, ta pa so se razvila v srediπËa novih kultur.
izumi.indb 12 12/9/10 4:38 PM
4
5
6
8
910
12
14
11
7
13
1
2
8
3
4
5
6
9
10
11
12
13
7 14
Likovna umetnostPrazgodovinski umetniki so æe pred 32.000 leti rezljali figurice in slikali
po jamskih stenah. Iz ostankov kamenodobnih umetnin izvemo marsikaj
o æivljenju in veri ljudi, ki so umetnine ustvarili. Na πtevilnih starih rezbarijah so
upodobljeni bogovi in boginje, slikarije po jamskih stenah pa pogosto prikazujejo
lovske in bojne prizore.
Kuhanje hraneSprva so ljudje pekli meso na raænju
na odprtem ognju. Uæivanje tako pripravljenega mesa je varnejπe, saj
vroËina pokonËa bakterije. SodeË po najdbah so naπi predniki pripravljali
hrano na ognju æe pred 1,4 milijona let.
tkanina
nakit
lonËenina
glava sekire iz kremena
ribiπka sulica iz kremena
ribiπka ost iz kosti
oljenka
glasbila
koπËene πivanke
sukana vrvica
sekira
lok
pletena koπara
puπËica
izumi.indb 13 12/9/10 4:38 PM
izumi.indb 14 12/9/10 4:38 PM
regledno
izumi.indb 15 12/9/10 4:38 PM
T I M e L I N e
16 Podrobno Veliki izumi
Razvoj kolesaOsnovna funkcija kolesa za prevoz se v 5000 letih ni spremenila ‡ tovoru ali vozilu omogoËa, da se prosto premika po povrπini. Od preprostega debla do zelo zmogljivega kolesa na avtu ali motorju pa je kolo postalo moËnejπe, laæje in zapletenejπe, omogoËa pa tudi hitrejπo in bolj gladko voænjo.
KoloVeliki zasuk
Kolo se zdi tako preprost izum, da zlahka pozabimo, kako domiselno in pomembno je v resnici. S kolutom ali valjem, ki se suËe okoli osi, dobimo preprosto, vendar mnogostransko uporabno napravo. Kolesa pod bremenom ali na vozilu zmanjπujejo zaviranje zaradi trenja, tako da lahko ljudi in blago hitro prevaæamo na velike razdalje. Tako je kolo skozi tisoËletja oblikovalo Ëloveπko zgodovino. Kroæno gibanje koles in zobnikov kot delov naprave poganja vse, od ur do parnega stroja in od letalskega propelerja do raËunalniπkega diskovnega pogona. ResniËno lahko reËemo, da kolo poganja svet.
Kotalna deblaV pradavnih Ëasih so ljudje tovor kotalili na hlodih. Ob dolgotrajni rabi se je del debla, na katerega je pritiskal tovor, obrabil, in nastalo je nekaj takega kot kolesi, povezani z osjo. Taka flobtesana« priprava je bila veliko laæja in preprostejπa.
Sumerska kolesaTa kolesa so bila izdelana iz treh povezanih lesenih plohov, obtesanih v okroglo obliko.
Kolo z naperamiRimljani so æe uporabljali πirπa, laæja in uËinkovitejπa kolesa. Iz sredine so odstranili nekaj teæe tako, da so napravili napere, ki so povezovale pesto v sredini kolesa z zunanjim obodom.
ok. 300 pr. n. πt. Cesarstvo na kolesihRimljani so speljali ceste po vsem svojem obseænem cesarstvu, da so lahko prevaæali vojsko in trgovali z dobrinami. Nekatere sodobne hitre ceste potekajo po starih rimskih.
ok. 3500 pr. n. πt. Prva vozilaKolikor vemo, so prva prava kolesa uporabljali v stari Sumeriji, danes delu Iraka. Okoli leta 2500 pr. n. πt. so Sumerci æe vozili hitre bojne vozove s πtirimi kolesi in konjsko vprego.
ok. 4000 pr. n. πt. Zadeva je steklaPri gradnji svetiπËa Stonehenge okoli leta 3000 pr. n. πt. so hlode podstavili neposredno pod kamnite klade. Verjetno so to metodo uporabljali æe veË tisoËletij prej.
KOLO
» A S O V N I C A
izumi.indb 16 12/9/10 4:38 PM
17Velik zasuk: kolo
Kolesa lokomotivePrvi vlaki so imeli polna æelezna pesta, napere in obode, da so nosili teæo parnih lokomotiv in vagonov. Pogonska kolesa so bila povezana, da so prenaπala pogonsko moË iz parnega stroja.
Pred veË stoletji so v Severni in Juæni Ameriki πtevilne kulture uspeπno æivele brez koles za prevoz. Inki in Azteki so izdelovali
otroπke igraËke na kolesih, zakaj torej niso poznali vozov? Morda se tega nihËe ni domislil. Morda pa kolesa preprosto niso bila tako uporabna v goratih in gozdnatih krajih, kjer so æiveli. Najbræ nikoli ne bomo izvedeli.
MotoristiËno koloTrpeæno in lahko kolo sodobnih
motociklov je konËni rezultat veË kot pet tisoË let razvoja kolesa. Proæne, profilirane pnevmatike iz gumijaste
zmesi se odliËno oprijemljejo cestne povrπine, diskaste zavore
ob pestu pa pomagajo pri brzdanju hitrosti.
Kolesa s pnevmatikoPnevmatike so najprej namestili
na dvokolesa. OmogoËale so boljπi oprijem podlage
in udobnejπo voænjo. Izum se je hitro razπiril πe na avtomobile
in druga vozila.
19. stoletje Parna revolucijaParna lokomotiva je povzroËila pravi prevrat v prevozu na kolesih. Kar Ëez noË so se potniki in tovor prevaæali na velike razdalje hitreje od konja v galopu.
ok. 1890 Prevoz za vseS prvimi dvokolesi je bila voænja trda in poskoËna. Ko pa so leta 1888 izumili pnevmatike, so dvokolesa postala priljubljeno osebno prevozno sredstvo.
ok. 1920 Svet v gibanjuDanes se ljudje gibljejo hitreje in pogosteje kot kdaj prej. Sodobni svet je povsem odvisen od avtomobilov in tovornjakov ter cest, po katerih vozijo.
ÆIVLJENJE BREZ KOLES
izumi.indb 17 12/9/10 4:39 PM
glav
ni ja
mbo
r
krm
ni ja
mbo
r
pred
nji j
ambo
r
pred
nje
vrhn
je
jadr
o
glav
no v
rhnj
e ja
dro
poda
ljπek
krm
nega
jadr
a
Podrobno Veliki izumi18
NO
VI P
RIJ
EMI P
RI N
AVIG
ACIJ
I
Prve
ladj
e so
plu
le v
zdol
æ re
k in
ob
mor
skih
oba
lah,
kje
r se
je π
e vi
delo
ko
pno.
S p
lovb
o na
odp
rto
mor
je s
o po
mor
πËak
i izg
ubili
zem
ljo iz
pred
oËi
in
tveg
ali,
da je
nik
oli v
eË n
e uz
rejo
. Pri
kaza
ne
prip
rave
s s
once
m, z
vezd
ami,
mag
neti
in
sate
liti p
omag
ajo
mor
narj
em n
a pr
avo
pot.
perz
ijski
ast
rola
b
kita
jski
kom
pas
seks
tant
spre
jem
nik
za
sate
litsk
o na
viga
cijo
Jadr
oVp
reæe
ni v
eter
Prve
spl
ave
in k
anuj
e so
izde
lali
iz d
ebel
pre
d ve
Ë ko
t 12
.000
leti.
Nek
olik
o po
znej
e so
ara
bska
in p
olin
ezijs
ka
ljuds
tva
odkr
ila, d
a la
hko
z ja
drom
zaj
amej
o ve
ter
in t
ako
prem
agaj
o to
kove
, pre
moË
ne z
a ve
sla.
Iz p
rvih
Ëo
lnov
na
jadr
a so
se
razv
ile v
elik
ansk
e bo
jne
in t
rgov
ske
ladj
e z
ogro
mni
mi j
adri
, ki s
o na
dom
estil
a st
o m
oËni
h ve
slaË
ev. V
elik
e ja
drni
ce s
o po
nesl
e bl
ago,
id
eje
in lj
udi n
a vs
e ce
line,
od
Kita
jske
do
Ara
bije
in
Pol
inez
ije, o
d Ev
rope
do
Afr
ike
in A
mer
ike.
Boj
na v
elik
anka
Vict
ory
je b
ila li
nijs
ka b
ojna
la
dja
brita
nske
voj
ne m
orna
rice
. Zn
amen
ita je
pre
dvse
m p
o bi
tki
pri T
rafa
lgar
ju, z
adnj
i vel
iki
bitk
i med
jadr
nica
mi.
Na
njen
ih
jam
bori
h se
je ra
zpen
jalo
do
37 ja
der s
sku
pno
povr
πino
55
00 m
2 .
glav
no b
oËno
jadr
o gl
avne
ga p
odal
jπka
stra
nsko
boË
no ja
dro
pred
njeg
a po
daljπ
ka
glav
ni
poda
ljπek
jadr
a
izumi.indb 18 12/9/10 4:39 PM
JAD
RO
»A
SO
VN
ICA
pred
nje
vrhn
je
jadr
o
krm
no v
rhnj
e ja
dro
glav
no s
oπno
jadr
o
zadn
je ja
dro
spre
dnje
ja
dro
ok. 2
00 n
. πt.
Kita
jske
dæu
nke
Na
kita
jski
h dæ
unka
h so
ba
mbu
sove
pal
ice
dræa
le
oblik
o ja
der.
Velik
e dæ
unke
so
se
poda
le n
a od
prto
mor
je
in p
lule
po
svet
u. M
ed d
rugi
m
so v
Ara
bijo
in E
vrop
o po
nesl
e sm
odni
k in
pap
ir.
ok. 1
650
Lini
jske
ladj
eSt
olet
ja d
olgo
so
v m
orsk
ih
bitk
ah p
ravi
lom
a zm
agov
ale
najv
eËje
ladj
e z
najv
eË to
povi
. Li
nijs
ke la
dje
so b
ile n
ajle
pπe
topn
jaËe
tist
ega
Ëasa
, po
njih
pa
so
se z
gled
oval
e tu
di s
odob
ne
bojn
e la
dje.
ok. 1
850
Rega
tne
jadr
nice
Diz
elsk
i mot
orji
so z
amen
jali
jadr
a ta
ko p
ri po
tniπ
kih
kako
r tr
govs
kih
in b
ojni
h la
djah
. Jad
ra
nje
kot π
port
pa
je p
rilju
b lje
no
bolj
kot k
adar
koli.
Sod
obne
re
gatn
e ja
drni
ce s
o iz
dela
ne
iz la
hkih
ste
klen
ih v
lake
n.
ok. 3
500
pr. n
. πt.
Egip
Ëans
ke tr
govs
ke
ladj
eSt
aroe
gipË
ansk
e tr
govs
ke
ladj
e so
plu
le g
or in
dol
po
Nilu
ter o
d to
d na
odp
rto
Sred
ozem
sko
mor
je.
Vrvi
Na
Vict
ory
je v
eË k
ot 4
2 km
vrv
i dvi
gova
lo in
na
penj
alo
jadr
a. P
osad
ka je
mor
ala
obvl
adat
i vrv
i za
zvi
janj
e ja
der,
vrvi
na
spod
njem
zun
anje
m o
glu
jade
r, vr
vi u
zdni
h ro
glje
v, v
rvi,
ki v
eæej
o ja
dro
in
ladi
jski
nos
, vrv
i do
nabr
eklin
e ja
der,
jekl
ene
vrvi
, ki
veæ
ejo
jam
bor z
bok
om la
dje,
kon
opce
in v
rvi z
a dv
igan
je in
spu
πËan
je ja
der.
glav
no v
rhnj
e st
rans
ko
boËn
o ja
dro
spod
nje
stra
nsko
bo
Ëno
jadr
o
izumi.indb 19 12/9/10 4:39 PM
T I M e L I N e
20 Podrobno Veliki izumi
UraMerjenje Ëasa
Od vseh izumov morda prav skromna ura najbolj doloËa naπe æivljenje. Te naprave odmerjajo ure, minute in sekunde naπega dneva, od takrat, ko se zbudimo, do tedaj, ko gremo spat. Ni pa bilo vedno tako. V pradavnini so lovci in pozneje kmetje Ëas merili po Soncu in zvezdah, spreminjanje letnih Ëasov pa je bil njihov koledar. ©ele pred pribliæno 5000 leti, ko so se pojavile prve kulture, so razdelili dan v manjπe enote. Stari Babilonci in EgipËani so imeli sonËne ure in merili Ëas po gibanju Sonca. Pozneje so Grki in Kitajci izdelali vodne ure, ki so tekle dan in noË. ©ele v srednjeveπki Evropi pa so razvili prve povsem mehanske ure na uteæi in vzmeti.
UteæUro poganja viseËa uteæ, ki jo teænost vleËe navzdol.
Ubeæno kolesceGibanje zobatega ubeænega kolesca omejujeta dve ploπËici, zaskoËki, pritrjeni na vreteno.
Tik takKo vreteno niha sem in tja, se zaskoËki izmeniËno ujameta in razideta z zobci ubeænega kolesca.
Pravilno merjenje ËasaKotvica je del mehanske ure, ki zagotavlja enakomerno delovanje, tako da v enakomernih presledkih sproπËa energijo obeπene uteæi ali navite vzmeti. Brez nje bi se energija sproπËala neredno in bi kazalci prehitevali ali zaostajali. Pri prvih urah se je kotvica sukala sem ter tja okoli navpiËne osi, kakor je prikazano na sliki.
ok. 270 pr. n. πt. Vodna uraPrve vodne ure so bile le skodele z vodo. »as so kazale oznake na njej, ko je voda poËasi odtekala skozi luknjico. Grπki inæenir Ktezibij je dodal πe drugo posodo s plovcem, ta pa je med dvigovanjem premikal urni kazalec.
ok. 1000 PeπËena uraPeπËene ure so uporabljali veËinoma pomorπËaki kot navigacijski pripomoËek. Niti sonËne niti vodne ure na zibajoËi se ladji niso delovale pravilno, vrsta peπËenih ur pa je nalogo opravljala zadovoljivo.
ok. 3000 pr. n. πt. SonËna uraPrve ure so bile sonËne; pri njih je Ëas kazala premikajoËa se senca, ki jo je kazalec metal na πtevilËnico. Stari EgipËani so s temi urami dan razdelili na manjπe enote.
PreËkaNa vrh vretena je nasajena preËka,
s premeπËanjem uteæi na enem in drugem
koncu pa lahko uravnavamo njeno sukanje sem in tja.
VretenoVreteno je navpiËen drog,
z vrha obeπen na nitki, da se lahko prosto suËe.
» A S O V N I C A
URA
izumi.indb 20 12/9/10 4:39 PM
Ure za vernikePrve mehanske ure so izdelali za cerkve in samostane, tako da so lahko maπe in druge obrede prirejali ob natanËno doloËenih urah. ©tevilne ure so polno uro odbile z zvonom. Te prve ure so imele le urni kazalec. Mehanske ure vse do izuma nihala v 16. stoletju niso bile dovolj natanËne, da bi merile minute.
13. stoletje Mehanska uraItalijan Giovanni di Dondi je izdelal neverjetno natanËno uro, ki je kazala uro in datum ter sledila gibanju Sonca, Lune in planetov. Sestavil jo je slabo stoletje po pojavu prvih mehanskih ur.
1972 Kremenova uraKanadski inæenir Warren Marrison je æe leta 1927 z nihanjem kremenovih kristalov uravnaval delovanje ur. Prve kremenove zapestne ure so izdelali leta 1972. Danes digitalne in kremenove ure napajajo baterije, sonËna svetloba in celo naπe gibanje.
izumi.indb 21 12/9/10 4:39 PM
Mlin
na
vete
rIz
kori
πËan
je v
etra
MoË
v s
tolp
uM
line
kot s
tolp
e so
v 1
6. s
tole
tju
razv
ili
Niz
ozem
ci in
Ang
leæi
. Dvo
deln
i sto
lp, k
akrπ
nega
vi
dim
o na
slik
i, je
bil
boljπ
i od
pred
hodn
ega
mlin
a z
drog
om, s
aj m
linar
ju n
i bilo
treb
a ob
raËa
ti c
elot
nega
mlin
a v
vete
r, te
mve
Ë le
zgo
rnji
del z
jadr
i.
Zavo
rno
kolo
To v
elik
o ko
lo p
rena
πa e
nerg
ijo
s kr
il na
not
ranj
i meh
aniz
em.
Na
njem
je tu
di z
avor
a, s
kat
ero
je m
ogoË
e m
lin u
poËa
sniti
al
i ust
aviti
.
Vrtl
jiva
stre
haPr
emiË
na le
sena
kup
ola
Ëepi
vr
h ne
prem
iËne
ga o
sred
njeg
a de
la. K
upol
a no
si k
rila
, v n
jej
pa s
o tu
di p
reno
sna
kole
sa z
a po
gon
mlin
skeg
a ko
lesa
.
Kri
laKr
ila iz
bla
ga s
o na
peta
na
lese
nem
og
rodj
u. R
eπet
ke s
o pr
itrje
ne n
a ro
Ëice
, vs
e πt
iri p
a su
Ëejo
vod
orav
no g
red.
Zara
di s
prem
enje
nih
met
od k
met
ovan
ja je
v
sred
njev
eπki
Evr
opi l
ahko
man
j km
etov
na
polji
h pr
idel
alo
velik
o ve
Ë æi
ta. K
er p
a se
je t
ako
velik
o lju
di s
elilo
z d
eæel
e v
mes
ta, n
i bilo
dov
olj r
ok, d
a bi
roË
no m
leli
zrnj
e v
mok
o, iz
kat
ere
so p
otem
pe
kli k
ruh.
Zat
o so
mlin
arji
vpre
gli m
oË v
etra
. Mlin
i na
vet
er p
a ni
so le
meh
ansk
o m
leli
zrnj
a, z
njim
i so
tud
i Ërp
ali v
odo
in iz
suπe
vali
tisoË
e he
ktar
ov t
al.
Tako
so
izsu
πili
velik
del
Niz
ozem
ske,
ki j
e bi
l pre
j po
d vo
do. S
odob
ni m
lini n
a ve
ter
z ve
trno
ene
rgijo
po
ganj
ajo
gene
rato
rje
za p
roiz
vaja
nje
elek
trik
e.
Pren
osPr
i tem
pre
nosu
se
navp
iËno
gi
banj
e za
vorn
ega
kole
sa p
rene
se
v vo
dora
vno
giba
nje
Ëeln
ega
kole
sa.
Podrobno Veliki izumi22
izumi.indb 22 12/9/10 4:39 PM
»A
SO
VN
ICA
MLI
N N
A VE
TER
ok. 1
400
Hol
ands
ki m
linEv
rope
jci s
o iz
boljπ
ali p
erzi
jsko
za
mis
el, t
ako
da s
o po
stav
ili
krila
na
vodo
ravn
o gr
ed.
Tako
je la
hko
vete
r pri
tiska
l na
vsa
kri
la h
krat
i.
ok. 1
850
»rpa
lka
na v
eter
Pri t
eh Ë
rpal
kah
rep
zago
tavl
ja, d
a je
vet
rnic
a ve
dno
obrn
jena
v v
eter
. To
vrst
ne p
repr
oste
nap
rave
πe
vedn
o up
orab
ljajo
na
kmet
ijah
in ra
nËih
v
Zdru
æeni
h dr
æava
h Am
erik
e, A
vstr
aliji
in
juæn
i Afr
iki.
Mlin
sko
kolo
Zrnj
a ne
mel
je le
eno
m
linsk
o ko
lo, t
emve
Ë dv
e.
Zgor
nje
se v
rti z
gre
djo,
sp
odnj
e m
iruje
.
1890
‡190
0 Ve
trna
turb
ina
Sodo
bne
vetr
ne tu
rbin
e po
gost
o po
stav
ljajo
v v
rsta
h po
hri
bovs
kih
greb
enih
ali
na m
orsk
ih p
litvi
nah.
N
ajve
Ëje
med
njim
i pro
izva
jajo
do
volj
elek
trik
e za
tiso
Ëe d
omov
.
»eln
o ko
loTo
vel
iko
osre
dnje
kol
o pr
enaπ
a en
ergi
jo n
a dv
e m
anjπ
i vo
dora
vni k
oles
i na
nasp
rotn
ih
stra
neh,
ti p
a po
ganj
ata
vsak
o sv
oje
mlin
sko
kolo
spo
daj.
ok. 5
00 P
erzi
jski
mlin
na
vete
rPr
ve m
line
na v
eter
so
upor
ablja
li v
Perz
iji (z
daj I
ran)
. Kr
ila s
o bi
la p
osta
vlje
na z
notr
aj
obzi
dja,
vet
er p
a so
nan
je v
odili
sk
ozi π
pran
jo.
Gal
erija
VeËj
im m
linom
so
priz
idal
i πe
kroæ
ni
oder
, kje
r je
mlin
ar
lahk
o ur
avna
l kri
la
ali v
rtlji
vo s
treh
o.
izumi.indb 23 12/9/10 4:39 PM
24 Podrobno Veliki izumi
Tiskarski strojBranje za vsakogar
Pred sredino 15. stoletja je imelo le malo ljudi dostop do informacij v pisni obliki. Znanje so pridobivali veËinoma pri maπah, od mestnih glasnikov in z govoricami. Knjig je bilo malo, saj so jih roËno prepisovali menihi in pisarji. Nekaj knjig, veËinoma verskih, so tiskali z roËno izrezljanimi lesenimi ploπËami, kar je bilo seveda zamudno in drago. Vse to se je spremenilo, ko je leta 1447 Johannes Gutenberg iz Mainza v NemËiji izumil prvi tiskarski stroj s premiËnim stavkom. Nenadoma je tiskanje postalo hitro, preprosto in poceni. Knjige z najrazliËnejπimi vsebinami ‡ o politiki, filozofiji, znanosti ‡ so se hitro mnoæile ter spodbujale renesanso ali preporod znanja v Evropi in drugod.
1041 Kitajski premiËni tiskKitajci so æe okoli leta 300 uporabljali tisk s kliπeji, leta 868 pa so æe tiskali cele knjige. Leta 1041, torej 400 let pred Gutenbergovim strojem, je alkimist Pi Sheng izdelal prvi premiËni tisk iz ægane gline, prilepljene na æelezno ploπËo.
ok. 1447 Gutenbergov tiskarski strojGutenbergov tiskarski stroj je skoraj Ëez noË povzroËil prevrat v tiskarstvu. Evropo so preplavile knjige, pamfleti in noviËarske pole ter prinaπali informacije veË ljudem kot kadarkoli prej.
Pisano besedo so izumili veË kot 4000 let pred tiskom. V πtevilnih
kulturah so besede ponazarjali s sliËicami, stari Sumerci pa so naredili korak naprej. S klinastimi znaki, vrezanimi v glinaste tablice, so zapisovali glasovne dele besed.
Tiskarski okvirPo tem lesenem okvirju na teËajih, pripetem na premiËne sani, se je papir spuπËal na πablono za tisk. Okvir je bil na obeh straneh prekrit s platnom ali ovËjo koæo, lahko pa je bil πe podloæen s polstjo, da je bil odtis neænejπi ali moËnejπi.
Prva pisavaNa tej sumerski glineni tablici je s klinopisom zapisano πtevilo ovac in koz.
RoËno pisane knjigePred Gutenbergom so knjige pisali s Ërnilom in priostrenim gosjim peresom. Gutenberg je tiskarske Ërke oblikoval tako, da so bile videti kot roËna pisava na tej sliki.
1 Postavljanje vrstice Stavec je bral z rokopisa in postavljal posamezne Ërke na vrstiËnik ter tako sestavil vrstico besedila.
2 Postavljanje strani Polne vrstice so namestili na plosko podlogo in jih potem pritrdili skupaj v tiskovno predlogo.
3 Nanaπanje barve Predlogo so poloæili na pomiËni pladenj, prenesli v tiskarski stroj in jo tam roËno premazali s tiskarsko barvo.
4 Tiskanje Na predlogo so poloæili vlaæen papir, nanj pa privili teæko ploπËo, da so se Ërke odtisnile. KonËni rezultat je bila natisnjena stran.
» A S O V N I C A
TISKARSKI STROJ
PISANA BESEDA
izumi.indb 24 12/9/10 4:39 PM
Bistri prepisovalecZ Gutenbergovim izumom je tiskanje postalo hitrejπe in laæje, saj je namesto celostranskih kliπejev uporabljal izmenljive Ërke. »rke je bilo mogoËe hitro oblikovati, postaviti v vrste in vrste na strani, po opravljenem tisku pa so jih lahko spet razstavili in preuredili v nove predloge strani.
1840‡1850 Rotacijski tiskPri naslednjem koraku v tiskanju so dosegli, da so stroji opravili veËino dela. Leta 1810 so v parno gnane tiskarske stroje namestili kovinske valje. Leta 1847 so izpopolnjeni rotacijski tiskarski stroji lahko natisnili do 24.000 strani na uro.
1969 Pisarniπki laserski tiskalnikLaserski tiskalnik, pri katerem elektrostatiËni naboj usmerja barvilo na valje, da se od tod prenese na papir, so prvi leta 1969 izdelali v podjetju Xerox. Leta 1990 je bilo mogoËe te hitre, natanËne in majhne tiskalnike najti v pisarnah in po domovih po vsem svetu.
PodstavekPodstavek tiskarskega
stroja je bil ravni del, na katerem je leæala
predloga.
PredlogaPredlogo so premazali z lepljivo oljno barvo.
Z enim nanosom so lahko natisnili
do 10 strani.
SaniSani, pomiËni okvir v podstavku tiskarskega
stroja, je bilo mogoËe premikati sem in tja, da so vstavili novo predlogo in jo postavili
pod stiskalnico.
MostiËekNatanËno usmerjanje vijaka je zagotavljal debel lesen preËnik.
VijakVelik lesen vijak so sukali z roËico, da je ploπËa spodaj enakomerno pritiskala na papir.
izumi.indb 25 12/9/10 4:39 PM
Tele
skop
Izm
ed v
seh
izum
ov je
tele
skop
zag
otov
o na
jbol
j vpl
ival
na
naπ
pog
led
na v
esol
je. P
rvi t
eles
kopi
so
bili
sest
avlje
ni
le iz
dve
h le
Ë na
kon
cih
cevi
. Prv
ega
je le
ta 1
608
sest
avil
nizo
zem
ski o
ptik
Han
s Li
pper
hay.
Km
alu
zate
m je
ital
ijans
ki
znan
stve
nik
Gal
ilej i
zdel
al b
oljπ
o ra
zliË
ico
in o
dkri
l Ju
pitr
ove
lune
, pri
πel p
a je
tudi
do
doka
zov,
da
Zem
lja k
roæi
ok
oli S
onca
(in
ne n
aspr
otno
). Te
lesk
opi s
o po
znej
e po
stal
i ve
liko
zmog
ljive
jπi,
z zr
caln
imi,
radi
jski
mi i
n ve
soljs
kim
i te
lesk
opi p
a la
hko
zrem
o vs
e gl
oblje
v p
rost
rans
tvo
veso
lja
in s
pozn
avam
o sk
rivn
osti
njeg
oveg
a na
stan
ka.
Gle
danj
e z
ogle
dalo
mH
alov
tele
skop
na
obse
rvat
oriju
Pal
omar
v
Kalif
orni
ji im
a zr
calo
s p
rem
erom
5 m
. Ko
so
ga le
ta 1
948
izde
lali,
je b
il na
jveË
ji zr
caln
i tel
esko
p na
sve
tu, k
ar s
e ni
sp
rem
enilo
veË
kot
30
let.
V te
m
Ëasu
so
astr
onom
i z n
jim d
obili
tu
di d
okaz
e, d
a se
ves
olje
πir
i.
Veso
ljski
tele
skop
Jam
esa
Web
baTa
tele
skop
naj
bi v
zem
eljs
ko o
rbito
iz
stre
lili l
eta
2014
. Im
el b
o ve
Ëje
zrca
lo
od s
voje
ga p
redh
odni
ka, H
ubbl
oveg
a te
lesk
opa,
infr
arde
Ëe d
etek
torj
e in
zaπ
Ëito
pr
ed s
onËn
o sv
etlo
bo, z
ato
bo z
njim
m
ogoË
e op
azov
ati g
lobl
je v
ves
olje
.
Pogl
ed v
ves
olje
MIKROSKOP
Teles
kop
nam
je ra
zkril
med
le,
odda
ljene
zve
zde
in p
lane
te,
z m
ikro
skop
om p
a sm
o ug
leda
li dr
obne
zn
aËiln
osti
æuæe
lk, b
akte
rij in
cel
ic, k
i so
oËe
su n
evid
ne. M
ikro
skop
sta
leta
15
90 iz
umila
Niz
ozem
ca Z
acha
rias
Jans
sen
in n
jego
v oË
e H
ans,
pop
ular
izira
l pa
ga
je a
ngle
πki z
nans
tven
ik R
ober
t H
ooke
. Let
a 16
65 je
v k
njig
i Mic
rogr
aphi
a ob
javi
l ris
be b
olhe
in d
rugi
h dr
obni
h pr
edm
etov
, vel
ike
za c
elo
stra
n,
ter n
avdu
πil b
rals
tvo
po v
sej E
vrop
i.
izumi.indb 26 12/9/10 4:39 PM