ISSN 1855-7511 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi … · Martin Kojc se je...

SREDICAGLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVIletnik XII številka 4 december 2018

ISSN 1855-7511 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi

2 SREDICA – glasilo Občine Središče ob Dravi

Uredniški odbor

Dragi bralci, naj vas tokrat lepo pozdravimo še zadnjič v tem letu. Trije meseci od izida zadnje številke so se hitro obrni-li in upamo, da smo uspeli zapisati vsaj večino aktivnosti v preteklem obdobju. Potrebno se je zavedati, da prav za vsakim dogodkom stojijo posamezniki in skupine, ure vlo-ženega dela, priprav in organizacije, zato si zaslužijo, da je o tem tudi kaj napisanega. V tem času se je odvilo kar nekaj tradicionalnih in ostalih dogodkov tako na kulturnem, špor-tnem, družabnem in še kakšnem področju. Ob tem lahko izpostavimo pomemben simpozij literarnega društva Prasila o našem znanem občanu Martinu Kojcu, katerega pozitivne misli in ideje o življenju so bile korak pred njegovim časom. Iskreno čestitamo tudi Gasilski zvezi Središče ob Dravi, ki je obeležila 10 let svojega obstoja in v tem času pomembno doprinesla h kakovosti gasilstva pri nas. Pohvalimo lahko tudi mnoge dosežke OŠ Središče ob Dravi, ki je prejela tudi certifikat Evropske točke za nadarjene. Predstavila se nam je tudi nova restavracija in pivnica Folk, ki je še razširila gostin-

sko ponudbo pri nas. Občina je izpeljala investiciji ureditve okolic mrliške vežice ter Kulturnega doma Obrež, poskrbela pa je tudi za mladinske prostore. Zadnje trimesečje so zazna-movale tudi lokalne volitve, zato lahko na tem mestu čes-titamo tudi našemu županu in novemu občinskemu svetu. Veseli nas, da se lahko v vsaki številki pohvalimo z novostmi v domačem kraju, saj prav vsi po svojih močeh pripomorejo k skupnemu dobremu, da se občina razvija, kar je spodbudna napoved tudi za naslednje številke Sredice. K oblikovanju vsebine Sredice ste tudi v prihodnjem letu va-bljena prav vsa društva v občini, podjetja, organizacije in po-samezni ustvarjalci, da sporočite bralcem, kaj se je dogajalo.Tokratni uvodnik naj se konča z željami, ki se dotikajo pri-hajajočih božično-novoletnih praznikov, druženja v krogu družine in prijateljev ter zaobljub za prihajajoče novo leto. Naj vam iskreno zaželimo obilo zdravja, predvsem pa, da bi se proti novemu letu odpravili polni veselja in optimizma. Srečno.

Ob zaključku starega novemu letu naproti

SREDICA – glasilo Občine Središče ob Dravi 3

Investicije v letu 2018

Lokalne volitve 2018 v Občini Središče ob Dravi

Jurij Borko, župan

Jana Čavničar

Ureditev okolice in mladinske sobe v Kulturnem domu ObrežPred pričetkom ureditve okolice Kulturnega doma Obrež, ki je bila predvidena v proračunu za leto 2018, so se v začetku leta izvedle geodetske meritve. Te so bile potrebne za ureditev de-janskega stanja stavbe in parcele v naravi. Izvajalec del je bilo po razpisu Komunalno podjetje Ormož, ki je dela izvedlo v času med avgustom in oktobrom 2018. Vrednost pogodbenih del je bila nekaj manj kot 48.000 evrov, ureditev pa je zajemala: asfaltne površine okolice doma, tlakovane površine ob domu, del meteorne kanalizacije in ureditev zelenic. Vzporedno se je izvedla ureditev zunanje razsvetljave in postavitev dodatne zunanje elektro omare za potrebe prireditev. Vrednost elektro del je bila v višini 1.800 evrov. V proračunu je bila tudi ureditev mladinske sobe, ki je zajemala zamenjavo oken in vrat, pleska-nje sten in stropa, položitev novega poda, pleskanje hodnika ob stopnišču in pleskanje sejne sobe. V mladinski sobi je bila izvedena tudi inštalacija vode in odtokov. Izvedena dela so bila v vrednosti 6.100 evrov. Mladinsko društvo Obrež je z lastnim delom obnovilo stopnice, uredilo šank in ostale potrebne na-mestitve. V letu 2019 bomo izvedli nabavo potrebne opreme (omare, sedežna garnitura, stoli). Obnovljena soba in ostalo bo sedaj primerna lokacija za druženje mladih, kakor tudi društev v soupravljanju Kulturnega doma Obrež. Okolica doma je tako dobila novo in bistveno lepšo podobo, ki je tudi bolj funkcional-na in primernejša za prireditve in druženja ob kulturnem domu.

Ureditev okolice mrliške vežiceObnova mrliške vežice je bila nujno potrebna, saj so tlakovani del, preddverje iz kamna ter zunanja svetila bili vgrajeni leta 1987 in zato že v slabem stanju. Izvajalec del je (po razpisu) bilo Komunalno podjetje Ormož, vrednost investicije pa je bila 26.000 evrov. Dela so zajemala: odstranitev starih robnikov in tlakovcev, utrditev gramozne podlage, položitev novih rob-nikov in tlakovcev, ureditev novih estrihov in kamene plošče pred vhodom v vežico in obnovo kandelabrov za razsvetljavo z novimi svetilkami. Z obnovo vežice bomo nadaljevali v letu 2019, ko se bo uredila manjša priročna kuhinja z ureditvijo vode in prenovo prostora kuhinje. Okolica vežice je s prenovo dobila lepši in bolj prijazen izgled.

18. novembra 2018 so potekale redne lokalne volitve v občinske svete in volitve županov za mandatno obdobje 2018–2022. Na volitvah v Občini Središče ob Dravi je imelo pravico voliti 1.753 vo-livcev. Na volitvah je skupno glasovalo 1.112 volivcev oz. 63,43 %.Na podlagi izida glasovanja je bil za župana središke občine izvoljen JURIJ BORKO. V devetčlanski občinski svet so bili izvoljeni (po volilnih enotah):

Volilna enota 1 – Središče jug Stanka Horvat in Roman MedikVolilna enota 2 – Središče sever Mirjana Panič in Miran JurjaševičVolilna enota 3 – Obrež Viktorija Lukman in Jožef ŠefVolilna enota 4 – Grabe Irena MajcenVolilna enota 5 – Šalovci Andrej HorvatVolilna enota 6 – Godeninci Mitja Bogdan

Konstitutivna seja novoizvoljenega občinskega sveta je potekala 5. 12. 2018, kjer so bili potrjeni mandati župana in članov občinskega sveta. Županu ter občinskemu svetu čestitamo ter jim želimo uspešno vo-denje občine ter realizacijo vseh zastavljenih ciljev.


Helena Srnec, KUD Prasila

Martin Kojc, most k spoznanju

Nadaljevanje na naslednji strani

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Središče ob Dravi za leto 2019

Na 2. redni seji občinskega sveta Občine Središče ob Dravi je bil sprejet nov Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Središče ob Dravi. Občina je sprejela nov odlok na podlagi zakonodaje in predpisanih smernic s strani pristojnih državnih orga-nov. V začetku leta 2019 bodo tako vsi zavezanci prejeli informativne izračune nadomestila v letu 2019. Po preje-mu obvestila bo vsem zavezancem omogočen vpogled v baze podatkov in urejanje podatkov pri občinski upravi Občine Središče ob Dravi. Občinska uprava Občine Središče ob Dravi

Obvestilo v zvezi z omejitvijo hitrosti v naselju Grabe

Župan Občine Središče ob Dravi in svetnik naselja Grabe sta prejela nepodpisano vprašanje občanov središke ob-čine v zvezi z omejitvijo hitrosti v naselju Grabe.V zvezi s tem dajemo naslednje pojasnilo:- dne 10. 10. 2018 je bilo izdano soglasje za ureditev pro-metne signalizacije na državni cesti G1-2/1313 med km 7.265 in km 7.800 s strani Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo;- na tem območju bo koncesionar v čim krajšem času posta-vil prometne znake PZ 2232-7 z omejitvijo hitrosti 70 km/h. Občinska uprava Občine Središče ob Dravi

Simpozij o Martinu Kojcu ob 40. obletnici njegove smrtiLiterarno-kulturno društvo Prasila Središče ob Dravi je ob 40. obletnici smrti Martina Kojca pripravilo dvodnevni simpozij, ki se je odvijal 20. in 21. septembra 2018 v Ormožu. Na simpo-ziju se je predstavilo devet predavateljev z referati: dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologi-jo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost; doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociolo-gijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga; mag. Franc Mikša, veleposla-nik na Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v le-tih 1968 in 1969; mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v gimnaziji; ddr. Francka Premk, višja znanstvena sodelavka Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti – Drevo najbolje spoznamo po sadu: vsepovezanost Kojčeve misli, graditeljice budnega, ozaveščenega življenja; dr. Saša Krajnc

metode za (samo)zdravljenje, torej da smo ljudje vedno samo to, kar zavedno ali nezavedno mislimo, da smo. Misli so skriv-nostni čarodeji, ki nas vodijo, povzročajo, izgrajujejo, usmerjajo in silijo k dejanjem. V knjigi Pot k sreči razvija Kojc svojo filozo-fijo človeške sreče. Premagati moramo zmotna prepričanja ter spremeniti (napačen) pogled na življenje. Z na novo pridob-ljenimi pogledi na življenje se spremeni tudi struktura našega razmišljanja.Ljudje smo podvrženi nenehnemu razvojnemu procesu, naši pogledi na življenje se stalno spreminjajo, izpopolnjujejo in kristalizirajo. Zavedati pa se moramo, da je boljše življenje mož-no samo, če smo si pridobili nova spoznanja: »Nova spoznanja pa lahko pridobimo šele takrat, ko dosežemo potrebno stopnjo zrelosti. Do potrebne stopnje zrelosti pa se lahko dokopljemo le na podlagi izkušenj, ki si jih pridobimo s poprejšnjimi zmo-tami in iz njih izhajajočimi neuspehi, nesrečami in trpljenjem.« Martin Kojc se je rodil 14. septembra 1901 v Središču ob Dravi. Napisal je sedem knjig, ki so največji odmev doživele v tujini. V nizozemskem jeziku jih je objavljenih največ (šest), v sloven-ščini pet: Učbenik življenja (1935), Samozdravljenje nervoznih

Simpozij o Martinu Kojcu(od leve proti desni): Lev Detela, doc. dr. Igor Škamperle, mag. Franc Mikša, ddr. Francka Premk, dr. Janek Musek, Helena Srnec, mag. Blanka Erhartič, Anže Ivanuš, dr. Saša Krajnc, mag. Bojan Šinko, Janez Zadravec

Starček, Inštitut Prebujanje, Inštitut za kakovost življenja – Iz pridnosti v pristnost: osebna preobrazba skozi prizmo učenja Martina Kojca; mag. Bojan Šinko (pranečak M. Kojca), Zasebna klinična psihološka ambu-lanta – Kojčeve misli tudi kot vodilo pri samouresničevanju oseb, odvis-nih od alkohola; Lev Detela, pisatelj, pesnik, publicist, prevajalec (prane-čak M. Kojca) – Moj nenavadni stric Iki; Janez Zadravec, Združenje za esperanto Slovenije – Martin Kojc in esperanto.Vedno znova se v Kojčevih delih po-navlja ideja, ki je tudi temelj njegove


Nadaljevanje s prejšnje strani

9. dan gasilcev in 10. obletnica delovanja Gasilske zveze Središče ob Dravi

Mateja Munda, predsednica GZ Središče ob Dravi

težav (1992), Pot k sreči (2001), Prebujajoči se človek (2015), Razsvetljeni človek (2005), v nemškem jeziku pa je Kojc obja-vil tri knjige. Slovenskim bralcem je bil večinoma predstavljen šele v tretjem tisočletju. Martin Kojc je umrl 18. marca 1978, pokopan je v Središču ob Dravi.Kojc je bil učitelj resnice, vodnik, vzgojitelj, prebujeni človek, praktični psiholog, potnik skozi čas, iskalec smisla, začetnik duhovne revolucije, modroslovec, čudotvorec, svetovalec raz-bolelih duš, reformator, idealistični filozof, globok in praktičen mislec, pisec meditacijskih knjig, zdravstveni pedagog, pro-fesor esperanta, ljubitelj živali in tudi vinogradnik. Bil je neke vrste samorastnik, samohodec. Svoj čas je posvetil študiranju

filozofije, svetovnih religij, psihologije, hipnoze, magnetizma in si izoblikoval svojo metodo z lastnim filozofskim pogledom na življenje. Kojčeva filozofija je filozofija o spoznanju, je pozi-tivna filozofija, ker se osredotoča na moč in človeški vir, ki je v vsakem posamezniku. Kojčeva edina zapoved je resnica. Kojc je raziskoval skrivnostne psihološke pojave in sile v človeku ter prodiral v neznana duhovna področja. Vedel je, da so globine vesolja enake globinam duševnosti in da je človek miniatura kozmosa. V svojih delih nam je predstavil moč misli ter (z)mož-nosti človekovega duha za zdravljenje psihičnih in tudi organ-skih pomanjkljivosti.

V petek, 26. oktobra 2018, je Gasilska zveza Središče ob Dravi praznovala 9. dan gasilcev in 10. obletnico delova-nja gasilke zveze. Le-ta je delovala že nekaj desetletij prej. V 50. letih 20. stoletja je GZ Središče ob Dravi vključevala 3 društva: PGD Središče ob Dravi, PGD Obrež in PGD Vitan. Gasilska zveza je takrat delovala le nekaj let, kasneje pa se je pridružila Gasilski zvezi Ormož. Ponovne težnje po gasil-ski zvezi so se začele uresničevati ob ustanavljanju Občine Središče ob Dravi. V takrat novoustanovljeni občini sta de-lovali dve prostovoljni gasilski društvi, Središče ob Dravi in Obrež. Bili sta podhranjeni z opremo, čutila se je potreba po bolje izobraženem kadru. Oprema, ki je bila na voljo, je bila pomanjkljiva, vozila pretežno starejša in vse manj primerna za vse bolj raznoliko opravljanje gasilske službe na našem območju. Trend v gasilstvu je narekoval sodobno opremo in usposobljene gasilce, ki bi bili sposobni posredovati 24 ur na dan in to na vse bolj zahtevnih intervencijah. V letu 2008 sta domači društvi na zborih članov sprejeli stališče, da si želijo lastno gasilsko zvezo, ki bi društvoma omogočila lažje delovanje. Člani iniciativnega odbora za ustanovitev gasilske zveze so začeli s postopkom za ustanovitev zveze 10. marca 2008. Nekaj tednov pozneje pa so na prvem zasedanju sprejeli Statut GZ Središče ob Dravi.Gasilska zveza Središče ob Dravi je bila ustanovljena 25. oktobra 2008. Vključuje dve društvi: PGD Središče ob Dravi in PGD Obrež. Skupaj z ostalimi gasilskimi zvezami se povezujemo v Podravsko gasilsko regijo. Gasilska zve-za deluje na območju občine Središče ob Dravi, v naseljih Središče ob Dravi, Godeninci, Grabe, Obrež in Šalovci.Pogovori med društvi in našo občino so bili odslej lažji in učinkovitejši, saj smo vendarle ena izmed najmanjših

gasilskih zvez, vendar s točno zadanimi cilji in z izbrano strategijo, kako te cilje doseči. V prvih letih delovanja je uspelo zagotoviti dovolj finančnih sredstev za izobra-ževanje gasilcev in vzdrževanje v veliko meri dotrajane opreme ter nemoteno delovanje gasilske zveze in gasil-skih društev. V letu 2010 se je zveza odločila proslaviti prvi dan gasilcev domače zveze v Središču ob Dravi, prav tako pa so slavnostno prevzeli prapor zveze, ki ga krasi Sveti Florijan, zaščitnik gasilcev. V letu 2011 je prevladalo mnenje, da je potrebno proučiti kategorizacijo društev, zato se je v naslednjem letu opravilo povišanje katego-rij, s tem pa smo dobili možnosti za nabavo boljše opre-me, prav tako pa tudi omogočili našim članom različna usposabljanja. Vseh 10 let se je gasilska zveza zavzemala za boljšo tehnično opremljenost društev in osveščala kra-jane o požarni preventivi in pomembnosti le-te. Skrbno in načrtno se je izvajalo izobraževanje vseh članov, od najmlajših pa vse do veteranov. Ena izmed prednostnih nalog je bila tudi obnavljanje gasilskih domov, ki pred-




Delo operative Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi

Damjan Munda, poveljnik PGD Središče ob Dravi

stavljajo center našega dogajanja in ne samo v gasilskem smislu. Še posebno pozornost namenjamo naši mladini, ki bo poskrbela za nadaljevanje našega humanitarnega dela, članicam, ki skrbijo za urejenost domov in se aktivno vključujejo v operativo, ter nenazadnje našim veteranom, ki so nam zapustili odgovorno delo, ki ga vsi z zanosom in ponosom opravljamo. Tako skušamo povezati vse čla-ne z medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem, od najmlajšega do najstarejšega. Le s takim odnosom lahko nadaljujemo uspešno delo obeh društev, ki se ponašata z bogato zgodovino. PGD Obrež bo naslednje leto prazno-valo 95-letnico obstoja, PGD Središče ob Dravi pa je lani obeležilo 130 let delovanja.

Na svečanosti so bile podeljene zahvale ob 10-letnici delovanja ter priznanja in odlikovanja za delo na gasil-skem področju. Mladinski priznanji sta prejela Vid Borko in Lan Kuharič, priznanje gasilske zveze III. st. so preje-li Stanka Rakuša, Valentina Janžekovič, Mitja Nemec in Uroš Rotar, priznanje gasilske zveze II. st. sta prejela Toni Jelovica in Miha Dogša, priznanje gasilske zveze I. st. pa Simon Šavora in Tomaž Kosec. Gasilsko plemenico III. st. pa je iz rok predsednika Gasilske zveze Slovenije, Janka Cerkvenika, prejel Damjan Munda.Hvala vsem, ki se trudite za razvoj gasilstva v naši občini. Vsem občanom želimo vse dobro v letu 2019!

V letu 2018 smo izvajali vse naloge in zadolžitve, ki smo si jih zadali v plan dela in ki jih izvajamo vsako leto v okviru delo-vanja društva. Na prvem mestu je seveda zagotavljanje stalne operativne sposobnosti našega društva, in sicer 24 ur na dan in 365 dni na leto. V to spadajo redne operativne vaje, ki jih izvajamo enkrat tedensko, razna izobraževanja za pridobitve specialnosti. Ustaljena praksa je, da se vaje izvajajo vsak pe-tek. Enkrat mesečno tudi pregledamo vsa vozila in opremo, da na intervencijah vse deluje brezhibno. Z intervencijami nam je bilo v letu 2018 dokaj prizaneseno, saj nismo imeli ne ve-likih dogodkov in tudi ne velikega števila posredovanj. Večina le-teh je bila tehničnih intervencij, nekaj posredovanj pa smo opravili v sosednji gasilski zvezi, ki jo ponavadi oskrbujemo z vodo na večjih požarih, kar nam omogoča naša avto cisterna z 8000 litri vode. V delovanje gasilskega društva pa vključujemo tudi prireditve, ki jih organiziramo sami ali pa se jih udeleži-mo pri drugih organizatorjih. Poudariti moram tudi izredno dobro sodelovanje z Osnovno šolo Središče ob Dravi, s katero izvedemo vsakoletno evakuacijo v mesecu požarne varnosti. Učencem in zaposlenim prikažemo nekaj gasilskih postopkov ter upamo, da tudi na ta način vzpodbudimo mlade iz našega kraja, da se nam pridružijo. V letošnjem letu nam je uspelo na-baviti motorno brizgalno tipa Magirus in s tem končati dobo 47 let stare »Rosenbauerce«, katere stanje je bilo že močno na-četo. Slavnostni prevzem motorne brizgalne smo izpeljali na dnevu gasilca ter ob 10-letnici obstoja Gasilske zveze Središče ob Dravi, ki se je je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije, tovariš Janko Cerkvenik. Ne morem mimo dejstva, da smo bili člani obeh društev močno razočarani nad obiskom prireditve iz strani občanov, saj je to ena izmed priložnosti za druženje z našimi sokrajani. Skozi vse leto smo se tudi trudili pri obnovi gasilskega doma. Uspelo nam je urediti zelo pomem-

ben tretji izvoz za vozilo GVM (vozilo za prevoz moštva), saj smo tako lahko še hitrejši pri posredovanjih z AED (avtomatski eksterni defibrilator), kjer so pomembne sekunde. Velja še opozoriti, da smo v času, ko je potrebno paziti na svoje kurilne naprave, očistiti dimnike in na splošno delovati preven-tivno pri kurjenju v domačih kurilnicah.Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«


Mesec požarne varnosti v PGD Obrež Boštjan Kuharič, PGD Obrež

Letošnja jesen je bila sicer toplejša, kot smo navajeni, a kljub temu smo že dodobra zakorakali v kurilno sezono, ki v gospo-dinjstvo prinaša povečano tveganje za nezgode oz. požare. Med pogostejše vzroke gospodinjskih požarov sodijo slabo vzdrževanje kurilnih peči in grelnih elementov ali pozabljena hrana na štedilniku med kuhanjem, zato ni odveč povečana pozornost. Domači mojstri nismo usposobljeni za vsa hišna opravila in če smo sami priključili novo centralno peč, je pa-metno, da izvedbo preveri usposobljena oseba ali dimnikar. Spomnimo se, preventiva je boljša kot kurativa ali po toči je prepozno zvoniti. Vsako leto oktobra pa potekajo aktivnosti ob mesecu požarne varnosti in letošnja poudarjena tema je bila »Klic v sili«. Številka 112 je tista, ki nam najhitreje pomaga, če smo v stiski. Če opazite nezgodo, iztekanje nevarne snovi, požar ali drug pojav, ki predstavlja nevarnost za življenje ali ogroža premoženje, nemudoma pokličite 112, kjer navedete sledeče podatke:

– KDO kliče, – KAJ se je zgodilo, – KJE se je zgodilo, – KDAJ se je zgodilo, – KOLIKO je ponesrečencev, – kakšne so POŠKODBE, – kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne sno-

vi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave ...), – kakšno POMOČ potrebujete.

Ob zgoraj navedenih razlogih se ne bojte poklicati številke 112. Prijazen operater vas bo v pogovoru usmerjal. Na vas je le, da navedete pravilne in točne informacije, saj bodo tako reševalci ali gasilci najhitreje prispeli na pomoč. PGD Obrež je v zadnjem obdobju zraven rednih internih vaj izvajalo požarno preventi-

vo in različna usposabljanja ter preverjanja znanj. Omenimo naj le odmevnejše, kot so vaja evakuacije v vrtcu Navihanček in v Osnovni šoli Središče ob Dravi ter praktično preverjanje zna-nja iz gašenja nevarnih snovi in nudenja pomoči ob delovni ne-zgodi v gozdu. Velik delež usposabljanj opravlja PGD Obrež v sodelovanju z Gasilsko zvezo Središče ob Dravi in PGD Središče ob Dravi. Želimo pravočasno in uspešno nuditi pomoč našim občanom v stiski, zato se člani in mladina redno izpopolnjuje-mo na internih vajah, pri delu z gasilno opremo, gašenju not-ranjih požarov z uporabo IDA (izolirnimi dihalnimi aparati), ga-šenju požarov v naravi, tehničnem reševanju, nudenju pomoči z AED (avtomatski eksterni defibrilator), prometni nezgodi in podobno. Izvajamo vaje, kjer predvidimo različne scenarije ne-zgod ter taktično pristopimo k reševanju. Pomagati sočloveku je plemenito in častno, zato bomo gasilci PGD Obrež veseli vsa-kega novega člana. Več nas bo, učinkovitejši bomo. Na pomoč!

Slovenska ljudska pesem – naša dediščinaDanica Žerjav, Kulturno društvo Obrež, Sekcija pevci ljudskih pesmi

Vsako leto se naš prvi nastop začne v mesecu januarju z revijo ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Javnega sklada za kul-turne dejavnosti (JSKD). Ti nastopi se zvrstijo po celi Sloveniji, spremljajo jih strokovni sodelavci JSKD, iz tega se razvijejo re-gijska srečanja, nato pa še državno srečanje enkrat v novem-bru. Če temu srečanju sledimo, opazimo, da izberejo sestavo moških skupin in le malo ženskih. Tudi sami vemo, da ima mo-ška skupina drugo, ubrano sozvočje, ki je pač bolj prijetno za uho. Lepo se sliši tudi mešana skupina, moško-ženska, nič pa ni narobe s samo ženskim petjem, vendar je običajno problem basovske linije. V letošnjem letu smo imeli 40 vaj in 24 nasto-pov. Vsak nastop je doživetje zase. Odpeljemo se same, ko pa gremo malo dlje, si sposodimo kombi in šoferja. Tisto zadnjo vajo pred nastopom opravimo kar v kombiju. Naš šofer Joža nam da oceno – vedno nas pohvali. Ja, kaj pa naj drugo reče?! Tako se sprostimo in nasmejani pridemo na cilj. Na koncu samo

še vabilo, to velja predvsem za moške … Pridružite se nam. Petje in ples je eliksir za zrela leta, predvsem pa družba, ki poje, ne misli slabo. Srečno v novo leto 2019.

Martinova nedelja v Vitomarcih


SPLOŠNE INFORMACIJE GLEDE PRISPEVKOVVabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo), rešitve križank in nagradnih vprašanj pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: [email protected], lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi zmožnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla ob koncu meseca marca 2019. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 10. marec 2019.

DOBITNIK NAGRADE ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKEVsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo (Turistična kmetija Puklavec), se zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebana dobitnica nagrade iz prejšnje številke je Nataša Šoštarič. Nagrajenka prejme darilni bon vrhunskega vina v vrednosti 40 evrov Turistične kmetije Puklavec, Blaž Puklavec, iz Zasavcev. Nagrajenka bo o nagradi in podatkih, potrebnih za prevzem, obveščena pisno po pošti najkasneje v enem tednu po izdaji glasila.

Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na inter-netni strani: http://www.sredisce-ob-dravi.si.Izdajatelj: Občina Središče ob Dravi.

OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA

Od čarovnic do pravljičnih bitij je dolga potGledališka sekcija Kulturnega društva Obrež

Gledališka jesensko-zimska sezona je s po-gostimi, dolgimi, večernimi ustvarjalnimi vajami takoj v septembru namignila, kako pestro bo. Pravljično potovanje smo zače-li z nastopom na velikem odru v Dvorcu Rakičan, kjer smo že prepoznavni gostje na tridnevni prireditvi Ples –noč čarovnic. Zbranim obiskovalcem oz. našemljeni množici smo že drugo leto za-pored ustvarili magično popoldne. Tokrat s predstavo Noč čarovnic na kmetih. Naše čarovnice in druga bitja so na popoldan-skih otroških animacijah razvedrile obra-ze mladih in starih pa tudi čarovniški ples okrog kotla, iz katerega je omamno dišal čudežni bograč, je bil z zanimanjem spre-jet. Čarovnice pa so »zacumprale« tudi no-vinarje, saj so se v naslednjih dneh redno pojavljale v različnih novicah. Čas seveda ni obstal v Rakičanu, zato smo se radostno pripravili na Martinov krst mošta. Konec koncev ne moremo imeti celo leto mošta. Tako smo ga v sodelovanju s TD Središče prekrstili v vino, le-to nas je podkrepilo, da smo se prelevili v otroško najstniške čase na Martinovem koncertu središke godbe. Naši najmlajši so se popolnoma vživeli v svet risank, saj so le-te bile glavna nit kon-certa, ki so ga povezovali. Odrasel del sku-pine se je prelevil v najstniško družino in v prostorski stiski prenatrpane Sokolane na šaljiv način prikazal, kako nepredvidljivo nagajiv utegne biti družinski vsakdanjik. Da si ne bi preveč spočili, smo si še v no-

vembru privoščili izobraževalni vikend z iz-jemnim mentorjem, igralcem in režiserjem Gorazdom Žilavcem, ki ga večina pozna kot Bena iz serije Lepo je biti sosed. Hvaležni smo mu, da je v nas podžgal še dodatno igralsko strast in nam razkril trike smešne-ga in komičnega obzorja. Takoj naslednji teden so nam devetošolci samozavestno predstavili, da »Od tu naprej zmorejo sami«. Takšno je bilo namreč sporočilo njihove do-brodelne prireditve, na kateri smo gledali-ščniki z veseljem dopolnili pester program. Dohitel nas je praznični december in čas prihoda treh dobrih mož. Sveti Miklavž nas je presenetil med pripravami na miklavže-vanje v naši cerkvi Svetega Duha. Radostno smo mu pomagali pri obdarovanju otrok. Ni le Miklavž razveseljeval, tudi angelčki in parkelj so radostno navdušili pričakujo-če otroke. Poznamo pa tudi dedka Mraza,

zato se že pridno pripravljamo na njegov prihod. Povabili smo ga na poučno otroško predstavo, kjer nam bodo škratje, palčki in vila s severnega tečaja povedali kaj več o praznični tradiciji. Vsi pa dobro vemo, da dedek Mraz nikoli ne pride brez daril. Uh, kako se veselimo.Vsi, ki radi zaidete v družbo, nas pogosto opazite, saj smo prisotni na večini priredi-tev. Naše aktivnosti opazijo tudi mediji, saj smo omenjeni na okoliških radijskih posta-jah, v Ptujskem tedniku, Večeru, na spletni strani Prlekija-on.net, Discover Ptuj in še kje.Gledališče nikakor nismo samo igralci. Brez podpore iz zaodrja predstava ne za-živi v polnem sijaju. Medse vabimo vse ljubiteljske tekstopisce, lektorje, tonske tehnike, snemalce, lučkarje, fotografe in kostumografe. Dobrodošli vsi druženja in zabave željni ustvarjalci.


Veseli novemberAna Munda, Godba na pihala Središče ob Dravi

Sredi jeseni, ko počasi izginjajo barve na drevju, sonce le še redko vidimo. Prihajajo hladnejši dnevi, ko dobi-mo občutek, da se vse pripravlja na dolg spanec. Ampak to ne velja za nas godbenike. November je najbolj pester mesec, na katerega se priprav-ljamo celo leto. Po poletnem oddihu smo že septembra zagreto začeli z

vajami za letošnji Martinov koncert. Najprej vsak petek, potem pa nam je postalo tako všeč, da smo se do-bivali še ob nedeljah. Seveda smo to počeli z velikim veseljem, sploh ker nam je letošnja tema koncerta vsem zelo pri srcu. Le kdo se rad ne spomni brezskrbnih otroških dni, ko smo polni pričakovanja čakali na ri-sanko, da vidimo, kaj je spet ušpičila čebelica Maja, kaj se novega dogaja pri Kremenčkovih, kako se lepotica zaljubi v grozno zver ... Seveda pa je vsako leto na Martinovo soboto v Ormožu tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, na katerem op-ravimo preizkus našega celoletnega dela. Letos je na tekmovanju, ki spod-buja kvaliteto izvajanja programov zabavne glasbe za pihalne orkestre, nastopilo 10 slovenskih godb s preko 500 godbeniki. Godbe so tekmovale v treh kategorijah, ki so zastavlje-ne na podlagi številčnosti na odru. Godbe je po mednarodnih kriteri-jih ocenjevala dvočlanska strokov-na žirija. Sestavljala sta jo vrhunska

glasbenika Gašper Salobir in Milivoj Šurbek. Najbolje ocenjene godbe po-sameznih kategorij so poleg prizna-nja prejele tudi pokale absolutnega zmagovalca svojih kategorij – pokal Vinka Štrucla. Mi smo nastopili v dru-gi kategoriji (od 35 do vključno 40 nastopajočih članov). V naši skupini smo za svoj nastop bili najboljše oce-

njeni in zraven zlate plakete prejeli tudi pokal Vinka Štrucla.Ampak tekmovanje je bilo samo vaja za naš najpomembnejši letni nastop. V soboto, 17. novembra, se je v dvo-rani Sokolana odvijal tradicionalni

Martinov koncert, letos že 62. po vrsti. Ljudje so že ob pol sedmih sta-li pred vrati in nestrpno pričakovali začetek. Malo po sedmi uri smo god-beniki pred prepolno dvorano priko-rakali na oder in na znak dirigenta Rada Munde pričeli s koncertom, ki smo ga letos poimenovali Čarobni svet risank. Slišati je bilo moč znane skladbe starejših in malo manj sta-rih risank. Od Čebelice Maje, Levjega kralja do skladb iz risanega filma Ledeno kraljestvo. Zadovoljni so bili tako starejši kot mlajši. Program so vodili mali povezovalci: Pia Kuharič, Žana Kuharič in Matic Habjanič. Med pavzo so člani gledališke skupine KD Obrež odigrali odlomek iz svoje nove predstave. Bilo je nepozabno. Ob tem bi se radi zahvalili vsem vam, zvestim poslušalcem, ki si vzame-te čas, nas pohvalite in prihajate na naše koncerte. Hvala tudi gledališki skupini KD Obrež za sodelovanje.Če ste mogoče Martinov koncert iz-pustili ali zaradi velike gneče ostali brez sedeža, ste lepo vabljeni 26. decembra 2018 ob 19. uri na božič-no-novoletni koncert, ko bomo spet nastopili za vas.


Martinovanje po središko

Tradicionalni adventni venčki

Izlet Sožitja po prekmurskih ravnicah

Klaudija Bogdan

Valentina Janžekovič, PGD Središče ob Dravi

Klaudija Bogdan, Društvo Sožitje

Turistično društvo Središče ob Dravi je 10. 11. 2018 v sodelovanju z Oljarno Središče priredilo martinovanje. Oljarna nam je odsto-pila prostor, pridne roke članov društva pa so pripravile pogo-stitev. Kuhalo se je vino, točil se je mošt, pekle so se »polenke«, palačinke, vmes so se ponujali obloženi kruhki z domačo zaseko in mesom iz »tünke«. Tudi za sladke dobrote je bilo poskrblje-no. Za začetek praznovanja »spremembe mošta v vino« nam je Pihalni orkester Svea iz Zagorja ob Savi zaigral nekaj skladb. Sledil je pozdrav gostov ter prikaz krsta mošta, ki so ga uprizorili člani dramske sekcije Kulturnega društva Obrež, in sicer Moštek je bil Boštjan Kuharič, Škof Martin je bil Davorin Rihtarič in škofov pomočnik Stanko Ploh. Program sta popestrili tudi Aljoša Vodnik in Lucija Pocrnja, ki sta prebrali nekaj priložnostnih pesmi o vinu in trti. Gostje, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, iz Poljske, Srbije, Moldavije, Makedonije, Hrvaške in še od kod, so bili nav-dušeni nad programom in kulinaričnimi dobrotami. Naj martino-vanje na takšen način postane v Središču navada.

Prvo soboto v oktobru smo se člani Društva Sožitje odpeljali proti Prekmurju. Na avtobusu nas je pozdravila predsednica in še enkrat povedala, kaj vse si bomo ogledali. Eno članico naše-ga društva je obiskal abraham, zato smo ji voščili in zapeli vse najboljše za rojstni dan. Seveda nas je tudi pogostila! Najprej smo si ogledali rastlinjake, v katerih gojijo paradižnik Lušt. Pred vstopom v rastlinjak smo si morali nadeti zaščitne uniforme in copate. S tem preprečijo okužbo rastlin. Po rastlinjaku nas je vodila prijazna »Luštna bejba«, ki nam je razložila, kako gojijo paradižnik. Nekateri smo ga že med ogledom nekaj pojedli. Od blizu smo si lahko ogledali tudi čmrlje, ki oprašujejo paradižnik. Po ogledu je sledila pokušina različnih vrst paradižnika, nakup in seveda jutranja kavica. Naš naslednji postanek je bil obisk trop-skega vrta z orhidejami. V njem smo lahko občudovali številne rastline, ki pri nas v naravnem okolju ne uspevajo: banane, avo-kado, vanilija, papaja, mango, ananas, ingver in številne druge.

Seveda je bilo tudi veliko orhidej vseh vrst in odločitev, katero izbrati za domov, ni bila lahka. Opoldan je bil pravšnji čas za kosi-lo. Prijazni gostilničar nas je povabil še na pokušino vina in soka in postregel z okusnim domačim kosilom. Zadnji postanek smo imeli v Tešanovcih, kjer delajo nesramno dobro čokolado in osta-le dobrote. Ponudili so nam jih in kar klicale so po še več. Seveda se jih je dalo kupiti v lični trgovinici in z njimi še domačim polep-šati dan. Pri njih smo posneli še zadnjo skupinsko fotografijo in se počasi odpravili proti avtobusu. Na poti domov smo na kratko strnili svoje vtise. Strinjali smo se, da je bil izlet lep in zanimiv. Srečo smo imeli tudi z vremenom. Pogovorili smo se tudi o tem, kaj vse se bo do konca leta še dogajalo v našem Sožitju.

Leto je naokrog in spet je tukaj za marsikoga najlepši čas v letu, ki ga najraje preživimo v krogu družine in prijateljev. Da bi ta čas lahko pre-živeli v odlični družbi najbližjih ob opazovanju plamenov na adventnih venčkih, smo članice središkega gasilskega društva letos že tradici-onalno organizirale delavnice izdelovanja adventnih venčkov. Kakor vsako leto do sedaj, so tudi letos mali in veliki ustvarjalci napolnili našo dvorano do zadnjega kotička. Nastali so čudoviti adventni venčki, ki so si jih ustvarjalci odnesli domov, da krasijo njihove domove. Nekaj venčkov pa smo tudi letos odpeljali v farno cerkev, kjer so si jih lahko izbrali tisti, ki se nam na žalost niso mogli pridružiti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste poskrbeli, da smo se vsi skupaj ob prijetnem druženju lah-ko še posladkali in ogreli s toplimi napitki. Zahvaljujemo pa se seveda tudi vam, dragi ustvarjalci, za vaš obisk in se vidimo spet drugo leto!


Ko škof Miklavž živel je tu na Zemlji,je vsem pomagal, ki bili so revni.Zdaj pa kristjani svetnika častimo, dobri kot on in pobožni bodimo.

V zimsko noč se slišalo je spet rožljanje, verig morda, ki parkelj jih prenaša, ki otrokom strah poraja in jim rad nagaja, če pridni so, s seboj ne bo jih vzel, dodaja. Že čeveljčki so čisti, čakajo pripravljena darila, morda se skrita želja jim bo izpolnila. Miklavž skrivaj jih s spremstvom čaka, skozi stoletja naša navada je taka ... So kraji, kjer je slišati le zvok rožljanja, ko parkelj le straši otroke in jih spat naganja, a zgodaj zjutraj čaka kup dobrot, daril, ob čistih čevljih, da otrok jih bo odkril. So kraji, kjer Miklavž v roko seže, se nasmeji jim in z darili jim postreže, a kaj ko se otroci parkeljnov bojijo, a od Miklavža darila vsi dobijo.

Zahvala MiklavžuŽupnijski pastoralni svet Župnije Središče ob Dravi

Skrivnosten bo ostal spomin na noč, ko nas je obiskal Miklavž in njegova moč, nas s spremstvom obdaril morda skrivaj, ko leto bo minilo, naj obišče nas in pride spet nazaj.

Zahvaljujemo se Občini Središče ob Dravi in vsem ostalim, ki pomagate, da ohranjamo tradicijo in spomin na dobrotnika – škofa in svetnika svetega Miklavža.

Čestitamo novorojenčkom in njihovim staršem!

Novorojenci 2018*

Župan in občinska uprava Občine Središče ob Dravi

*Po podatkih, ki jih ima Občina Središče ob Dravi do dne 10. 12. 2018.

Aleksej ArnušAnej WunderlingAnže Kristofić Lara in Zala PotočnikLars Tai ŠtembergarLovro Ivančič

Mia PesrlTeja PaničTeodor BratušaVanessa GrobelnikZala Plohl


MED NAMI ŽIVIJO – SLAVA ROTARSamo Žerjav

Tokrat sem se na intervju za našo decembrsko izdajo Sredice povabil v eno izmed zadnjih mogočnih obreških kmečkih hiš – k (če upoštevamo originalno ime) Rakuševim na Bobot, kjer danes sama prebiva gospa Slava, sicer uradno Alojzija, Rotar. Vedno dobro razpoložena, obenem pa oborožena z ogromno zgodbami, anekdotami, informacijami iz zgodovine njenega kraja.


Gospa Slava, vaša mogočna domačija ima verjetno bogato zgodovino. Se je ohranilo kaj informacij o njenem nastanku?Naša družina Rakuša je to hišo kupila okrog leta 1900, prej-šnji lastnik se je pisal Šulek. Po dedkovih pripovedovanjih naj bi hišo zgradila neka češka družina, tudi gostilna je bila tu, še pred nakupom Rakuševih. Dedek in babica sta imela štiri ot-roke, Tiliko, Rudeka, Karla in Martineka, mojega očeta, ki je bil najmlajši in je ostal na domačiji. Spomnim se dedkove vinske zadružniške kleti, v kateri so vinogradniki, ker so bile ceste v gorice pozimi neprevozne, skladiščili svoje vino, pa občine in pošte v naši hiši. Obokana klet naše hiše je res nekaj posebne-ga in mogočnega, je pa tudi zelo akustična. Kolegica mi je že večkrat namignila, da bi bilo treba organizirati kakšen koncert v njej. Oče je bil prvi, ki se je posvetil zgolj kmetijski panogi. Kmetija se je hitro povečevala z nakupi novih njiv; tudi mama, ki je bila iz družine Bedjanič, je podedovala nekaj zemlje – dela torej ni nikoli zmanjkalo. Z možem Tončekom, ki se je priženil iz Šalovcev, sva nadaljevala v tej smeri.

Kakšno je bilo življenje na kmetiji v času vaše mladosti?Tako kot vsepovsod. Delo, včasih več, včasih manj. Oče si je od napornega dela malo oddahnil pri središki godbi, kjer je kot samouk igral klarinet kar 56 let. Martin Kocjan je godbi sam pisal note, hodili so, čeprav v maloštevilni zasedbi, na razna tekmovanja, med katerimi je posebno mesto v spominu mo-jega očeta zavzemalo tisto znano ter zelo uspešno gostovanje

na tekmovanju godb v Sarajevu v 30. letih prejšnjega stoletja. S pokojnim možem sva si počasi ustvarila družino, dobila sva hčeri Martino, ki živi v Mariboru, Helena je že malo bližje, v Ormožu, sin Peter, ki je nadaljeval s kmetovanjem, pa si je dru-žino ustvaril le streljaj od naše hiše.

Ljudi, ki bi imeli toliko informacij, anekdot, zgodb o življenju v Obrežu nekoč, je ostalo še zelo malo, med njimi ste tudi vi. Preden razgrneva kakšno zgodbo ali dve iz preteklih let, še vprašanje: Kako urite svoj spomin? Kolikor mi dovoljujeta zdravje in počutje, se gibljem, to poma-ga. Ne se zapreti vase. Večja dela na polju sem sicer opustila, imam pa še dva vrta. Če me kdo v vasi potrebuje, še vedno rada »pomorem«. Tudi življenja v veliki hiši, ko na stara leta ostaneš sam, se navadiš. Paše mi mir, tišina. Pred časom sem se pos-lovila od dobrega prijatelja, psička Carja. Ljudje si po navadi hitro priskrbijo novega ljubljenčka, jaz pa tega ne zmorem. Car me je vedno, ko sem bila zdoma, čakal na vogalu hiše – brž, ko me je zagledal, mi je prišel naproti. Ostal mi je v tako lepem in dragem spominu, da novega psa enostavno ne rabim. Veliko psov odhaja hitro, prehitro, bolezni, ki so podobne človeškim, je pri psih veliko preveč.

Veseli december je v polnem zagonu, blišč in razkošje sta danes v ospredju pri praznovanju in darilih. Kako je bilo s temi prazniki nekoč?Zdaj je, v primerjavi s časom moje mladosti, vsega preveč. Najbolj smo se razveselili Miklavža in njegovih skromnih daril – keksov, kdaj tudi kakšne čokolade ali pa nogavic, malo manj pa seveda njegovih spremljevalcev parkljev, ki jih je bilo ved-no polno. Z bratom Jožem sva se jih vedno najbolj bala, brat Martin pa je bil po navadi bolj korajžen. Otroci smo imeli skro-mne želje, spomnim se soseda Marjana Kočevarja, ki si je za ta praznik zaželel nalivno pero, za to pa je bilo seveda treba dosti moliti. Marjanu pa se ni dalo, zato ga je parkelj odnesel v mlako, da bi ga malo naučil reda – a kaj, ko sta v mlaki nazad-nje pristala oba. No, smo pa otroci seveda hitro ugotovili, da se v parklje pravzaprav oblačijo naši sosedje in da so nas starši malo zavajali. Ko sem odrasla, pa sem v vlogi parkljev uživala tudi sama. Stric Feliks je bil Miklavž in je sprejemal naročila, kje se oglasiti, spremljali pa smo ga že omenjeni Marjan Kočevar, Tilika Kolarič in jaz. Imeli smo določeno področje, od »Velnara« do Sakelšekov. Z večjimi otroki, ki so že izkazovali dvom v res-ničnost parkljev in Miklavža, smo imeli kar nekaj dela, ampak nam jih je uspelo vedno znova vsaj malo prestrašiti. Velnarjev Radko bo, ko bo to bral, že vedel, na kaj mislim. Za božič pa smreke v pravem pomenu besede nikoli nismo imeli; oče je v gozdu odrezal zgolj eno lepo vejo, ki smo jo okrasili in dali pred »špegel«, da se je še malo bolj svetilo. Darila so bila še skro-mnejša kot za Miklavža, če sploh. Čakali smo polnočno mašo na domovih, se družili, potem pa jo mahnili proti Grabam. Skok v novo leto pa je bila druga zgodba, praznovanje tega praznika je pomenilo odmik od cerkvenih tradicij. Veselice v Sokolani,




kjer so se spletale prve simpatije in ljubezni, so bile res nekaj posebnega, izjemno dobro obiskane, ne le te, ampak tudi »fašenske«.

Kje v kraju ste se kljub obilici dela na kmetiji še udejstvovali?Ja, Sokolana me je vabila, dvorana je namreč služila tudi kul-turnim namenom – skoraj vsako zimo smo odigrali kakšno gle-dališko igro, domov grede pa smo se včasih oglasili pri Metodu, lastniku pekarne na Grabah, njegovih besed se še živo spom-nim: »Evo vam korpo žemlih, jete, kak čete!« Pri Rdečem križu sem pomagala organizirati krvodajalske akcije, kri smo zbirali za ptujsko bolnico, treba pa je bilo vse te ljudi, od hiše do hiše, prepričevati v plemenitost krvodajalstva. Vladko Tomažič, sicer reden krvodajalec, je imel vedno težave s slabostjo po odvze-mu, zato smo se nanj in na njegovo slabost že prej pripravili: »Dikline, je miza kredi?« Črna kava, kranjska klobasa in kupica vina – to je bila takrat običajna nagrada za krvodajalce. Vino so kasneje zamenjali z ribezovim sokom.

Kako ste se s časom sprijaznili s hitro spremembo življenja na kmetih v preteklih desetletjih? V mislih imam izumiranje starih običajev, mehanizacijo, popolnoma drug pristop, da ne naštevam.Ostajajo lepi spomini, očitno je to edino, kar nam bo ostalo. Moj najstarejši otroški spomin sega v leta nemške okupacije, ko recimo večjih kolin nismo smeli imeti, zato smo se jih lo-tevali v nočnih urah. Starša sta pripravila vse za koline, mene pa poslala na vogal hiše, da malo popazim na morebitne mi-moidoče. Prijave raznih ovaduhov so bile na žalost pogoste, ampak tako je pač bilo. No, na skrivaj so koline opravljali tudi drugi, spomnim se soseda, ki se je ponoči s kolesom pripeljal mimo, v cekarju je nosil svinjsko kožo. Takoj sem se mu pohva-

lila: »Ja, mi smo tudi imeli koline, naša svinja je imela dve glavi in dva repa.« Sosed se je z mojo mamo, ki je moj nepremišljen odgovor slišala, hitro pogodil. Imeli smo srečo. Kože smo nekoč vnovčili za čevlje. V tako imenovanih »kožnarijah« so jih pre-delale v včasih bolj, včasih malo manj udobna obuvala; spom-nim se recimo takšnega »obrata« na Grabah, kjer danes bivajo Nemčevi. Iz vojnega obdobja mi je ostal v spominu še nemški vrtec v naši hiši, ki ga je bila prisiljena voditi teta Julika, ki je dobro govorila nemško. Pa tudi spat smo v tem obdobju hodili kar v klet, saj so imeli Nemci v naši hiši svoj štab.

Kako se je zgodilo, da ste ravni vi ostali doma na kmetiji?Po štiriletnem šolanju v Središču sem nižjo gimnazijo obiskova-la v Ljutomeru, poklicno usmeritev pa nadaljevala v Rakičanu na takratni kmetijsko gospodinjski šoli. Eno leto je trajalo, dekleta smo imela svoj pouk, usmerjen bolj v takrat tipična ženska dela, fantje pa so dosti več časa preživeli na njivah kot bodoči kmetje. Kar nekaj vragolij smo dekleta fantom ušpičila in obratno. Vrnila sem se domov, a želja, da bi odšla nekam v službo, je bila močna. Brat Martin bi moral ostati doma in prev-zeti »grunt«, ampak se je po srednji kmetijski šoli odločil še za študij zobozdravstva, medtem ko se je brat Jože podal v novi-narske vode. Ostala sem doma, s Tončekom sva se poročila in si ustvarila družino.

Poroke so bile, kolikor je videti po fotografijah, ki ste jih pripravili za današnji intervju, nekaj posebnega. Kako se spomnite teh dogodkov?Moji najstarejši spomini segajo v otroška leta in nastavljanje »šrecov«. Otroci smo se radi zbrali na mostu, na Bobotu, kjer smo se prijeli za roke in čakali svate, da se pripeljejo po glavni cesti. Pogosto so za nami prišli fantje iz sosednjih hiš, nas nag-nali z mostu in zasedli položaje s pomočjo »žlejdrnic«, verig, ki so svate uspešneje zadržale, kot bi jih naše otroške roke. Ob enem izmed takšnih dogodkov nam je mama svetovala: »Nič ne jokajte, pojdite lepo h Kočevarjevim na stopnice sedet in čakat. Ko zagledate svate, kar lepo pogumno skočite na ces-to in se primite za roke. Držali smo se navodil, a smo vendarle zaradi strahu ob približevanju konjskega galopa začeli malo popuščati. A uspelo nam je, nekaj drobiža so nam svatje ven-darle namenili – dovolj, da nas je oblilo pristno otroško veselje. Naši konkurenci na Bobotu 50 m nižje pa verige niso zdržale in fantje so jo žalostno, prav jim bodi, mahnili domov. Poroke so bile praviloma na domačijah, svatje so prinesli hrano, od jajc do tort. V najinem primeru je slavje potekalo pri nas doma v »prvi hiži«, tu se je izkazala praktičnost velike kmečke hiše. Živali za zakol so prinesli kakšen dan prej, še žive, takšno je bilo pravilo. Priljubljena oblika tort je bila v tistih časih »hrastovo deblo«, razkošna sladica. Otroci so pogosto navijali, da bi šlo pri peki teh tort kaj narobe, da bi jih lahko potem pojedli doma, ne pa odnesli na gostijo. »Maškori« so tudi predstavljali zanimiv del vsake takratne poroke; že okoli desetih zvečer so, če se spomnim najine poroke, prišli prvi. Največja skupina tisti večer je prišla z velikim cekarjem, imenovanim »logožar« – kar je nakazovalo, da jih ne bo tako lahko zadovoljiti. Maske so




Marta Tetičkovič Ranfl, dr. med., spec. splošne medicine

Spremembe pravil zdravstvene zavarovalnice

rade poleg vsega podarjenega še nekaj ukradle – ta skupina s cekarjem si je skozi okno ogledovala pečenega purana, ki so ga kasneje poskusili ukrasti, a smo jih pri tem še pravočasno ujeli! Zanimiva navada, ki se je spomnim iz otroških let, je tudi ta, da smo dan po gostiji obiskali vse goste – hodili smo »po ütrnicah«, pogosto po celem Obrežu, pa tudi širše, skupaj z muzikanti, toliko pač, da smo se jim zahvalili za obisk, pogosto pa še kakšno ušpičili.

Ko vas takole poslušam, gospa Slava, mi pade na misel, da bi bilo smiselno vse te vaše anekdote zabeležiti, kajti ustno prenašanje na mlajše rodove ni najbolj zanesljivo. Ste kdaj razmišljali podobno?Ja, to je seveda res, običajev, ki jih mlajši več ne poznajo, je veli-ko, pametno bi bilo to kam zapisati, a zaenkrat si za to še nisem vzela časa. Mogoče pa res kdaj.

Tu bi vam mlajši morali priti večkrat naproti, priznam; ob vsej tehnologiji, ki nam je na voljo, je prav žalostno, da ni bilo storjenega več na področju zapisovanja takšnih in drugačnih, etnološko obarvanih zgodb. Povejte, gospa Slava, kako gledate na sodobno kmetijstvo? Mehanizacija je počasi, a zanesljivo precej spremenila življenje na kmetih. Malo smo si ob tem prehodu iz ročnega na strojno delo seveda oddahnili, a običaji in navade, z njimi pa druženje, so postali redkost, da ne rečem preteklost. Pri ličkanju na naši domačiji se je zbiralo po šestdeset »kožihočof«, vso pomoč smo v tem jesenskem času morali odslužiti oziroma zaslužiti. Ličkali

smo od Mundovih, pa vse do Hrastovih na Grabah. Kuhane »zi-mike«, potica, kruh in sir – takšne jedi so se jedle, pri Hrastovih pa – med. Brez pomoči med kmeti ni šlo, danes je seveda neko-liko drugače. Z možem sva se ukvarjala z živinorejo, na njivah pa je bilo največ dela in tudi zaslužka s krompirjem, stročjim fižolom, z zeljem, rdečo peso, s čebulo. Tu se več ni dalo samo s sosedsko pomočjo, ampak je bilo treba delovno silo plačati, na Rome iz sosednje Hrvaške smo se radi zanesli, stari in mladi, cele družine. V Vinskem Vrhu smo imeli nekaj vinograda, del teh obdeluje brat Jože, ostalo je šlo v najem.

Kako preživljate te praznične dni, gospa Slava?Ja, obiskov se vedno rada razveselim, otroci in vnuki pridejo, kolikor jim pač čas dopušča, saj službe in ostale obveznosti naredijo svoje. Imam pet vnukov, na pravnuke pa še čakam; bil bi že čas, če se smem malo pohecati. Berem časopise ob večerih, gledam televizijo, malo grem sem, malo tja po kraju, drva si nanosim, potem pa mi prične koleno že malo šepati in si vzamem počitek. Z veseljem priskočim na pomoč, kjer me kdo potrebuje. Rada sem med ljudmi, saj na primer demenca, kot vemo, pride od tega, da nič ne »študiraš«, da se preveč za-pustiš. Ne dam se.

Še kakšen nasvet ob koncu za naše zveste bralce?Kaj reči, lepo se imejte in uživajte, pa dobri si bodite. To je vse. Če bo vsak potrpel, ko je to potrebno, nam bo vsem bolje.

Po nastopu nove vlade smo Slovenci dobili tudi novega ministra za zdravje, g. Sama Fakina. Menim, da je g. Fakin oseba, ki slovenski zdravstveni sistem pozna iz vseh vidikov – kot neposredni izvajalec, direktor bolnišnice in zdravili-šča ter kot direktor ustanove, kjer se zbi-ra davkoplačevalski denar, in ki odloča, kako se ta denar razporeja. Z nastopom nove ekipe na Ministrstvu za zdravje pa so začela vsakodnevno prihajati nova obsežna gradiva glede novih pravil. Spremenili so 136 pravil. Burno reakci-jo je sprožilo obvestilo o pravicah glede prevozov z reševalnimi in drugimi vo-zili. Osnovna določba, ki opredeljuje to pravico, je zdravstveno, ne pa socialno stanje. Izrecno je zapisano, da je pravica samo do najbližjega izvajalca, ki opravlja potrebne storitve za zavarovano osebo. Za naše območje se denimo operaci-je kolkov in kolen opravljajo v splošni

bolnišnici na Ptuju ali v Murski Soboti, operacije hrbtenice pa v UKC Maribor ali Splošni bolnišnici Murska Sobota. Zavarovana oseba si še vedno lahko iz-bere kateregakoli izvajalca – tudi v OB Valdoltra – nima pa več pravice do pre-voza ali potnih stroškov iz zdravstvene blagajne. Pri želji in potrebi po prevozu ali potnih stroških se le-ti povrnejo samo do najbližjega izvajalca, razliko krije po-sameznik sam. Razlago so pospremili s tem, da so ustanove začele izvajati preš-tevilne storitve.

Posebna pozornost velja tudi za zdravlje-nje rakavih bolezni. V UKC Maribor zdra-vijo že številne bolezni, samo redki raki se bodo zdravili na OI Ljubljana. V tem delu je pravica do prevoza omejena na aktivno zdravljenje – obsevanja ali ke-moterapije, pri nadaljnjih kontrolah pa glede na zdravstveno stanje. Kriterij, ki so ga uporabili na kontrolah zavaroval-nice, je bilo splošno stanje bolnikove zmogljivosti. Pri splošnih zdravnikih je zavarovalnica izvajala tudi nadzore s posledičnimi finančnimi kaznimi. Pri po-tnih stroških še vedno velja, da se vsak mesec odbije 3 % zajamčene plače. NA ZZZS so navedli, da pa so bistveno raz-širili te pravice za zdravljenje v tujini, ka-mor pa z našega področja odhaja malo oseb.Veliko je bilo napisanega tudi o napo-titvah. Zavarovana oseba ima glede na




zdravstveno stanje pravico biti napotena na višji nivo. Po izdaji napotnice se mora naročiti v 14 dneh ali pri stopnji nujnosti zelo hitro v 5 koledarskih dneh in dolžnost priti na obravnavo ali se odjaviti pravočasno. Podatki iz specialističnih ambulant in bolni-šnic govorijo o tretjinskem izpadu, ker naročenih ni in v tem času ne smejo vzeti drugega. Čakalne dobe so delno tudi posledica tega dejstva. Dodatno na ZZZS določajo cene zdravil, odločijo, katero zdravila ima najboljšo ceno, in primerjajo z drugimi iz iste

skupine. Na ta način se mora veliko zdravil doplačevati v lekarni. Z vsemi pravili ZZZS administrativno izrazito obremenjuje delo zdravnikov in medicinskih sester na primarnem nivoju. Žal te zahteve ne prispevajo k boljši obravnavi bolnikov, ampak jem-ljejo dragoceni čas, ki bi ga radi namenili pogovoru in pregledu. Odraz tega, da je zadeva prerasla vse meje, je nezanimanje mla-dih zdravnikov za delo v ambulantah družinske medicine.Pa veliko zdravja v letu 2019!

Območno združenje OrmožKrajevna organizacija Središče ob Dravi

Spoštovani občani!

Območno združenje Rdečega križa Ormož izvaja preven-tivno merjenje krvnega tlaka in sladkorja ter holesterola v krvi vsako

prvo delovno sredo v mesecu med 8. in 9. uro v prostorih Občine Središče ob Dravi.

Meritve bo izvajala Vida Zadravec, upokojena patro-nažna medicinska sestra. Vabljeni.

Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi

KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV

Jesenski izletVčasih je bilo »martinovanje«. Toda vse se spreminja, pa tudi to. Iz nekdanje Martinove veselice je nastal jesenski izlet, ki pa se prav tako konča z martinovanjem. Dodali pa smo še oglede in zanimivosti naših krajev. 23. oktobra se nas je 49 iz-letnikov vkrcalo v avtobus in odpeljali smo se, namesto skozi Godenince, preko Šalovcev in Jeruzalema, proti G. Radgoni. Relacijo smo kar mimogrede spremenili, ker je bilo tako lepo jutro, da bi bilo res škoda, če ne bi občudovali s soncem ob-sijanih Jeruzalemskih goric. Na radgonskem gradu nas je že pričakoval in nas veselo sprejel grajski oskrbnik, gospod Samo Tuš (sicer tudi dober amaterski igralec), ki zastopa grajskega lastnika, gospoda Herzoga. Ta je sicer domačin iz okolice G. Radgone, stalno živi sedaj v Švici in je leta 1991 vzel grad od države v najem za 99 let. Popolnoma razpadajočega je preno-vil in uredil, da je uporaben v razne namene – od turističnih ogledov pa do praktične uporabnosti. Tu se dogajajo sprejemi, koncerti, poroke … Kot zanimivost: poroka s celotnim obre-dom in oskrbo za 40 udeležencev in bivanjem dva dni stane 10.000 evrov. Na leto imajo sedem do osem porok, gospod Tuš pa se je tudi pošalil, da istočasno lahko uredijo tudi ločitev. Še pogled na G. Radgono in preko mejne Mure na sosednji Bad

Radkersburg in že se peljemo proti naslednjemu cilju našega izleta. Gričevnato Goričko, kjer na hribčkih in ob cesti čepijo na-selja, veliko Ledavsko jezero (nastalo z zajezitvijo reke Ledave, ki je včasih rada popljavljala M. Soboto) in že se pred nami zarišejo obrisi kraja Pertoča in na vrhu hriba, kot se spodobi, lepa cerkev. Izstopimo ob vznožju hribčka in se ob pokopališču povzpnemo do cerkve. Domači župnik, gospod Vinkovič, nas je pričakoval in nam ob lepem razgledu na pokopališče in okolico razlagal o pokopališču, ki ga koristijo trije kraji, kar v Prekmurju, kjer ima vsaka vas svoje pokopališče, ni običajno. Potem nas je povabil v cerkev svete Helene in mislim, da smo kar onemeli od začudenja nad ogromnim, čudovitim mozaikom. V sredini je velik križ, napravljen iz kamenčkov najbolj črnega marmor-ja. Tudi ostali deli mozaika so v živahnih barvah, le zavetnica cerkve, sveta Helena, je v skromni sivi barvi. Mozaik je bil iz-delan 2009. leta po načrtih patra Marka Rupnika, ki je bil leta 2000 tudi Prešernov nagrajenec. Pod njegovim vodstvom je bilo izdelanih mnogo mozaikov po Evropi pa tudi v Siriji in ZDA. Do leta 2008 v Sloveniji dvanajst! Naslednja postaja je bil grad na strmem griču nad naseljem Grad. Prvi zametki današ-njega gradu naj bi segali tja v 11. stol., pozneje se je spremi-

Drage upokojenke in upokojenci!

V prihajajočem letu vamželimo mnogo zdravja in veselih

skupnih doživetij.Enako želimo tudi vsem občanom.

Upravni odbor DU Središče ob Dravi in

predsednica Zdenka B. Slavič




njala njegova oblika in velikost. Grad naj bi po pripovedovanju imel 365 prostorov, a naša vodnica nam tega ni mogla potrditi. Ogledali smo si film o Krajinskem parku Goričko, nekaj na novo muzejsko urejenih prostorov, zanimivo je bilo tudi na gričku, na dvorišču gradu, kjer smo še slišali nekaj zanimivosti o gradu in energetskih točkah, ki so posejane naokoli. Bili smo tudi v kleti, ki leži globoko pod površjem, a žeje si tam nismo pogasili. Naši lakoti in žeji pa smo zadostili v nam že dolgo znani gostil-ni Jaklin v Črenšovcih. Kosilo je bilo dobro, posebej dobri so bili pečeni kostanji in mošt. Kot običajno smo se nasmejali tudi ob krstu mošta in nekateri smo celo zaplesali. Malo utrujeni in malo zaspani smo se v večernih urah vrnili domov.

UTRIP V VRTCU IN ŠOLI

OŠ Središče ob Dravi postala Evropska točka za nadarjene

mag. Jasna Munda, ravnateljica

Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (CRSN) in Evropska zveza za nadarjene/European Council for High Ability (ECHA) sta OŠ Središče ob Dravi podelila certifikat, s katerim smo pos-tali Evropska točka za nadarjene/Europian Talent Point in del Evropske mreže za podporo nadarjenim/European Talent Support Network (ETSN). Slovesna podelitev certifikata je bila 21. septembra 2018 na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Podelitvi je prisostvovala tudi prof. Csilla Fuszek, di-rektorica ETSN, in angleška psihologinja, dr. Joan Freeman, so-ustanoviteljica ECHA. Ponosni smo, da smo postali člani »velike družine«, kakor se je izrazila dr. Mojca Juriševič, predstojnica CRSN in članica Sveta ETSN. V tej »družini« je zdaj 26 sloven-skih ustanov, npr.: Slovenska znanstvena fundacija, Center za psihodiagnostična sredstva Ljubljana, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Univerza v Novi Gorici, Akademija za glas-bo Ljubljana, Gimnazija Bežigrad idr. Od tujih ustanov pa naj jih omenim nekaj iz Hrvaške: Znanstveno edukacijski centar Višnjan, Hrvatski robotički savez, Centar za poticanje darovito-sti djeteta Bistrić Zagreb, XV. Gimnazija Zagreb idr. V mariborski regiji ima poleg naše šole ta certifikat le še I. gimnazija Maribor. Prejeti certifikat je potrditev večletnega kvalitetnega neposre-dnega in posrednega dela z nadarjenimi učenci na naši šoli. Delamo po Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci in to že od samega začetka sprejetja tega dokumenta. Izvajamo pester nabor vsebin za spodbujanje razvoja nadarjenih učen-cev. Naš osnovni cilj je kvalitetno delo strokovnih delavcev z nadarjenimi učenci ter njihovimi starši. Zavedamo se po-membnosti prepoznavanja in skrbi za posebne potrebe otrok, ki izkazujejo nadarjenost ali posebne talente. Ob tem skrbimo za stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev ter za

podporo staršem pri skrbi za razvoj njihovih nadarjenih otrok. Izvajamo postopek identifikacije nadarjenih učencev, obse-žen program aktivnosti, ki zajemajo priprave na tekmovanja, udeležbo na literarnih, likovnih natečajih, delavnice z različnih področij (naravoslovne, matematične, logične, za spodbujanje socialnega in emocionalnega razvoja, kritičnega mišljenja … ), medpredmetne ekskurzije in drugo. Veliko pozornosti name-njamo delu z nadarjenimi učenci znotraj pouka. Naša posebna področja, s katerimi se poglobljeno ukvarjamo, so: formalna debata pri pouku in izven pouka s souporabo bralno-učnih strategij ter drugih strategij za spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja ter medgeneracijsko sodelovanje.Strokovni kolektiv se stalno izobražuje in poglablja znanja s področja dela z nadarjenimi, pri čemer sodelujemo in se pove-zujemo tudi z drugimi institucijami. Naj izpostavim le nekatere:

– Sodelovali smo v razvojni nalogi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo: »Pedagoško vodenje, dvig ravni znanja in nadar-jeni učenci«, kjer smo razvijali kazalnike kakovosti za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah.

– Sodelovali smo v projektu Zavoda RS za šolstvo »Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja«.

– Izobraževali smo se o NTC-sistemu učenja (avtor programa dr. Ranko Rajović, predsednik svetovnega odbora Mense za nadar-jene otroke), elemente katerega vnašamo v pouk, izvajamo tudi poletne šole po NTC-programu za nadarjene učence.

– Sodelovali smo v mednarodnem projektu ACES (Academy of Central European Schools) na temo Have you say, naša tema je bila Poslušajte nas, ko debatiramo o družbeno pomembnih te-mah, vzpostavili pa smo tudi partnerstvo s šolama iz Bolgarije in Moldavije.



– Sodelovali smo v razvojni nalogi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo »Razvijanje in preizkušanje sodobnih organizacijskih in didaktičnih pristopov za delo z nadarjenimi v OŠ in SŠ – akce-leracija«, kjer smo sooblikovali slovenska priporočila za različne oblike pospešenega napredovanja učencev.

– V sodelovanju z Zavodom ZIP (Za in proti, zavod za kulturo dialo-ga) smo organizirali in izvedli tri mednarodne debatne turnirje, tri debatne turnirje v Sloveniji in prvi medgeneracijski debatni turnir v Sloveniji.

– Učitelji so pripravili in izvedli več hospitacijskih nastopov za rav-natelje in učitelje drugih šol o uporabi bralno-učnih strategij, de-bate pri pouku in formativnega spremljanja.

– Naša učiteljica je aktivno sodelovala na 4. mednarodni konferen-ci o argumentaciji, debati, retoriki, kritičnem mišljenju in peda-gogiki opolnomočenja »Misliti in govoriti boljši svet« v Qatarju.

– Pedagoški kolektiv je obiskal Evropsko talent točko Center za spodbujanje nadarjenih otrok Bistrić Zagreb in spoznal njihov način dela z nadarjenimi.

Vsa pridobljena znanja in veščine učitelji in drugi strokovni delavci vnašajo v pouk in jih uporabljajo pri neposrednem delu z učenci. S članstvom v Evropski mreži za podporo nadarjenim smo do-bili še boljše možnosti in priložnosti za širjenje in izmenjeva-nje znanj in izkušenj s področja dela z nadarjenimi z drugimi Evropskimi točkami za nadarjene ter za sodelovanje na med-narodnih konferencah in drugih strokovnih srečanjih, ki jih or-ganizirajo bodisi ECHA, ETSN ali CRSN. V OŠ Središče ob Dravi so bomo še naprej trudili ohranjati in zviševati kvaliteto našega dela na področju dela z nadarjenimi učenci. Študije namreč dokazujejo, da kakovostno delo z nadar-jenimi zvišuje kakovost dela z vsemi učenci. Kot je poudaril J. F.

Dr. Mojca Juriševič in dr. Igor Saksida podeljujeta certifikat za Evropsko točko za nadarjene ravnateljici OŠ Središče ob Dravi, mag. Jasni Munda.

Kennedy: »Vsi nimamo enakih talentov, vendar vsi potrebujemo enako priložnost za razvoj svojih talentov.« Prispevek pa naj zak-ljučim z mislijo dr. Antona Trstenjaka: »Slovenci smo majhen na-rod. Preživeli bomo samo, če bomo skrbeli za svoje potenciale.«

Breda Munda, koordinatorica projekta

Aktivnosti projekta Zdrava šolaVse življenje se gibamo in tudi letošnji oktober je bil zaznamo-van z gibanjem in s športno rekreacijo. Naša šola se je v okvi-ru projekta Zdrava šola v tednu med 15. in 22. oktobrom 2018 pridružila enotedenski vseslovenski akciji Simbioza giba. Moto projekta je potekal pod sloganom: VSE ŽIVLJENJE SE GIBAMO – GIBANJE JE ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE JE GIBANJE. Učenci in učitelji smo se v sredo, 17. 10. 2018, v času obeh rekreativnih odmorov zbrali v šolski telovadnici, kjer je potekala 15-minutna vodena aerobna vadba ob glasbi. Naslednji dan – v četrtek, 18. 10. 2018, prav tako v času obeh rekreativnih odmorov, pa je na šolskem igrišču pred šolo potekal 15-minutni organizirani aktivni odmor

za gibanje z različnimi rekviziti po postajah. Učenci so bili nad ponujenima oblikama vadbe navdušeni in z velikim veseljem so pri tem sodelovali, zato smo se odločili, da bomo podobno vadbo ponovili večkrat skozi celo šolsko leto. Z vključitvijo v raz-lične dejavnosti tako le še krepimo letošnjo rdečo nit, ki je spet usmerjena v gibanje, prehrano in duševno zdravje. Omeniti mo-ram, da smo novembra na Nacionalnem posvetu ob 25. obletni-ci Slovenske mreže zdravih šol v Termah Zreče prejeli priznanje za 20 let aktivnega sodelovanja v projektu Zdrava šola, na kar smo še posebej ponosni. Tudi v prihodnje bomo aktivno sodelo-vali v tem projektu, se trudili in sledili novim smernicam.


Antonija Filipič in Nina Kostric

Teden otroka na OŠ Središče ob DraviNajlepši od časov so časi svobodni, najlepši pa čas, ki porabiš ga zase. Lahko ga po svoje deliš in sestaviš, lahko le skomigneš pa rečeš »ne-da-se«.

Tako pravi pesnik Feri Lainšček v pesmi Prosti čas, ki je bila le-tošnja poslanica ob tednu otroka.Prosti čas pa je bil tudi osrednja tema letošnjega tedna otroka, ki je potekal od 1. do 7. oktobra. Tudi na naši šoli smo učence skušali spodbuditi k čim bolj kakovostnemu preživljanju pro-stega časa.V tednu, posvečenem otrokom, na naši šoli potekajo že ute-čene dejavnosti, ki pa se jih učenci vedno znova razveselijo, npr. samopostrežna malica, kostanjev piknik, delovna akcija zbiranja odpadnega papirja, dejavnosti projekta Popestrimo šolo, seveda pa je najlepše, da v tem tednu ni domačih nalog in spraševanja. Vsako leto pa poskrbimo tudi za kaj novega.Na razredni stopnji je bilo v tem tednu še posebej zanimivo. V ponedeljek smo izvedli medgeneracijski pouk. V prvih treh razredih so se učenci povezali v sodelovalne pare, pri čemer sta vsak par sestavljala učenca iz različnih razredov. Skupaj so opazovali promet, izpolnili opazovalne liste in nato še likovno ustvarjali. Družili so se tudi učenci 4. in 5. razreda, in sicer pri slovenščini, matematiki in angleščini. Posebej zanimivo je bilo, ko so učenci 4. razreda v okviru pouka nemščine učili tretješol-ce šteti do 10. Učencem je bila takšna oblika pouka zelo všeč, saj so lahko sodelovali med seboj in si pomagali. V torek so se učenci od 1. do 4. razreda odpravili na tehniški dan v Center DUO v Veržeju, kjer so potekale rokodelske delavnice. Prostoročno so ustvarjali posodico iz gline in se preizkusili celo na pravem lončarskem kolovratu, izdelovali so izdelke iz ličja in leseno igračko »vugo«, preizkusili so se v polstenju volne, naj-mlajši pa so prisluhnili še pravljici in izdelali žabico iz papirja. Da je prosti čas lepo preživljati tudi v naravi, so učenci spoznali v sredo, ko smo imeli naravoslovni dan. Učenci 1. razreda so vrtnarili na gredicah ob šoli, učenci 2. razreda so se odpravili v sadovnjak Pijine babice, učenci 3. razreda so z gozdarjem spoz-navali pomen gozda in gozdna drevesa, v gozd so se odpravili

tudi učenci 5. razreda, učenci 4. razreda pa so bili na obisku na Kočevarjevi kmetiji v Obrežu. Vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi naravoslovnega dne, še enkrat hvala. V četrtek je bil na vrsti športni dan za učence od 1. do 5. razre-da. Odpravili smo se na jesenski pohod skozi Obrež, Šalovce in Godenince. Vreme je bilo čudovito, učenci pa polni energije in na koncu ponosni, da so zmogli tako dolgo pot. V petek smo imeli »ta pravi« pouk, kot so ga imenovali učenci, saj se ta dan niso družili, ampak je vsak razred delal v svoji učilnici. Vseeno pa smo teden otroka veselo zaključili s kostanjevim piknikom in z igro na šolskih igralih. Tudi na predmetni stopnji je bil teden pester in nekoliko drugačen. Vsi razredi so namenili razredno uro temi tedna otroka in pogovoru o kakovostnem preživljanju prostega časa. Najhitrejši učenci s šolskega krosa so se udeležili medobčinskega krosa v Ormožu in se pomerili v teku. Obiskala nas je Ewelina, prostovoljka Mladinskega centra Ormož, ki je učencem predstavila svojo domovino Poljsko. Učenci od 7. do 9. razreda pa so se preizkusili tudi v učenju ruščine.

Kaj pa o tednu otroka pravijo nekateri naši učenci?»Najbolj všeč nama je bil naravoslovni dan v gozdu, ker smo se lahko družili s sošolkami in sošolci, spoznavali naravo in se učili o drevesih. Tudi pohod je bil super, ker je bilo lepo vreme in smo zmogli dolgo pot. Všeč nama je seveda bilo, da učiteljica ni spra-ševala in da nismo imeli domačih nalog. Ja, takšnih tednov si že-limo še več. Aja, pa kostanji so tudi bili dobri. «

Lana B. in Anastazija, 5. r.»Najbolj mi je bil všeč jesenski pohod, ker smo videli naravo in ker je zelena moja najljubša barva. Pa da smo bili zunaj, ne pa samo notri. Pri malici pa mi je bilo všeč, da sem vsak dan lahko jedel kruh pa evrokrem«.

Gal, 2. r.»Meni je bilo najbolj všeč, ko smo šli na rokodelske delavnice, ker smo delali izdelke. Všeč mi je bilo, da sem lahko lončke iz gline oblikovala v srček, deteljico. Komaj čakam, da nam jih bodo pri-peljali v šolo. Bilo je zelo zabavno.«

Ula, 2. r.




Kaja Kaučič, 9. razred

Nataša Zorec, koordinatorica akcije

Tradicionalni slovenski zajtrk

Velika ozaveščevalno-nagradna akcija

»Teden otroka se mi zdi pomembna stvar, da se spomnimo, da smo še vedno otroci. Super je, da v šoli takrat delamo še kaj drugega in drugačnega kot običajno. Letos smo spozna-vali druge dežele in jezike (Poljsko, Rusijo). Malo mi je žal, ker je bil to moj zadnji teden otroka, vsak prejšnji je bil poseben na svoj način in vsakega od njih sem si zapomnila.«

Lara, 9. r.

Ob koncu tedna pa niso bili zadovoljni samo učenci, ampak tudi vsi, ki delamo z njimi, saj smo z dobro načrtovanimi dejav-nostmi učencem polepšali njim posvečen teden. Upamo, da so dobili tudi veliko koristnih idej, kako preživeti prosti čas, ki je v hitrem tempu življenja vedno bolj dragocen.


V petek, 16. novembra 2018, smo na naši šoli praznovali dan slovenske hrane in z različnimi dejavnostmi obeležili tradicio-nalni slovenski zajtrk. Ko smo zjutraj učenci prišli v šolo, smo šli najprej na zajtrk, ki je bil namenjen vsem učencem in vsem za-poslenim na šoli. Zajtrk so sestavljali kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Vse sestavine smo dobili z domačih, okoliških kmetij. Ob 7.45 smo se zbrali v šolski jedilnici ter prisluhnili nagovoru ravnateljice, predavanju čebelarja Aleša Plohla in predstavitvi osnovnošolskega projekta »Otroci otrokom pripravimo zdra-vo tradicionalno slovensko kosilo«. Ob 8.30 smo imeli učenci predmetne stopnje malico, nato pa smo se razdelili v skupine. Vsaka skupina je imela svojo aktivnost. Prva skupina učencev se je v spremstvu učiteljev odpravila peč tradicionalno središko pecivo. Spekli so ga s pomočjo Vesne Žerjav in ostalih članic Društva prijateljev mladine Središče ob Dravi. Druga skupina je s pomočjo Jožeta Filipiča in članic Društva prijateljev mladine Središče ob Dravi spekla domači kruh. Tretja skupina učencev se je odpravila na kmetijo Rakuša, kjer so si ogledali postopek pridelave masla iz mleka. Četrta skupina je bila zadolžena za pripravo tradicionalnega središkega kosila. Pripravili s(m)o

»Ni debate – v Gorenje Surovino dajte stare aparate!«Učenci in zaposleni na Osnovni šoli Središče ob Dravi smo letos oktobra sodelovali v veliki ozaveščevalno-zbiralni nagradni ak-ciji »Ni debate – v Gorenje Surovino dajte stare aparate!« Z akci-jo smo želeli učence ozaveščati o pomenu pravilnega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, med učenci in v širši javnosti aktualizirati tematiko pravilnega odstranjevanja odpadne električne in elektronske opreme, spodbuditi zave-danje o pomenu celotnega življenjskega ciklusa električne in elektronske opreme, spodbujati področje recikliranja odpadne električne in elektronske opreme ter vzpostaviti dodatno mre-žo zbiranja teh odpadkov.Zbiranje večine električnih in elektronskih odpadkov je po-tekalo vsak dan od 8. do 25. 10. 2018. Za velike gospodinjske aparate pa smo imeli na igrišču pred šolo v sredo, 24. 10. 2018, postavljen mobilni zbiralnik.

bučno juho in krompirjeve zrezke s kolerabno omako, za sladi-co pa s(m)o ponudili jabolka, polnjena z orehi in medom. Tudi med kuhanjem kosila smo uporabljali lokalno pridelana živila. Učenci pete skupine pa so morali vse fotografirati in pripraviti plakate, ki so zajeli dejavnosti in dogajanje tega dopoldneva. V tem času so imeli učenci razredne stopnje predavanje in delav-nice na temo Zdravje.Ob 12. uri sta sledila ogled razstave in pokušnja izdelkov, ki so jih pripravile pridne roke učencev, ob 12.15 pa se je naš nara-voslovni dan uspešno zaključil.

V tem času smo zbrali: – 41 velikih gospodinjskih aparatov, – 140 malih gospodinjskih aparatov, – 358 drobnih aparatov,




Obisk sejma SOBRAOd tu naprej zmoremo sami

Andreja ŠpacapanLara Lukman, 9. razred

– 112 monitorjev in televizorjev, – 294 sijalk in – 5941 baterij.

Akcija zbiranja pa je bila tudi tekmovalne narave. Organizator je nagradil dve najuspešnejši šoli, in sicer šolo, ki je zbrala največ odpadnega materiala, in šolo, ki je zbrala največ odpadnega ma-teriala na učenca. Z veseljem vam sporočamo, da je naša šola za-sedla 1. mesto v zbranem odpadnem materialu glede na število učencev (zbrali smo 58 kg na učenca) in 4. mesto po skupnem zbranem materialu. Tako si je naša šola prislužila lepo nagrado – nastop znanega slovenskega glasbenika, raperja Zlatka. Pohvala in iskrene čestitke vsem, ki ste pri tem sodelovali! Zavedamo pa se, da brez vas, staršev, in drugih občank in ob-čanov, v akciji ne bi bili tako uspešni, zato se vam najlepše zah-

valjujemo za vašo pomoč. Skupaj smo bili dober vzgled našim učencem.

V četrtek, 20. 9. 2018, smo se z učenci 8. in 9. razreda odzvali po-vabilu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož. Glavni cilj druženja je bil 7. mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja – SOBRA 2018 v Gornji Radgoni. Zanimive in po-učne vsebine smo začeli spoznavati že na poti iz Središča ob Dravi do Ljutomera. Spremljevalca Miran Fišer in Dušan Bombek sta nam na poti doživeto pripovedovala zgodbe, ki so se v vojni za samostoj-no Slovenijo dogajale na travnikih, v gozdovih in na domačijah, ki smo jih v tistem trenutku opazovali. Odkrito smo si morali priznati, da premalo vemo o pogumu in strateških sposobnostih ljudi, ki so odigrali pomembno vlogo v vojni za samostojno državo. Pogum in zdravo kmečko pamet nekaterih posameznikov je priznala celo država. V Gornji Radgoni smo se najprej ustavili v spominskem parku »Nikoli več«. Spominska plošča z napisom »Nikoli več« v treh jezikih in topovske cevi, ki so bile zasežene jugoslovanski vojski, opominja-jo mimoidoče, da si vojne na tem področju res ne želimo nikoli več. V prostorih sejmišča se je nahajala ogromna razstava najsodobnejše (pa tudi nekaj zgodovinske) strojne opreme, ki jo v imenu reševanja življenj, skrbi za varnost, red in mir uporabljajo vojaki, policisti, ga-silci in predstavniki civilne zaščite. Učenci so z velikim zanimanjem opazovali razstavljene naprave, pripomočke, uniforme in gasilsko opremo. Pod budnim očesom poklicnih vojakov so plezali v ogrom-na vozila, oklepnike, helikopterje in iz njih. S profesionalci so se lahko pomerili v borilnih veščinah, v simulatorjih sprožili nekaj orožja in se poigrali s službenimi psi. Med rekviziti je največji vtis naredilo novo gasilsko vozilo ljutomerskih gasilcev. Skoraj točno opoldan smo bili tako prijazni in smo svoja z vročim soncem obsijana sedišča na osrednji tribuni odstopili imenitnim gostom: obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in njegovi ekipi. V njihovi družbi smo si z zanimanjem ogledali vojaško vajo in poslušali izčrpno predstavitev dela sloven-ske poklicne vojske. Pok orožja in strateško premikanje tako vojakov kot oklepnikov je preglasil prelet vojaškega letala. Dobesedno tik nad našimi glavami. Za konec so za ohladitev poskrbeli predstavni-

V petek, 30. novembra 2018, smo učenci 9. razreda pripravi-li dobrodelno prireditev z naslovom Od tu naprej zmoremo sami. S tem naslovom smo se po eni strani želeli zahvaliti na-šim staršem, sorodnikom, prijateljem ter učiteljem in na sploš-no delavcem šole, ker so nas vzpodbujali, nam stali ob strani, nas podpirali in nam pomagali, da smo prišli do te točke, kjer smo sedaj. Po drugi strani pa bi vam s tem radi sporočili, da od tu naprej zmoremo sami. Vsak si bo izbral svojo življenjsko pot, ki jo bo prehodil sam in po svoje. Na naši prireditvi so zraven nas nastopali tudi ansambel Žargon, Folklorna skupina Obrež, Gledališka sekcija Kulturnega društva Obrež, kvintet Glasbene šole Ormož in tamburaška skupina Septima. Vsem še enkrat iskrena hvala za sodelovanje. Svoj del smo k prireditvi dodali s kratko igrico moderne priredbe Rdeče kapice, ki smo jo za-igrali ob pomoči gospe Otilije Kolarič, in s posnetki, v katerih smo razkrili nekaj prigod, ki so se nam »zgodile« v preteklih letih. Ob koncu programa smo bili zelo zadovoljni in ponosni, da nam je uspelo prireditev izpeljati tako, kot smo si zamislili. Od tu naprej nas čaka še nekaj večjih izzivov, vendar se bomo, kljub temu da nas je samo deset, vsakega posebej lotili skupaj.



Nasmeh na obrazu

Jesenski dogodki v Vrtcu Navihanček

Nataša Zorec, multiplikatorka POŠ

Katja Volgemut


ki slovenske policije, ki so s helikopterjem demonstrirali reševanje dveh ponesrečencev. Včasih si mislimo: »Otročje lahko.« A glede na videno bi vam vsi prisotni lahko potrdili, da gre za velik fizični napor, sodelovalno delo in ogromno strokovnega znanja. Vojaki, policisti, gasilci in vojni veterani so nas navdušili s svojim doživetim in stro-kovnim pripovedovanjem. Vsem, tako njim kot nam, želim, da bi lahko še večkrat rekli: »Nikoli več se je uresničil!«

Tako kot lansko šolsko leto smo učenci in zaposleni tudi letos sode-lovali v dobrodelni akciji Božiček za en dan, ki od učencev zahteva mešanico ustvarjalnosti in humanitarnosti. Učenci dobijo prilož-nost, da se razdajajo. Ta projekt od njih zahteva določeno mero an-gažiranosti in tudi odgovornosti, in sicer do otroka, ki si ga izberejo.Po objavi seznama otrok za obdarovanje smo se hitro prelevili v Božička in vsak razred si je izbral otroka, ki ga bo obdaril. Pri izbiri smo bili pozorni na to, da so učenci izbrali svoje vrstnike, saj njihove želje in potrebe najbolje poznajo in razumejo. Sledilo je zbiranje stvari in priprava paketa. V škatle, ki so jih učenci sami porisali in okrasili, so dali nekaj za »cartanje«, nekaj za osebno higieno, šolske potrebščine, igračko, kakšen kos oblačila, sladkarije, risbice in vo-ščila z lepimi željami. Pakete smo nato oddali na zbirno mesto, od koder potujejo v roke izbranih otrok.Učenci so v vlogi Božička zelo uživali in se spet izkazali kot izredno dobrosrčni in dobrodelni. Verjamemo, da bodo izbranim otrokom s tem narisali nasmeh na obrazu.

Čeprav je v letošnjem šolskem letu vrtec začelo obiskovati kar 21 novincev (od 78 vpisanih otrok), je jesen minila v prijetnem in nasmehov polnem vzdušju. Vsak dan je enak, pa vendar za nas tako drugačen. Prežet je z veseljem in žalostjo, z nasmehi in jokom. Vendar iz vsakega dneva želimo izvleči najboljše, kar se otrokom lahko zgodi, zato si dni popestrimo z veliko skupnimi dejavnostmi, s pomočjo katerih otroci spoznavajo sebe, svoje bližnje in svojo bližnjo okolico. Tako je bila jesen pestra z dejav-nostmi, v katere so bili vključeni vsi otroci iz vrtca.

Bili smo na obisku: – v Oljarni Središče ob Dravi, kjer smo si ogledali kratek film

o pridelavi bučnega olja ter različne vrste olj iz bučnic tudi poskusili;

– na »Drogi«, kjer smo si ogledali proizvodnjo vložene zelenja-ve, prilog in začimb ter veliko novo skladišče;

– na kmetiji Čavničar na Grabah, kjer smo si ogledali pridelavo mleka;

– pri čebelarju, ki nam je povedal, kaj počnejo čebele v je-senskem in zimskem času, ter nam razkazal čebelnjak, panje in satovje.

Za otroke smo pripravili: – množični tek za otroke, ki je potekal na pobudo Atletske

zveze Slovenije; – jesenski kros na Gradišču; – dejavnosti z naslovom Pripravimo jedi iz zelišč z domačega

vrta. Vsaka skupina je pripravila jed, jo predstavila in ponu-dila. Nastale so zanimive jedi: zeliščni kruh, skuta z zelišči, sivkini piškoti, zeliščni čaj. Vsa zelišča smo nabrali na doma-čem vrtu;

– skupne igre na prostem, kjer so otroci premagovali ovire skozi vrvico in čez njo, vozili so se s »poganjalci«, tricikli in skiroji ali ustvarjali s kredo na veliki površini;

– jabolčni in kostanjev piknik; – delavnice na temo Eko smreka, kjer smo iz papirja ustvarjali

na temo Čebela; – tradicionalni slovenski zajtrk, ko sta nam čebelici pripeljali

kruh, maslo, med in mleko, skupaj z Mitjem Bogdanom pa smo zapeli pesem Čebelar;



– tradicionalni prleški zajtrk, ko sta nam gospodinji prikazali zajtrkovanje nekoč: s kruhom, z »zablom« in »lukom«.

Obiskali so nas: – gasilci iz Središča in Obreža, ki so nam ob evakuaciji prikazali

proces reševanja v primeru požara, samo gašenje in na kon-cu še, kako nuditi prvo pomoč nezavestnim udeležencem v nesreči;

– prostovoljca Ewelina iz Poljske in Marte iz Italije, ki sta otro-ke popeljala po znamenitostih njunih držav. Oba sta vklju-čena v projekt prostovoljstva v Mladinskem centru Ormož;

– čarovnica Mica, ki je z otroki pripravila čarobni napoj in ča-rovniški bal;

– babice in dedki, ki so sodelovali pri pripravi pravljičnega do-poldneva in športnega popoldneva.

Druženje kot tako nam v vrtcu zelo veliko pomeni. Otroci potrebujejo druženje, igro in veliko dejavnosti, ki jim prinaša-jo znanje na nevsiljiv, zanimiv in nevsakdanji način. Vsem, ki so kakor koli prispevali k popestritvi našega programa, se še enkrat zahvaljujemo in jih vabimo, da še pridejo in sodelujejo z nami in našimi malčki, kajti mi vsakega posebej radi sprejme-mo in prisluhnemo znanju, ki ga je pripravljen deliti.

SREČNO 2019!

Če se vsak dan nasmehnemo,če smo umirjeni in srečni,

bodo imeli od tega korist vsi, ne le mi.(Thich Nhat Hanh)

Kolektiv Osnovne šole Središče ob Dravi in Vrtca Navihanček

Pred natanko petimi leti, 8. oktobra 2013, je svoja vrata od-prla Krajevna knjižnica Središče ob Dravi, ki deluje kot enota osrednje Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož v prostorih OŠ Središče ob Dravi. Prostori za krajevno knjižnico niso bili zgra-jeni načrtno, ampak je bila v soglasju z Osnovno šolo Središče ob Dravi v prostor, kjer se že nahaja šolska knjižnica, umešče-na tudi dejavnost splošne knjižnice. Knjižnična zbirka bo v teh dneh štela že 10.000 enot gradiva. Poleg knjižnega gradiva ima tudi zbirko neknjižnega gradiva, izbirate lahko med DVD-ji, glasbenimi CD-ji. V knjižnici je na voljo več kot 20 naslovov serijskih publikacij. Za obiskovalce sta na voljo dva računalnika z brezplačnim dostopom do interneta.Knjižnica prireja različne prireditve in dejavnosti, ki so name-njene vsem starostnim skupinam (ure pravljic z ustvarjalnimi delavnicami, delavnice Lego zgodbe, Pikina bralna značka, bralna značka za odrasle …). Tako smo v preteklem letu v okviru občinskega praznika pripravili literarni večer z ogledom dokumentarnega filma o Martinu Kojcu in pogovor s Heleno Srnec, avtorico biografije Martin Kojc, most k spoznanju, ki je izšla meseca avgusta. Izvedli smo dva potopisna večera z do-mačini, in sicer Samo Žerjav in Anja Lukner sta se v mesecu avgustu odpravila na otoško kraljico Karibskega morja – Kubo; z domačinom Bojanom Borkom, ki živi na Primorskem, smo se ovili v svilo in potovali v barvito deželo z več kot milijardo pre-bivalci – Indijo. Tudi najmlajši so pridno obiskovali ure pravljic z ustvarjalnimi delavnicami. Naj pohvalimo knjižne molje, ki so sodelovali pri Pikini bralni znački, saj je Pikine bralne beležke v letu 2018 oddalo kar 29 otrok.Vabljeni, da nas obiščete tudi v prihajajočih zimskih dneh in si ogrejete vaša srca in misli z dobrimi knjigami, zgodbami, ki jih knjižničarji priporočamo v branje.Dragi bralci, naj ob koncu iztekajočega se leta zaključim z mis-limi Toneta Pavčka:»Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,tisoč in tisoč zvezd je med nami,naj gre po svetu – rama ob rami –svetloba z nami.«

Knjižničarji priporočamo:

Leposlovje (za odrasle)1. Žakelj, B.: Belo se pere na devetdeset, Beletrina, 2018 (pret-

resljiv, duhovit in navdihujoč avtobiografski roman, ki opi-suje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v se-demdesetih in osemdesetih letih)

2. Coben, Harlan: Ne odnehaj, Učila, 2018 (kriminalni roman)3. Phillips, Susan E.: Junak njenega srca, MK, 2018 (ljubezen-

ski roman)

Pet let delovanja Krajevne knjižnice Središče ob Dravi

Simona Sakelšek, Krajevna knjižnica Središče ob Dravi




4. Gogolj, Nikolaj: Mrtve duše, Goga, 2018 (eden prvih vélikih romanov ruske literature, ki ostaja na vseh seznamih najpo-membnejših svetovnih klasik)

5. Bromly, Serge: Leonardo da Vinci, Modrijan, 2018 (biografija)6. Lowe, Keith: Strah in svoboda, Kako nas je spremeni-

la druga svetovna vojna, Modrijan, 2018 (zgodovinska monografija)

7. Rugelj, Samo: Resnica ima tvoje oči, Litera, 2018 (Roman govori o še vedno vitalnem elektroinženirju Mihu Premrlu, ki umirjeno živi s svojo dolgoletno ljubeznijo Mijo in ob kon-cu koledarskega leta se mu približuje delovna upokojitev. Po svoje se je veseli, saj si je že zamislil nov projekt, toda …)

8. Jovanović, Dušan: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, Beletrina, 2018 (Pri pisanju spominov se je avtor »potapljal« na dno svojega otroštva, odkrival skrivnosti, ki so bile dolgo zakopane.)

9. Gerritsen, Tess: Jaz pa nekaj vem, Mladinska knjiga, 2018 (Kriminalni roman razkriva nov primer detektivke Jane Rizzoli in patologinje Maure Isles.)

10. Pavček, T.: Ena sama beseda (Zbrane pesmi), Cankarjeva založba, 2018

Za mladino, otroke1. Hosseini, Khaled: Morska molitev, Mladinska knjiga, 2018

(Ganljiva ilustrirana knjiga, v kateri oče na predvečer ne-predvidljivega potovanja nagovarja svojega sinka.)

2. Chenng, Jack: Vesolje, me slišiš, Mladinska knjiga, 2018 (mladinski roman o družinski ljubezni, upanju, spoštovanju in nalezljivem optimizmu)

3. Doria, Ž. V.: Ko pride zima, Atelje Doria, 2017 (Slikanica nas popelje v mrzel letni čas, ko pokrajino prekrije bela snežna odeja, ulice zažarijo v lučkah, doma pa diši po piškotih.)

4. Melling, D.: Vesel božič, Oliver, Morfemplus, 2018 (Slikanica pripoveduje o Oliverju, ki poleg popolnega božičnega dreve-sa najde tudi prav posebnega novega čarobnega prijatelja.)

OBVESTILOKrajevna knjižnica Središče ob Dravi bo 24. in 31. decem-bra zaprta.

Imate poslovno idejo in ne veste, kako začeti? Mogoče že ima-te mlado podjetje in bi ga radi razvili v uspešno podjetje, ki bo izpolnilo vse vaše podjetniške ambicije. Potem je pravi naslov za vas Mrežni podjetniški inkubator Ormož (v nadaljevanju MPI Ormož, d. o. o), ki vam bo pomagal pri doseganju vaših poslov-nih in podjetniških ambicij. MPI Ormož, d. o. o., je gospodarska družba, ki sta jo ustanovili Občina Središče ob Dravi in Občina Ormož. Svoj sedež ima na Vrazovi ulici 9 v Ormožu, kjer so na voljo tudi poslovni prostori za člane inkubatorja. Ustanovljen je bil v letu 2011 z namenom spodbujanja in pospeševanja podjetništva in od takrat se trudi izpolnjevati svoje poslanstvo. Slednje se kaže v želji po čim boljši vzpostavitvi podpornega okolja z namenom pospeševanja ustanavljanja novih podjetij ter pomoči pri njihovem delovanju, rasti in razvoju, tako da bodo slednja lahko prispevala k večji konkurenčnosti in kva-litetnejšim delovnim mestom. S ponudbo podjetniške infra-strukture in storitev za uporabnika želi dvigniti raven inovacij, tehnološkega razvoja in raziskav ter posledično s tem prispe-vati k višanju dodane vrednosti gospodarskih subjektov ter blaginje prebivalstva na ciljnem območju.

Mrežni podjetniški inkubator Ormož – z vami od poslovne ideje do uspešnega podjetja

Polona Kukovec Lakota, Mrežni podjetniški inkubator Ormož

Če postanete član, vam MPI Ormož, d. o. o., ponuja: – svetovanja, – pomoč pri pripravi poslovnega načrta, – pomoč pri registraciji in vzpostavitvi podjetja, – usposabljanja in izobraževanja, – brezplačno možnost koriščenja konferenčnih prostorov, – pomoč pri pripravi vlog za (so)financiranje dejavnosti inku-

biranih podjetij, – pomoč pri iskanju poslovnih partnerjev za inkubirana pod-

jetja – matchmaking, – pomoč pri financiranju (povezovanju s finančnimi instituci-

jami oz. bankami in skladi ipd.),Nadaljevanje na naslednji strani




Ana Štembergar

Restavracija in pivnica FOLK se predstavi

– organizacijo delavnic, srečanj, predstavitev, seminarjev (V septembru smo izvedli izobraževanje na temo Marketing spletnih omrežij, v oktobru delavnico Kako premagati stres na delovnem mestu … Usposabljanja, delavnice in izobra-ževanja so za člane MPI Ormož načeloma brezplačne.),

– najem poslovnih prostorov s pripadajočo infrastrukturo z vključenimi obratovalnimi stroški (elektrika, voda, ogreva-nje ...) po izjemno ugodnih cenah (Cenik najdete na spletni strani www.mpi-ormoz.si.).

Kako postanete član MPI Ormož, d. o. o.?

Postopek predinkubacije – imate idejo, nimate pa še podjetjaKo ste dobili podjetniško idejo, lahko ali preko spletne strani (www.mpi-ormoz.si) ali osebno (na sedežu MPI Ormož, d. o. o.) preverite postopke za sprejem v program predinkubacije. Nato

lahko sami ali pa skupaj z nami na uvodnem sestanku izpolnite vlogo za inkubacijo podjetniške ideje, ki se nahaja na spletni strani, tako dobite status »predinkubiranca«. Ko bo vloga izpol-njena, vam lahko pomagamo pri registraciji podjetja ter vam pomagamo rešiti izzive, s katerimi se boste soočili. Po registra-ciji podjetja nastopi faza inkubacije.

Inkubacija – imate mlado podjetjeČe mlado podjetje že imate (podjetje, ki je mlajše od 3 let), potem se faza predinkubacije preskoči. Oglasite se pri nas na sestanku, kjer bomo poskusili odgovoriti na vaša morebitna vprašanja, nato se izpolni vloga za pristop v MPI Ormož. K vlo-gi je potrebno dodati poslovni načrt podjetja. Ko je vloga po-polna, se sestane komisija za sprejem, kjer potencialni bodoči član MPI Ormož tudi predstavi poslovni načrt. Po pozitivnem odgovoru komisije za sprejem se podpiše pogodba o inkubi-ranju in lahko začnete koristiti vse ugodnosti, ki vam jih nudi MPI Ormož, d. o. o.

Vabilo Vljudno vabimo mlade podjetnike in potencialne podjetnike s podjetniškimi idejami, da postanejo člani Mrežnega podje-tniškega inkubatorja Ormož, d. o. o., in tako začnejo uspešno poslovno pot. Podrobnejše in dodatne informacije lahko do-bite na spletni strani www.mpi-ormoz.si, na sedežu podjetja MPI Ormož, d. o. o. (Vrazova ulica 9, 2270 Ormož), na e-na-slovu: [email protected] ter na telefonu: 040 353 528. Kontaktna oseba je Polona Kukovec Lakota.

Veliko poslovnih uspehov Vam želi Mrežni podjetniški inkuba-tor Ormož.

Restavracija in pivnica Folk se nahaja v naselju Središče ob Dravi, natančneje na Slovenski cesti 55. Restavracija ima v loka-lu na razpolago prostor za 50 oseb, v primeru lepega vremena pa je prav za toliko ljudi na voljo čudovita terasa.Čez teden med 7. in 10. uro gosta prebudimo s kosom doma-čega jabolčnega zavitka ali toplega rogljička in s čudovitim vonjem kave. Med 10. in 14. uro ponujamo sveže pripravljene malice. Malica vsebuje juho, glavno jed in solato. Pri glavni jedi gost lahko dnevno izbira med dvema ponudbama. Če se Vam mudi, Vam malico pripravimo in zavijemo tudi za domov. V popoldanskem času so Vam na voljo hladne predjedi, jedi z žara, solate in sladice. Pri hladni predjedi se predstavimo s Folk plato, pri kateri prepustimo ustvarjalnost serviranja našemu kuharju. Na tej plati so izbrani mesni in mlečni izdelki. Žar je naša specialiteta. Sproti vsak dan redno preverjamo kvaliteto mesnih izdelkov, ki jih ponujamo. Tukaj bi izpostavili ponud-bo čevapčičev (velika, srednja in mala porcija) in hamburgerje (Kmečki in Folk burger). Meso le-teh sproti mešamo in obliku-jemo sami.

To, da smo pivnica, še ne pomeni, da v naši ponudbi ni sladic. Zato Vas vabimo, da poskusite našo pravo bosansko baklavo ali polnjeno jabolko z orehi – tufahijo. Hrana tekne veliko bolje v prijetni družbi družine in prijateljev. Zato Vas, Vaše domače in



Helena Srnec, vodja projekta OBJEM na Gimnaziji Ormož

Polona Kosec Krajnc, šolska svetovalna služba Gimnazije Ormož

Projekt BESEDNE SLIKE ter zbornik dijakov Naša okenca v Kojčev svet

Tradicionalni karierni dan v Gimnaziji Ormož


prijatelje lepo vabimo na nedeljsko kosilo. Pozdrav kuharja iz kuhinje, kakor tudi predjed, juha, glavna jed, solata in sladica, Vas bodo navdušili in dodatno razvajali v družbi najbližjih. Brez skrbi, tudi za najmlajše je poskrbljeno, saj smo pripravili meni tudi za njih.Hrana je sestavina, ki povezuje ljudi. Verjamemo v doma-če, zato se trudimo, da ponudbo v restavraciji in pivnici Folk sestavlja lokalna hrana, kjer ponujamo možnost sodelovanja tudi lokalnim kmetom. Na tak način je večina krožnikov vezana na redno dobavo svežih sestavin, ki jih sami skrbno izbiramo. Gostu želimo ponuditi enostavno, a popolno jed.Kot se za pivnico spodobi, se ob hrani vedno pojavi tudi pija-ča. Ponujamo široko ponudbo hladnega piva, dobrega vina in

ostale pijače. Zaradi prostora, ki ga imamo na razpolago, pa lahko pogostimo tudi večje skupine. Zato lahko pri nas priredi-te tudi zaključne zabave ali praznovanja, kjer Vam pripravimo ponudbo po Vaših željah. Več o ponudbi in rezervaciji se lahko dogovorite preko telefonske številke 040 215 197 (Gregor).

Lepo vabljeni, da nas razveselite s svojim obiskom.

Delovni čas: Ponedeljek–četrtek: od 7.00 do 20.00Petek: od 7.00 do 23.00Sobota: od 8.00 do 23.00 Nedelja: od 9.00 do 18.00

Gimnazija Ormož je sodelovala pri projektu Literarno-kulturnega društva Prasila Središče ob Dravi, ki je 20. in 21. septembra 2018 v Ormožu pripravilo dvodnevni simpozij ob 40. obletnici smrti Martina Kojca.Na Gimnaziji Ormož smo si v okviru projekta BESEDNE SLIKE zadali več aktivnosti. Ustvarjali so gimnazijci in dijaki pred-šolske vzgoje. Najprej smo dijakom predstavili Martina Kojca. Pripravili smo literarno uro v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož in dijakom ter profesorjem predstavili Kojčevo biografijo avtorice Helene Srnec z naslovom Martin Kojc, most k spoznanju. Ker verjamemo, da je medpredmetno povezovanje za dijake izrednega pomena pri usvajanju kom-petenc 21. stoletja, smo pri projektu povezali ure slovenščine, likovne vzgoje ter multimedije, šolska knjižnica pa je bila koor-dinator projekta. Pri slovenščini so dijaki poustvarjali na bese-dne zveze oziroma aforizme Martina Kojca in tako spoznavali književne vrste (poetični utrinki, aforizmi, haikuji, dnevniški

zapisi, konsi, likovne pesmi, grafit, strip) skozi različne tehnike, oblike ter načine. Pri likovni vzgoji so dijaki slikali na tematiko aforizmov, pri multimediji so oblikovali Kojčeve misli, ki smo jih v času simpozija razobesili na Kerenčičevem trgu v Ormožu ter v prireditvenih prostorih – v Kulturnem domu Ormož in Grajski pristavi Ormož. Dijakinja Sandra Kumer je napisala refleksijo o delu Martina Kojca Učbenik življenja, dijakinja Ana Zemljič pa refleksijo o Kojčevem delu Pot k sreči.Projekt BESEDNE SLIKE dijakov Gimnazije Ormož je vsekakor inovativen projekt, ki prispeva k uresničevanju prednostne naloge Gimnazije Ormož, to je razvijanje kritičnega branja in odziva na besedilo, projekt pa prispeva tudi k vseslovenske-mu projektu OBJEM, dvig bralne pismenosti, kjer razvijamo in preizkušamo pedagoške pristope in strategije, ki pripomorejo k celostnemu in kontinuiranemu vertikalnemu razvoju bralne pismenosti dijakov. V kratkem bo izšel tudi zbornik dijakov z nastalimi izdelki.

DOGAJANJE V GIMNAZIJI ORMOŽ

Včasih je bilo pomembno, kaj je kdo po poklicu, danes pa nas vse bolj zanimajo veščine in spretnosti, ki si jih posameznik pri-dobiva v formalnem šolanju in izven njega. Pomembno posta-ja prostovoljno delo, vključevanje in delovanje v lokalnem oko-lju, hkrati pa globalno razmišljanje, inovativnost, ustvarjalnost, virtualnost in medijska pismenost. Prav in skorajda nujno je, da si dijaki odgovorijo na vprašanja, kdo sem in kaj najraje de-lam, kateri so moji talenti, moja močna področja in spretnosti, moje glavne vrednote, katere situacije in delovne naloge me

privlačijo, kateri delovni pogoji mi ustrezajo, kaj bi rad počel v življenju, kje in na kakšen način lahko uresničim svoje poklicne želje. Pomembno je, da dijaki prevzamejo odgovornost za svo-jo karierno pot in da si postavijo jasne karierne cilje. In prav zato, da bo dijakom odločitev za študij in nadaljeva-nje karierne poti lažja, v Gimnaziji Ormož organiziramo karier-ni dan. 13. decembra 2018 (od 14. ure naprej) svoje študijske programe, pogoje vpisa in možnosti nadaljnjega zaposlova-



nja dijakom predstavijo različne fakultete slovenskih univerz ter samostojni visokošolski zavodi (Univerze v Mariboru, v Ljubljani in na Primorskem). Ta dan se predstavlja 16 različnih fakultet z več kot 60 študijskimi programi. Pri izboru fakultet pa je upoštevan predvsem študijski interes dijakov. Tako se bodo predstavile: Pedagoška fakulteta Univerze Maribor (UM), Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL), Fakulteta za šport UL, Biotehniška fakulteta UL, Fakulteta za socialno delo UL, Filozofski fakulteti UL in UM, FERI – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, Pravna fa-kulteta, Ekonomsko poslovna fakulteta, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem UM itn. Dijakom 4. letnika obeh izobraže-valnih programov (splošne gimnazije in predšolske vzgoje) pa

vpisna služba Univerze v Mariboru predstavi sprejemno vpisni postopek, ki se prične z izdajo Razpisa za vpis v dodiplomske in magistrske študijske programe 2019/2020 (1. 2. 2019). Dijaki, ki bodo nadaljevali svojo študijsko pot, bodo v začetku marca 2019 že oddali svojo prvo prijavo za vpis … V sklopu karierne orientacije bodo dijaki dobili še informacije o možnostih biva-nja v študentskih domovih in pri zasebnikih (pogoji, prijava na razpis). Danes torej ne gre več le za enkratno poklicno odločitev, tem-več za proces, oblikovanje in vodenje kariere za vse življenje. V kratkem prispevku je predstavljen le delček kariernega sveto-vanja za dijake naše šole, še vedno pa velja Konfucijeva misel, da »kamorkoli greš, pojdi tja z vsem srcem.«

Simona Meglič, Gimnazija Ormož

Projektni dnevi v Gimnaziji OrmožV kakšnem svetu živimo? Je že nastopil svet, za katerega je Srečko Kosovel že na začetku 20. stoletja upal, da bo človek postal človeku človek ali smo vedno bolj vsak na svojem bre-gu, v svojem lastnem svetu? Letošnjo vsebino projektnih dni v Gimnaziji Ormož prav zaradi tega vežemo na človekove pravi-ce, pravice, ki so univerzalne in neodtujljive, saj menimo, da se nam Kosovelov svet vse bolj oddaljuje. Vedno bolj postajamo nekdo, ki le skomigne z rameni, se obrne stran, prezre dejanja, besede. Nekdo, ki se tolaži “pač živimo v takem svetu”. Nekdo, ki se raje skrije v sivino povprečja, kot da bi ukrepal? Ker bi radi verjeli, da je svet lahko boljši, kot je, bomo čas med 19. in 21. decembrom 2018 posvetili osveščanju dijakov o univerzalnih pravicah ljudi. Zato, da bo svet nekoč boljši.

Dvesto dijakov, njihovih mentorjev ter ravnateljev iz dva-najstih šol, ki izvajajo srednješolski program predšolska vzgo-ja, je gostovalo v Gimnaziji Ormož na tradicionalnem srečanju Vzgojiteljada. Rdeča nit letošnje prireditve z naslovom Dere sem jaz mali bija je bilo otroštvo nekoč. To je zaznamovalo tudi uvodno prireditev, ki so jo popestrili glasbeniki, ki igrajo na ljudska glasbila. Pozdravili in nagovorili so jih ravnateljica Gimnazije Ormož, Klavdija Zorjan Škorjanec, župan Občine Ormož, Alojz Sok, in predsednik Skupnosti srednjih šol za pred-šolsko vzgojo, Alojz Pluško. Uvodno prireditev so na projekci-jah popestrile likovne vstopnice, ki so jih udeleženci poustvarili po naslovni prleški pesmi.Dijaki vseh slovenskih šol (Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, ETrŠ Brežice, Gimnazija Celje – Center, Srednja šola Izola, Srednja šola Jesenice, GSŠRM Kamnik, Srednja vzgojitelj-ska šola in gimnazija Ljubljana, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, III. gimnazija Maribor, ŠC Novo mesto – Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, Gimnazija Ormož) so se razdelili v delavnice, na katerih so izdelali stara ljudska glasbila iz koruze in trstike, punčke iz cunj (bobike), stare pastirske igrače (vuge) ter cvet-je iz papirja, šivali so ljubke igrače, se preizkušali v plesanju ljudskih plesov in multimedijskem ustvarjanju. Srečanja so se udeležili tudi otroci Vrtca Ormož, ki so skupaj z drugimi udele-ženci zaplesali ljudske plese. V delavnici namiznih otroških iger so izdelali stare igre, v delavnici športnih otroških iger pa obu-jali spomine na stare gibalne igre, kot so figure metat, ristanc, slepe miši, kamenčkanje idr. V delavnici Povejmo po domače je nastal pravi jezikovni babilon, saj so dijaki lahko govorili v do-mači narečni, nadnarečni ali mestni govorici. Tako so se srečali s primorsko, gorenjsko, rovtarsko, dolenjsko, štajersko, koroško in panonsko narečno skupino. Zastopane so bile tudi ljubljan-ska, mariborska in celjska mestna govorica. Izvedene delavnice so se na zaključni prireditvi predstavile.Ormož je bil živahnejši kot običajno. Dijaki iz predšolskega programa so veliko ustvarili, se družili in spletli prijateljstva,

izmenjevali znanja in izkušnje. Vračali so se v svoje otroštvo in otroštvo staršev, babic, dedkov ter poskusili sami biti otroci.

Kolektiv Gimnazije Ormož

Vzgojiteljada 2018 v Gimnaziji Ormož

(Foto: Jan Ševanec)


Mojca Lukman

Prvo sveto obhajilo in sveta birmaPraznik prvega svetega obhajila je v naši župniji letos potekal 20. maja, ravno na binkošti. Svečan dogodek je bil kot vedno nekaj posebnega, tokrat za 16 veroučencev. Z velikim veseljem so pričakali prvi sprejem Jezusa.Za ta dogodek je bilo potrebno veliko duhovne priprave, saj so se otroci udeležili tridnevnih duhovnih vaj v Veržeju, pa tudi cerkev je bilo treba odeti praznično. Vzdušje je bilo res enkra-tno. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in pomagali, iskrena hva-la. Še posebej gospodu župniku, ženski vokalni skupini Jua, in seveda našemu zborčku očetov in mam, ki so tako lepo zapeli našim obhajancem. Dva tedna kasneje, 2. junija, pa je bila v naši župniji še sveta bir-ma. Zakrament je prejelo 24 veroučencev, ki so se tudi udeležili predhodnih duhovnih vaj v Veržeju. Birmal je mariborski nad-škof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Tudi pri tem obredu so nam

pomagale pevke skupine Jua, hvala pa tudi našemu župniku Jožetu Urbaniji ter nadškofu za opravljen obred. Še enkrat hva-la vsem.

Spoštovane občanke in občani,

iskrene čestitke ob državnem prazniku – dnevu samostojnosti in enotnosti!

26. decembra obeležujemo razglasitev izidov plebiscita, ki je bil 26. decembra 1990, in na katerem smo se odločili za

samostojno Slovenijo. Ta dan smo Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji

zgodovini.


DTV PARTIZAN SREDIŠČE OB DRAVI

REKREACIJA 2018/2019

DAN URA DEJAVNOST IN SKUPINA IZVAJALEC

PONEDELJEK16.30–17.1517.15–18.00

GIBALNE URICE:Otroci 1–6 letOtroci 6–7 let

DTV Partizan: Monika Plohl, Helena Habjanič, Tamara Črček

18.00–19.00 PILATES: vsi DTV Partizan: Urška Ambrož

19.00–21.00 REKREACIJA: gasilci PGD Središče, Obrež:Aleksič, Munda, B. Jelovica

TOREK

15.30–17.00 KEGLJANJE DU Središče: Alenka Horvat 17.00–18.00 SPLOŠNA VADBA za zrela leta DTV Partizan: Nataša Nemec18.00–19.30 NOGOMET: U7 NK Središče: Rakovec, Kolarič19.30–21.15 NOGOMET: člani NK NK Središče: Borko

SREDA

15.30–17.00 NOGOMET: U9 NK Središče: Kolarič, Govedič17.00–18.30 NOGOMET: U13 NK Središče: Cener, Fafulič18.30–19.30 SPLOŠNA VADBA: badminton DTV Partizan: Lizika Kikl, Milka Lukman19.30–21.00 NOGOMET: odrasli rekreativci DTV Partizan: Aljaž Kosec, Aleš Lukman

ČETRTEK

15.30–17.00 NOGOMET: U7 NK Središče: Kolarič, Rakovec17.00–19.00 NAMIZNI TENIS: vsi DTV Partizan: Zdravko Nemec, Nejc Borko19.00–21.00 REKREACIJA: gasilci PGD Središče, Obrež: Aleksič, Munda, Jelovica B.

PETEK 17.00–21.30 NOGOMET: NK Središče NK Središče: Kolarič

SOBOTA

16.15–17.15 ZUMBA DTV Partizan: Domen Rotar 17.15–18.30 ODBOJKA: mladina, odrasli DTV Partizan: Stanka Horvat, Matic Panič18.30–20.00 NOGOMET: odrasli rekreativci DTV Partizan: Aljaž Kosec, Aleš Lukman20.00–21.30 KOŠARKA: mladina, odrasli DTV Partizan: Denis Raušl

Rekreacija bo potekala do aprila 2019. VABLJENI!

Utrinek z gibalnih uric za otroke (1–5 let)

Domen Rotar, DTV Partizan

Vadba zumba

Zumba poteka v okviru zimske rekreacije DTV Partizan vsa-ko soboto od 16.15 do 17.15 v telovadnici OŠ. Vabljeni.

Zumba je ples, ki ti da veliko več kot občutek zadovoljstva. Obenem dobro razgibaš telo, ga okrepiš, kar pa pozitivno vpli-va na tvoje zdravje. Zelo sem vesel, da so se občani (predvsem občanke) Središča ob Dravi z okolico tako zelo pozitivno od-zvali na vodeno zumbo v sklopu športnih dejavnosti društva Partizan. V čast mi je, da lahko v domačem kraju med domači-mi ljudmi opravljam delo, ki mi je v veselje. Upam, da se bomo še naprej srečevali vsako soboto v tako velikem številu in s tako pozitivno energijo.


Konjeniški klub Galoper Spodnjega Podravja

Galopske dirke Obrež 2018 V soboto, 18. 8. 2018, so člani in članice v sodelovanju s Slovenskim galopskim društvom (Slovenian Turf ) organizirali že 15. tradicionalne galopske dirke. Dirke smo letos izvedli na njivi ob obreškem ribniku. V dirki ponijev do 120 centimetrov je slavila kobilica Lora z Najo Geč v sedlu. V dirki za ponije nad 120 centimetrov je zmagal Popaj s Tejo Skubic v sedlu. Dirko hladnokrvnih konj na 800 metrov je zmagala kobila Mery z ja-hačico Tio Matelo. V dirki rekreativnih konj na 1000 metrov je zmagal konj Kan z jezdecem Janezom Nagličem. V dirki toplo-krvnih konj je slavila Jadranka s Teodorjem Kolaričem v sedlu. Izvedli pa smo tudi dve dirki iz štartne naprave za angleške pol-nokrvne konje. Dirko na 1300 metrov je dobila kobila nemške reje Lady Kate v lasti Vida Zevnika, v sedlu pa je bil japonski ja-hač Shu Murakami. V dirki na 1800 m je zmagala kobila Matidia prav tako s Shujem Murakamijem v sedlu. Prava paša za oči na letošnjih dirkah je bila ravno kobila Matidia, ki je v lasti Star kin-gdom racing, nahaja pa se na dunajskem hipodromu Magna Racino, pri slovenski trenerki Živi Prunk. Kobila je bila leta 2016 kupljena na avkciji v angleškem mestu Newmarket, zibelki ga-lopskih dirk, za 20.000 funtov (prib. 22.000 evrov) in je zago-tovo eden najboljših konj, ki je kdaj koli tekmoval v Sloveniji. Kobila je potomka žrebca Mandurota, ki je v tekmovalni kari-eri zaslužil 1.602.555 evrov. Pred nastopom na obreški ravnici

je nanizala kar nekaj odmevnih zmag po srednji Evropi, svojo premoč pa je tri tedne pred obreško dirko demonstrirala že na dirkah v Podčetrtku, kar je botrovalo temu, da si večina lastni-kov ni upala vpisati svojih konj v obreško dirko in so raje ostali doma, a šport je šport in vsi ne morejo biti zmagovalci. Dirke so popestrile western plesalke Country line dance Wild West, nastop šepetalke konjem Tamare Hočevar in nastop članic ko-njeniškega društva Amon Team, ki sta predstavili čudovito dre-surno točko. Organizacijo dirk so podprli: Občina Središče Ob Dravi, Občina Ormož, Avtoprevozništvo Novak, s. p., Središče ob Dravi, Jeruzalem SAT, d. o. o, T. C. JAKL, Avto center Ormož, Tapetništvo Mlinarič, Elektroset Janežič, s. p., Hab-trans. Zahvala gre vsem članom in članicam KK Galoper, ki vsako leto vložijo veliko truda v organizacijo tega obsežnega športnega dogodka.

Lady Kate in Shu Murakami v poskusnem galopu (Foto: Simon Tušek)

Dresurni nastop članic konjeniškega društva Amon Team (Foto: Simon Tušek)

vam želi Konjeniško društvo Središče ob Dravi

Vesele božične praznike

ter vse najlepše v prihajajočem letu 2019


Samo Žerjav

Na kratko in optimistično z Gradišča

Občina Središče ob Dravi objavlja4. POVABILO K

LIKOVNEMU USTVARJANJU V okviru prejšnjega likovnega ustvarjanja, ki je bilo objavljeno v

septembrski izdaji Sredice, smo prejeli osem risbic na temo božično-novoletnih praznikov, ki so jih narisali učenci OŠ Središče ob Dravi. Vse

risbice so bile odlične in težko smo se odločili za tri najboljše. Tokrat prejmejo nagrade naslednji mladi ustvarjalci: Neo Horvat, Ota Rajh in Vid Novak. Neo, Ota in Vid bodo za svoje risbice prejeli praktične

nagrade (šolske potrebščine), ki jih lahko dvignejo na sedežu Občine Središče ob Dravi (Trg talcev 4). Čestitke!

Naše mlade bralce pa tokrat vabimo, da narišejo risbice na temo: »NAJLJUBŠE ŽIVALI«. Risbice pošljite na naslov Občine Središče ob Dravi do 10. 3. 2019. Najlepše tri slike bodo objavljene v marčevski

številki Sredice, nagrajenci pa bodo prejeli praktične nagrade. Ne pozabite pripisati svojih podatkov.

Ota Rajh

Neo Horvat

Vid Novak

Tokratno poročilo iz Nogometnega kluba Središča bo kratko in jedrnato. Veselje, da se je članska ekipa, kljub mnogim pesi-mističnim pogledom, precej dobro znašla v 1. Ligi MNZ Ptuj, še zdaj, ko zelenico na Tratah pokriva prvi decembrski sneg, traja. Vemo, v zlatih časih kluba 3. mesto na lestvici res ni bilo nič posebnega, a vsi, ki veste, s kakšno spremenjeno ekipo so člani letos nastopali, lahko potrdite, da smo lahko vsi s to uvr-stitvijo več kot zadovoljni. Zavrč je bil v jesenskem delu resda premočan, a ostale ekipe so premagljive, slej ko prej bo (po je-senskem kiksu) moral pasti tudi Ormož. Tudi mlajše selekcije so na zasluženem počitku. Starši so to je-sen zopet zavzeto polnili naše dotrajane tribune (obnova le--teh se bo zgodila spomladi). Miren december in srečno 2019 v imenu Nogometnega kluba Središče in na koncu – kaj drugega kot – na nove zmage!


DECEMBER

26. 12. 2018pri farni cerkvi na Grabah po

pozni maši

ŽEGNANJE KONJ (Konjeniški klub Galoper Spodnjega Podravja)

26. 12. 2018Kulturni dom Sokolana ob 19. uri

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (Godba na pihala Središče ob Dravi)

KOLEDAR PRIREDITEV NAŠIH DRUŠTEV DECEMBER 2018

*Informacije o vseh prireditvah, kakor tudi nepopolne in spremenjene podatke o prireditvah, lahko redno spremljate na spletni strani Občine Središče ob Dravi.

Spoštovani občani!Božično-novoletni prazniki, ki so pred vrati, nas kar silijo v premišljevanje o dobrem, o družini, o sreči, o življenju.Odkar sem prišla v ta kraj, sem mnenja, da ima velik poten-cial. Izkoristimo ga torej! Ker sem zagovornik tega, da lahko prav vsak občan doprinese k razvoju in razpoznavnosti ob-čine, Vas letos ponovno vabim k sodelovanju pri projektu Božična Občina Središče ob Dravi. Naj naša prelepa občina čarobno zasije še v siju prazničnih lučk!Projekt letos piha svojo prvo svečko. Prvi odziv je bil res iz-jemen, verjamem, da bo letos še boljši! Zavedam se, da je včasih potrebne malo spodbude, zatorej sem tudi letos pos-krbela za nagrade. Vanilla Cafe bo trem najlepše okrašenim domačijam podelil denarne nagrade, prav vsi sodelujoči pa prejmejo priznanja za sodelovanje.

Dejstvo je, da je v slogi moč, zato bomo pri projektu ponov-no družno sodelovali z aktivnimi društvi. Pa preidimo k navodilom:* Za sodelovanje se prijavite preko e-naslova [email protected] ali osebno v lokalu Vanilla Cafe (potrebuje-mo Vaše ime in priimek ter naslov) na Kolodvorski cesti 6/b v Središču ob Dravi. Prijave zbiramo do 22. 12. 2018.* 23. 12. 2018 bomo vse prijavljene domačije/stanovanja fotografirali.* Fotografije sodelujočih domačij bodo izobešene v lokalu Vanilla Cafe, kjer boste lahko tudi glasovali.* Domačije, ki bodo prejele največ glasov, bodo razglašene in nagrajene 5. 1. 2019.Torej, dragi občani, stopimo skupaj ter nadaljujmo tradicijo – postanimo Božična občina!

Vanilla Cafe

Božična Občina Središče ob Dravi


V novem letu vam želimo visoke cilje, zanimive izkušnje in izjemne dosežke.

Lep božič ter srečno novo leto,

Čavničar Drago s.p. Tel. 02/ 7191110,

GSM: 041 697 044

Prijetne praznike in vse lepo v novem letu 2019


Slaščičarna in okrepčevalnica

»Pri Rupertu«Slovenska c.53, 2277 Središče ob Draviwww.slascicarna-rupert.si

Sladke praznike vam želi

AVTO CIP GRO LM HAZĆ S.. PATZNKA ULA 12 D 27 SEIŠČ B DRA AVTO.CIP .S@GMIL. S: 031 829 209 R NA NAJDEE: -AKU I LRČNA OROA -BAVE, AK -E ZA D I DAVNO ! RIOŽNO ZA DARIA, % IRAČE ( Fischer, ig, uder, kle-n , moby…), POGANALČK, DIDA-TČE IRAČE r v uši , zraj v tele n uen v r Va žei v ve le 2019


Ksenja Sever s.p. Ljutomerska cesta 30 2270 Ormož Tel.: 041 911 234 [email protected]

Vesel Božič in sreč no novo leto 2019!

Računovodski servis KSENJA

GSM: 031 399 103Tel.: 02/719 10 55

e-mail: [email protected]

GSM: 031 399 103Tel.: 02/719 10 55

e-mail: [email protected]

VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO 2018

VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO 2019

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2019

14066 NAMIZNA PODLOGA / 2 Kos.Barva tiska: Srebrna

Velikost: 10 x 3,5 cm

14012 POZDRAVI IZ NAŠIH KRAJEV / 25 Kos.

14010 POZDRAVLJENA SLOVENIJA / 25 Kos.

14059 NAMIZNI POKONČNI SIV

Postavitev na sredino

Vesel božič ter srečno in uspešno novo leto vam želi kolektiv podjetja

Robert Jakl s.p.

RAČUNOVODSTVO LEKTORIRANJE vseh vrst besedil PREVAJANJE (nemščina, angleščina)

Boštjan Kranjčec, s. p. І [email protected] І 031 439 507

RAČUNOVODSTVO inLEKTORIRANJE

Boštjan Kranjčec, s. p. І [email protected] І 031 439 507

Srečno 2019!


SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Jelka Zidarič Trstenjak – v. d. odgovorne urednice, Samo Žerjav – pomočnik urednice, Jana Čavničar, Samo Kočevar, Urška Panič, Stanko Zebec, Danica Žerjav. Jezikovni pregled: Tina Zadravec. Tisk: Emporio, d. o. o. Naklada: 800 izvodov. Naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, elektronska pošta: [email protected]. Fotografijo na naslovnici je posnel Stanko Zebec, ISSN 1855-7511.

Rešitev križanke (geslo iz osenčenih polj) prepišite na dopisnico in jo pošljite do 10. 3. 2019 na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme darilni bon za nedeljsko kosilo v Restavraciji in pivnici FOLK v Središču ob Dravi.

ZBIRANJE PODATKOV V DOLOČEN NAMEN

ZASLEDOVANJE, PREGANJANJE

AMERIŠKA IGRALKA (CHELCIE) »VERIŽNA REAKCIJA«

VELIKO REŠETO Z REDKO MREŽO

SREDIŠČE VRTENJA ANTIKVAR POPRAVILO,

SANIRANJE

ANA PAVLOVA

RANA PRI VSTOPU

KROGLE V TELO

ŽENINOVA IZBRANKA

PODELITEV IMENA

ANTON NANUT

RAJKO

NAHTIGAL VINKO VASLE

ZAUPEN SODELAVEC OBVEŠČEVALNE SLUŽBE DEL LJUBLJANE

IT. NOGOMETNI

KLUB ŠALA, ŠALJIVA ZGODBA

ŠKOTSKA REKA (IZ ČRK: KES)

KONEC MOLITVE

SKANDINAV. MOŠKO IME

KONJSKA ENOVPREGA

NIKELJ

NEKDANJI CITROENOV

AVTO MIRAN ALIŠIČ

SPOŠTLJIV NASLOV ZA ODRASLO ŽENSKO

(M)UL(J)

VELIKI TRAVEN

STROJNA ŽAGA,

JARMENIK

PREBIVALEC ARKTIKE, INUIT

ZVITEK TOBAKOVIH

LISTOV TELOVADKA

(ADELA)

NIKOLA TESLA

NASPROTJE NIŽINE

BIKOBORSKI VZKLIK

PTICA SELIVKA, ZNANILKA POMLADI

STARI SLOVANI,

ANTJE RTV SPIKERICA BAŠ

ALKALOID V ČAJU

ISLAMSKI TEOLOG

MANJ KOT ENA

TEŽJE BESEDE: NIACID, ROSS,

ORLAD

JAPONSKO MESTO,

PRIZORIŠČE ZOI 1998

MELONA

POLET, VNEMA

ILOVICA

(NAREČNO) ČAS BREZ

VOJNE

DRUGO IME ZA NIKOTINSKO

KISLINO

JAJČECA DVOŽIVK

DOLINA

ALUMINIJ ANICA ČERNEJ

RIMSKA 501

PRIPADNIK OBROV, AVAR

OSEBNI ZAIMEK

KIP, PODOBA OKLEPNO

VOZILO KRAJ PRI VRHNIKI

VRSTA ŠPORTNE IGRE

VAS PRI VODICAH

KLICA, CIMA PRAOČE VSEGA

ČLOVEŠTVA

LAHKA KOVINA ZA LETALSKE

DELE

SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (FRANCE)

SOMBOR

NAGIB SAMICA

BRKATEGA SERA

OSKAR KOGOJ

SLOVENSKI NOGOMETNI

SELEKTOR (MATJAŽ)

BOŽJA SODBA V

SREDNJEM VEKU

ISSN 1855-7511 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi … · Martin Kojc se je...

Documents

Transcript of ISSN 1855-7511 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi … · Martin Kojc se je...