VIHARNIKISSN 1855-0126, Leto: VI, Marec 2012 tevilka 1

Obina

2

Na naslovnici: Druina Merljak iz PreddvoraFoto: Tina Dokl

VIHARNIK (ISSN 1855-0126) je priloga Gorenjskega glasa, ki izhaja tirikrat na leto. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o.,Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranj, urednica Danica Zavrl lebir (danica.zavrl@g-glas.si), urednitvo Gorenjskega glasa,odgovorna urednica Marija Voljak. Oglasno trenje in pripravaza tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, tisk Tiskarna Littera pic-ta, d. o. o., distribucija Pota Slovenije. Glasilo izhaja v nakladi1.400 izvodov, brezplano ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obini Preddvor. Telefon urednitva:04/201-42-00, telefon oglasnega trenja: 04/201-42-48, telefaks 04/201-42-13, Trenje oglasov: Mirjam Pavli, mirjam.pavlic@g-glas.si, telefon: 031/698 627, e-pota: info@g-glas.si.

Obina Preddvor, Dvorski trg 10, Preddvor

VIHARNIKISSN 1855-0126, Leto: VI, Marec 2012 tevilka 1

Vrtec boste letos vendarle postavili, katerepomembne nalobe pa e lahko obljubite zato leto?

Predvidena je obnova ceste na Srednji Beliv vrednosti tiristo tiso evrov, kjer naj bi zgra-dili tudi kroie. Trenutno smo v fazi izboraizvajalca in upam, da bomo lahko kmalu zae-li delati. Z Domom starejih obanov Preddvorsmo se dogovorili, da skupaj saniramo cestniodsek od kriia v Potoah do doma. elijozgraditi parkirna mesta, mi pa bi ob obnovi ce-ste poskrbeli tudi za obnovo vodovoda, kanali-zacije in javne razsvetljave, kar nas bo stalookoli dvesto tiso evrov.

Kako se razpleta projekt gradnje kanali-zacije v Balju?

V Balju letos konujemo gradnjo kanali-zacije. akamo e polaganje elektrinih ka-blov, potem bomo poloili fini asfalt in asfal-tirali severni del naselja, do konca maja naj bibil projekt slednji konan. V delu pa imamoe projekte fekalne kanalizacije za vzhodnidel Balja.

Ukvarjate se tudi z obnovo vodovodov.Kje?

V Maah je problem kvalitetne pitne vode,zato smo dogovorjeni, da letos pripravimo pro-jekte za nov vodovod in vzporedno tudi kana-lizacijo. Trenutno pa e nismo isto odloeni,od kod vodo pripeljati v Mae: iz Balja ali izNove vasi.

Gradnja vodovoda na Mojanci pa je v za-kljuni fazi. V kratkem bo voda pritekla vnaselje poitnikih hi. V nartu pa imamosanacijo trase do zajetja. Ta as se pojavljaproblem pomanjkanja vode, kritina je koli-ina vode, kar pa ni rezultat naega posega,pa pa pomanjkanja vode sploh. e je bo za-elo resno zmanjkovati, jo bodo v vas dova-ali gasilci.

V Potoah bomo zamenjali okoli tristo me-trov starih cevi, in sicer v okolici Doma. Zavodovod Vakar v Balju imamo gradbenodovoljenje.

e ena velika nalobase vam obeta: gradnjaInformacijskega centrav Preddvoru. Kako da-le ste s tem?

Res je, v prostorih ne-kdanje Mercatorjeveprodajalne bomo uredilisodoben informacijskicenter. Dobili smo sklepministrstva za kmetij-stvo, ki nam bo projekt

sofinanciralo s 420 tiso evri. Trenutno je ob-javljen razpis za izbor izvajalca. e bo lo vsepo nartu, e jeseni lahko priakujemo odprt-je. Vzpostavili bomo druabno sredie za sre-anje razlinih generacij. Naj e povem, dasmo se pri istem ministrstvu javili e na en raz-pis, in sicer za ureditev sredia vasi Kokra,kjer naj bi uredili cesto in plonik do osnovneole, hino istilno napravo v oli ter asfaltira-li cesto do Suhadolnika in povezovalno cestodo Kurje vasi. Potegujemo se za 240 tisoevrov nepovratnih sredstev. e jih bomo dobi-li, bomo v prihodnjem letu prieli izvedbo.

Kako blizu pa ste ureditvi novega portne-ga parka Voke?

Pridobivamo soglasja za gradnjo ceste inmostu do portnega parka Voke.

Kakna so vaa priakovanja glede grad-nje kanalizacije in istilne naprave?

Ta problem ostaja odprt e naprej. Gre zanartovano gradnjo istilne naprave in kanali-zacije, vezane na regijski projekt Gorki, o e-mer govorimo e zelo dolgo. Pogovarjal semse e s predstavniki nove vlade, ki nam prizna-vajo, da je v preteklosti prilo do napake dra-ve, si pa prizadevajo pridobiti denar za ta pro-jekt. Ocenjujem, da ga verjetno ne bomo dobi-li, vsaj v kratkem ne, saj drava varuje navseh koncih. Na regijski ravni, kjer sprejema-mo skupne projekte, obine niso hotele odsto-piti od svojih nartov. Priakujem pa, da boBSC Kranj odstopil tiristo tiso evrov, tako da

upan obine Preddvor Miran Zadnikar

Jeseni vrtec in informacijski center

Zgodaj spomladi zaeta gradbena dela obetajo, da bo kmalu zael rastinovi preddvorski vrtec, energetsko varno stavbo pa je pred nedavnim

zaelo izdelovati podjetje Jelovica. V drubi otrok si jo je ta tedenogledal tudi upan obine Preddvor Miran Zadnikar.

Jutri bomo istili Letonja istilna akcija bo v Preddvoru in

okolici potekala jutri, v soboto, 24. marca.Ob 8. uri se dobimo na obiajnih zbirnihmestih. Podrobneje informacije dobite pripredstavnikih krajevnih odborov in drutev.

Klavdija Zima

Velikonone ustvarjalne delavnice

TIC Preddvor vas vabi na velikononeustvarjalne delavnice, ki bodo v petek, 30.marca, od 16. do 17. ure in v soboto, 31.marca, od 17. do 18. ure. Ustvarjali bomo vvelikononem razpoloenju in se zabavaliob izdelovanju raznolikih lepih in uporabnihvelikononih izdelkov, ki bodo krasili mizo,opek ali pa koarico na veliko no! D. .

ZahvalaV petek 16. marca, sta OZ RK Kranj in

obina Cerklje organizirala v Cerkljah hu-manitarni koncert Veselo na Joefovo.Dvorano je napolnilo okrog tiso obisko-valcev. Izkupiek od koncerta bomo name-nili za prehranske pakete za socialno ibkeobane. Vsem upanom, predvsem upanuPreddvora, obiskovalcem, donatorjem inprostovoljcem se iskreno zahvaljujemo.

Rdei kri Kranj

OB

IN

A P

RE

DD

VOR

, D

VOR

SK

I TR

G 1

0,

PR

ED

DVO

RVsem enam in materam voimo ob 25. marcu, materinskem dnevu.

upan Miran Zadnikar z obinskim svetom in obinsko upravo

Miran Zadnikar

3

imamo sedaj pripravljenih vsega sedemsto ti-so evrov za ta sistem. e ne bomo mogli zgra-diti celotnega sistema z nepovratnimi sredstvi(regijskim denarjem in kohezijskimi sredstvi),bomo li v javno-zasebno partnerstvo. Za toimamo e pripravljene tudije in razpisno do-kumentacijo. Takoj ko se odloimo, bomo dalirazpis. Z njim naj bi dobili izvajalca, ki bo vtreh letih zgradil sistem in ga upravljal 33 let,po tem obdobju pa bo preel brezplano na ob-ino. Res pa se bo v 33 letih investitorju nalo-ba vraala s pobiranjem omrenine. Tu bo mo-rala obina sodelovati z letnim subvencionira-njem cene, zlasti ljudem z nijimi prejemki.

V katere projekte boste e vlagali?Sto osemdeset tiso evrov iz prorauna pa

namenjamo manjim projektom s podroja tu-rizma. Gre za tematske poti, otroka igrala (le-tos jih bomo postavili pod novim vrtcem, pri-hodnje leto pa nartujemo postavitev igral pri

vrtcu na Beli, prav tako za javno uporabo).Razmiljamo pa tudi o prihodnjem poloajuzavoda za turizem: na naslednji seji bo predsta-vitev dela s tega podroja, nato pa bomo odlo-ali o tem, ali zavod podpiramo naprej ali ne.e bo zaivel, bomo tja prezaposlili obinskouslubenko.

Kako ste reili vpraanje obinskega pod-jetja Energetika, ki ste ga nameravali pro-dati oziroma dati v najem?

Prvega marca smo po razpisu oddali kotlov-sko opremo podjetja Energetika v najem PetruMuriju z Jezerskega, ki e vrsto let dobavljalesno biomaso. S pogodbo se je zavezal, da boim prej zael sanacijo kotlovske opreme innadgradnjo dimnika. Kar zadeva ceno, je epet let nismo spremenili, ravno zato, ker smoiskali novega izvajalca, jo bo pa treba v krat-kem uskladiti s trnimi c enami. Tudi sosedusmo predstavili projekt, ki predvideva povia-

nje dimnika, in priakujemo, da bo s tem nji-hova teava odpravljena.

Pred kratkim vas je obiskal upan obineBad Eisenkappel/elezna Kapla. O em stase dogovorila?

e leta 1997 smo z bivim upanom podpi-sali dogovor o sodelovanju obin Preddvor inBad Eisenkappel/elezna Kapla. Ve kot desetlet je bila tradicija maratona med obema kraje-ma, ki sta oddaljena natanko 42 kilometrov.Dobro je zaivelo sodelovanje ol, kulturnosodelovanje, povezujejo se likovna drutva. Ssedanjim upanom Francem Joefom Smrtni-kom pa se dogovarjava o intenzivnejem sode-lovanju na turistinem podroju. Mi imamo je-zero, oni zelo lepe Obirske jame. Razmiljamonajprej o povezovanju turistino-informacij-skih centrov, da bi naredili skupno promocijoin pozneje kake skupne turistine akcije.

Danica Zavrl lebir

Spominski posnetek z obiska otrok iz vrtca Storek v podjetju Jelovica, kjer na proizvodni liniji nastaja njihov novi vrtec. / Foto: Gorazd Kavi

Na obisku v Jelovici v drubi upana Mirana Zadnikarja. / Foto: Gorazd Kavi

Pustne eme pri upanuOtroci iz vrtca Storek v Preddvoru so prestraili zimo tako, da so se

oblekli v pustne eme, hodili po vasi in zelo glasno igrali na razlinaglasbila. Zima se je res ustraila in ula nazaj visoko v hribe. Ustaviliso se tudi na obini in obiskali gospoda upana.

Obina

4

Kaj vam ponujamo? Vse informacije o Pred-dvoru, tematskih poteh, pohodnikih poteh ...,informativno in reklamno gradivo o Preddvoru(Vodnik po obini Preddvor, knjige o Preddvo-

ru in njegovih znamenitostih - Mala gozdnauna pot, Gradovi po Preddvoru, Preddvor vasu in prostoru), zemljevide okolikih gora,planinske vodnike in literaturo, nakup zanimi-

vih in uporabnih turistinih spominkov ter do-maih izdelkov (med in medeni izdelki, doma-a marmelada, suho sadje ...), razglednice, iz-posojo koles s potrebno opremo in palic zanordijsko hojo, popolne informacije o turisti-ni ponudbi Preddvora in okolice, splone infor-macije.

Novost so vodeni ogledi Preddvora s predsta-vitvijo naih znamenitosti (po vnaprejnjemdogovoru). K nam napotite obiskovalce, ki po-trebujejo turistine informacije. Pri nas lahkokupite spominke ali pa se oskrbite z ustreznimiinformacijami in propagandnim gradivom. Prinas organiziramo tevilne ustvarjalne delavni-ce, na katere so posebej toplo vabljeni otrociod 4. leta dalje (blia se velika no in pri nas vTIC-u bo zagotovo zanimivo). Vabljeni pa tudiodrasli in otroci na lonarske delavnice, preda-vanja. Vae elje o poteku vodenj nam pred-asno sporoite in pripravili bomo program povai elji! Ponudimo vam lahko tudi nadaljeva-nje ogledov in sicer program z obiskom Jezer-skega in JGZ Brdo protokolarne storitve Slove-nije.

Veseli bomo vaega obiska, z veseljem vamponudimo dodatna pojasnila in informacije.Pokliite nas! Piite nam! Priakujemo vas!Veselimo se vaega obiska ali obiska vaih go-stov!

Konec januarja je na Gospodarskem razstaviu v Ljubljani potekalsejem Alpe Adria: Turizem in prosti as. Preddvor se je predstavil nastojnici skupaj z Jezerskim. Vse stojnice so bile sestavljene iz lesenihgajbic, v katerih je bil promocijski material, z dvema malima slikama(Preddvor in Jezersko). V ozadju je bil planinski smerokaz z usmerit-vami v Preddvor in na Jezersko in gajbice z dodatnim promocijskimmaterialom. Naa stojnica je bila del predstavitve skupne znamke Slo-venske Alpe, pod katero je Regionalna destinacijska organizacija(RDO) predstavila 18 obin enotne statistine regije. Destinacije Slo-venskih Alp so bile razdeljene na est stojnic.

Predstavitev Slovenskih Alp so popestrili z animacijo, za katero jeposkrbel LTO Bohinj. Veliko zanimanja obiskovalcev sejma je poelamaketa Aljaevega stolpa v naravni velikosti. Na preddvorski stojnicipa sva informacije posredovala Helena Krampl Nika in Gregor Liko-zar iz TD Preddvor. Za dodatno motivacijo za obisk naega kraja smoposkrbeli z akcijo Razglednica ugodnosti. Razdelili smo sto razgled-nic in odziv obiskovalcev, ki so jih prejeli, je bil zelo ugoden. Veinaobiskovalcev je bila iz Slovenije, nekaj je bilo tudi obiskovalcev iz Ve-like Britanije, Avstrije in Hrvake. Obiskali so nas tudi predstavniki izBad Eisenkappel/elezne Kaple. Veliko je bilo taknih obiskovalcev,ki Preddvor e poznajo. Zanimale so jih morebitne novosti v ponudbi.Najve zanimanja je poel na novi prospekt Preddvor - dvor mirnenarave. Prospekt je na voljo v TIC Preddvor. Poleg preddvorskega

splonega prospekta smo razdelili skoraj vse prospekte naih ponudni-kov. Na sejmu pa so bili razdeljeni e zemljevidi Slovenske Alpe, bro-ure Glavne prireditve 2012 in katalogi Slovenske Alpe. V vseh teh jezastopan tudi Preddvor. Veliko obiskovalcev je izpolnilo obrazce inodgovorilo na vpraanja za nagradno igro Gorenjska - Smaragdna pot.

Mag. Helena Krampl Nika

Preddvor na sejmu Turizem in prosti as

Obiite TIC PreddvorTIC Preddvor ima sede na Dvorskem trgu 3 (v bivi mesariji), ponuja pa vrsto monosti.

Obiite nao spletno stran Zavoda za turizem Preddvor na naslovu http://www.preddvor-tourism.si/. Na profil na Facebooku - TIC Preddvor:Lahko nam piete po e-poti na naslov info@preddvor-tourism.si ali pa nas pokliete netelefonsko tevilko 05 914 88 46.

V zimskem asu smo dosegljivi vsak pe-tek od 15. do 18. ure, soboto in nedeljood 14. do 18. ure, poleti pa imamo odpr-to vse dni od jutra do veera.

Obina

5

Zato obane pozivajo, da preverijo veljavnostsvojih osebnih izkaznic in potnih listov ter vlo-go za izdajo novega dokumenta vloijo pravo-asno, pred potekom veljavnosti dokumenta.Glede na poveano tevilo vlog, opozarjamo,da je mono, da se bo podaljala tudi akalnadoba za izdelavo osebnega dokumenta, ki je se-daj sedem delovnih dni. Vlogo za osebno iz-kaznico in potni list lahko vloite na katerikoliupravni enoti v Sloveniji ali krajevnem uradu.

Osebna izkaznicaVlogo vloi dravljan osebno. Istovetnost ob

vloitvi vloge izkaete s staro osebno izkazni-co, lahko pa tudi z drugim identifikacijskim do-kumentom (potnim listom, voznikim dovolje-njem ali drugo javno listino, ki jo je izdal drav-ni organ in je opremljena s fotografijo). Vlogoza izdajo osebne izkaznice za otroka, mlajegaod 18 let, lahko vloi njegov star oz. zakonitizastopnik. Otrok, ki je stareji od 8 let in se pra-viloma e zna podpisati, mora biti zaradi pre-verjanja istovetnosti in zaradi podpisa navzoob vloitvi vloge. V primeru, da star in otrok

nimata skupnega prebivalia, vlogo za izdela-vo otrokovega dokumenta poda tisti star, kiivi skupaj z otrokom, oziroma lahko tudi star,ki z otrokom nima skupnega prebivalia, ven-dar mora predloiti izjavo, da se z vlogo drugistar strinja. K vlogi je treba predloiti fotogra-fijo velikosti 3,5 x 4,5 cm, ki mora prikazovatidravljanovo pravo podobo oziroma ustreznopotrdilo fotografa o izdelani e-fotografiji (slikav digitalni obliki)) ter staro osebno izkaznico vunienje. Vloga se izpie raunalniko, sami papreverite le pravilnost izpisanih osebnih poda-tkov in se lastnorono podpiete.

Potni listVlogo vloi dravljan osebno. Istovetnost ob

vloitvi vloge lahko izkaete s starim potnimlistom, e ga nimate, pa s predloitvijo druge-ga identifikacijskega dokumenta (osebne iz-kaznice, voznikega dovoljenja ali druge javnelistine, ki jo je izdal dravni organ in ima foto-grafijo). V postopku se ugotavlja skladnost pri-loene fotografije z dejansko podobo ter zajemprstnih odtisov od 12. leta starosti dalje. Vlogolahko vloi dravljan, ki je dopolnil 18 let, ka-

kor tudi dravljan, ki e ni star 18 let, pa jesklenil zakonsko zvezo. Za dravljana, mlaje-ga od 18 let, oziroma dravljana, ki ni poslov-no sposoben, vloi vlogo njegov zakoniti za-stopnik. Otrok, ki je stareji od 8 let in se pra-viloma e zna podpisati, mora biti zaradi pre-verjanja istovetnosti kakor tudi zaradi podpisanavzo ob vloitvi vloge. e otrok e nima no-benega dokumenta, zadostuje za izkazovanjeistovetnosti otroka izpisek iz matinega regi-stra o rojstvu. V primeru, ko imata otrok in za-koniti zastopnik razlini prebivalii, vlogopoda tisti zakoniti zastopnik, ki ivi skupaj zotrokom, oziroma lahko tudi drugi star, ki neivi skupaj z otrokom, vendar mora predloitipisno soglasje zakonitega zastopnika, ki iviskupaj z otrokom.

K vlogi je treba predloiti fotografijo, pri-merno za biometrini potni list, velikosti 3,5 x4,5 cm, ki mora prikazovati dravljanovo pra-vo podobo oziroma ustrezno potrdilo fotografao izdelani e-fotografiji (slika v digitalni obliki)ter stari potni list v unienje. Vloga se izpieraunalniko, sami pa preverite le pravilnostizpisanih osebnih podatkov in se lastnoronopodpiete.

Pravoasno zamenjajmo dokumenteV prvih osmih mesecih letos potee veljavnost vejemu tevilu osebnih izkaznic in potnih listov,

zato v nadaljnjih mesecih na upravni enoti priakujejo poveano tevilo vlog za izdajo osebnih dokumentovin s tem monost gnee ter podaljanja asa za izdelavo dokumentov.

Predmet javnega razpisa je neopremljen poslovni prostor v drugemnadstropju novozgrajenega objekta Zdravstvene postaje Preddvorna Belski cesti v Preddvoru v skupni izmeri 71,20 m2 s souporaboskupnih prostorov.

Izklicna cena mesene najemnine za poslovni prostor je 7,00EUR/m2. Poslovni prostor se odda za doloen as enega do petlet.

Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:

- ime in priimek interesenta oz. naziv podjetja, naslov prebivaliaoz. sedea, EMO oz. matino tevilko, davno tevilko;

- izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazi-lo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti;

- program oziroma vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetemprostoru (zaelena je zdravstvena dejavnost, ki ima prednost priizbiri);

- viino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plaati (iz-raeno v absolutnih tevilkah).

Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj interesenti poljejo priporoenona naslov: Obina Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor s pripi-som: PONUDBA ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA.

Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo po telefonu t.275 10 00.

Obina PreddvorMiran Zadnikar

upan

OBINA PREDDVORDvorski trg 10, 4205 PreddvorTel. 04/ 275 10 00, fax 04/ 275 10 20, Elektronska pota: obcina.preddvor@siol.net

Uradne ure v Krajevnem uradu Preddvorso ob etrtkih od 8.30 do 14.30. Za vseinformacije je v asu uradnih ur krajev-nega urada na voljo uslubenka upravneenote Breda Gapar (tel. t. 04/25 55790, e-naslov: breda.gaspar@gov.si)

Osnovne cene osebnih izkaznic in potnih listin:Veljavnost Cena osebne izkaznice Cena potne listine

Polnoletna oseba 10 let 18,77 EUR 41,55 EUROtrok od 3. do 18. leta 5 let 14,25 EUR 34,75 EUROtrok, ki e ni dopolnil 3 leta 3 leta 12,43 EUR 30,67 EUR

Obina Preddvor, Dvorski trg 10, Preddvor, na podlagi 55. lena Uredbe o stvarnem premoenju drave, pokrajin in obin (Uradni list RS, t. 84/07, 94/07, 100/09, 49/10 in 34/11) objavlja

JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo poslovnega prostora v najem

Obina

6

Vasih so v Preddvor prihajali turisti, ki soprebivali v zasebnih sobah in se hranili po do-maih gostilnah. Ker je tevilo gostov nara-alo in so domaini eleli bolj kvalitetno po-skrbeti zanje, so tedanji turistini zanesenjakileta 1932 ustanovili Tujsko prometno drutvo.To so bili takratni olski upravitelj Peter Jo-cif, Joe Slanc, Ivanka Vali in Janez Kr.Tako pie v zborniku, ki ga je Turistino dru-tvo Preddvor izdalo leta 2002 ob sedemdeset-letnici. V njem je zabeleenih e ve mejnikovv delovanju drutva, zlasti po vojni, ko so meddrugim v letih 1958 in 1959 v Preddvoru gra-dili jezero rnava. Po besedah predsednikaBraneta Likozarja bo vse leto v znamenju

jubileja, osrednji dogodek pa bo prireditev 30.junija v domu krajanov v Preddvoru. Ob tejprilonosti bodo izdali tudi zbornik, verjetnone toliknega obsega, kot je izel pred deseti-mi leti, a vendarle. Ker se junija in julija vPreddvoru zgostijo tudi prireditve ob obin-skem prazniku, o dnevu Petrovega smna erazmiljajo.

Kaj se bo sicer letos e dogajalo? Prva de-javnost, v katero se vkljuuje preddvorsko tu-ristino drutvo, je jutrinja istilna akcija, si-cer pa nameravajo skupaj z obino in Merca-torjem e naprej skrbeti za lep videz zahodne-ga dela obale jezera rnava. Obenem poziva-jo tudi vse sprehajalce okoli jezera, naj tudi

sami skrbijo za lepo okolico, predvsem pa najpospravljajo za svojimi tirinonimi ljubljen-ki. Zgodaj spomladi se zaenja tudi ocenje-vanje krajev, kar v pozni jeseni pripelje dopodelitve priznanj tistim, ki imajo najlepevrtove, balkone, okolice hi ... Tisti, ki ima-jo v katerem koli letnem obdobju pokazati kajlepega, naj nas pokliejo, da bomo prili infotografirali. Tako se bo nabralo dovolj gradi-va, da bo komisija lahko do jeseni odloila otistih, ki imajo najlepe. Pokliete lahko nae-ga fotografa Grega na telefon 040/893 648,vabi predsednik Brane Likozar.

Danica Zavrl lebir

Jubilejno leto za turistino drutvoTuristino drutvo Preddvor letos praznuje osemdeset let.

Obina Preddvor obvea, da je od petka, 16. marca 2012, naspletni strani www.preddvor.si ter na oglasni deski obine objavilajavne razpise za leto 2012, in sicer:

1. javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnihprogramov in dejavnosti v Obini Preddvor v letu 2012 - razpisje odprt do 16. aprila 2012;

2. javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje portnih pro-gramov v Obini Preddvor v letu 2012 - razpis je odprt do 16.aprila 2012;

3. javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje socialno hu-manitarnih programov v Obini Preddvor v letu 2012 - razpis jeodprt do 16. aprila 2012;

4. javni razpis za dodelitev pomoi za ohranjanje in razvoj kmetij-stva, gozdarstva in podeelja v Obini Preddvor v letu 2012.Javni razpis obsega:- ukrep t. 1: nalobe v kmetijska gospodarstva za primarno

proizvodnjo - nakup kmetijske mehanizacije;- ukrep t. 2: nove investicije za delo v gozdu;- ukrep t. 3: olanje na poklicnih in srednjeolskih kmetijskih

in gozdarskih programih;razpis za ukrepe t. 1, 2 in 3 je odprt do 16. aprila 2012;

- ukrep t. 4: delovanje drutev in njihovih zdruenj;razpis za ukrep t. 4 je odprt do 15. septembra 2012;

5. javni razpis za sofinanciranje turistine dejavnosti drutev na ob-moju Obine Preddvor v letu 2012 - razpis je odprt do 16.aprila 2012;

6. javni razpis za sofinanciranje izvedbe turistinih in drugih obin-skih prireditev v Obini Preddvor v letu 2012 - razpis je odprt do10. aprila 2012;

7. javni razpis za vloitev zahtevkov za delno povrailo strokovvzdrevanja javnih poti v krajevni skupnosti Kokra v letu 2012 -razpis je odprt do 16. aprila 2012;

8. javni razpis za priznanja obine v letu 2012 - razpis je odprt do16. aprila 2012.

Vse informacije kot tudi razpisno dokumentacijo zainteresirani prej-mejo na naslovu Obine Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor,po telefonu 04/275 10 00 v asu uradnih ur ali po elektronski po-ti obcina.preddvor@siol.net.

OBINA PREDDVOR

OBINA PREDDVOR

OBJAVA JAVNIH RAZPISOV V LETU 2012

Pravljino med zimskimi poitnicamiMed zimskimi poitnicami je bil v soboto in nedeljo TIC Preddvor isto pravljino obarvan. Informatorke so zbranim najprej prebrale izbrano knjigo. Udeleenci urice so zbrano

posluali, sledil je pogovor, nato ustvarjanje. Risali so risbice, ki sedaj krasijo nae prostore.Urici sta hitro minili, saj smo se veliko pogovarjali in nasmejali. Vsebina petkove delavnice jebila na temo prijateljstva in o pomoi drugim. V sobotni pa nas je pravljini svet popeljal napopotovanje, kjer smo se pogovarjali in ustvarjali na temo spoznavanja razlinih krajev sveta.

Otroci so z veseljem ustvarjali in seveda se pred tem posluali in pogovarjali. Dogovorili smose, da se pred velikononimi prazniki ponovno sreamo na ustvarjalnih uricah.

Vabimo vas, da nas pokliete ali nam piete in si zagotovite prostor. Seveda pa nas lahkotudi osebno obiete. Pridite, veseli vas bomo!

Helena Krampl Nika

Kje nas najdete?

TIC Preddvor Dvorski trg 34205 PreddvorT: 00 386 5 914 88 46www.preddvor-tourism.siinfo@preddvor-tourism.si

Delovni aspetek: od 15. do 18. uresobota in nedelja: od 14. do 18. ure

Kratke novice

7

Z vozikom okrog jezera rnavaKonec leta 2011 so Obina Preddvor, Mercator, d. d., in koordinator

del Turistino drutvo Preddvor konali urejanje poti okrog Jezera r-nava. Pot je urejena tako, da se lahko tudi invalidi, mamice z voziki indrugi sprehodijo okrog jezera. Postavljene so nove klopce, potke so ure-jene in nasute s peskom. Nove so tudi opozorilne table, ki opozarjajo,da je treba tirinone prijatelje dati na vrvico in pospraviti za njimi. Naalost je veina obiskovalcev imuna na ta obvestila in prijeten sprehodse kaj hitro lahko sprevre v neprijetno ienje evljev. Tudi koi, ki sonameeni, so pogosto prazni, smeti pa odvrene kar na tla. Nekaterikoi pa obiskovalce motijo oz. jih spominjajo na boksarske vree in nanjih sproajo negativno energijo. Veseli bomo, e bo potka ostala urje-na in v ponos in veselje vsem nam. Helena Krampl Nika

Obni zbor v znamenju tevila 17

lanice Kluba tajnic Gorenjske so se sredi februarja, natanneje 17. februarja ob 17. uri, zbrale na 17. redni skupini. Tako je bil njihov obni zbor, so ugotavljale, povsem v znamenju tevila 17. Za gorenjsketajnice je bilo letonje leto volilno, zato so razreile stare in izvolilenove organe kluba, ki ga bo tudi prihodnji dve leti vodila Tatjana Justin.Seznanile so se tudi s poroilom o delovanju kluba v preteklem letu inpodelile priznanja, medse pa so sprejele tudi novega astnega lana,blejskega upana Janeza Fajfarja. Na obnem zboru sta se jim kot gostapridruila e preddvorski upan Miran Zadnikar in astni lan JoeMencin. Za uvod v skupino je poskrbel moki pevski zbor s solistomAndrejem Jalnom. Med drugim so zapeli Mekovo Sivo pot, ki so si joprisvojile za himno. Po uradnem delu pa jih je do solz nasmejala Franckas prijatelji s skeem Slunostna pot avtorja Slavka Prezlja. M. R.

Praznik glasbe in veselja pod otorom

Agencija Media butik v sodelovanju zObino Preddvor tudi letos pripravlja veli-ko tridnevno prireditev PRAZNIK GLAS-BE IN VESELJA - PREDDVOR 2012, kibo od 25. do 27. maja pod velikim otoromna dvoriu Jelovice v Preddvoru. Obetajose nam trije dnevi odline zabave in dobreglasbe, za katero bodo poskrbeli Modrija-ni, Pop design in ve kot petnajst narodno-zabavnih ansamblov na nedeljskem pred-izboru za Ptujski festival. Obveam vas,da je mono v soboto ez dan BREZ-PLANO koristiti otor. e nameravate vdrutvu, podjetju, organizaciji pripravitikakno prireditev, sreanje, dogodek, selahko dogovorimo za sodelovanje. Brez-plaen najem ponujamo organizatorjemdogodkov s sedeem v Obini Preddvor.

OSNOVNA OLA MATIJE VALJAVCAolska ulica 9, 4205 PREDDVORTel.: 04/27 50 710, faks 04/27 50 719El. naslov: group2.oskrmv@guest.arnes.si

RAZPISUJEPROSTA MESTA ZA SPREJEM OTROK V VRTEC PRI

O MATIJE VALJAVCA PREDDVOR - ENOTE STOREK PREDDVOR,RIEK ZG. BELA IN PALEK ZG. JEZERSKO

ZA OLSKO LETO 2012/2013:

celodnevni program za otroke od 18. meseca do vstopa v olo, enota Storek Preddvor, celodnevni program za otroke od 18. meseca do vstopa v olo, enota Palek Zg. Jezersko, poldnevni program za otroke od 3. leta do vstopa v olo in celodnevni program od 3. leta

do vstopa v olo, enota riek Zg. Bela.

Dokumentacijo (Vlogo za vpis in Potrdilo o zdravstvenem stanju otroka) dobite: v navedenih vrtcih, na spletni strani vrtca Preddvor www.vrtec-preddvor.si.cx.

Dokumentacijo oddajte osebno v tajnitvu ole ali jo poljite po poti na naslov ole (olska ulica 9, 4205 Preddvor).

Razpis traja od 23. marca 2012 do 30. marca 2012.

OPOMBA: Dokumentacija, ki bo prispela pred zaetkom ali po koncu razpisnega roka, ne bo veljavna.

PRIPIS: Oddelek za najmlaje od 11. meseca dalje bo razpisan takoj, ko bodo zagotovljeni prostorski pogoji.

RavnateljDatum: 23. marca 2012 Marjan Pene, univ. dipl. pedagog

Preurejena pot okrog jezera rnava

Zanimivosti

8

Skupne prilonosti v turizmuPred kratkim se je na obisku v obini Preddvor mudil Franc Joef Smrtnik, upan obine

Bad Eisenkappel/elezna Kapla na avstrijskem Korokem.

Z njim je bil direktor tamkajnje turistineorganizacije Christian Varch, kajti namenobiska je bil poglobiti turistino sodelovanjemed sosednjima obinama.

Obino Preddvor sva obiskala, da se nave-ejo spet malo tesneji stiki in da predstavimo,kaj ponujamo na turistinem podroju. Vodil-ne pri nas so obirske kapnike jame, ki jih e-limo narediti znane tudi v Sloveniji. Pri nasjame e ivijo, kapniki e kar rastejo. Odpr-te so dvajset let in delene veliko obiska, ven-dar veliko Slovencev in Gorenjcev e ne ve za-nje. Naa obina eli v sodelovanju s sosednji-mi to predstaviti vsem, ki se zanimajo za turi-zem. Sedaj Obirske jame obie okoli 38 tisoljudi, v interesu gospodarnosti pa bi si jih ele-li vsaj tirideset tiso. Iz Slovenije jih obieod tristo do petsto turistov, na cilj pa je tisoobiskovalcev iz Slovenije. V aprilu in majubomo ponudili tudi pakete ogledov Obirskihjam in e nekaterih turistinih znamenitosti nanai strani, v to bi vkljuili tudi kosila v naihdomaih gostilnah. Radi bi, da bi prilo do iz-menjave na turistinem podroju, ki e manjka,drugae pa veliko povezav e ivi, sta pove-dala upan Franc Joef Smrtnik in direktorturistine organizacije, ki ponuja ogled Obir-skih jam, Christian Varch. upan poudarjadobro sodelovanje na podroju kulturnih izme-

njav, sodelovanje ol in zadnja leta tudi likov-nikov. Z izmeninimi obiski in povezavo turi-stinih drutev pa bi lahko okrepili tudi turi-stino sodelovanje.

Sogovornika sta pojasnila tudi vlogo obineBad Eisenkappel/elezna Kapla v novem ev-ropsko podprtem projektu Geopark Karavan-ke. elezna Kapla naj bi postala sredie tegaparka na avstrijski strani, na slovenski strani,kot vemo, e ivi turistini obisk podzemnegasveta pod Peco. V projektu sodeluje pet obins slovenske in pet obin z avstrijske strani, in sicer Bad Eisenkappel/elezna Kapla, Sittersdorf/itara vas, Globasnitz/Globasnica,Bleiburg/Pliberk, Zell-Pfare/Sele in Feistritz/Bistrica, sta povedala Smrtnik in Varch.

Kontakte za turistino izmenjavo iemo sSolavo, Jezerskim in Preddvorom. Tako bi tu-ristom lahko ponudili en dan v Solavi, en danv Kapli, en dan v Preddvoru, skratka paket, kibi jim ponudil razlina doivetja. Turist danesne odhaja le na eno mesto, eli si videti in do-iveti ve. Ponujali bi kolesarjenje, tudi izposo-jo elektrinih koles, imeli bi tudi akumulatorjeza polnitev na nai in na slovenski strani. Turi-sti bi se lahko z njimi peljali ez Jezerski vrh aliez Pavlievo sedlo. Promovirali bi naravovar-stveni turizem: peaenje, hojo po hribih, kole-sarjenje ... elezna Kapla je zelo velika, ponu-ja kar dvesto kilometrov lepih markiranih stezin ljudje se lahko gibljejo v neokrnjeni naravi.Slovenci radi hodijo po gorah, zato jih vabimotudi v nae gore, pravi upan Smrtnik.

V preteklosti je ljudem dajala kruh celuloza,odkar pa je ta industrija usahnila in se je zae-lo odseljevanje s podeelja, iemo druge mo-nosti. Iz turizma skuamo iztriti, kolikor naj-ve moremo. Na izvesek so prav kapnikejame in zdraviliki center. Poleg tega imamove naravnih lepot, denimo Korte, Belsko Ko-no, tudi 2142 metrov visoki Obir, ki je izrednolepa razgledna toka s pogledom dale na-okrog. Ponujati elimo zlasti turizem neokr-njene narave, dodaja Smrtnik.

Danica Zavrl lebir, foto: Tina Dokl

Fantje iz Balja se v pustnem asu e vedno drijo starodavnega va-kega obiaja in se na sam pustni torek podajo s pustom na nosilih odvrat do vrat. Baljani so e bogve kdaj s slamo napolnjenega pustapoimenovali Johan. Johan nam je umrl, pojasnijo domaim, ki jih ra-dovednost prinese na hini prag. Kako vam pa lahko pomagamo?sprauje hini gospodar, medtem ko ima gospodinja med vrati na plad-nju e pripravljene bobe z velikimi kranceljni. Kakna butara ali pakaken otep slame bi nam prav priel, da ga bomo lahko segali, po-vedo fantje, ki se ob tem ne branijo slastnih bobov. Seveda tudi ilcuganja ne morejo vedno rei ne. Pust sega e v predkransko dobo, koje prevladovala kultura arnih grobi, in seig pusta, ne pokop, zna bitie ostanek tistih davnih asov. Medtem ko jim je gospodar naloil nakimpe ali voz kakno butaro, fantje izreejo e povabilo na seigpusta in jo za tem z Johanom urnih nog uberejo do naslednje hie. Res-nici na ljubo je treba povedati, da fantje zadnja leta butare nabirajo ekaken dan poprej. Pred leti so pusta kurili dan po pustu, na pepelnico,danes pa, ko imamo trno naravnano gospodarstvo, je tudi s seigompusta treba pohiteti.

V estdesetih letih smo pusta kurili na njivi zahodno od vasi. Naj-vekrat smo ga potem kurili na Celarci, zdaj pa ga kurimo pri brunari-ci, je povedal Miro Roblek, ki je dodal e: Vasih smo okoli pokon-ne rdi zloili les v kri, med njim je bilo veliko brinja in ogenj je po-tem gorel vse do jutra. Danes gre vse bolj na hitro in grmada hitro padevkup. Miro pove tudi to, da takrat e ni bilo tolikne ekoloke osve-enosti, tako da so na grmadi pokurili kar nekaj avtomobilskih gum.

Takrat, ko ogenj e pojenjuje, si fantje na skrivaj na oglenih ostankihgrmade namaejo dlani do rnega in se brez velike nenosti zakadijo zakakno simpatijo in jo poskuajo im bolj pomazati po obrazu. No, tudifantje med sabo se ni ne branijo namazati drug drugega. Potem si pa

domov priel rn kot parkelj, je povedal Vrbanovev Janez in dodal, dase je pri seigu pusta oglasila tudi harmonika, tako da se je kaken partudi zavrtel. Da pa niso s sajami drugih mazali samo fantje, temve tudikakno dekle, mi je zaupala panova Lojzka. Tam dvajset sem jih ime-la. To je takrat, ko si najbolj neumen, sem se enega fanta podstopila inga dodobra namazala. O, samo sem jo potem tudi nazaj dobila.

Nazadnje smo tist, k smo do konca zdral, skakal ez rjavco. Poj seje pa toko use ukp konau, je e povedal Janez in stopil nazaj v hiodo prijatelja Miha. Za leto dni se je pustna zgodba z baeljskimi fanti,ki hvalevredno ohranjajo star obiaj, poslovila. Ob letu osorej pa bo Johan zagotovo spet z njimi. Slavko Prezelj

Baeljski Johan gre od hie do hie

Franc Joef Smrtnik Christian Varch

Kultura

9

Tuaregi - puavsko ljudstvo, ki poasi izginja

Odrasla sekcija je sodelovala na Preernovem semnju v Kranju, ko-nec februarja pa se je udeleila Obmone revije odraslih folklornihskupin v Cerkljah. Tudi otroci v svoji zagnanosti ne zaostajajo, saj sov zaetku marca izvedli intenziven delovni tabor, ki je trajal od 3. do5. marca v Javornikem Rovtu nad Jesenicami. Rezultat svojega delaso pokazali e v nedeljo, 11. marca, v Rogaki Slatini, kamor so bili

povabljeni na tradicionalni mednarodni festival otrokih folklornihskupin Gregorjevo 2012.

Festivala v Rogaki se je tokrat udeleilo osem otrokih skupin izItalije, Avstrije, Hrvake in Slovenije. Festival strokovno vodi NekaLubej, samostojna svetovalka Javnega sklada RS za folklorno dejav-nost. Kot spremljevalka in ocenjevalka otrokih folklornih skupin naobmonih sreanjih ima monost spoznati veliko kvalitetnih skupin povsej Sloveniji in tudi na gostovanjih v tujini, zato je njeno mnenje priizboru skupin za ta festival velikokrat odloilnega pomena. Prireditevje bila umeena na Evropsko pload v samem centru Rogake, takoda so si jo lahko ogledali tudi tevilni gostje zdravilikih hotelov. Naaskupina je bila dobro sprejeta, tako da upamo, da se nam odpirajo vra-ta tudi na druge podobne prireditve doma in v tujini. Sicer pa se 13.julija spet odpravljamo na gostovanje v Avstrijo, in sicer na tridnevnimednarodni festival v Celovec.

Sodelujoe skupine v Rogaki Slatini smo imele na voljo tudi stojni-co, kjer smo lahko obiskovalcem ponudili informativno gradivo oPreddvoru.

Sicer pa so letos vse aktivnosti namenjene predvsem pripravam napraznovanje velikega jubileja: 60. obletnice delovanja drutva. Vse, kibi nam lahko kakorkoli pomagali pri izvedbi te prireditve in pripraviter izdaji publikacije, vabim, da se oglasijo. Veseli bomo kakrnekolipomoi, informacije ali nasveta.

Predsednik FD Preddvor Damjan Kovai

Preddvor - V Domu krajanov v Preddvoru jepotekalo zanimivo in pouno, predvsem pa do-iveto in presunljivo predavaje o saharskemljudstvu Tuaregi, ki ga je pripravila domainkaMira Delavec. Ta e dolga leta deluje kot samo-stojna humanitarna delavka na kriznih obmo-jih Libije, Alirije in Nigra, kjer v lastni reijipomaga revnim nomadskim druinam, zlastiotrokom. tevilnemu obinstvu je tokrat preda-vala o tekem drubenem poloaju ter kulturiTuaregov, nomadskega ljudstva, ki ivi na pu-avskem obmoju Sahare v Severni Afriki.

e pred dva tiso leti so Tuaregi s karavana-mi kamel povezovali velika mesta na obmojujune Sahare z mesti ob afriko-sredozemskiobali. Skozi stoletja so ustvarili edinstvenokulturo, ki pa je vseskozi ogroena. Tako so seTuaregi e konec 19. stoletja borili proti fran-coskim kolonialistom, od neodvisnosti dravtega obmoja naprej pa proti ostrim ukrepomdravnih oblasti.

Tuaregi se preivljajo veinoma s kmetova-njem ter ivinorejo. Ker je njihovo preivetjeodvisno od redkih vodnih virov, so se zaradiiskanja najugodnejih naravnih razmer prisilje-ni seliti. Ponosni so na svojo kulturo, ki jopredstavljajo predvsem z glasbo, znani pa sotudi po izdelovanju nakita in izdelkov iz usnja.Zaradi tradicionalnih oblail ter turbanov vmodri indigo barvi Tuarege imenujejo tudiModro ljudstvo. Ocenjujejo, da jih je okoli dvamilijona, vendar njihovo tevilo vztrajno pada,

saj jih dravne oblasti getoizirajo s prisilno se-litvijo v mesta, kar pa zanje pomeni izgubokulturne identitete in svobode.

Ob koncu informativno bogatega ter s ustvipolnega predavanja, ki se je dotaknilo vsehzbranih, je Mira Delavec predstavila tudi nekajtuarekih tradicionalnih plesov, ki so navduiliobinstvo. Predavateljici se je na odru pridruiltudi Tomo Krinar, svetovni popotnik in akti-vist, ki skua prepreiti humanitarno katastrofov Sudanu. Njegov zadnji dokumentarec z naslo-vom Oi in uesa Boga - video nadzor Sudananadaljuje s prikazom genocidne mentalitetearabske vlade, ki v spregi z zahodnimi poli-tino-ekonomskimi korporacijami zaradi pohle-pa po nafti, vodi in drugih naravnih dobrinahneusmiljeno iztreblja staroselce. Ti prebivajo naobmojih, bogatih z naravnimi viri: v Nubskihgorah, Darfurju, Abjeiu in ob Modrem Nilu. Si-tuacija Tuaregov je v marsiem podobna po-loaju teh ljudstev. Krinar je iskreno estitalsvoji prijateljici in se poklonil njeni portvoval-ni humanitarni dejavnosti, vztrajnosti, angaira-nosti in pogumu - vrednote, ki so nam lahko zazgled in s katerimi dokazuje, da so spremembemone in da upanje e ostaja.

Veina medijev pod vplivom pohlepa velikihkorporacij izkrivlja resnico o nartnem iztreb-ljanju tevilnih svetovnih ljudstev ter njihovihkultur, zato so tovrstna predavanja vsekakorpomembna, da se zavemo problematike sveta,ki zadeva tudi nas. Samo Lesjak

Humanitarna aktivistka Mira Delavec v tradicionalnihtuarekih oblailih. Ob koncu ji je iskreno estital tudiTomo Krinar. / Foto: Samo Lesjak

Preddvorski folklorniki ne mirujemo

Kultura

10

Radosti branja na Zimskih uricahe od leta 2002 se bralke in bralec pod vodstvom mentorice Natae sreujemo na Zimskih uricah. Zimske

urice so eden od tevilnih bralnih krokov v Sloveniji, katerih pobudnica je Manca Koir.

Vsi smo e od nekdaj zagnani bralci, drue-nje v bralnem kroku pa nam prinaa novo,dodano kakovost v branje in seveda tudi vdruenje. Sreujemo se vsakih tirinajst dni.Preberemo knjigo, za katero smo se dogovo-rili. Predstavi nam jo eden od nas, pove imve o knjigi, avtorju, geografskih, zgodovin-skih, socialnih in drugih okoliinah. Obpredstavitvi se razvije zanimiva debata, saj je

razumevanje prebrane vsebine knjige zelo po-sebna in osebna zadeva, odvisna od bralevihosebnih izkuenj, znaaja, razpoloenja, sta-rosti ... Mentorica poskrbi, da nas debata nezanese predale od vsebine knjige.

Kaj beremo? Kakovostno domao in tujo li-teraturo. Predlaga nam jo izkuena mentori-ca, lahko pa tudi kdorkoli od bralcev. Na letopredihamo kaknih petnajst knjig. Obasno

so organizirana sreanja s slovenskimi pisate-lji, sreali smo se tudi s prevajalko in ilustra-torko. Kar precej nas je v kroku e od same-ga zaetka. Smo pa odprta druina za vsako-gar, ki ga tak nain druenja zanima. In kaj okroku pravita dve stalni lanici?

Na Zimske urice hodim e od leta 2003.Smo meana druina z razlinimi mnenji,vendar smo drug do drugega vedno strpni inrazumevajoi. V vseh teh letih med nami nibilo nobenega trenja. Veseli me, da imamoodlino mentorico, ki je vsekakor zasluna zadobro ozraje. To, da knjigo predebatiramo,mi pomeni veliko ve, ko da bi jo prebralasama. Vsakokratnega sreanja se zelo vese-lim.

Zakaj sem rada lanica bralnega kroka?1. Ker mi daje monost stika z ljudmi, ki

tudi radi berejo knjige tako kot jaz.2. Ker pogovor o knjigi e z nekom navadno

odkrije e kakno drugo perspektivo in spo-znanje, kajti vsakdo doivlja prebrano po svo-je, iz svojih osebnih izkuenj in znanja, izzornega kota lastne kritinosti ali prijetnegadoivetja. S tem se bogati vedenje o knjigi,njeni vsebini ter sporoilnosti. Obenem sstrpnim dopuanjem razlinih mnenj o knji-gi doseemo prijazen pogovor, kar to drue-nje naredi e posebej prijetno.

3. Ker se v tem okolju nabere ve naslovovdobrih knjig in spodbud za nadaljnje branje.

Ana Egart, foto: Slavko Prezelj

Josipinke na sreanje spet hitijo,saj si vse tega res elijo.Druba smo res prava,pri nas kar mala je zabava.Smeh, petje in e kaj,povabljena tudi ti, e osamljenost te pesti.Pogovor v skupini ti bo dobro del,saj domov odide vsak vesel.

Ana Roblek - Vakarjeva

Preprosta kitica, ki pojasni zadovoljstvo in veselje male skupinicestarostnic, ki se je pred nekaj meseci zaela sreevati, da iz vsakdanji-ka preene osamljenost in monotonost.

Josipinke so skupina petih veselih starostnic, ki so se odloile, da sepridruijo skupini za samopomo starostnikom, ki jo je v Preddvoruprvi organiziralo kranjsko drutvo Z roko v roki. Namen taknihsreanj je povezati ljudi, ki se v svoji starosti poutijo osamljene in sesooajo s stisko tretjega ivljenjskega obdobja. Josipinke se takoenkrat tedensko pod vodstvom mladih prostovoljk zberejo na ajanki,kjer si izmenjajo svoje izkunje in obutke zadnjega tedna. Spominina mladostnika leta, petje, smeh, strast do peke in medsebojna pod-pora pa so jih kaj kmalu povezale v prijateljsko skupinico, v kateri sezopet poutijo v stiku z ljudmi. Kot so povedale tudi same, so jimtakna sreanja pregnala ustaljen vsakdanjik in jih povezala z ljudmi,

ki se v svoji starosti sooajo z enakimi obutki osamljenosti kot one.Ker je odziv na tovrstna sreanja tako pozitiven, se bodo nadaljevalatudi v prihodnjem letu. V kratkem bodo svoja sreanja popestrila tudis potopisnim predavanjem, v spomladanskih dneh pa se odpeljale naprijeten izlet v najlepe dele nae Gorenjske. Tisti, ki se elitepridruiti skupini, pa prisrno vabljeni. Veseli bomo tako stareje kottudi mlaje generacije.

Neka Zadnikar, prostovoljka

Josipinke z roko v roki

Reportaa

11

Vsaka ima svojo knjigoe od prvega dne, ko so se rodile Merljakove deklice, njihova mamica Simona v zvezke zapisuje vse posebnosti iz njihovega otrotva. Nekatere domislice so prav zabavne in bi jih bilo koda pozabiti.

Tako ima vsaka od deklic svojo knjigo, odnajmlaje Eme, stare pet mesecev, dve leti inpol stare Mete do obeh olark: estletne Urein osemletne Mance. Slednji imata e kar za-jetni knjigi, v katerih se poleg mamiinih za-piskov znajdejo tudi njune avtorske zgodbice.Nekatere po pripovedi zapie e mamica, kak-na pa je zabeleena tudi z otrokim rokopisom.

K druini Merljak smo se povabili ob blia-joem se materinskem dnevu. Ampak pri Mer-ljakovih ne islajo le dni, posveenih mamici,temve je ustrezne pozornosti vreden tudioka. Manca je ob oetovskem dnevu o njemnapisala prisrno zgodbico.

Kdo so Merljakovi, ki ivijo v veliki orannihii, obarvani v svetlejem in temnejem od-tenku, od koder se lepo vidita Zaplata in Krva-vec, da bi ju lahko skoraj prijel z rokami? To soe omenjena mamica Simona, ati Matja in ti-ri e prej imenovane herke, e ne tejemo eSimoninih starev v spodnjem delu hie. Mat-ja je voditelj in novinar na radiu Ognjie. Popoklicu je sicer matematik, ampak se s tem ninikoli ukvarjal. Zaradi lepega glasu so ga ekmalu uporabili na radiu, kjer je najprej napo-vedoval, sedaj pa poleg vodenja programa pri-pravlja tudi oddaje z recepti s sestro Nikolino(in zna po njih tudi kaj skuhati) in vodi teden-sko oddajo za Slovence po svetu. Simona sepoali, da kadar ni na porodnikem dopustu,kakor trenutno, je uiteljica slovenine naosnovni oli na Orehku. Ustvarjalen kolektivin dobre razmere za delo so ji ve, najbolj pa

ima rada delo z otroki. Z njimi pripravlja tudidramske predstave, nekatere so njene avtorske.

Manci je osem let in hodi v drugi razredosnovne ole v Preddvoru, estletna Ura je vprvem razredu. Manca poleg ole obiskuje tudiverouk, pevske vaje in angleino, Ura poje inigra na flavto. Nekaj asa sta v Kranj hodili nabalet in plavanje. Radi imata gibanje, zato sebosta verjetno usmerili v kak port. Zelo stapridni, doma in v oli, ju pohvalita stara. Volo ju poiljamo na ravnanje, se alita Si-mona in Matja, kar izvira iz ene od otrokihdomislic. Ko sta dekleti namre razmiljati otem, kaj v oli dela ravnatelj, sta ugotovili, daravna otroke. In tako sta sedaj oni dve e naravnanju, mlaji dve pa to aka ele v prihod-nosti. Ker je mamica Simona e na porodni-kem dopustu po Eminem rojstvu, je v njenioskrbi tudi Meta. Vsa dekleta pa so rada tudipri starih starih v pritliju, kamor hodijo gle-dat televizijo. Doma je namre nimajo, pa nemorda zaradi kakega vzgojnega naela, pa pazato, ker so na mesto prejnje postavili akvarijz ribicami, tako da za novo ni prostora. Starapa televizije prav ni ne pogreata: Simonaraje bere knjige, trenutno mladinske, Matja pasvoje priljubljene vsebine poie na i-padu.Radia pa tudi ne potrebujejo. Ati Matja gaima v slubi, doma pa je tudi brez radia dovoljivahno. Punce so kot baterije duracel, ne onenavadne, ampak nenehno v pogonu, svoje i-vahne herke oceni mamica Simona. Stara jupohvalita, da se zavedata tudi dolnosti: po-

spravita sobo in postelji, posesata, po jedi pospravita za seboj, popazita tudi na mlaji sestrici, Manca previje tudi najmlajo Emo.Manca in Ura z veseljem natevata, kaj vse edelata: rieta risbice in posluata pravljice. Vsese e mono veselijo skorajnjega izleta namorje. Takrat bodo v avtu posluali pravljicoZa dva groa fantazije. Imeli bodo e ve asadrug za drugega in e bolj sproeno se bodolahko igrali gekoboj, ki je e ena njihovabesedna skovanka in druinska igrica.

Simona in Matja potrdita, da sta se zavestnoodloila za nekoliko vejo druino. Simona jebila vajena drube, saj so bili v druini trijeotroci, Matja pa si je je kot edinec vedno e-lel. In kako sta se nala? Njuno prvo sreanjeje bilo na Gorenjskem sejmu, kjer je Matjapobiral parkirnino, Simona pa prodajala slado-led. Hotel mi je zaraunati parkirnino, pa semmu ponudila sladoled, se smeje Simona. Go-renjskega sejma danes ni ve, prav tako nekofjelokega hotela Transturist, kjer stauradno postala fant in dekle.

Ker je bil povod za na obisk bliajoi se ma-terinski dan, smo povpraali, kako bodo ta danrazvajali mamico. Ne bo ji treba kuhati, tobomo naredili mi, vse bomo pospravili, pono-i bo za Emo vstajal ati ..., natevajo nade-budnice. Simona k temu doda, da je tudi vsedruge dni tako, da ji mo v gospodinjstvu in priotrocih stoji ob strani: e mi ne bi, bi bilo naj-br teko vzgajati tiri otroke.

Danica Zavrl lebir, foto: Tina Dokl

V obini Preddvor upravljamo z dvema vodovodnima siste-moma, tako imenovanim sistemom Kranj in Baelj - Lako.Naa glavna skrb je zagotoviti zadostno koliino pitne vode,ki je ustrezne kakovosti. Izraz ustrezna kakovost pomeni,da pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snoviv koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahkopredstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.

Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vzorcev vodena razlinih mestih v omreju. Odvzeti vzorci se transportira-jo v laboratorij, kjer se opravijo mikrobioloka in fizikalnokemijska preskuanja.Naselji Baelj in Potoe ter del naselja Tupalie sepreskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnega sistemaKranj. Poleg naselij v obini Preddvor sistem oskrbuje eKranj, Naklo in enur, kar skupaj predstavlja priblino59.500 prebivalcev in 13.680 vodovodnih prikljukov. Naselje Baelj se s pitno vodo preskrbuje iz virov Baelj

(podzemna voda iz zajetij in vrtin), medtem ko se naselje Po-toe preskrbuje s pitno vodo, ki pritee iz virov emenik(podzemna voda iz zajetij in vrtin). Naselje Tupalie pa sepreskrbuje s pitno vodo iz zajetja Nova vas.V letu 2011 je bilo iz zgoraj natetih naselij za mikrobiolo-ka preskuanja odvzetih osemindvajset vzorcev pitne vode.Za fizikalno kemijska preskuanja so bili odvzeti tirje vzorcipitne vode. Laboratorijska preskuanja so pokazala, daso bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenihpreskuanj, ustrezni.

Drugi vodovodni sistem je t. i. sistem Baelj - Lako,ki s pitno vodo oskrbuje 16 prebivalcev (kar predstavlja 10 prikljukov) v naselju Baelj - Lako. Vir pitne vode jevrtina Baelj - Lako, ki se napaja iz razpoklinskegavodonosnika.Za mikrobioloka preskuanja so bili odvzeti trije vzorci pitnevode, medtem ko je bil za fizikalno kemijska preskuanjaodvzet en vzorec pitne vode. Laboratorijska preskuanjaso pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih preskuanj, ustrezni.

Letno poroilo o kakovosti pitne vode si lahko v celoti ogledate na nai spletni strani www.komunala-kranj.si, kjerboste nali tudi podatke o trdoti vode.

Poleg notranjega nadzora se nad kakovostjo vode opravljaoziroma izvaja tudi zunanji nadzor v okviru dravnega monitoringa, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje.Nosilec monitoringa je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki skupaj z obmonimi zavodi za zdravstvenovarstvo izvajajo program monitoringa za pitno vodo.

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

Spremljamo kakovost pitne vode

Letno poroilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v obini

Preddvor za leto 2011

Ob vsaki uporabi pitne vode pomislimo, kaj splakujemo in ka-tera sredstva pri tem uporabljamo. Ne pozabimo, da strani-na koljka in odtok nista zabojnika za odpadke! Za ienjeuporabljajmo okolju prijazna istila. Bodimo previdni, ko seelimo znebiti nevarnih snovi, kot so barve, laki, lepila, kropi-va, in podobnih sredstev. Ne pozabimo, da tudi odpadnojedilno olje sodi med nevarne odpadke, s katerimi moramoravnati pravilno. Odpadnega jedilnega olja ne smemo zliti vodtok niti v stranino koljko niti ne v zabojnik za odpadke.Veliki potencialni onesnaevalci podtalnice so divja odla-galia. Zlivanje odpadnih tekoin v kanalizacijo invodotoke prav tako povzroa onesnaevanje pitne vode. eposebej v okolici objektov za zajem pitne vode je pre-povedan vnos nevarnih snovi in gnojil v tla ter preoravanjetravinja. Pomembno je tudi, kako pogosto in na kaken naingreznice praznimo. Greznine goe in blato iz malih komu-nalnih istilnih naprav so zelo koncentriran odpadek, ki po-leg duikovih spojin lahko vsebuje e druge strupene inokolju nevarne snovi. e greznine goe in blato odlagamona kmetijske povrine, tvegamo, da bodo te strupene snovi

poniknile v podtalnico in se sprale v vodotoke in tako posred-no ogrozile vire pitne vode.Nekaj nasvetov, kako lahko sami ohranjamo kakovost vode: - redno istimo mreice na pipah,- vodo uporabljamo na vseh pipah v stanovanju oziroma hii.Vsako jutro pred uporabo stoimo malo vode. Enako nare-dimo, ko se vrnemo domov, e posebej po dalji odsotnosti,

- pri novogradnjah oziroma obnovah cevi je pred uporabovode priporoljivo cevi razkuiti. Bodimo pozorni, ali delav-ci, ki obnavljajo vodovodne cevi, uporabljajo okolju inzdravju prijazna sredstva (ne firnea).

elite biti osebno obveeni v primeru motenepreskrbe s pitno vodo?Prijavite se na brezplano obveanje po e-poti ali SMS-sporoilih. Obiite nao spletno stran www.komunala-kranj.siin izpolnite obrazec Prijava na obvestila. Prijavo nam lahko sporoite tudi po e-poti na naslovinfo@komunala-kranj.si ali pisno na naslov Komunala Kranj,d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj.

isto je lepo.

Med pomembnejimi dejavniki, ki vplivajo na okolje, je tudiravnanje z odpadnimi vodami. Zato dravna zakonodajapredpisuje redno praznjenje greznic in malih komunal-nih istilnih naprav.

Z letonjim letom so se pogoji e bolj zaostrili, saj novaUredba o odvajanju in ienju komunalne in padavin-ske odpadne vode (Uradni list RS, t. 88/2011) predpi-suje obvezno praznjenje greznic in malih komunalnihistilnih naprav najmanj enkrat na tri leta. Pred tem je ve-ljalo obvezno praznjenje na tiri leta.

Gospodinjstva morate poskrbeti, da bo vaa greznicaali mala istilna naprava redno spraznjena, ter omogo-iti, da se greznine goe ali blato oddajo na Central-no istilno napravo Kranj, kjer se ustrezno obdelajo. Komunala Kranj je kot izvajalec javne slube odvajanja inienja odpadne vode dolna zagotavljati prevzem blata

Na kvaliteto pitne vode vplivamo vsi, tudi s tem, kakoravnamo z odpadki in odpadnimi vodami

Po novem obvezno praznjenje greznic in malih komunalnih istilnih naprav na tri leta

V obini Preddvor bomo praznjenje prieli predvidomav mesecu avgustu, in sicer na obmojih Poto, Spodnje,Srednje in Zgornje Bele. O datumu praznjenja vas pra-voasno obvestimo. e omogoite praznjenje greznicepo naem prvem obvestilu, boste za storitev plaali 135evrov, z monostjo plaila na est obrokov. Cena velja zavelikost greznice do deset kubinih metrov. Za praznjenjemale istilne naprave boste odteli devetdeset evrov. V drugih primerih cena praznjenja greznice do desetihkubinih metrov znaa 150 evrov z monostjo plaila naest obrokov. Storitev opravimo s primerno opremljenimvozilom. Greznino goo in blato prevzamemo in ju,skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, predelamo naCentralni istilni napravi Kranj. Greznine goe in blato vsebujejo velike koliine nitratovin okolju ter zdravju kodljivih snovi, zato sodijo na istilno napravo, kjer se razgradijo v gniliih in tako neonesnaujejo naega okolja.

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJisto je lepo.

Biolokih odpadkov ne smemo odlagati v plastinih vrekah!

iz malih komunalnih istilnih naprav ter obstojeih greznic ino tem voditi ustrezne evidence. Na obmoju obine Pred-dvor smo pooblaeno podjetje za praznjenje ter edino zaprevzem in obdelavo greznine goe in blata. Praznjenjeizvajamo sami in s pomojo pogodbenih izvajalcev Gogala,Mean in Konc (delo opravijo na podlagi delovnega nalogaKomunale Kranj, zato je naroilo storitve mono samo preko Komunale Kranj). Morebitni drugi ponudniki storitveniso zakonsko pooblaeni, kar pomeni, da delo opravljajonezakonito.

V okviru javne slube mora nae podjetje zagotoviti rednopraznjenje greznic in malih komunalnih istilnih naprav ponovem najmanj enkrat na tri leta. Zato je uvedeno sistema-tino praznjenje pri uporabnikih, ki niso prikljueni na javnokanalizacijo in greznice oz. istilne naprave niso praznili vzadnjih treh letih.

Odsvetujemo neposredno odlaganje biolokih odpad-kov v zabojnike za bioloke odpadke. V asu nizkih temperatur ti odpadki zmrznejo in se sprimejoz zabojnikom, kar posledino predstavlja velike teave pripraznjenju zabojnikov.V poletnih mesecih pa z neposrednim odlaganjem biolokihodpadkov bolj onesnaimo zabojnik in ustvarimo pogoje zapojav smradu in rvov.

Biorazgradljive vreke lahko kupite tudi pri Komunali Kranj.Za paket 25 vrek po 7 litrov boste odteli 2 evra. Dodatno ponujamo tudi ko za loevanje biolokih odpad-kov Organko, ki ga imate lahko v kuhinji in ga praznite popotrebi. Vsebino odloite na kompostni kup ali v zabojnik za bioloke odpadke. Z dodajanjem naravnega posipa (t. i.Biogena), spodbujamo postopek fermentacije. Rezultat jeosnova za kompost prvega razreda.

Za naroilo praznjenja zunaj rednega termina nas pokli-ite na telefon 04/281 13 90 oziroma piite na e-naslov:info@komunala-kranj.si. Cena praznjenja greznice dodesetih kubinih metrov znaa 150 evrov. e storitev pla-ate po predraunu, vam priznamo ceno 135 evrov.Omogoamo plailo na est obrokov.

Gospodinjstva, ki se na nae obvestilo niste in ne bosteodzvali in s tem onemogoili opravljanje obvezne storit-ve, vas bomo znova pozvali v prihodnjem letu. e se tudina na drugi poziv ne boste odzvali, bomo o tem obve-stili pristojno inpekcijsko slubo.

e opazite, da nekdo nepravilno odlaga greznino goo in blato, obvestite Medobinski inpektorat Kranjna tevilko 04/237 32 16.

Bioloki odpadki predstavljajo velik del nastalih gospodinj-skih odpadkov. Z loenim zbiranjem biolokih odpadkov pre-preimo, da ne konajo na odlagaliih, kjer so vir nastaja-nja toplogrednih plinov. Bioloke odpadke moramo vrniti vnadaljnjo uporabo. To lahko storimo na dva naina, in sicerda svoje bioloke odpadke sami kompostiramo ali jih odla-gamo v rjavi zabojnik za bioloke odpadke. V zabojniku od-loene odpadke odpeljemo predelovalcem.

Pri odlaganju biolokih odpadkov v zabojnike za bio-loke odpadke moramo paziti, da jih nikoli ne odloi-mo v plastini vreki. S tem namre onemogoimo nadalj-njo predelavo odpadkov.

Uporabiti moramo vreke iz bioloko razgradljivih ma-terialov. Bioloke odpadke lahko odloimo tudi zavitev asopisni papir ali v papirnati vreki.

Zanimivosti

15

Velikokrat ljudje zdravje jemljemo kot nekajsamoumevnega in nepokvarljivega. Pravijo, daje lahko sreen tisti, ki z zdravniki v ivljenjunima opravka. al se nekaterim zgodi, da jih zboleznijo zaznamuje e rojstvo ali pa se jih tistanepovratna bolezen oklene v otrotvu in tudi vzrelejih letih. V Sloveniji imamo iroko razve-jano mreo socialnovarstvenih centrov za uspo-sabljanje, vzgojo in izobraevanje, zdravstvenovarstvo, nego in rehabilitacijo otrok, mladostni-kov in odraslih oseb z zmerno, tejo in tekomotnjo v duevnem razvoju. Ena taknih usta-nov je tudi Center Draga pri Igu. Varovance tegacentra je v zaetku februarja obiskala tudi naaotroko-mladinska igralska skupina in jim za pestreji dan podarila veseloigro Vrnil se je ata.

Tista pozitivna skrb in vznemirjenost predvstopom na oder je prevevala vse nas kakor tudireiserja Joeta Ekarja. Specialna pedagoginjaDolores in njen pomonik Ale sta nam namree ob prihodu povedala, da med predstavo odgledalcev lahko kateri pride tudi na oder, da lah-ko kateri od njih povzroi nemir in da je pol urepredstave zanje tisti as, v katerem jih lahkovzgojitelji e obdrijo pri miru. Naa igra pa tra-ja skoraj e enkrat toliko! Prve korake na oderpred polno dvorano je naredila naa igralkaFrancka Rozman. Obleena je bila v kmekoobleko s cajno v roki. Povedala je, da prihajamoizpod Storia in Zaplate, na kateri je hudi za-radi strahu pred zvonjenjem pustil svoj bort. Zveseljem smo prili med vas in hvala vam, da stenam gostoljubno odprli svoja vrata, je e pove-dala Francka. Med ploskanjem je Gaper e ve-selo segel po leseni lici in zael jesti kislo mle-ko. Premotila ga je Nina, za njim e Luka in go-spodarica Tjaa. Led je bil prebit in takoj se jezautilo, da so se gledalci in igralci ujeli. Smeh,kakna vesela beseda se je sliala iz dvorane inpo preteku tiste napovedane pol ure miru se je

takno lepo razpoloenje nadaljevalo vse dokonca. Ploskanje gledalcev je bilo srno in vese-lje igralk ter igralcev tudi. Iskrena pohvala go-stiteljev o res dobro zaigrani igri nam je godila,e posebno pa smo bili veseli, da so nai gledal-ci zdrali toliko asa. To je bila njihova najve-ja zmaga!

Specialna pedagoginja Dolores in njen po-monik Ale sta nam povedala e to, da tudi onadva v tem Centru vodita igralsko skupino, daimajo igralske vloge vsi tako radi in da bi rad

vsak izmed njih imel im ve besedila. Nastopa-jo pa po zavodih po vsej Sloveniji.

Na vodnik po Centru Simon nam je po pogo-stitvi razkazal e prostore, kjer se izvajajo olskiprogram in v okviru razlinih dejavnosti meddrugim tudi jahanje in aromaterapija.

Zdravje je naa najveja vrednota. Tega smose gotovo e bolj zavedali prav vsi, ki smo ta danpreiveli z vsemi njimi, ki jim je ivljenje odpr-lo druga okna v ta na ljubi svet.

Slavko Prezelj

Zmaga gledalcevVeseloigra za varovance centra Draga na Igu

Zlata plaketa za Mirka Cudermana

V zaetku letonjega leta so v Ljubljani podelili vsakoletna priznanjaza ivljenjsko delo in izjemne doseke na podroju ljubiteljskih kul-turnih dejavnosti. Najvije priznanje zlato plaketo za ivljenjsko delona podroju zborovske glasbe je prejel dr. Mirko Cuderman. Pred-dvorski rojak, ki se je pred enainosemdesetimi leti rodil v Tupaliah, jev petdesetih letih aktivnega delovanja na podroju ljubiteljske in kas-neje poklicne zborovske glasbe dal slovenski glasbeni poustvarjalnostineizbrisen peat. Njegovo znanje, glasbeni spomin in energija termuzikalnost ga uvrajo v vrh evropskih zborovodij. Deloval je pred-vsem na treh podrojih glasbenega ustvarjanja: poustvarjalnem, orga-nizacijskem in muzikolokem. Njegov prispevek na podroju zborovsketer vokalno-instrumentalne glasbe je enkraten in neponovljiv, saj je vsvoji dolgoletni karieri vodil najvidneje slovenske zbore, nekatere paje tudi ustanovil, med drugim Consortium musicum, Komorni zborRTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet. V zgodovinose je zapisal s svojim izjemnim opusom in bo ostal trajno zapisan kotnajpomembneji poustvarjalec slovenske zborovske glasbe na prehoduiz dvajsetega v enaindvajseto stoletje. Igor Kavi

Najvijo nagrado za delo v ljubiteljski kulturi, zlato plaketo za ivljenjsko delo jedr. Mirku Cudermanu podelil direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiIgor Terar. Foto: Janko Eren

16

V obliki projekta so program pred ve kot de-setimi leti zaeli v Pomurju, v naslednjih letihse je izvajal na Gorenjskem. Pred kratkim soga konali tudi v obini Preddvor, e v osmilokalni skupnosti po vrsti, potekal pa je v so-delovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo

Kranj od oktobra lani do februarja letos. Po be-sedah vodje projekta na Zavodu za zdravstvenovarstvo Kranj Alenke Hafner, dr. med., pa jebila preddvorska obina prva, kjer so prebival-ci sami izrazili eljo zanj.

Program ivimo zdravo je potekal v desetihdelavnicah od oktobra lani do februarja letos, vpovpreju pa se jih je udeleilo do trideset lju-di. Za udeleence so bile brezplane, izvajalipa so jih v tedenskih razmakih v Osnovni oliMatije Valjavca Preddvor. Na delavnicah soudeleence seznanili z boleznimi sodobnegaasa, pomembnostjo telesne aktivnosti za po-sameznika, zdravo prehrano. Pri izvedbi so so-delovali zdravniki, fizioterapevti, medicinskesestre, agronom, kuhar, v Preddvoru pa se jeaktivno vkljuil v izvajanje delavnic tudi do-main, ljubitelj pota in zdravega ivljenjaMiha Vizjak, ki je med odmori popestril de-lavnice z vodeno vadbo. Maja nartujejo e iz-vedbo testa hoje na dva kilometra.

Poskuamo iveti zdravo S programom ivimo zdravo njegovi pobudniki skuajo spreminjati, sicer najprej z majhnimi

koraki, ivljenjski slog posameznika in okrepiti njegov odnos do zdravega ivljenja. Program so izpeljali tudi v Preddvoru.

Udeleenka delavnic programa ivimozdravo Anica Celar Gorza:

Zelo sem vesela, da sem se odloila in seudeleila delavnic. Predavanja so bilastrokovna in kvalitetno pripravljena. Velikovem, veliko sem izvedela. Koliko se sedajdrim tega? Vasih ve, vasih manj. Vemoramo piti vodo, manj soliti, tako da samane prisolim ve. Dejansko pa se bo trebabolj posvetiti pridelavi zelenjave na naihvrtovih. Sicer to doma e ponem, vendarne ravno rada. Bilo pa bi fino, da bi kajpodobnega e organizirali.

Na delavnicah ivimo zdravo smo prisluhni-li temam o zdravju in dejavnikih tveganja, okroninih boleznih in debelosti, o prehranskipiramidi, o zgodnjem odkrivanju raka, o zdra-vem srcu, o ginekolokih boleznih in o pride-lavi - samooskrbi s sadjem in zelenjavo. Prak-tino pa smo se spoznali tudi z osnovami zdra-ve prehrane in o zdravem nainu njene pripra-ve. Vse skupaj pa je bilo povezano s humor-jem in telesno aktivnostjo. Udeleba je bila zanao obino zadovoljiva, vseeno pa ni doseglapovpreja obiska enakih programov v drugihobinah, predvsem v krajih na severno vzhod-nem delu - v predelu glave nae kure. Nadelavnicah so bili prisotni predvsem starejiobani, zlasti enske in v pretenem delu ose-

be, ki e tako gojijo zdrav nain ivljenja -vsaj po njihovih postavah in energiji sode. Naalost sem bil jaz edini med njimi, ki sem ka-zal zgled loveka, ki je skregan z zdravim pre-hranjevanjem in ki mu tudi telesna dejavnostni najbliji hobi. Delavnice pa so bile v vejimeri namenjene prav meni podobnim osebam,da bi se vsaj po kratkih korakih zaeli posto-poma ukvarjati z bolj zdravim prehranjeva-njem in vejo telesno aktivnostjo.

Moram omeniti, da smo poskrbeli tudi zanadaljevanje rekreacije v naravi, s tem da smouvedli vpisno knjigo, v kateri se bomo udele-enci programa in tudi drugi zainteresirani obiskovalci sv. Lovrenca, na gori nad Ba-ljem lahko vpisovali in s tem potrjevali poho-

de. Knjigo smo v soboto, 18. februarja, dopol-dne predali lastnici Planinskega doma na Lov-rencu, kjer zdaj e slui svojemu namenu. Me-nimo, da je projekt dosegel svoj namen, ven-dar bo na njem e treba delati in ga dopolnje-vati. Spomladi bo organiziran test hoje na dvakilometra, o datumu pa vas bomo pravoasnoobvestili prek medijev.

Na koncu bi se v imenu koordinatorjev za-hvalil vsem udeleencem delavnic, predavate-ljem, demonstratorjem, Zavodu za zdravstve-no varstvo Kranj, Obini Preddvor, Osnovnioli Matija Valjavca, sodelujoim na zakljuniprireditvi in vsem, ki so s svojimi izdelki brez-plano poskrbeli za pogostitev na zakljuniprireditvi. Miro Roblek

Po delavnicah e pohodna knjiga

Lokalne koordinatorice programa ivimo zdravo: Marjana Podpeskar, Milena Zupin inMaja enk Zidar. Foto: Uro Rosi

Vadba je bila redni del delavnic programa ivimo zdravo; tudi ob slavnostnemzakljuku so udeleenci minuto posvetili rekreaciji. Foto: Uro Rosi

Vodja projekta ivimo zdravo na Zavodu zazdravstveno varstvo Kranj Alenka Hafner, dr. med., je povedala, da so tako uspeno projekt zakljuili e v osmi lokalni skupnosti. Foto: Uro Rosi

Zanimivosti

Gostoval je na 12 razlinih festivalih gorni-kega filma po vsem svetu in prejel est na-grad, med drugim tudi glavno nagrado v pan-skem Torellu in nagrado obinstva v Ljubljani.V sklopu njegove turneje smo pripravili nekajnepozabnih zunanjih projekcij, med drugimtudi pred Triglavskim domom na Kredarici inAljaevim domom v Vratih. Ob premieri filmaje izel etrti ponatis knjige Sfinga, alpinisti-ne avtobiografije Anteja Mahkote, v kratkembo izla knjiga Triglavska Sfinga izpod peresaDuice Kunaver, ki bo Triglav predstavila prekmitologije in zgodovine, v pripravi pa je tudifilm o filmu Sfinga, ki bo podrobneje predsta-vil zakulisje njegovega nastajanja in distribu-cije.

Vse skupaj se je zaelo pred slabimi tirimileti, ko je moj mlaji brat Ane v navezi s sta-rejim Mihom legendarno smer Obraz Sfingeponovil prosto. Ob pomoi prijatelja sem deja-nje zabeleil na filmski trak, kar je bilo pozne-je osnova za zanimiv prispevek o Sfingi, steni,ki kraljuje v zgornjem delu Triglavske severnestene, v oddaji Gorske sledi. Ob pripravljanjuprispevka sem spoznal Anteja Mahkoto in Petra etinina, protagonista prvega vzpona vObrazu Sfinge, ter Gregorja Kresala in MihaKajzelja, ki sta smer prva ponovila prosto. Polepem odzivu gledalcev sem ugotovil, da div-je okolje triglavske stene, mistina Sfinga inzanimivi zgodbi zmagovalcev Obraza Sfingeponujajo enkratno zgodbo za film.

Kmalu za tem sva zdruila moi z Gregor-jem Kresalom in dve leti razvijala idejo in sce-narij ter iskala denar in snemalno ekipo. eljaje bila tako velika, da nobena ovira ni bila pre-visoka. Snemanje smo prieli poleti 2010 in gakljub muhastemu vremenu v slabih treh mese-cih uspeno izpeljali do konca. Bilo je zahtev-no, vendar se je v danih razmerah majhna in

uigrana snemalna ekipa dobro znala. Tudi vmontai smo imeli sreno roko, posnetki so selepo zlili v celoto in na pravi nain pisano be-sedo scenarija prelili v gibljivo sliko.

e ob navduenju obinstva na predpremie-ri, pozneje pa ob prvih ocenah filmskih kriti-kov in nagradah na Mednarodnem festivalugornikega filma v Ljubljani se je potrdilo, danam je delo lepo uspelo. V njem se uti srcevseh lanov ekipe z reiserjem Vojkom An-zeljcem, direktorjem fotografije MatejemKrinikom ter lani produkcijske skupineMangart in glasbene skupine Siddharta naelu.

Osebno mi najve pomeni, da nam je v pri-jetnem in zelo plodnem ustvarjalnem razpolo-enju uspelo posneti film, ki povezuje, vzgajain izobrauje, kar potrjujejo tudi tevilne ol-

ske projekcije po vsej Sloveniji. Nae gore pri-kazuje na najlepi nain in ob tem predstavljapomen planinstva za slovenski narod. Na gled-ljiv, izviren in nazoren nain prikae, zakaj al-pinisti radi zahajamo v gore. In navsezadnje,da smo ustvarili film, ki je pravi glasnik lepotnae deele in poguma naih ljudi po svetu.

Do sedaj sem prisostvoval e na tevilnihprojekcijah in odzivi publike so me vednoznova navduili. Kljub temu se zelo veselimprojekcije v domai obini, ki se bo v Kultur-nem domu Preddvor zgodila v etrtek, 29.marca, ob 19 uri. Zato se vidimo kmalu!

Ve o projektu Sfinga si lahko preberete inpogledate na: www.sfinga.net.

Tine MareneIdejni vodja projekta Sfinga

Film Sfinga v PreddvoruFilm Sfinga je po slabem letu gostovanj po Sloveniji in tujini zabeleil nekaj zelo lepih rezultatov. Pri nas je

obiskal e prek sedemdeset razlinih krajev in na 150 projekcijah navduil okoli dvajset tiso gledalcev.

17

Posebna zahvala za izvedbo programa gre tudi lokalnim koordinator-kam Maji enk Zidar, Marjani Podpeskar in Mileni Zupin pa MiruRobleku, ki je skrbel za fotografije z delavnic, ne nazadnje tudi pred-dvorskemu upanu Miranu Zadnikarju, ki je program prepoznal kotdober in ga podprl. Udeleil se je tudi zakljune slovesnosti, kjer je eposebej poudaril pomembnost doma pridelane hrane ter dodal, da je ve-sel, da delavnice niso bile samo v obliki predavanj, temve so se na njihljudje druili, kar so v zadnjem asu v obini pogreali. Se pa to spre-minja na bolje, saj se ljudje vse ve vraajo v drutva, vse ve je pros-tovoljcev - kar je dober znak.

Slavnostni zakljuek programa je privabil v glasbeno delavnico OMatije Valjavca v Preddvor lepo tevilo poslualcev, udeleencev pro-grama, zakljune slovesnosti pa so se udeleili tudi organizatorji, po-budniki, koordinatorji, predstavniki obine kot tudi Zavoda za zdrav-stveno varstvo Kranj. Za kulturi predah sta skrbela mlada lana otrokesekcije KUD Preddvor Gaper Seljak in Janez Gregorc, tako da sme-ha in aplavza ni manjkalo, dodatno pa je zakljuek programa ivimozdravo s svojim obiskom popestrila e teta Tonka, ki smo jo spoznalie s ovom Slovenija ima talent. Realno je lik posreene Tonke delokuharja Jaka Polajerja, ki je tudi intenzivno sodeloval pri programu ssvojimi kuharskimi idejami za zdrav kronik in zdravo prehrano na-sploh. Alenka Brun

Nasmejani in zadovoljni ob zakljuku programa ivimo zdravo Foto: Uro Rosi

Pravijo, da pes loveka spremlja e dolga ti-soletja in da je to prva ival, ki jo je lovekudomail. Zakaj to sobivanje ivali in lovekatako dobro deluje? V milijonih let evolucijske-ga razvoja je predhodnik domaega psa razvilposebno obliko socialnega ivljenja znotraj kr-dela, ki jo pri volkovih in divjih afrikih psihlahko opazujemo in prouujemo e danes. Enabistvenih znailnosti tega krdela je brezpogoj-na podreditev lanov tropa vodji, ki mu lanitropa zvesto sledijo in se mu brezpogojno po-drejajo. eprav se taki odnosi pojavljajo kotdel hierarhije tudi pri drugih ivalskih vrstah(pa mi ne zamerite, e reem, da tudi pri lo-veki rasi), pa je vseeno pri psih to razmerje eposebej intenzivno. Za razmerje lovek - pespa je odloilno e dejstvo, da pes za vodjo kr-dela prepozna in sprejme tudi loveka, svojegalastnika oz. vodnika.

To brezpogojno vdanost svojemu vodji, viso-ko pasjo inteligenco in izredna utila, pred-vsem sluh in vonj, je lovek izkoristil sebi vprid in vzgojil mnoico pasjih pasem, ki mupomagajo pri delu ali mu kot druinski prijate-lji polepajo ivljenje. Pes je tako postal tudidel naega vsakdanjika, tako na deeli kot vmestih, tako na kmekem dvoriu kot v stano-vanjskem bloku.

Poleg vseh dobrih stvari, ki nam jih prinaapasja prisotnost med nami, pa je pes ob nevest-nem lastniku lahko tudi zelo nevarna ival, bo-

disi kot napadalec ali prenaalec za loveka indruge ivali nevarnih bolezni. Ena od nam naj-bolj znanih je urbana virusna steklina. Ker jepes mesojeda ival, je drugae kot rastlinojedeivali (govedo, konji, drobnica ...) vmesni go-stitelj v ivljenjskem krogu kar nekaj za love-ka in rastlinojede ivali zelo nevarnih zajedav-cev. Naj tukaj omenim samo trakuljo, katerejajeca so lahko v iztrebkih okuenega psa.Jajeca zaidejo lahko na primer prek otrokihrok v lovekov organizem ali prek ivalskekrme v organizem domaih ivali, kjer se tra-kulja razvija naprej. Znani so tudi primeri lah-ko celo igrivih napadov psa na otroka, ki sozaradi oka in strahu pustili na otroku psihofi-zine posledice za vse ivljenje. Ne gre prezre-ti tudi estetskega vidika, saj pasji iztrebki obnaih poteh, na javnih in kmetijskih povrinahres ne ponujajo lepega pogleda.

Zaradi natetih nevarnosti in tesnega sobiva-nja s psi smo v drubi prek zakonov na drav-ni ravni ali odlokov na obinskih ravneh posta-vili nekatera pravila, ki bi tudi ljudem, ki nisoljubitelji psov, poveala prag tolerantnosti. e-prav noben zakon ne more nadomestiti kulturein odgovornosti lastnika psa, naj vseeno nate-jem najbolj tipine zapovedi iz normativnihdokumentov.

- Zakon o zaiti ivali pravi, da morajo bitina javnem mestu, to pa je povsod tam, kjer sesreujemo z drugimi ljudmi, psi na povodcu,

nevarni psi pa dodatno opremljeni z nagobni-kom.

- Zakon o divjadi in lovstvu prepovedujespuanje psov v prosto naravo brez nadzora.

- V obinskih odlokih se najbolj pogosto po-javljajo zahteve, da morajo lastniki za svojimivarovanci pobirati iztrebke in jih nekodljivoodstraniti. Pse je prepovedano voditi na otro-ka igria in zelenice v bliini vzgojno-varstvenih ustanov, na pokopalia, na portnaigria, na javne prireditve, na kmetijske povr-ine, kjer se pridelujeta krma in hrana, in nadruge povrine, ki so oznaene s posebnimioznakami. Izjeme so slubeni psi in psi za vo-denje slepih.

Za vsemi temi prepovedmi so seveda tudi do-kaj visoke kazni, ki jih izrekajo inpektorji inredarji.

Obina Preddvor odloka o obveznem ravna-nju lastnikov in skrbnikov psov e nima, seve-da pa omenjena zakona veljata tudi v nai ob-ini. e se bomo lastniki psov zavedali svojeodgovornosti do sebe, do sosedov in drugihobanov, do polj in travnikov, kjer se prideluje-ta krma in hrana, ter do narave in divjih ivaliv njej, potem potrebe po obinskem odloku ni.V nasprotnem primeru pa bo morala tudi obi-na Preddvor po zgledu marsikatere druge tudina tem podroju izostriti splono civilizacijskoin etino odgovornost.

Stane Bergant, Odbor za kmetijstvo

Zanimivosti

18

Ponudbo Bencinskega servisaLogo v Tupaliah dopolnjuje tudi dostava kurilnega olja.

Hitro in ugodno.

Bencinski servis Logo v Tupaliah lahko obiete od ponedeljka do sobote

med 6. in 21. uro ter ob nedeljah in praznikihmed 7. in 20. uro.

LOG

O d

.o.o

., L

JUB

LJAN

SK

A C

. 6

6,

GR

OS

UP

LJE

Pes: nekaterim druinski lan, drugim nadloga

Svetovni prvak uradno iz Preddvora

Konana je letonja sezona svetovnega pokala v biatlonu, v kateri seje v slovenski reprezentanci najbolj izkazal 24-letni Jakov Fak.Zablestel je na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu in na posaminitekmi na 20 km postal svetovni prvak. Poleg tega je s Tejo Gregorin,Andrejo Mali in Klemenom Bauerjem osvojil e srebro na tekmimeanih tafet. To sta njegovi prvi veliki medalji, ki ju je osvojil zaSlovenijo. Biatlonec iz Mrkoplja v Gorskem kotarju na Hrvakem zaSlovenijo nastopa drugo sezono. Stalno prebivalie ima v Preddvoru,kraja mu pa e ni uspelo spoznati. Njegov prvi dom ostaja Mrkopalj,drugi pa je Pokljuka, kjer na pripravah preivi kar okrog dvesto dni vletu. Slovenci smo ga hitro sprejeli za svojega, tudi sam se trudi imbolj pribliati javnosti. Za osvojeno odlije je v imenu obanov esti-tital tudi upan obine Preddvor Miran Zadnikar.

M. B., foto: Toma uteri (SZS)

Koledar prireditev in drugih dogodkov v obini Preddvor za leto 2012Kaj Kje Kdaj Kdo

POHOD GOLI(PRIMORSKI KRAS) Odhod iz Preddvora 24. marca PS Preddvor, Ale Fende, fende.ales@gmail.com, GSM: 051/410 137

OIEVALNA AKCIJA Celotno obmoje 24. marca, Obina Preddvor,obine Preddvor prietek ob 8.00 uri obcina.preddvor@siol.net, tel. 04/2751 000

OBNI ZBOR TD PREDDVOR Poslovalnica TD Preddvor 30 . marca TD Preddvorob 19. uri Brane Likozar, brane.likozar@telemach.net, GSM: 041/351 234

KONCERT MEANEGA PEVSKEGA Dom krajanov Preddvor 31. marca TD Baelj, Rado RoblekZBORA STORI roblekrado@gmail.com, GSM: 041/607 404

POHOD NA KOPITNIK Odhod iz Preddvora 14. aprila PS Preddvor, Rajko Fende, rajkofende@gmail.com, GSM: 040/395 558

SPOMINSKI POHOD 14. aprila OO borcev za vrednote NOBK BOLNICI KOUTA Marjan Gorza, gorza.marjan@gmail.com, GSM: 041/647 215

SREANJE UPOKOJENCEV NA Dom krajanov na Zg. Beli 5. maja DU Preddvor,ZGORNJI BELI Marija Velikanje, marija.velikanje@gmail.com, GSM: 040/557 363

ENODNEVNI IZLET Z DRUTVOM 17. maja OO borcev za vrednote NOBUPOKOJENCEV PREDDVOR K Marjan Gorza, gorza.marjan@gmail.com, GSM: 041/647 215SPOMENIKU IN MUZEJU NA CER

POHOD NA STOJNO Odhod iz Preddvora 26. maja PS PreddvorMateja Udov, GSM: 041/322 490

ENODNEVNI IZLET V KUMROVEC 26. maja OO borcev za vrednote NOBMarjan Gorza, gorza.marjan@gmail.com, GSM: 041/647 215

PRAZNIK GLASBE IN VESELJA otor na dvoriu 25. do 27. maja Media butik, d. o. o., Potoe 33, 4205 Preddvor Tridnevna zabavno-glasbena podjetja Jelovica hie Saa Pivk Avsec, GSM: 051/697 736, prireditev v Preddvoru media.butik@siol.net, www.media-butik.si

STOJNICA NA PRIREDITVI PRAZNIK otor na dvoriu 25. do 27. maja TD Preddvor, Brane LikozarGLASBE IN VESELJA podjetja Jelovica hie brane.likozar@telemach.net, GSM: 041/351 234

v Preddvoru

PRAZNIK GLASBE IN VESELJAGlasbeni pohod na Sv. Jakob Sv. Jakob 26. maja Media butik, d. o. o., Potoe 33, 4205 Preddvor nad Preddvorom Saa Pivk Avsec, GSM: 051/697 736VEERNI PROGRAM otor na dvoriu media.butik@siol.net, www.media-butik.si

podjetja Jelovica hiev Preddvoru

SEMENJ V KOKRIPrikaz gozdarskih bajt - koaric. Kokra, sredie vasi 10. junijaStojnice, pokrite z lubjem, leseni ob romarski cerkvi Turistino drutvo Kokra, Kokra 23, 4205 Preddvorporget in domaa hrana, kvaeni ob 10. uri Rok Valjavec, rok.valjavec@siol.netorehovi truklji z medom, divjainski GSM: 041/427 907gola, domae klobase ...

2. MEDNARODNI EXTEMPORE - Preddvor 15. junija Likovno drutvo PREDDVORSKI SAMORASTNIKI, PREDDVOR 2012 prietek ob 08.00 uri Franc Guek, GSM: 041/532 513

DAN SLOVENSKIH PLANINCEV Odhod iz Preddvora 16. junija PS Preddvor, Ale Drekonja, ales.drekonja@gmail.com GSM: 040/727 496

MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL Preddvor 24. junijaPredstavitev folklornih skupin iz Folklorno drutvo Preddvor, Dvorski trg 18 Preddvor,Slovenije in tujine in praznovanje fdpreddvor@yahoo.com, www.fd-preddvor.com60-letnice delovanja drutva Damjan Kovai, damjan.kovacic@telemach.net, GSM: 040/273 118

1. SKUPINSKA RAZSTAVA ZA Preddvor 29. junija Likovno drutvoOBINSKI PRAZNIK ob 18. uri PREDDVORSKI SAMORASTNIKI, Franc Guek, GSM: 041/532 513odprta bo do sobote, 28. julija

80 LET TURISTINEGA Preddvor 30. junija TD Preddvor, Brane Likozar, brane.likozar@telemach.netDRUTVA PREDDVOR GSM: 041/351 234Slavnostna seja s kulturnim programom, izdaja biltena oz. broure ob obletnici

PETROV SMN Center Preddvora z okolico 1. julija TD Preddvor, Brane Likozarbrane.likozar@telemach.net, GSM: 041/351 234

Prireditve

19

OB

IN

A P

RE

DD

VOR

, D

vors

ki tr

g 1

0,

42

05

Pre

ddvo

r,

20

Seniorji

ivela je v petih dravah

Januarja je v Domu starejih obanov v Preddvoru,kjer ivi zadnjih est let, s svojci in gosti praznovalastoti rojstni dan najstareja obanka Nea Gartner.

eprav Nea Gartner nikoli ni la dale od doma in tudi nikoli nividela morja, je bilo njeno ivljenje nadvse zanimivo. Ni prav velikoljudi, ki so kot Nea preiveli tri vojne, sedem valut, pet dravnih ure-ditev in veliko tekstilno stavko sredi tridesetih let prejnjega stoletja.Nea Gartner je bila namre ena prvih tovarnikih delavk v takratni Ju-goeki v Kranju in udeleenka velike tekstilne stavke leta 1936.

Rojena je bila 21. januarja 1912 v Balju kot nezakonski otrok. e de-setletna je odla sluit v Gorie za pestrno. Ko je pozneje zasluila svojdenar, je skupaj z mamo in oimom kupila hio na Bregu. Leta 1949 seje poroila z Lojzetom, ki ga je spoznala v tekstilni tovarni. Rodili so sejima trije otroci: Zinka, Dani in Rudi. Potem ni ve hodila v slubo,gospodinjila je in z moem obdelovala zaplato zemlje. Vse ivljenje statrdo delala, ukvarjala sta se tudi z overejo, iz ovje volne je Nea plet-la nogavice, jopice in odeje. Ukvarjala se je tudi z nabiranjem zdravil-nih zeli, ob veerih brala o njih in z njimi pomagala sebi in drugim,prepriana, da si do zdravja veliko lahko pomaga sam, malo pa do-htar, so se njenih besed o zdravju ob praznovanju stotega rojstnega dnespomnili svojci. Leta 1999 je ovdovela, pred nekaj leti pa se je naselilav Domu starejih obanov Preddvor, kjer po mnenju svojcev lepo poskr-bijo zanjo. Za praznik ji je voila direktorica doma Andreja Valant,svoji najstareji obanki je za visoki jubilej estital tudi upan obinePreddvor Miran Zadnikar, posebno ganljive so bile estitke njenih trehotrok, sedmih vnukov in devetih pravnukov.

Danica Zavrl lebir

Stoletnica Nea Gartner je januarja praznovala okrogli jubilej. Najstareji obanki jevoil tudi upan Miran Zadnikar.

DOM

STAR

EJI

HOB

ANO

VPR

EDDV

OR, P

OTO

E 2, P

REDD

VOR

RAZVOZ KOSIL NA DOM, POMO NA DOMU IN DNEVNO VARSTVO

V DOMU STAREJIH OBANOV PREDDVOR

Vam as ne dopua, da bi med tednom skuhalikosilo?ivite sami in zaradi starosti ne zmorete poskrbeti za kuho?elite uivati zdravo, uravnoteeno prehrano?Potrebujete dietno prehrano, ki si je ne znate/ne zmorete pripraviti?

Potrebujete nego na domu? Si elite drube ali aktivnega preivljanja

prostega asa?

Dom starejih obanov Preddvor vam ponuja reitev: kosilo vam pripeljemona dom v okviru dodatne storitve Razvoz kosil na dom, ki je namenjenaobanom Preddvora. S storitvijo elimo pripomoi h kvalitetneji in kontinuirani oskrbi ljudi v nji-hovem domaem okolju z zdravo, uravnoteeno in po potrebi dietnoprehrano. Kosilo vam pripeljemo na dom vsak dan v tednu oz. po dogovoru.Dostavljamo ga v termoizolacijski posodi, ki omogoa ohranjanje ustreznetemperature hrane.Cena enega kosila je sestavljena iz dejanske cene kosila in cene prevoza(dostave). Cena za navadno kosilo s prevozom do 10 km od DSO Preddvor znaa 5,95evra, za sladkorno dieto 6,72 evra in za druge diete 6,30 evra.Cena s prevozom nad 10 km od DSO Preddvor pa je 6,31 evra za navadnokosilo, za sladkorno dieto 7,08 evra in za druge diete 6,66 evra.

Dom starejih obanov Preddvor izvaja tudi socialnovarstveno storitev po-mo na domu v obliki socialne oskrbe za obane Preddvora, v okviru katereponuja organizirano obliko pomoi pri temeljnih dnevnih opravilih, gospod-injsko pomo ter pomo pri ohranjanju socialnih stikov osebam, starim nad65 let, invalidom ter kronino bolnim.

V Domu zagotavljamo tudi storitev dnevno varstvo, ki je namenjena ose-bam, starejim od 65 let, ki e ne potrebujejo celodnevne stacionarne os-krbe, si pa elijo drube in aktivnega preivljanja asa ali potrebujejo po-mo, nadzor oz. organizirano obliko bivanja le za nekaj ur dnevno.

e se elite prijaviti na nao storitev ali potrebujeteve informacij, pokliite na tel. t. 04/27-72-545 ali seosebno oglasite v socialni slubi Doma.

DSO Preddvor

Seniorji

21

Pavla in Tone, devetdesetletnikaV zaetku leta 2012 sta devetdeseti rojstni dan praznovala dva Preddvorana, Pavla Tiar in Tone Tiar.

Pavla Tiar, rojena Zadnikar, jepraznovala 6. januarja, Tone Tiarpa 4. januarja. V osnovni oli vPreddvoru sta bila soolca. Ko staimela komaj 19 let, se je priela 2.svetovna vojna. Za veliko mlados-

tnih elja in hotenj sta bila prikraj-ana. Po vojni sta zaivela vsak posvoje. Pavla se je poroila z Aklar-jevim Nacetom iz Poto.

Rodile so se jima tri herke inena izmed njih ivi s Pavlo. Pavlaje e vedno izredno ivahna in bi-stra. V Drutvu upokojencev jebila poverjenica za vas Potoe vekot dvajset let. Leta 1991, ko je bilustanovljen enski pevski zborDU Preddvor, je bila Pavla medprvimi pevkami. Zdaj e nekaj letne poje in pravi, da jo e vekratzamika, da bi se nam spet pridru-ila.

Tone pa si je z eno Anico zgra-dil dom v Preddvoru. Sluboval jev Kranju kot gospodarstvenik. Bilje portnik, veliko sta z eno smu-ala in se tudi drugae rekreirala.

Sedaj pri devetdesetih oba, Pav-la kot Tone, uivata v pokoju inoba sta vesela, ko ju obiejo otro-ci, vnuki in pravnuki.

Obema elimo vse najbolje ine veliko zdravja!

Anica Celar Gorza

prodaja odkup prepis vozil rent a car

SP AVTO d.o.o., Zg. Bela 76, 4205 Preddvorinfo@spavto.si, www.spavto.si

Sebastjan Prestorgsm: 041 614 466, tel., fax: 059 950 288

istilni servis Kristjan Jaovec s.p.Baelj 7 A, PreddvorTel.:040 880 030- ienje poslovnih prostorov- zasebnih hi- ienje preprog

Ponujamo vam: razesavanje strienjetrimanje kopanje nego oi, ues in krempljevcelotno negoprevoz psa do salona in nazaj

Pasji salon BelaLucija Mali, s. p.Potoe 1a, 4205 Preddvorwww.pasjisalon-bela.si

KLUB IVI ZDRAVO IN ZMAGAJ

Pomlad je as, ko zaenjamo razmiljati o poletju, lepi postavi, dobrem poutju ...

tevilka na tehtnici ter slika v ogledalu pa pokaeta tisto,esar si NE elimo videti.

V klubu IVI ZDRAVO IN ZMAGAJ smo zato pripravili

PROJEKT PLAA:- kako trajno zgubiti viscelarno maobo in- kako brez lakote priti do idealne postave

in jo tudi obdrati.

IVI ZDRAVO IN ZMAGAJNekateri so e, drugi so na tej poti. Boste vi ostali zadaj?

Po toi zvoniti bo prepozno ...

KORAJA TOREJ VELJA!

Ve informacij o klubu IVI ZDRAVO IN ZMAGAJin PROJEKTU PLAA:

Luka, tel.: 041/526 766 Brane, tel.: 041 351 234

BR

ANIS

LAV

LIK

OZA

R,

s.p.

, B

RE

GO

BK

OK

RI 1

7,

PR

ED

DVO

R

Naroanje na: 041/ 692 770Delovni as po dogovoru.

www.gorenjskiglas.si

port

22

V letu 2011 smo zaeli dejavnosti in kljunaje bila gradnja modernega centra za porte namivki poleg hotela Bor. Projekt nam je delnosofinancirala Fundacija za port, drugo pa jebilo zgrajeno z lastnimi momi in sredstvi. Na-stal je moderen center, ki so ga igralci razgla-sili za najboljega v Sloveniji. Na naih igri-ih se je zvrstilo ve dogodkov, najpomemb-neje je bilo dravno prvenstvo v odbojki namivki za lane in mlade do 16 let.

Na naih igriih se zbirajo rekreativci in tek-movalci iz cele Slovenije, letos pa bomo pova-bili tudi tuje portnike. V prvem letu se je vla-nilo skoraj sto novih lanov.

V sezoni 2012 bomo zaeli izvajati tudi raz-line portne teaje za otroke, predvsem zaotroke iz obine Preddvor. Sodelovali bomo solami in vrtci v okolici. Ponudili bomo mo-nost raznolike rekreacije, namenjene vsem sta-rostnim skupinam. Vsi ti dejavniki bodo pripo-mogli k ozaveanju pomembnosti rekreacijein porta v obini in ire. Prav tako pa bomoneposredno in posredno irili dobro ime obi-ne in njene prepoznavnosti po Sloveniji in tudiire.

V D Fitko bomo med olskimi poitnicamiorganizirali tudi aktivne Fitkove poitnice zaotroke. Program bo bogat s portnimi, naravo-

slovnimi in kulturnimi aktivnostmi. Fitkovepoitnice bodo potekale od ponedeljka do pet-ka od 7.30 do 15. ure, vse informacije in na-

tanneje termine in programe pa v kratkemobjavimo na spletni strani www.fitko.si.

Sao Rop, predsednik D Fitko

Rekreacija za vse starosti portno drutvo Fitko je bilo ustanovljeno z namenom dviga rekreativne dejavnosti.

Ponujamo vam razpored dogodkov do jeseni.

Konuje se sezona tekmovanj z zranim orojem, pravkar se jekonala dravna liga.

Aprila imamo e dravno prvenstvo, pred tem pa moramo izvesti eregijska tekmovanja, na katerih se lovijo norme, potrebne za nastopna dravnem prvenstvu. Konano je tudi dravno prvenstvo osnovnihin srednjih ol. Strelsko drutvo Preddvor je imelo na tem tekmovanjutiri tekmovalce, ki so po razlinih olah dosegli norme za nastop.Najbolje se je odrezala Gimnazija Kranj, zasedla je konno drugo me-sto. V ekipi sta tekmovala tudi naa strelca Martin iek in DomenFink. Dobro pa sta tekmovala tudi Jakob Jenko za pionirje O Pred-dvor in Luka Podjed za srednjo olo iz ljubljanske regije.

Jeseni smo si zadali nart, da se uvrstimo v 1.B ligo. Zaradi slube-nih in olskih obveznosti se najbolji strelci niso mogli udeleiti vsehtekmovanj in so bili rezultati malo slabi. Konkurenca pa je na tehtekmovanjih zelo mona in neizprosna. Tako smo v 2. ligi severoza-hod dosegli 3. mesto. Posamezno je Nejc Podjed zmagal, 5. mesto jedosegel Martin iek, 16. mesto Mitja imond in 23. mesto LukaPodjed.

Mladinci so zakljuili ligo ekipno na 9. mestu, posamezni uvrstitvista bili Nejc Podjed 9. mesto, Martin iek 13. mesto. Pri kadetih jeLuka Podjed zasedel 12. mesto, pri pi