1. Va{e Visokopreosvet{tenst-

vo, vo edna prilika izjavivte

deka „s# dodeka ima nacional-

{ovinisti vo SPC, ne pos-

tojat uslovi za prodol`u-

vawe na pregovorite”, a

povod za Va{eto reagi-

rawe e povtornoto

intenzivirawe na

negativniot pri-

tisok vrz MPC,

pri {to Srp-

skata Crkva gi

koristi site

vrski vo ekumenata

za da n# ocrni. Dali

Vie kako Episkop

na MPC koj{to

zad sebe ima gole-

ma pastva i

odgovornost za

nejziniot

duhoven

`ivot i

spasenie i

natamu

veruvate

deka vo

sporot treba da

bide involvirana i treta

strana?

16 Premin, Krstovden 2005

I N T E R V I E W c o :

CARS TVOTO

BARAJTE GO

Potrebno e da prodol`i dijalogot pome|u MPC i SPC, ne zaradi dobroto na

MPC, tuku zaradi dobroto na Pravoslavieto. No za toa e potrebno da obezbedime

uslovi. Najosnoven uslov, soglasno crkovniot metod za re{avawe na problemite, e

pokajanieto, odnosno prostuvaweto i baraweto pro{ka.

Mislam deka posle s# {to se slu~i treba da se ostavi da pomine eden period

za sostojbata da se smiri. Vo me|uvreme sekoja strana mora da se vozdr`uva od kakvo

bilo dejstvie {to vodi kon povtorno razgoruvawe na strastite. Mo`ebi e podobro

da se po~eka da pomine i izborot za nov Patrijarh vo Srbija, bidej}i so toa }e se

izbegne projavuvaweto na ekstremni pregovara~i od srpska strana koi{to me|u sebe

bi se doka`uvale koj e pogolem za{titnik na srpskite nacionalni interesi vo bor-

bata za patrijar{iskiot prestol, a na {teta na dijalogot. Toa e dosega{noto iskust-

vo. A po s# izgleda treba da se po~eka i razvrskata na nastanite vo Crna Gora,

bidej}i re{avaweto na crnogorskoto pra{awe vo glavite na nositelite na idejata

za Golema Srbija koi{to se u~esnici vo Soborot na SPC e su{tinski povrzano so

re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Mnogu dobri uslovi za re{avawe na crkov-

niot spor so SPC bi se sozdale koga bi bil re{en aktuelniot spor okolu imeto na

na{ata dr`ava so Republika Grcija, za koe{to izgleda isto taka }e treba da

po~ekame. Vo Makedonskata Pravoslavna Crkva - Ohridska Arhiepiskopija pri

kraj se predvidenite hirotonii na novite Episkopi, a postojat u{te nekolku

strate{ki va`ni, no isprazneti episkopski sedi{ta koi treba da se popolnat.

Otkako i MPC }e gi konsolidira svoite redovi, toga{ vo posilen sostav i od novi

pozicii }e mo`e da se sretneme i da gi prodol`ime razgovorite, i toa najverojatno

pod pokrovitelstvo na Ruskata Pravoslavna Crkva.

Preku svoite pisma i izjavi Patrijarhot Aleksij Vtori ve}e se nametna

kako avtoritet koj{to ne se soglasuva so postojnite sostojbi i re{enija i koj gi

povikuva dvete Crkvi da se vratat na masata na dijalogot. Ruskiot Patrijarh i

Crkva nema da ja propu{tat mo`nosta so re{avaweto na eden vakov klu~en problem,

kako ovoj me|u Makedonskata Pravoslavna Crkva i Srpskata Pravoslavna Crkva, defacto da ja prezemat liderskata pozicija vo Pravoslavnata Crkva, osobeno zatoa {to

se neostrasteni - za razlika od Grcite i od Srbite - vo odnos na pastirskiot i isto-

riski fakt na postoeweto na makedonskiot narod. Ne e dobro vo slu~ajov toa {to

SPC dosega na sekoj na~in go odbegnuva{e posredni{tvoto na Ruskiot Patrijarh.

Carigradskiot Patrijarh i nekoi Episkopi okolu nego i pokraj dobrata volja i na-

mera da pomognat, vo postojnite okolnosti te{ko }e mo`at toa da go storat.

17

N E B E S N O

N A J P R V OM itropolit Strumi~ki Naum

Premin, Krstovden 2005

18 Premin, Voskresenie 2005

BARAJTE GOI N T E R V I E W c o :

CARSTVOTO

Zna~i, potrebno e da postoi treta avtoritetna strana kako svedok i

pomo{nik vo dijalogot, osobeno {to argumentite se na na{a strana. Lo{o }e bide

ako nie se poka`eme nesposobni, pa vo re{avaweto na problemot neposredno se

vme{a Gospod. Gospod sigurno }e najde nekakvo re{enie, samo {to najverojatno toa

nema da bide prijatno za nikogo. Istorijata ni poka`a deka samo pod igoto na rops-

tvoto nametnato od inovernici se prepoznavavme kako bra}a. Samo, toa e re{enie za

nerazumni. Re{enie za razumni postoi, no za toa vo svoe vreme.

2. Mo`ebi za pravoslavnite vernici e razbirlivo toa {to drugi pravoslavni

Episkopi si zemaat za pravo da prosuduvaat {to e pravedno a {to ne e vo na{iot

slu~aj, no sosema e nesfatlivo toa {to Vatikan go krena glasot i zastana zad

raskolnicite. Kakva opasnost se krie zad seto ova za sevkupnata pravoslavna hris-

tijanska ekumena?

Site nie koi `iveeme vo takanare~eniot Zapaden Balkan morame da sfatime

deka sme mu podlo`ni i deka go `iveeme efektot na zatvoren prostor. Toj prostor

go formiraat raznite verski, nacionalni, jazi~ni, komunikaciski, ekonomski, kul-

turni, prostorni, vizni i drugi barieri {to se ispre~eni pome|u nas i Evropa i

pome|u nas i svetot. Ponekoga{ zaradi ova mo`e da se po~uvstvuvame kako da

`iveeme vo eden vid eksperimentalen prostor. Prostor vo koj glavnite eksperimen-

ti se izvr{uvaat so pomo{ na mediumite.

Seto ova e odli~na podloga za srpskata propagandna ma{ina nekontrolirano

da plasira kakvi saka informacii preku na{ite mediumi. Za `al toa se pravi so

pomo{ na nekoi na{i mediumski rabotnici koi se dol`ni da ja kontroliraat vero-

dostojnosta na tie informacii, a koi zaradi svojata neosvestena frustriranost, ili

namerno, nekontrolirano propu{taat s# {to Belgrad servira ovde kaj nas. Taka na

primer, srpskata propagandna ma{ina pronajde dve neinformirani lica od Brisel

(vnimavajte, ne od London ili od Pariz) da izjavat ne{to za navodno nedovolno

po~ituvawe na verskite prava i slobodi vo R. Makedonija i toa go prenese preku

svoite mediumi, a sekako, potoa i preku na{ite, nebare preku svoi, s# so cel da se

sozdade vpe~atok deka Evropskata Unija oficijalno ne{to ni pora~uva i na toj

na~in da se izvr{i pritisok vrz na{ata dr`ava. Od druga strana, re~isi niedna od

na{ite izjavi ne se prenesuva preku srpskite mediumi vo srpskata javnost.

Istoto va`i i vo odnos na Vatikan. I tamu nekoi od srpskite Episkopi gi

iskoristija svoite vrski i poznanstva vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na

Vatikan i dobija nekakva kurtoazna izjava vo korist na Vrani{kovski {to potoa

Premin, Krstovden 2005 19

N E B E S N O

N A J P R V OM itropolit Strumi~ki Naum

mediumski ja plasiraa kaj nas kako seriozna. No, rabotite voop{to ne stojat taka.

Vatikan e premnogu dobro informiran za da si dozvoli takov luksuz i da si go

izvalka ugledot seriozno vpletkuvaj}i se vo ne~esni igri na nekoi poedinci od

Soborot na SPC.

Sepak treba da imame i predvid deka vo site tie ili pri sli~ni idni reak-

cii mo`no e da ima i mnogu politika. Zatoa, i nie kako Crkva neophodno e da sme

poaktivni vo pretstavuvaweto na vistinata za MPC pred drugite Crkvi, a i vo

delot na ona {to se narekuva ‘odnosi so javnosta’.

3. Koga stanuva zbor za poimot ‘raskolnik’, toa sekoga{ vo Makedonija se povrzuva

so edno ime... Imeto kako ime i li~nosta kako li~nost se bitni, no klu~no zna~e-

we vo seto toa ima definiraweto na Ohridskata Arhiepiskopija. Ako se vratime

na korenite, na crkovnata istorija, {to toa zna~i?

Ve}e imam naglaseno deka su{tinsko crkovno ime na Makedonskata

Pravoslavna Crkva e Ohridska Arhiepiskopija. Soglasno istoriskite fakti i

Ustavot na na{ata Crkva, na Crkovno-narodniot sobor vo Ohrid vo 1958 godina

be{e vozobnovena Ohridskata Arhiepiskopija vo liceto na MPC, a Poglavarot na

MPC ja dobi titulata Arhiepiskop Ohridski i Makedonski; slu~uvawe koe SPC vo

1959 godina go potvrdi so svoja sinodska odluka, a {to e u{te pova`no, go potvrdi so

Liturgijata na koja Srpskiot Patrijarh German vo soslu`uvawe so Arhiepiskopot

Ohridski i Makedonski Dositej, kako i so Ba~kiot episkop Nikanor, na 19. 07. 1959

vo Skopje go hirotonisa novoizbraniot episkop Prespansko-bitolski Kliment. Ova

izvorno i su{tinsko crkovno ime na na{ata Crkva, vo ostvarenite sredbi so

drugite sestrinski Pravoslavni Crkvi, nikoga{ dosega ne bilo dovedeno vo

pra{awe, iako ne im e na site seedno.

Ohridskata Arhiepiskopija, kako Crkva od ovie prostori, se temeli vrz

u{te postara Crkva od 6 vek, a toa e Crkvata Justinijana Prima, vo toa vreme treta

po ~est me|u Crkvite, posle Rim i Carigrad. Toa e crkoven kontinuitet na koj{to

sekoj mo`e da mu pozavidi. Nekoi od ohridskite arhiepiskopi duri i se potpi{u-

vale kako arhiepiskopi na Justinijana Prima.

Sosednite narodi vo tekot na vekovite oformile svoi sopstveni centri na

dr`avna i na crkovna mo}, otkinuvaj}i, kanonski ili nekanonski (kako na primer

SPC), teritorii {to se nao|ale pod crkovna jurisdikcija na Ohridskata Arhiepi-

skopija. Tokmu toa e dokaz deka Ohridskata Stolica ne ja poznavale kako svoj

crkoven centar, no dobro znaat i denes deka taa, so Ohridskiot Univerzitet,

Premin, Krstovden 200520

BARAJTE GOI N T E R V I E W c o :

CARSTVOTO

e niven duhoven i kulturen centar - od tuka pa do Rusija - i izvor na nivniot

crkoven, a da ne ka`am i dr`aven identitet.

Vo ova se sostoi vistinskoto dostoinstvo na Ohridskata Arhiepiskopija i

nejzinata golema istoriska uloga. Bo`jata Promisla Ohridskiot crkoven centar go

zadr`ala kako oska okolu koja }e se slu~uvaat site bitni nastani povrzani so vreme-

neniot i ve~en opstoj, blagobitie i identitet na makedonskiot pravoslaven narod.

Ako e Gospod so nas, koj }e e protiv nas?! Zatoa ne mo`eme i nema da dozvolime

nikomu da go prisvojuva imeto Ohridska Arhiepiskopija i titulata Arhiepiskop

Ohridski.

4. Spored seto ona {to go vidovme, Vi se ~ini li deka poslednive nekolku godini

preku „grbot” na MPC se odviva „tivka vojna” protiv Pravoslavieto vo regi-

onot i po{iroko, odnosno deka sega{niot spor e iskoristen za ostvaruvawe na

ne~ii geostrate{ki politi~ki i verski interesi?

Poprvo bi rekol deka nie pravoslavnite sme si krivi za s# lo{o {to ni se

slu~uva i deka preku „grbot” na MPC samo se otkrivaat bolesta i paralizata na

Pravoslavieto, odnosno krajno reduciranata i proma{ena misija i mnogu bledoto

svedo{tvo na Hristos {to nie pravoslavnite mu go pru`ame na svetot. Bolesta se

narekuva etnofiletizam. So prosti zborovi, toa e koga nacionalnite interesi,

onie {to gi nadminuvaat pastirskite dimenzii i preo|aat vo ekspanzionisti~ko-

hegemonisti~ki, se postavuvaat pred interesite na Crkvata i pred zaednicata so

Boga, za na krajot onie {to taka pravat ostanuvaj}i bez blagodatta na Svetiot Duh

da ja izgubat i Crkvata i nacijata, a zaboravame deka Gospod re~e: Barajte go naj-

napred Carstvoto nebesno i s# drugo }e vi se dodade (Mat. 6, 33). Bolesta na

Pravoslavieto mo`eme da ja zabele`ime preku tri pojavi:

a) Prva i najzabele`itelna pojava e organiziraweto na Crkvite vo dijaspo-

rata koe ne e vo soglasnost so svetite Kanoni. Soglasno svetite Kanoni na Crkvata

vo eden grad treba da postoi samo eden Episkop koj ja vozglavuva Crkvata na site

pravoslavni hristijani {to `iveat vo nego (8 pr. na I Vsel. Sobor i dr.). No, bi-

dej}i Pravoslavnite Crkvi vo dijasporata se organiziraat spored na~eloto na

Premin, Krstovden 2005 21

N E B E S N O

N A J P R V Oetni~ka pri padnost, tie za sekoja etni~ka zaednica si postavuvaat i svoj Episkop.

Taka se slu~uva vo eden grad da postojat i desetina pravoslavni Episkopi, {to ne e

soglasno so svetite Kanoni na Crkvata, no i so pravoslavnata dogmatika vo delot na

hristologijata i eklisiologijata. Me|u drugoto, toa e i lo{ znak, odnosno znak deka

pome|u pomesnite Pravoslavni Crkvi s# u{te traat iscrpuva~kite vnatre{no-

crkovni i etni~ki borbi za crkovna i etni~ka dominacija, koe pak istovremeno e i

realen pokazatel deka vremeno sme se otka`ale od misijata na Crkvata kon nadvor,

me|u onie koi{to s# u{te ne gi doprela spasitelnata blagodat Bo`ja {to prebiva

vo nea. Zatoa, ne gledame pravoslavnata vera vo dijasporata, osven incidetno, da se

{iri nadvor od pravoslavnite doseleni~ki zaednici i nivnite crkovni i klubski

prostorii. Sekako, zaradi otsustvo na duhovniot `ivot gi gubime i svoite pravo-

slavni vernici, osobeno mladite koi ve}e ne go ni zboruvaat svojot maj~in jazik,

koj{to pak Crkvite zaradi za~uvuvawe na nacionalnoto go koristat vo svoite bogo-

slu`bi. Makedonskata Pravoslavna Crkva e najmalku vinovna za seto ova, bidej}i

taa samo posledna se vklopi vo ve}e postoe~kata {ema koja{to drugite Crkvi dosega

ja postavile bez da ostavat prostor za drug pastirski izbor, i zatoa MPC e nadvor

od dometot na sudot na koja bilo druga Crkva vo odnos na ova pra{awe.

b) Vtora pojava e proma{enata misija na Crkvite koi{to svojata jurisdikci-

ja ja protegaat nadvor od svoite etni~ki granici. Karakteristi~en i nam najblizok

primer za ova e SPC. Po zavr{etokot na Prvata svetska vojna nejzinata kanonska

jurisdikcija se pro{iri od Makedonija do Slovenija. No, kako {to rekovme, bidej}i

i SPC kako pove}eto Pravoslavni Crkvi boleduva od etnofiletizam, nejzinata, bi

rekle samo nacionalna misija na tie prostori, ostana, normalno, prazna od blago-

datta na Svetiot Duh i e primer za totalno proma{uvawe. Toa zna~i deka site onie

{to se ~uvstvuvaat kako Srbi tradicionalno u~estvuvaat vo nejziniot `ivot, a site

onie {to se pripadnici na druga nacionalnost, zaradi obidot nasilno da bidat

privle~eni i posrbeni, se odvratija od Pravoslavnata Crkva.

M itropolit Strumi~ki Naum

Premin, Krstovden 200522

I N T E R V I E W c o :

CARSTVOTO

Za re~isi sto godini vladeewe so tie prostori SPC bukvalno ne mo`e da se pofali

deka pravoslavno krstila barem eden Slovenec, barem eden Hrvat, barem eden Bosa-

nec, barem eden Albanec, barem eden Maxar. No, zatoa uspea da odvrati od sebe oko-

lu 60% - 70% Crnogorci koi{to zaradi toa organiziraat svoja posebna Crkva, a mo-

`e da se pofali i so demonskata ideja deka tri milioni Makedonci navodno gi od-

delila od zaednica so ostanatite Pravoslavni Crkvi. Toa e edna zla namera koja-

{to pred s# niv duhovno gi razoruva, a ne fakti~ka duhovna i crkovna sostojba.

v) Treta pojava e proma{enata misija na Crkvite vnatre vo nivnite etni~ki

granici. Bidej}i etnofiletizmot go odvojuva sve{tenstvoto od blagodatta na

Svetiot Duh, toa ne mo`e da bide svedok Hristov, odnosno ne e sposobno da go

pomine patot na ‘o~istuvawe’, ‘prosvetluvawe’ i ‘obo`uvawe’, nitu da vodi drugi

po nego. Zatoa imame mnogu tradicionalni hristijani koi{to se toa samo po nekak-

va inercija, a malkumina takvi koi{to vistinski vrvat po tesniot pat nosej}i go

smireno i so blagodarnost krstot Hristov. Pokazatel na vakvata sostojba se na{ite

prazni hramovi. Statistikata e porazitelna i surova. Od stote procenti na

pravoslavno naselenie {to `ivee vo odredena pravoslavna dr`ava odvaj 0,5 % pri-

sustvuvaat na nedelnite bogoslu`bi. Toa se slu~uva na primer i vo Makedonija, koja

do du{a vo sporedba so drugite pravoslavni zemji u{te i stoi nekako dobro, kade

{to od 1 600 000 pravoslavni samo 8000 vernici prisustvuvaat na nedelnite

bogoslu`bi. Vo Srbija prisustvoto na nedelnite bogoslu`bi procentualno e u{te

pomalo. Na golemite praznici, pak, kako {to se Veligden ili Bogojavlenie, ovaa

cifra dostignuva samo od 10% do 15%. A kolku i od ovie 0,5% {to se redovni na

nedelnite bogoslu`bi ima takvi koi redovno se ispovedaat i se pri~estuvaat i

`iveat pod rakovodstvo na duhoven otec, toa e drugo pra{awe. Ako i toa go prove-

rime, toga{ }e se soo~ime so porazitelni podatoci. Zna~i, pokraj vakvata alarmant-

na sostojba prisutna kaj site, za golemo ~udo i sram Pravoslavnite Crkvi s# u{te se

zanimavaat so svojata borba za prevlast. Zatoa, na mesto se zborovite na eden obi~en

~ovek, taksist od Belgrad: „Ma {to pravat ovie na{ive Vladici vo Makedonija? Da

sakaat tie vistinski da rabotat, imaat i ovde dovolno rabota!” Prosto ni doa|a da

vosklikneme: „Taksistot za Vladika, a nekoi Vladici - za taksisti!”

Ova se vistinskite problemi so koi{to denes se soo~uva Pravoslavnata

Crkva, koi treba da se osvestat i re{avaat, a ne postojano, svesno ili nesvesno, da se

prodlabo~uvaat. Vakvata sostojba e znak deka lokalnite episkopalni Crkvi gi vodat

Episkopi koi u{te ne se o~istile od svoite strasti, i nivnata vnatre{na podlo`-

nost na strastite, osobeno na strasta na etnofiletizmot i na visokoto mislewe za

samite sebesi, se reflektira kako vnatre{na me|ucrkovna borba za vlast.

BARAJTE GO

Premin, Krstovden 2005

23

N A J P R V OM itropolit Strumi~ki Naum

Ne gledame vidliv fizi~ki progon nad Pravoslavnata Crkva denes, koj pak kore-

spondira so vnatre{nata duhovna zrelost, osobeno so darot na umnosrde~nata molit-

va kaj progonetite. Toa }e pretstavuva{e potvrda za nejzinata zrelost vo ovoj isto-

riski moment i na{a uteha.

5. Neodamna bevme svedoci na posledniot od mnogute pritisoci vrz MPC so koi

sega se lobira za osloboduvawe na Vrani{kovski. Dali Vrani{kovski pravi nova

verska zaednica ili ja uriva MPC? I u{te: zo{to ne mu se sudi za pronevera na

pari od vernicite, {to pretstavuva krivi~no delo o~igledno za site, tuku popr-

vo e osuden za krivi~noto delo ‘{irewe na nacionalna i verska omraza’, koe pote{-

ko se doka`uva pred Zapad?

Napadot vrz ovie tri komponenti - sve{tenstvoto i narodot, imeto na

Crkvata i titulata na Poglavarot, kako i vrz nejziniot imot - od koi e so~ineta i

preku koi se ozna~uva i se prepoznava sekoja verska zaednica, nepobitno govori deka

glavna cel na Vrani{kovski e raznebituvawe na MPC, a ne formirawe na nova ver-

ska zaednica. Vo prilog na ova govorat slednite dokazi:

Naru{uvaweto na vladenieto na imotot {to MPC go pretrpe od strana na

Vrani{kovski i na negovite sledbenici e prviot nesporen dokaz. Me|u drugite da gi

spomneme samo poznatiot slu~aj na upad vo bitolskata crkva na Sveti Dimitrij vo

obid da izvr{i verski obred i fizi~kata presmetka {to ja predizvika vnatre. Za

ova delo, pokraj odle`aniot pritvor, be{e osuden so kazna zatvor od edna godina,

odnosno dve godini uslovno. Del od vkupno dvete godini i {est meseci kazni zatvor

{to momentalno gi odle`uva e i ednata godina {to ja dobi za upadot vo bitolskata

crkva. Otkako Vrani{kovski i negovite uvidoa deka upadot na tu| imot e mnogu

nepopularno i kaznivo krivi~no delo i sfatija deka nemaat tolku privrzanici za da

prezemat makar eden hram, go napu{tija toj na~in na dejstvuvawe vo praksa, iako ne i

sosema: vo nejzinata odluka za dodeluvawe avtonomija na svojot egzarhat SPC spom-

nuva nekakvi nejzini imoti vo R. Makedonija, iako takvi nema - koi{to im gi ostava

vo nasledstvo na svoite egzarhisti...

Vtoriot nesporen dokaz e nedozvoleniot na~in na koj{to Vrani{kovski se

obiduva da ja registrira svojata verska zaednica, odnosno baraweto za registracija

vo koe go prisvojuva izvornoto, istorisko i su{tinsko crkovno ime na MPC, a toa e

imeto ‘Ohridska Arhiepiskopija’. Vo prilog na ova e i faktot {to vo javnosta

la`no se pretstavuva so titulata ‘Arhiepiskop Ohridski’, naziv {to se sodr`i vo

titulata na Poglavarot na Makedonskata Pravoslavna Crkva.

N E B E S N O

Premin, Krstovden 200524

I N T E R V I E W c o :

CARSTVOTO

Toa e edinstvenata i legitimna pri~ina zaradi koja{to ne dobi dozvola da ja regis-

trira taa verska zaednica. Niedna druga. Taman rabota ako od posle osloboduvaweto

vo 1944 godina gi ~ekavme SPC i Vrani{kovski duri vo 2005 godina da ni ja obnovat

Ohridskata Arhiepiskopija! Podobro da n# nema{e...

I posleden nesporen dokaz e mediumskiot napad koj{to Vrani{kovski go iz-

vr{i vrz li~niot i vrz sve{teni~kiot integritet na Episkopite na Makedonskata

Pravoslavna Crkva, i toa na mnogu nedostoinstven i vulgaren na~in, kako i napadot

vrz integritetot na Crkvata so negirawe na nejzinite Sveti Tajni, zaedno so navre-

data na verskite i nacionalnite ~uvstva na narodot vo Republika Makedonija. Osven

preku li~en mediumski nastap ovoj napad be{e izveden i preku verskite kalendar~i-

wa, crkovnite periodiki i oficijalniot web site na Srpskiot egzarhat, {to e dopol-

nitelna ote`nuva~ka okolnost. Seto ova e evidentirano i dokumentirano. Celta na

ovoj psiholo{ki teror e {to pogolemo otcepuvawe na narod i sve{tenstvo od MPC

i nivno prisoedinuvawe kon novata paralelna verska zaednica.

Nepobiten i o~igleden fakt za site e deka obidot za raznebituvawe na

MPC go pravi za celi i so pomo{ na stranska dr`ava i Crkva, odnosno so pomo{ na

reakcionernite nacionalisti~ki sili, zagovornici na idejata za Golema Srbija {to

dejstvuvaat preku odredeni strukturi na dr`avata Srbija i so pomo{ na istite sili

prisutni vo Sinodot na SPC. Seto ova na site im stana jasno osobeno otkako ofici-

jalni pretstavnici na Srpskata Vlada izvr{ija pritisok vrz Makedonskata Vlada za

osloboduvawe na liceto Vrani{kovski koj e gra|anin na R. Makedonija.

Bez da se me{ame vo rabotata na nezavisnoto sudstvo, kompletnata slika na

slu~uvawata govori deka negovite postapki voop{to ne se naivni i deka ne se rabo-

ti za sudski slu~aj vo koj{to Vrani{kovski e osuden na izdr`uvawe kazna zatvor

zaradi verbalen delikt i vo koj so taa presuda mu se naru{eni verskite prava i slo-

bodi, tuku deka Sudot pravilno presudil i deka negovite postapki gi imaat site

karakteristiki na krivi~no delo na razgoruvawe na verska i nacionalna omraza i

razdor. Pa duri bi rekle deka negovite postapki imaat karakteristiki i na drugi

dejstvija koi{to mo`at da se prepoznaat kako inkriminirani vo 'Glava 28' od

Krivi~niot Zakonik na R. Makedonija so koja se opfateni krivi~nite dela protiv

dr`avata.

Zatoa, ako posle s# nekoj se obide da go oslobodi, prika`uvaj}i go negoviot

slu~aj kako pogre{na odluka na Sudot, takviot neka znae deka samo }e ovozmo`i zloto

da si prodol`i po svojot pat i eventualno da zazeme u{te pogolem prostor. No, ako

SPC i Vrani{kovski se otka`at od patot po koj{to trgnale da go re{avaat

crkovniot spor so MPC, toga{ jas }e bidam prviot koj }e go potpi{e baraweto

BARAJTE GO

Premin, Krstovden 2005 25

N E B E S N O

N A J P R V Oza negovo pomiluvawe i prv {to }e pru`am raka za pomiruvawe

so SPC. Ve}e edna{ naglasiv deka samo vistinata e nepokoleb-

liv temel na pokajanieto (prostuvaweto), koe pak e edinstve-

niot klu~ za re{avawe na me|ucrkovnite nedorazbirawa.

Ne e soglasno so zdraviot razum nekoj da ja proglasu-

va R. Makedonija za zemja vo koja se kr{at ver-

skite prava i slobodi. Naprotiv, makedon-

skiot narod e najverojatno edinstven narod

vo Evropa na koj deneska, vo 21 vek, mu se ne-

priznati istovremeno i verskite i nacional-

nite prava i slobodi.

A zo{to Vrani{kovski u{te ne e osuden

za finansiskata pronevera koja soglasno naodite

na komisijata za vnatre{na kontrola pri Sino-

dot ja ima napraveno i vo trite eparhii vo koi

kako episkop na MPC dejstvuval, za toa }e go

pra{ate nadle`niot sudija {to ja vodi sood-

vetnata postapka u{te od 2002 godina. Ona

{to go otkri vnatre{nata kontrola pri Si-

nodot na MPC be{e isto taka dokumentira-

no i isprateno do SPC, preku Srpskiot Pa-

trijarh Pavle. Zo{to i tie zamol~aa i ni-

{to ne prezedoa pra{ajte gi niv.

6. 17 maj 2002 godina e povrzan so potpi{u-

vaweto na t. n. 'Ni{ki dokument', koj se

nao|a na web-stranicata na SPC. Vsu{-

nost, so nego na MPC $ se dodeluva{e av-

tonomnost i bri{ewe na predznakot

‘Makedonska’. [to se slu~uva{e toga{?

Na tema „MPC - SPC” dosega imam

objaveno preku 170 stranici pi{an tekst: {to

vo mojata kniga „[kola za isihazam”, {to vo

na{iot dneven pe~at, {to na web site-ot na

Makedonskata Pravoslavna Crkva.

M itropolit Strumi~ki Naum

Premin, Krstovden 200526

I N T E R V I E W c o :

CARSTVOTO

I se ~udam koga gledam deka nekoi na{i novinari koi{to ~at-pat i pi{uvaat za

Crkvata, „pobornici” na istra`uva~koto novinarstvo, s# u{te gi nemaat pro~itano.

A dali otkako }e pro~itaat i pravilno }e sfatat, toa e druga rabota.

Edna{ porano objasniv deka sekoj {to vo idnina }e tvrdi deka ova otpadni{-

tvo {to deneska se slu~uva vo Makedonskata Pravoslavna Crkva e posledica na

„Ni{kiot dogovor” neka znae deka svesno ili nesvesno }e bide prodol`ena raka na

srpskata propaganda vo Republika Makedonija. Bidej}i toa e edna od tezite plasi-

rani od Belgrad i od ekipata na Vrani{kovski koi{to ovde kaj nas bea bez proverka

i razmisluvawe prifateni. So samo dva fakti mnogu ednostavno se objasnuva zo{to

ne e to~na taa teza: prv fakt e deka nitu Patrijarhot Pavle vo svoeto pismo od 2002

g.

BARAJTE GO

/ Od intervjuto vo Utrinski Vesnik/

Zo{to Sinodot so godini go tolerira{e samovolieto na ras~inetiot Jovan,

ne se prezemaa merki ni koga eden klirik na MPC podnese krivi~na prijava za

negoviot evidenten kriminal, nitu pak reagiravte koga uporno go kr{e{e

ustavot na MPC. Ne smetate li deka vinata {to denes ni se slu~uva paralelna

crkva, le`i i vo inertnosta na Sinodot?

Svetiot Sinod na MPC mnogu ne{to tolerira, po~nuvaj}i od samiot sebesi pa

natamu. Nema toa mnogu da go objasnuvam, no bitno e slednovo: nitu edna lo{a misla

koja{to ~ovek ja prifatil vo svoeto srce, i nitu eden lo{ zbor koj{to ~ovek go

izgovara, i nitu edno lo{o delo koe{to ~ovek go pravi nema da ostane nekazneto

ako ne se pokae za toa. Toa e duhoven zakon. Odnosno, ako ~ovek ne se pokae za zloto

{to go napravil, toa sekako }e mu se pojavi kako pre~ka vo negoviot `ivot na koj

bilo na~in: ili kako bolest, ili kako nekoja druga nesre}a, ili kako kakov bilo

neuspeh {to go sledi vo `ivotot. Dol`nost e na sekoj pravoslaven hristijanin da

ne odgovara na zlo so zlo, tuku - so dobro, so molitva, so qubov. Samo na toj na~in

mu davame na onoj {to zgre{il vreme za pokajanie i spasenie, a na{ata du{a si ja

~uvame od posledicite na zloto. Hristos e edinstveniot sudija. Od negoviot sud

nikoj ne mo`e da izbega. Nitu pak nekoj }e bide beskrajno toleriran vo ~ineweto

zlo. Pod toj sud, od momentot na grevot, podle`at i site onie koi{to ~ove~ki sud

u{te ne gi osudil. Odlukite na Sinodot se donesuvaat vo ramkite na pogore

ka`anato. Ponekoga{ se prezemaat i sankcii protiv izvesno nedozvoleno odnesu-

vawe kako {to se predvideni so kanonite, no povtorno vo duhot na qubovta, so peda-

go{ka cel.

Premin, Krstovden 2005 27

N E B E S N O

N A J P R V OM itropolit Strumi~ki Naum

so koe gi povikuva Episkopatot, sve{ten-

stvoto i narodot vo Republika Makedoni-

ja vo kanonsko i liturgisko edinstvo so

SPC se povika na nekakov 'Ni{ki dogo-

vor' nitu pak biv{iot Povardarski Mi-

tropolit prifa}aj}i go toj povik objasni

deka toa go pravi vrz osnova na dogovore-

noto od Ni{. Dokumentite si postojat,

sekoj mo`e da proveri. Idejata im tekna

otposle, kako dobar izgovor pred ostana-

tite Crkvi i so cel da prela`at nekoi

naivni vernici na MPC. I vtor fakt de-

ka toa {to go pravat voop{to ne se zasno-

va na Ni{kiot raboten dokument e sled-

novo: vo oficijalnata korespondencija

me|u srpskite egzarhisti i Srpskata Pa-

trijar{ija nikade ne se spomnuva imeto

‘Makedonska Pravoslavna Crkva’ kako

prima~ ili ispra}a~ na dopisot, onaka

kako {to toa be{e dogovoreno vo '~len

14' od rabotniot dokument vo Ni{. A ka-

ko i da se spomne, koga site tie zaedno, i

Belgradskata Patrijar{ija i grotesk-

niot egzarhat, pravat nevideno pastirsko

proma{uvawe - ne priznavaat postoewe

na makedonski narod!?

Ni{kiot raboten dokument e sa-

mo maska za otpadni{tvoto {to potoa se

slu~uva{e vo MPC, a vistinska pri~ina,

{to e op{t vpe~atok kaj site {to go poz-

navame redosledot na nastanite, e deka

Vrani{kovski priklu~uvaweto kon SPC

go napravi so cel da ja so~uva svojata vi-

soka crkovna pozicija. Pokazatel za toa e

kriti~noto vreme {to go odbra za toj svoj

poteg: priklu~uvaweto go napravi vo mo-

menti koga vnatre{nata kontrola na Sve-

tiot Arhierejski Sinod na MPC ve}e po-

~na da go razotkriva negovoto nezakonsko

finansisko rabotewe.

Ona {to e bitno za rabotniot do-

kument od Ni{ e faktot deka kakov bilo

kone~en dogovor so SPC prifa}a ili od-

biva samo SAS na MPC, isto kako {to i

Soborot na SPC gi potvrduva ili gi od-

biva pregovara~kite dostignuvawa na

svojata komisija. Zatoa, na{ite potpisi

se irelevantni vo slu~ajov. Inaku, zo{to

ima{e potreba da se svika Soborot na

SPC za da se izjasni po povod Ni{kiot

raboten dokument ako za toa odlu~uvavme

ili bevme ovlasteni nie na nivo na ko-

misii? Ili zo{to be{e potrebno da se

svika sednica na SAS na MPC za da se

izjasni po rabotniot dokument od Ni{?

Jasno e deka bez soglasnost na dvata Si-

noda i bez potpisite na dvajcata Pogla-

vari nikakov dogovor ne mo`e da bide

prifaten i validen i samo zlonamerno

mo`e da se nare~e dogovor. Zna~i, nitu

Patrijarhot Pavle i biv{iot Povardar-

ski Mitropolit se povikaa na nekakov

'Ni{ki dogovor' pri formiraweto na

Srpskiot egzarhat vo Makedonija, nitu

pak Srpskiot egzarhat sproveduva takov

dogovor, nitu pak takov dogovor postoi.

Postoi nacrt-dogovor kako rabotna ver-

zija vrz koja u{te treba da se vosoglasu-

vaat stavovite na dvete komisii.

Premin, Krstovden 200528

I N T E R V I E W c o :

CARSTVOTO

Vo Ni{ glavno potpi{avme zaradi vosoglasuvawe na eklisiolo{kite, liturgiskite

i kanonskite pra{awa pome|u nas. Na ~isto teolo{ko nivo postignavme eden dogo-

vor so SPC mnogu popovolen otkolku {to na primer Bugarskata i Gr~kata Crkva

imaat so Carigradskata Patrijar{ija. Tie dve Crkvi obvrzani se da odat vo Cari-

grad za varewe na Svetoto miro (so koe se sovr{uva Svetoto Kr{tevawe) i od tamu

go dobivaat, so {to se doveduva vo pra{awe i samata nivna avtokefalnost, a nie

izdejstvuvavme Svetoto miro da go varime i vo Skopje. Toa be{e petti po red rabo-

ten dokument me|u dvete delegacii, iako prv potpi{an, no ne treba{e da bide i

posleden.

Nie, kako komisija, i samite bevme svesni deka ne mo`evme da go odbranime

toj dokument pred Svetiot Sinod na MPC, nitu pak sakavme, bidej}i otkako bez-

malku i bez pogolemi nesoglasuvawa ja utvrdivme crkovnata sodr`ina na rabotniot

dokument, nie vedna{ se razidovme i se sudrivme so srpskata komisija koga na red

dojde politi~kata dimenzija i sodr`ina na dogovorot. Nie znaevme deka ne mo`eme

da go objasnime neprifa}aweto od srpska strana na pastirski i crkovno izdr`aniot

termin 'samostojnost' namesto politi~ki optovarenite termini 'avtonomija' i

'avtokefalija' i znaevme deka ne mo`eme da go objasnime pastirskiot apsurd, odnos-

no nepostoeweto na imeto ‘Makedonska Pravoslavna Crkva’ vo celiot dokument,

nitu pak sakavme. Zatoa u{te na samiot raboten sostanok vo Ni{, a toa stoi negde

vo zapisnicite, i na{i i nivni, jasno im predo~ivme i gi predupredivme srpskite

delegati deka bez terminot ‘samostojnost’ i bez imeto ‘Makedonska Pravoslavna

Crkva’ nema nikakov dogovor so niv nitu vakov dogovor mo`e da pomine kaj Svetiot

Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Toa i se slu~i. U{te na

prvata sednica na na{iot Sinod posle Ni{ rabotniot dokument be{e ednoglasno i

bez diskusija otfrlen kako pastirski nedooformen, so nade` na pastirski podobro

re{enie po prodol`uvaweto na razgovorite.

Bitno e deka so neprifa}aweto na na{eto ustavno ime - Makedonska

Pravoslavna Crkva - i so neprifa}aweto na samostojniot status vo Ni{kiot

raboten dokument od strana na SPC i posle scenarioto ‘Vrani{kovski’ {to tie vo

o~aj go organiziraa, jasno za site se projavi ~isto politi~kata dimenzija na proble-

mot me|u na{ite Crkvi.

BARAJTE GO

Premin, Krstovden 2005 29

N A J P R V O

7. Sinodot na MPC po~na da gi vozobnovuva svoite redovi, odnosno so hirotoni-

ite na trojcata novi Episkopi Crkvata mu odgovori na neprijatelot deka e

`ivotvorna, silna i ima energija da gi prebrodi site krizi. Kolku ovaa nasoka soz-

dava mo`nosti za stabilizirawe na polo`bata na MPC, no i za otvorawe kanal

za komunikacija so drugite Crkvi, koi dosega od SPC slu{aa za t. n. razno-razni

„crni petna” vo na{iot Sinod?

Ve}e vidovme deka problemite me|u Crkvite se dol`at na etnofiletizmot

i na zarobenosta od strastite, koja pak ja lociravme tokmu kaj onie {to treba da ja

vodat pastvata. Zatoa, neophodno e me|u nas da se namno`i onoj kov na pastiri

koi{to od svoite duhovni po~etoci i so sevkupniot svoj li~en razvoj se vgradile i

rastele vo pazuvite na Crkvata, o~isteni, prosvetleni i obo`uvani od Bo`estvena-

ta blagodat vo nea, i koi shodno na svojot blagodaten duhoven rast }e odgovorat na

pastirskiot priziv i }e go ponesat ~inot {to mu soodvetstvuva.

Zna~i, ni trebaat Pastiri koi }e go vozobnovat pravoslavniot duhoven

`ivot i }e go razgorat oginot na verata, koi vo praksa i so li~en primer }e go aktu-

eliziraat Svetoto Predanie, koi }e se gri`at za edinstvoto i prvenstvoto po ~est

me|u Crkvite, koi }e go so~uvaat dostoinstvoto (eklisijalnata polnota) na lokalna-

ta episkopalna Crkva, kako i pastirskiot avtoritet i kredibilitet na Pomesnata

Crkva. So eden zbor, potrebni ni se sveti lu|e. Pojavata na takvi Episkopi sigurno

}e gi olesni komunikacijata i zaedni~areweto na Crkvite vo Hristos i }e pridone-

se za razre{uvawe na problemite. Ova va`i za site Crkvi, osobeno za onie ~ii pre-

tenzii za vlast se protegaat nadvor od nivnite kanonski granici i koi imaj}i ja gre-

data vo svoeto oko, se obiduvaat da ja izvadat raskata od okoto na svoite bra}a so

krajno nesoodveten i grub instrument, paralelna erarhija.

I u{te ne{to, nikoj ne e bez grev, osven samo Gospod. No, odekot i

posledicite od grevot na nekoj na~in ostanuvaat vo ramkite na konkretnata li~nost,

ako taa pa|a no stanuva, gre{i no se kae vo Gospoda. Onoj {to znae {to e pokajanie,

veruva i vo pokajanieto na drugite i vo negovata sila. Onoj {to ne znae {to e poka-

janie, ne veruva ni vo pokajanieto na drugite. Samo nepokajaniot grev e realen

potencijal i osnova za u{te pogolem grev i od toa treba site da se ~uvame. Zatoa se

slu~uvaat grevovi koi bezdrugo se prelevaat i gi nadminuvaat ramkite na edna

M itropolit Strumi~ki Naum

N E B E S N O

Premin, Krstovden 200530

I N T E R V I E W c o :

CARSTVOTO

li~nost i predizvikuvaat golemo zlo. Takov e na primer grevot protiv edinstvoto

na Crkvata i koga nekoj svesno i namerno pravi dela {to gi prodlabo~uvaat crkov-

nite razdori. Za takov grev re~eno e deka ne go mie ni krvta ma~eni~ka. A za onie

{to }e donesat mir e re~eno: Bla`eni se mirotvorcite, za{to tie sinovi Bo`ji

}e se nare~at (Mat. 5, 9). Sekoj neka si go odbere patot...

8. Zo{to vo rabotata na Sinodot na MPC ne se vklu~eni novite Episkopi? Znaeme

deka kanonski ova pra{awe e diskutabilno, no stanuva zbor za zna~ajni i za istoris-

ki momenti za na{ata Crkva i za makedonskata dr`ava.

Novite Episkopi se vklu~eni vo rabotata na Svetiot Sinod. Sekako, od ekli-

siolo{ka gledna to~ka nivnoto u~estvo vo Sinodot e diskutabilno, no od perspekti-

va na problemite vo koi se nao|ame, kako i zaradi nivniot voved vo rabotata na Sino-

dot, bi rekol deka nivnoto u~estvo e neophodno. Isto taka, nivnoto u~estvo e neophod-

no i zaradi edinstvoto na Sinodot, bidej}i drugo e koga zaedno delime lo{o i dobro,

i drugo e koga zaedni~ki go nosime krstot.

I na krajot, neizbe`no e pra{aweto: ne mislite li deka za nesoodvetnite

potezi na crkovniot vrv na MPC, za pasivnosta i lo{ata kadrovska politika, so

pregolema lesnotija vinata postojano ja prefrlate na novinarite?

Videte, treba mnogu vnimanie i poznavawe koga se pi{uva za Crkvata. Re~eno e: koga

govorite za crkovno lice ili za crkovni sostojbi - vnimavajte! Ili }e bide visti-

na ona {to go tvrdite, odnosno }umurot }e bide oladen pa }e si gi izvalkate

racete, odnosno du{ata, ili }e prenesuvate neprovereni informacii pa }e fatite

`ar vo raka i mnogu }e se izgorite, odnosno }e $ na{tetite na svojata du{a. I vo

dvata slu~ai, }e priznaete, e dosta nezgodno. Najdobro e da se prenese informacija

od proveren izvor bez mnogu da se komentira, i toa ako se raboti za informacija

{to nadgraduva, a ne za informacija {to ru{i. A mnogu e lo{o da kritikuvate vo

nevreme, osobeno koga nemate poim za su{tinata na ne{tata. Vo sekoj slu~aj, no-

vinarite se najmalku vinovni za ona {to se slu~i. Odgovornosta e samo vo dvata

Sinodi na Crkvite, osobeno vo Belgradskiot, koj gi pru`a svoite grablivi race

(svojata perverzna glupost) nadvor od negovite granici.

(Od intervjuto vo „Utrinski Vesnik”)

BARAJTE GO

N A J P R V OM itropolit Strumi~ki Naum

N E B E S N O

9. Vo procesot na vozobnovuvawe na manastirite, odnosno na mona{tvoto, i na

aktivniot `ivot vo Crkvata pod duhovno rakovodstvo, MPC vo posledno vreme

polo`i navistina avtenti~ni temeli, za {to vie imate zna~aen udel. Ima{e

lo{i momenti koga bevte prozivani za odredeni sostojbi vo mona{tvoto.

Vo ovoj proces Vie istrajavte, dali vo nego se u{te nao|ate inspiracija?

Kako prvo, vozobnovuvaweto na mona{tvoto e Bo`ja rabota, a ne ~ove~ka, i

mnogu ubav znak za R. Makedonija. Kogo, pak, Bog }e go upotrebi kako instrument za

toa vozobnovuvawe, toa ne e va`no.

Vozobnovuvaweto na mona{tvoto vo smisla na brojnost na manastiri i lu|e

e edna rabota, a vozobnovuvaweto vo smisla na kvalitet na pravoslavniot duhoven

`ivot e druga rabota. Samo vtoroto e vistinski neophodno i e glavna pri~ina za

neprestajna inspiracija i za mene samiot i za onie koi{to duhovno gi rakovodam.

Celta e umnosrde~nata molitva. Monahot bez taa molitva ne e monah. Takviot monah

samo po svojot nadvore{en izgled se razlikuva od laicite. Nemaweto na umnosr-

de~na molitva kaj monahot e znak deka srceto mu e zarobeno od strastite, osobeno od

strasta na visokoto mislewe za samiot sebesi, i deka umot mu e neprosvetlen. Edno e

intelektualen ili opiten um, a drugo ‘prosvetlen’. Bez umnosrde~na molitva nema

prosvetlenost na umot. Monasite bez toj dar i mo`e da funkcioniraat dodeka se vo

blagoslovot na poslu{anieto na duhoven otec, osobeno na onoj koj e nositel na darot

na umnosrde~nata molitva, no ne i nadvor od toj blagoslov.

Zada~a na duhovniot otec koj{to go ima darot na umnosrde~nata molitva e da

ostavi svoi naslednici nositeli na istiot dar. Toa sekako ne zavisi samo od nego

tuku i od podvigot na u~enicite i osobeno od darot Bo`ji. Ako toa ne go postigne,

ni{to ne napravil. Posle negovata smrt mona{tvoto {to bilo pod negovo duhovno

rakovodstvo }e prodol`i da `ivee po nekoja inercija, dodeka povtorno ne zamre.

Manastirite, pak, povtorno }e ~ekaat da se pojavi nositel na darot na

umnosrde~nata molitva za da za`iveat. No Gospod }e ne ~uva od takvo zlo!

Gospod ja neguva i ~uva Svojata Crkva.