Glasilo 2013/2014

OSKAR ČASOPIS OSNOVNE ŠOLE OSKARJA KOVAČIČA

2013/2014

2

Šolsko leto 2013/2014

OSKAR ČASOPIS OŠ OSKARJA KOVAČIČA, LJUBLJANA

www.ososkar .s i

Zbiranje pri spevkov:

Učitel j i in uč ite l j ice OŠ Oskarja Kovač iča

Oblikovanje :

Primož Jan

3

DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO

VELIKO USPEHOV NA

VAŠI POTI!

2013/2104

4

V 2. B RAZREDU RADA HODIM V ŠOLO, KER IMAMO ZELO PRIJAZNO UČITELJICO. NI MI VŠEČ

SLOVENŠČINA IN OKOLJE. RADA SE UČIM MATEMATIKO. V ŠOLI SE DOBRO

POČUTIM, KER IMAM DOBRE PRIJATELJICE. VČASIH SE TUDI IGRAMO. ŠOLA JE

KUUL!!!!! AMADEA JORDAN

RADA HODIM V ŠOLO. VŠEČ MI JE LIKOVNA, KER

RADA USTVARJAM. UČITELJICA MAJDA JE ZELO

PRIJAZNA IN NAS VELIKO NAUČI. PRI MATEMATI-

KI MI NISO VŠEČ RAČUNI NA MINUS.

LEJA DEJAK

V ŠOLO RADA HODIM, KER DELA-

MO TAKE STVARI, KI SO MI VŠEČ.

IMAMO PRIJAZNE UČITELJICE IN

IMAM VELIKO PRIJATELJIC.

TIJANA SIMIKIĆ

V ŠOLI MI JE VŠEČ TELOVADBA IN SLOVENŠČINA. RADA SE

IGRAM IN PLEŠEM. NAJRAJE IMAM IGRANJE NA IGRIŠČU.

MAŠA BAJT

V RAZREDU NAS JE 18. V ŠOLI SE VELIKO

NAUČIMO. OB PONEDELJKIH MI NI VŠEČ, KER

IMAMO PET UR. POLEG MENE SEDI KAJA.

JULIJA GOLOB

IMAMO ZELO PRIJAZNO UČITELJICO. VELIKO PIŠEMO IN RAČUNAMO. PO KOSILU GRE-

MO VEN IN SE IGRAMO IN LOVIMO. POTEM DELAMO NALOGO. IMAMO TUDI LIKOV-

NO IN ŠPORTNO.

ANJA OVEN

VŠEČ MI JE, KO JE LIKOVNA IN KO-

NEC POUKA.

FILIP ČIVOVIĆ

5

Pepetov dom je bila pritlična sobica, ki je skozi ogromno okno dobi-

la veliko svetlobe. Oprema je bila bolj bogata: stol z blazinami, pos-

tlana postelja in velika miza. Ob zadnji steni je bila velika peč, ki je

ogrevala cel prostor. Zraven peči je stal štedilnik, kjer se je grel lo-

nec z juho. Pepe je imel ob prvi steni veliko orodja.

Anton Toni Lenarčič

Pepetov dom je bila velika

soba, ki je bila zelo osvetlje-

na. Oprema je bogata in le-

pa, zelo lepi in bogati so

stoli, ima lepo in dobro po-

steljo in veliko mizo. Ob

zadnji steni je velik kamin,

kjer se je kuhala zelo dobra

večerja.

Leon Pernovšek

3. D JE MOJSTRU PEPETU

PRIČARAL LEPO

IN UDOBNO SOBO

Pepetov dom je velika hi-

ša, ki je dobivala veliko

svetlobe. Oprema je bila

zlata. Stoli so bili celi, mi-

za se blešči in postelja je

velika. Ob zadnji strani je

bilo veliko ognjišče, kjer

je gorel ogenj.

Neja Žagar

Pepetov dom je bila velika hiša, ki je

dobivala veliko svetlobe s stopnišča.

Oprema ni bila skromna: velik fotelj,

velika postelja in lepa miza. Ob zad-

nji steni je bilo veliko ognjišče, kjer

je gorel ogenj.

Julija Gornik

6

KA

J ME

ZA

NIM

A?

NOŽI

Na terenu boste potrebovali nož. Dobri noži niso poce-

ni, a vam bodo prišli še kako prav. Lahko izbirate med

nerjavečim jeklom ali mačeto. Dobre mačete ali noži

vam bodo prišli še kako prav.

PREŽIVETJE V NARAVI

SOLZE, DUH, VOLJA DO PREŽIVETJA

Če želite biti dokaj dober skavt, morate te-

lovaditi in se pravilno prehranjevati. Izognite

se krofom, čipsu, bombonom, beli moki in

drugim sladkarijam in odvečnim maščobam.

PREHRANA

Osnovno pravilo: če svoj stroj dobro hranite

in ga oskrbujete s čistim gorivom, bo dobro

deloval. Če želite biti kar se da uspešni pri

telesni dejavnosti, je najpomembneje, da se

pravilno prehranjujete.

7

NETIVO

Netivo je droben material, ki se

zlahka vžge s svojim plamenom,

vname manjše kose običajne kur-

jave. Ostružki z lubja so krasno

netivo.

PRIPRAVE

Zelo velikokrat se ne najde najboljših stvari. S seboj

vzemite naslednje: spalno vrečo, šotor, opremo za ku-

ho in jedilni pribor, suha oblačila, nepremočljivo jakno,

fotoaparat, prvo pomoč, kresila, netiva, hrano, stekle-

nice za vodo, nože, sekire, žage, mačete. Najboljše

pravilo je, da pustite iPad doma in prisluhnete žvrgo-

lenju ptičkov.

Nejc Goli, 4. d

(prirejeno po knjigi Preživetje v naravi Beara Gryllsa)

Slika: Lucija Makuc, 4. d

8

RAZISKOVANJE

VESOLJA V prostem času rad raziskujem vesolje. Samostojno raziskovanje vesolja

je dejavnost, pri kateri vesolja ne raziskuješ s posebnimi sateliti ali tele-

skopi, temveč je vse, kar potrebuješ, knjige o vesolju in astronomiji,

računalnik, začetni teleskop, daljnogled in zvezek za zapisovanje ter ma-

lo zanimanja za to dejavnost.

S samostojnim raziskovanjem vesolja se ukvarjam že dobra štiri leta.

Vse skupaj se je začelo, ko sem gledal oddajo o vesolju. Ko sem slišal

stavek, da so otroci še premajhni za raziskovanje vesolja, sem si prise-

gel, da bo pregovor »dejanja so močnejša od besed« držal kot pribito.

Koliko časa na dan porabim za moj hobi, je odvisno od časa, ki mi osta-

ne poleg obveznosti, ki jih imam v šoli.

Vse pripomočke sem dobil v trgovini, knjigarni, dve knjigi, ki pa sta mi

najbolj pri srcu, sem dobil na ljubljanskem knjižnem sejmu.

O vesolju vem že marsikaj: Vesolje je neskončen prostor, ki ga zapolnju-

jejo različna nebesna telesa. Nekatera od njih lahko v jasnih nočeh opa-

zimo tudi na nebu. Večina astronomov je prepričanih, da je vesolje na-

stalo pred približno 13,7 milijardami let z velikim pokom. V vesolju se

nahajajo tudi meteoriti, nekateri med njimi so imeli takšno silo, da so se

združili v planete.

Ali ste vedeli, da je Luna od Zemlje oddaljena malo več kot eno sve-

tlobno sekundo? Ali ste vedeli, da je Sonce od nas oddaljeno osem sve-

tlobnih minut?

Pri vesolju me še vedno muči vprašanje, ali smo v vesolju sami. Ravno

zaradi tega me je samostojno raziskovanje vesolja najbolj pritegnilo.

V prihodnosti se nameravam vključiti v kakšen klub astronomije, še po-

sebej pa se bom potrudil pri tem, da bom astronom, ker želim biti prvi,

ki bo v naši družini to poskusil.

Če mi morda ne uspe, mi preostane vsaj še astronomija kot hobi.

Matic Nered, 6. c

9

KLEKLJANJE Za klekljanje sem izvedela od mami, saj prihaja iz krajev, kjer so se klekljanja

učili že v osnovni šoli skoraj vsi otroci.

Klekljanje je obrt, pri kateri klekljarica s kleklji izdeluje čipko.

Klekljanje se je rodilo v Idriji in njeni okolici (Spodnja Idrija, Trnovski gozd,

Cerkljansko). Razširjeno pa je tudi na Žirovskem in v Selški dolini. Klekljarice

so pozimi delale ob petrolejki, poleti pa na soncu na dvorišču. Klekljarice so

predvsem ženske in otroci (moški zelo redko, čeprav se sedaj tega učijo tudi

fantki). Medtem ko so klekljarice klekljale, so se pogovarjale, pele in se druži-

le. Večinoma so klekljale za cerkve in za služenje denarja za osnovne življenj-

ske potrebščine. Večinoma so svoje izdelke po drugi svetovni vojni prodajale

v Italijo. V teh krajih pa je tudi vsako dekle, ki se je poročilo, imelo v svoji po-

ročni skrinji klekljano posteljnino, prte in zavese.

Tudi sama sem si po ogledu nekaj razstav čipk želela klekljati. Mami je izvede-

la za tečaj klekljanja v Salezijanskem centru na Rakovniku. Tako sva se z mami

odpravili vpisat v tečaj. Stara sem bila osem let in edini otrok med odraslimi

ženskami, ki so večinoma že znale klekljati.

Za klekljanje potrebuješ: bulo (blazino, napolnjeno z žagovino), košarico, ki

se prilega buli, klekeljne, bucike, sukanec (različnih barv), papirc (vzorec, ki ga

klekljaš), kvačko, škarje.

Na tečaj sem hodila dve leti enkrat tedensko po dve šolski uri. Začela sem z

osnovami, to je kitka in ris. Težave so mi delale bucike in kvačka. Izdelala sem

ogrlico za mami, broško za mami, sliko medveda, rožo in ribico. Gospe, ki so

skupaj z mano obiskovale tečaj, so izdelovale raznobarvne uhane, prtičke,

ovratnike ...

Izdelki iz čipk so zelo lepi in cenjeni. Zaenkrat sem s klekljanjem prekinila, saj

so me pritegnila druga ročna dela. Sedej izdelujem ogrlice, uhane, zapestnice,

slike s servietno tehniko, gobeline in pletem zapestnice.

K izdelovanju čipk se bom zagotovo še vrnila, saj je to zanimivo preživljanje

prostega časa.

Ana Šteblaj, 6. c

10

BRALNI

KLUB

BRANJE JE

ZA DUHA TO,

KAR JE

TELOVADBA

ZA TELO.

(R. STEELE) PRAVLJICE, KI SO MI JIH

PRIPOVEDOVALI V OTROŠTVU,

IMAJO GLOBLJI POMEN KAKOR

RESNICE, KATERIH ME JE

NAUČILO ŽIVLJENJE.

(F. SCHILLER)

Pri bralnem klubu se pogovarjamo o knjigah. To mi je zelo všeč, saj rada be-

rem. Pogovarjali smo se o knjigah ČUDAKOV BOJ, POJDI Z MANO, RDEČA

KOT KRI, BELA KOT SNEG, SE VID'VA SIMON, VELIKE ZELENE OČI…

Knjiga Čudakov boj mi je bila všeč, ker pripoveduje o fantu Danielu, ki ima ze-

lo rad matematiko. Zaradi tega ga skupina fantov izziva in mu nagaja. Med po-

letjem odide na tabor. In uganite, kdo gre na isti tabor? Fantje, ki so mu naga-

jali.

Rada berem tudi knjige o vampirjih, grozljivke, pa tudi kakšne kriminalke.

Pri bralnem klubu sem slišala tudi za akcijo, ki je objavljena v reviji Kekec:

»IŠČEMO NAJKNJIGOJEDO SLOVENSKO DRUŽINO«. V tem tekmovanju

sodeluje tudi moja družina in od septembra do zimskih počitnic smo prebrali

119 knjig.

Freia VERBINC, 7. d

11

V bralnem klubu sem zato, ker rada berem. Pri bralnem klubu se pogovarja-

mo o knjigah, ki smo jih prebrali, ali pa se pogovarjamo o knjigah, ki jih ima-

mo v knjižnici na ogledu. Zelo mi je bila všeč knjiga, ki sem jo predstavila:

HUGO CABRET: roman Briana Selznicka v besedi in sliki.

Nika VADNJAL, 7. a

To je krožek, pri katerem se pogovarjamo o najrazličnejših knjigah. Med sabo

si izmenjujemo mnenja o knjigah, ki so nam všeč. Skupaj določimo knjigo, ki

jo vsi preberemo in iz nje napišemo knjižno uganko ali pa jo predstavimo na

plakatu Moja naj knjiga. Na klubu mi je zelo všeč, saj tako širim svoj izbor

knjig in jih rada predstavim drugim.

Karmen ŽNIDARŠIČ, 8. c

Ker zelo rada berem, na bralnem klubu zelo uživam. Najboljše pa se mi zdi,

da se v petek že na preduri pogovarjamo o knjigah.

Klavdija ŽNIDARŠIČ, 8. c

V bralnem klubu, ki poteka v knjižnici vsak drugi petek ob 7.30, je

zelo zabavno. Preberemo knjigo, se o njej pogovorimo in napišemo

obnovo. Vsak, ki rad bere, vabljen v knjižnico.

Nika PREDALIČ, 7. a

12

PO

PO

TO

VA

NJA

FIRENCE

Med počitnicami sem se z družino odpravil na zgodovinski potep po Firen-

cah.

Firence so glavno mesto pokrajine Toskane v Italiji. Ime so dobile po rimski

besedi FLUENTIA, kar je pomenilo mesto med dvema rekama.

Firence ležijo ob reki Arno in danes štejejo okoli 400.000 prebivalcev. To je

malo manj kot za dve Ljubljani. Prebivalci se v glavnem ukvarjajo s turizmom,

nekaj pa je tudi industrije in vinogradništva.

Mesto se je zelo razvilo v srednjem veku. Takrat je postalo center evropske

trgovine. Največji razvoj so Firence dosegle, ko je mestu vladala družina Me-

dičejcev. Ker so bili zelo bogati, so podpirali umetnost. Tako danes Firence ve-

ljajo za zibelko renesanse. Veliko najboljših umetnikov tistega časa se je rodilo

ali pa vsaj živelo v Firencah.

Med največje umetnike spadajo kipar

Donatello, Leonardo da Vinci, Miche-

langelo in slikar Raphael. Kako si jih

zapomnite? - Tako, da poznate imena

Ninja želv!!!

V Firencah smo videli katedralo z naj-

večjo kupolo, do katere smo se povz-

peli po 463 stopnicah.

Zraven katedrale stoji krstilnica, ki je

najstarejša stavba v Firencah. Za izde-

lavo zlatih vrat krstilnice je umetnik

Giotto potreboval kar 21 let.

13

Ponte Vecchio ali stari most je najstarejši most čez reko Arno. Včasih so bile tu

mesnice, ker pa je smrdelo, so jih odstranili in

danes so na njem zlatarske delavnice.

Galerija Uffizi hrani največjo zbirko del rene-

sančnih umetnikov. Najbolj znano delo je mor-

da Botecellijeva slika Rojstvo Venere.

V Galeriji Academia pa si lahko ogledate Mi-

chelangelov kip Davida.

Fi-

rence in Toskana pa sta znani tu-

di po dobri hrani. Meni je bil naj-

bolj všeč sladoled, ki je včasih

slovel kot najboljši na svetu. Le-

genda pravi, da se boš v Firence

še vrnil, če si upaš podrgniti

divjega prašiča po njegovem no-

su.

Jaz sem bom zagotovo še kdaj

vrnil!

Sebastjan Kušar, 3. c

14

ISLANDIJA Islandija je otoška država, ki leži v severnem delu Atlantskega oceana, med Grenlandijo in

Skandinavijo. Otok je vulkanskega izvora in je drugi največji otok v Evropi. Ima okrog

313.000 prebivalcev, od katerih jih večina živi v glavnem mestu Reykjaviku in njegovi okoli-

ci. Mesto se nahaja na jugozahodu otoka in je najsevernejša prestolnica na svetu. Ime me-

sta bi lahko prevedli v »dimni zaliv«, kajti, ko so ljudje naseljevali ta predel Islandije, se je

tu iz tal dvigala para. Danes tukaj ni ne dima ne pare, mesto pa ogreva topla voda iz boga-

tih geotermalnih virov. Reykjavik je mesto z reko, ki teče skozi središče mesta. Ta reka je

bogata z okusnimi lososi.

Prvi priseljenci so prišli na otok v 9. stoletju, in sicer z Norveške. Otok je bil več stoletij

slabo poseljen. Z gospodarskim razcvetom v začetku 20. stoletja je predvsem zaradi ribiš-

tva prebivalstvo začelo hitreje naraščati.

Po narodni pripadnosti je prebivalstvo Islandije zelo enotno, saj tu živi kar 94 % Islandcev,

ostalo so Danci in Američani. Govorijo islandski jezik, ki se je razvil iz jezika norveških na-

seljencev.

Njihova zastava je v osnovi modra, v njej pa leži belo obrobljen rdeč križ. Državna himna

se imenuje Lofsongur in vsebuje tri kitice, od katerih se navadno le prva poje. Njihova de-

narna enota je islandska krona, islandski predsednik pa je Olafur Ragnar Grimsson.

Kljub severni legi je podnebje zaradi vpliva severnoatlantskega toka razmeroma milo ocean-

sko. Poletja so sveža, zime pa mile. Značilne so hitre vremenske spremembe in viharni JZ

vetrovi. Ti vetrovi lahko povzročijo sneženje v notranjosti tudi poleti. Vreme se dnevno lah-

ko večkrat spremeni. Res, da so zime blage po temperaturah, so pa zato obilne po količini

padavin. Večkrat se zgodi da sneg in snežni zameti preprečijo cestni in zračni promet kar za

nekaj dni.

Da v takih razmerah domačini ali popotniki ne bi obstali na cesti, so Islandci postavili majh-

ne živo obarvane hiške, ki jih je ob cestah vse polno. To so zavetišča, opremljena z vsem,

kar potrebuje veččlanska družina, da preživi teden ali dva v trenutnih neugodnih vremen-

skih razmerah oziroma v močnem sneženju. Hiške so redno vzdrževane in dostopne vsake-

mu popotniku, ki išče zavetišče. Islandci svojih hiš in stanovanj sploh ne zaklepajo; tudi v

mestih ne.

15

V tej deželi presenečenj in mnogih raznolikosti se nahaja mnogo naravnih in kulturnih zna-

menitosti. Največji ledenik na otoku je Vatnajokull, ki zavzema več površine, kot vsi ostali

ledeniki v Evropi. Ponekod je led tega ledenika debel tudi do 1000 m. Najdaljša reka je

Thjórsá.

»Zlati slap« je 32 metrov visok slap na reki Hvita. Naravna znamenitost so tudi gejzirji,

med katerimi izstopa Geysir. Ime je dal vsem ostalim in se vsakih nekaj minut vzpne tudi do

60 metrov visoko. Sredi mesta Reykjavik je prelepo jezero, ki je edinstven raj za ptice. Kot

kulturna znamenitost izstopa najstarejša zgradba v glavnem mestu, saj je tam že od 18. sto-

letja. Danes je v njej gostilna. Vredna ogleda je cerkev, ki se dviga nad celim Reykjavikom in

je simbol tega mesta.

V evropskem merilu sodi Islandija med bogate države. V kmetijstvu je v ospredju živinoreja,

zlasti ovčereja. Poljedelstvo zaradi neugodnih naravnih razmer skoraj ni mogoče. Najpo-

membnejša gospodarska panoga je ribištvo in z njim povezana industrija. Največ te industri-

je je ob glavnem mestu na jugozahodu države. Ribe predelujejo v ribjo moko, ribje olje, dela-

jo pa tudi ribje konzerve.

Zelo malo površine je primerne za njive. Pridelujejo predvsem repo in krompir. V rastlinja-

kih gojijo povrtnine, cvetje in celo banane, ogrevajo pa jih z vodo termalnih vrelcev.

Država spodbuja razvoj računalniških podjetij, živilske in oblačilne industrije.

Islandija ima kar nekaj znamenitih osebnosti, med njimi sta dva Nobelova nagrajenca, in sicer

zdravnik in pisatelj.

Posebnost islandščine je v tem, da besede opisujejo.

Islandija je edina evropska država, kjer ne prestavljajo ur na poletni oziroma zimski čas.

Poleg tega pa je tudi najvarnejša evropska država. Imeli so samo 2 kraji avta, kar je bilo do

sedaj najhujše kriminalno dejanje. V vodniku celo piše: "Če najdete bolj varno državo, nam

takoj sporočite."

Pripovedovanje zaključujem z mislimi Nobelovega nagrajenca Halldora Laxnesa, ki je

Islandijo opisal z besedami: »Kjer se ledeniki stegujejo proti nebu, pokrajina neha biti od te-

ga sveta in postane del nebes; tam ni več žalosti in zato tudi veselje ni več nujno potrebno,

samo lepota vlada, večja od vseh pričakovanj.«

Gaja Piškurič, 7. c

16

MADAGASKAR Madagaskar je četrti največji otok na svetu. Leži v Indijskem oceanu ob obali

jugovzhodne Afrike. Domačini imenujejo Madagaskar Mada in so na svoj otok

zelo ponosni.

Ker je Madagaskar zelo velik (petindvajset Slovenij) in so ceste slabe, smo si v

treh tednih ogledali samo del otoka. Potovanje smo začeli v glavnem mestu z

imenom Antananarivo, ki leži na visoki planoti, katera zavzema osrednji del

Madagaskarja. Glavno prevozno sredstvo so veliki kombiji z imenom taxi-

brousse. Potovanje z njimi je zelo naporno, saj je v njih vedno velikanska gne-

ča .Ker so ceste slabe, potrebuješ za vsako najkrajšo razdaljo nekaj ur.

Visoka planota je primerna za pridelovanje riža, ki je tudi glavna hrana prebi-

valcev Madagaskarja. Domačini so nam povedali, da če zvečer ne pojedo veli-

ke sklede, polne riža, sploh ne morejo zaspati. Običajna hrana je precej

skromna. Zelenjavna omaka, redko meso (piščanec ali govedina) ter seveda

riž. Riževa polja s svojo svetlo zeleno barvo, živo rdeča barva zemlje in opeč-

nate hišice te vedno znova očarajo. Vaščani, oblečeni v živo pisane obleke, se-

dijo pred svojimi skromnimi hišicami in vse je prežeto z neizmerno spokoj-

nostjo in mirom. Za idilično podobo dežele pa se skriva revščina. Kljub težke-

mu življenju so Malgaši veseli ljudje, vedno z nasmehom na obrazu.

Zelo zanimivo je bilo dvodnevno potovanje po reki Tsiribinina. Edino prevoz-

no sredstvo so tam piroge, leseni drevaki, narejeni iz enega debla.Čeprav nas

je rjava reka hitro nosila,je kuhar v loncu kuhal večerjo.V čolnu brez strehe

smo preživeli monsunsko nevihto. Ko smo pristali na peščeni obali reke, smo

bili povsem premočeni. A prav ta večer pod milim nebom s prijaznimi doma-

čini mi je še prav posebej ostal v spominu. Posebno mesto v življenju Mal-

gašev predstavlja zebu, žival, podobna kravi. Pomaga jim pri delu na polju, iz

njegovih rogov izdelujejo uporabne predmete, meso zebuja pa je odlično tudi

na krožniku. Meni so bili osebno najbolj všeč njegovi steaki in brushetes de

zebu (ražnjič iz zebuja).

17

Po mišljenju ljudi, da je Madagaskar samo tipični tropski otok, je presene-

tljivo, da je najvišji vrh Madagaskarja le malo nižji od Triglava. Tudi sami

smo se odpravili na večdnevni pohod po gorovju Madagaskarja. Uživali

smo ob izjemnih oblikah skal in nenavadnega rastlinstva. Pri tem nas je

ovirala le neznanska vročina, na katero pa so bili naši vodiči povsem prila-

gojeni. Na jugozahodni obali smo nekaj dni počivali. Tu je tudi eden naj-

daljših koralnih grebenov na svetu s čudovitim podmorskim svetom. Sko-

raj puščavsko gola pokrajina ob morju pa je znana zaradi dreves kruhov-

cev ali baobabov. To so drevesa z zelo širokimi debli in dosežejo večsto-

letno starost.

Z razbeljene zahodne obale smo z letalom odleteli na vzhodno obalo, na

mali otoček Ille Saint Marie. Kakšna razlika. Otok je prekrit z bujnim

tropskim rastlinjem, obdajajo pa ga bele plaže. Nič čudnega, da je bil otok

v !8. stoletju center vseh piratov sveta.

V šali pravijo, da takih otokov, kot je Madgaskar, ne delajo več. Vzrok temu

je , da je se je otok pred milijoni leti "odtrgal" od afriške celine in tako so

se tu v izolaciji ohranile

rastlinske in živalske vrste, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Najzanimivejši

so ljubki lemurji, ki živijo visoko v krošnjah dreves deževnega gozda. Po-

dobni so opicam in mačkam obenem. Zvečer, ko se spustijo meglice, se iz

tropskega gozda slišijo njihovi značilni kriki. Da jih lahko opazuješ, se mo-

raš odpraviti globlje v pragozd. Seveda je to mogoče le z izkušenim vodi-

čem in vse skupaj je podobno kakšni raziskovalni odpravi.

Potovanje po Madagaskarju je bilo lepo, čeprav večkrat naporno in težko.

Želel bi se še kdaj vrniti, predvsem zaradi prijaznih in toplih ljudi, ki se

kljub revščini in bedi,

vsak dan znova veselijo življenja na njihovi prelepi Madi.¸

Dino Fink, 9. c

18

OBISK ŽIVALSKEGA VRTA

Z AVTOBUSOM SMO SE ODPELJALI V LJUBLJANSKI ŽIVALSKI VRT. KMALU SMO

PRIŠLI NA VRSTO. OGLEDALI SMO SI PREDSTAVO MORSKEGA LEVA,

NATO SMO SE PREMAKNILI K ČOPKASTIM OPICAM, KI SO MENI NAJLJUBŠE. ČA-

KALA NAS JE DALJŠA POT MIMO IGRAL DO OPIC IN MEDVEDOV. KOMAJ SEM

ČAKALA, DA PRIDEMO DO SLONICE GANGE, KI MI JE NEKOČ IZ ROKE VZELA

JABOLKO. OSTALO NAM JE ŠE NEKAJ ČASA .ODŠLI SMO DO IGRAL IN SE MA-

LO IGRALI. PO IGRI SMO SE VRNILI V ŠOLO IN ODŠLI NA KOSILO. BIL JE PRE-

KRASEN IZLET.

TEA KERPAN, 2. C

UČENCI DRUGIH RAZREDOV SMO IMELI 15.4.2014 NARAVOSLOVNI DAN.

ODPRAVILI SMO SE NA OGLED ŽIVALSKEGA VRTA.

MOJ 2. C RAZRED JE VODILA UČITELJICA NUŠA ŠINKOVEC.

SKUPAJ SMO SE SPREHODILI PO ŽIVALSKEM VRTU IN SI OGLEDOVALI ŽIVA-

LI.

NAJBOLJ MI JE BIL VŠEČ GEPARD, KI JE ZELO HITRA ŽIVAL. IMEL JE SKORAJ

ENAKO FRIZURO KOT JAZ J.

TA DAN JE BIL RES ZABAVEN. UPAM, DA SE Z RAZREDOM ŠE KDAJ ODPRA-

VIMO V ŽIVALSKI VRT.

NAAY LIČINA, 2. C

VTISI Z ...

19

DRUGI RAZREDI SMO OBISKALI ŽIVALSKI VRT. OGLEDALI SMO SI VELIKO ŽI-

VALI. TO SO BILE: MORSKI LEV, MEDVED, JEŽEVEC, SLON, OPICE, ZEBRE, ŽIRAFE,

KAČE, KAMELEONA, JAZBECA, KUNCI, NOJI, SURIKATE, PUJSI, KOZE, PIŠČANČKI

IN RACE.

MORSKI LEV JE ZNAL VELIKO ZANIMIVIH TRIKOV. VŠEČ MI JE BILO, KO JE IMEL

ŽOGO NA NOSU.

MALE RAČKE SO BILE ZELO SMEŠNE. V VRSTI SO RACALE ZA MAMO RACO.

GLEDALI SMO, KO SO TRENIRALI SLONICO GANGO.

OBISKALI SMO TUDI OTROŠKI ŽIVALSKI VRT, KJER SMO BOŽALI PUJSKE IN KO-

ZICE.

VSE ŽIVALI SO BILE ZELO ZANIMIVE. VSAKA JE POSEBNA.

ZELO RADA IMAM ŽIVALI, ZATO MI JE ŽIVALSKI VRT ZELO VŠEČ.

ZOJA NINA GARAFOL, 2. C

20

Tabor CŠOD

v 7. razredu

V ponedeljek smo se ob osmih odpravili na vožnjo izpred šole

do Ptuja. Po nekaj več kot uro in pol vožnje smo prispeli do

Ptujskega gradu, kjer smo tudi malicali. Po malici smo se odpra-

vili na ogled gradu. Najprej smo si ogledali zbirko orožja, potem

zbirko glasbil, zbirko pohištva, zbirko slik-turkerij in na koncu še

zbirko pustnih šem. Potem smo se odpravili na ogled tipične pa-

nonske hiše.

Sprejela nas je prijazna gospa, ki nam je predstavila prostore,

povedala, kaj so včasih delali tam in kaj je značilno za panonsko

hišo. Ta se nam je zdela dokaj zanimiva. Potem smo se vsi pre-

mraženi odpravili v dom Štrk.

Ko smo prispeli, so nas po pozdravu razdelili po sobah, kjer

smo pustili prtljago in se v jedilnici pogovorili o pravilih doma in

kako bodo potekali trije dnevi. Po sestanku smo se najedli in se

namestili v sobah. Potem je sledil popoldanski program. Ko so

nam reditelji pripravili pogrinjek, smo pojedli večerjo, nato pa

imeli nekaj prostega časa. Zvečer bi morali iti na večerni spre-

hod, ampak nam je vreme nagajalo, zato smo vzeli zvezke in na-

pisali, kaj smo si ogledali.

21

Naslednje jutro smo imeli prvič jutranjo telovadbo, nato pa

zajtrk. Sledil je dopoldanski program v gozdu in kosilo. Naš

razred je popoldne preživel v telovadnici, kjer smo se vzpe-

njali na plezalni steni. Zvečer pa je sledila najbolj zabavna de-

javnost, in to je bil disko. Vsi smo se zelo zabavali, zato smo

dobili tudi nagrado in to je bilo, da nam naslednje jutro ni bilo

treba iti na jutranjo telovadbo, ampak smo namesto nje spali.

Naslednje jutro smo pojedli zajtrk, spakirali stvari, izpraznili

sobe in se peš odpravili na ogled Ptuja. Zelo nas je zeblo in še

deževalo je, zato smo se šli ogret v Qlandijo, kjer smo poča-

kali na avtobus. Nekaj minut za nami je v dom prispela druga

skupina otrok. Svoje kovčke smo zložili na avtobus, se poslo-

vili od delavcev doma, ki so imeli z nami dejavnosti in se od-

pravili proti Ljubljani. Naš izlet se je tako končal pred šolo.

Nam je bil tabor všeč, najbolj pa disko. Naslednjim, ki bodo šli

na tabor, želimo veliko boljše vreme, saj pri nas vreme ni bilo

lepo.

Nika Pavlina Cirman, 7. c

22

Učenci tretjega razreda smo se takoj po novem letu odpravili na tri-

dnevni tabor v COŠD v Črmošnjice. Na taboru mi je bilo zelo lepo.

Počeli smo veliko stvari. Izdelovali smo eko papir, preučevali smo vre-

menske pojave, učili smo se plesati belokranjski ples, sprehodili smo

se po učni poti ob Divjem potoku, se naučili, kaj je orientacija, kolesa-

rili, se pogovarjali o ekologiji in se naučili, da v naravo hodimo z glavo.

Najbolj pa sem užival, ko smo se sankali, čeprav ni bilo snega. Ugotovi-

li smo, da se lahko sankamo tudi po zemlji, saj za to potrebujemo le

težo in strmino. Na taboru sem se imel zelo lepo in zato upam, da se

bomo kmalu odpravili še na kakšen tabor.

Bor Matko, 3. a

Z avtobusom

smo šli v Čr-

mošnjice. Tam

smo prispeli v

dom Lipa. Uči-

teljica Irena

nam je dala šti-

ri naloge. Ko

smo te naloge

opravili, smo

šli na kratek sprehod po vasi. Po popoldanski malici nas je Martin odpe-

ljal na učno pot ob Divjem potoku. Potem smo imeli še pohod s petro-

lejkami. V torek nam je Tone povedal, kaj vse se giblje. S Tonetom smo

se še sankali po travi in vozili v vozičku. Po kosilu smo se naučili ples

Bele krajine. Zvečer smo imeli družabni večer, potem smo šli spat. V

sredo smo najprej pojedli zajtrk, po zajtrku smo se učili o pticah pozi-

mi. Potem je bilo že kosilo. Počasi smo morali iti na avtobus, ki nas je

peljal nazaj v Ljubljano. Najbolj mi je bilo všeč sankanje po travi in tema

ptice pozimi.

Tjaša Kerpan, 3. c

NA TABORU V ČRMOŠNJICAH

23

Petnajst minut čez osem nas je pred šolo čakal avtobus. Šofer je nalo-

žil kovčke v prostor za prtljago. Poslovili smo se od staršev in se od-

peljali proti Črmošnjicam. Ko smo prispeli, smo se najprej razporedili

v sobe, razpakirali in potem uredili postelje. Po zajtrku so nam vzgoji-

telji vse razkazali. Popoldne smo šli po učni poti ob Divjem potoku.

Zvečer smo šli na sprehod s petrolejkami, kar mi je bilo zelo všeč. Na

taboru smo kole-

sarili, vozili avto-

mobilček na da-

ljinsko vodenje,

se vozili v vozič-

ku, nekateri pa

so se tudi sankali

po blatu. Zadnji

večer smo imeli

disko. Jedli smo

tudi belokranjsko

pogačo, ki sta jo

spekli Borova

mamica in babica.

Na plesu sem se imela zelo lepo. V petek je bil poslovilni dan. Spakirali

smo svoje stvari, se odpravili pogledat vreme in vremensko hišico, na-

to pa smo se odpravili proti šoli, kjer so nas že čakali starši. Na taboru

mi je bilo zelo lepo, a sem tudi komaj čakala, da pridem domov.

Nina Mikac, 3. a

24

OBISK ARBORETUMA

VOLČJI POTOK

VTISI UČENCEV 1. B RAZREDA Z

NARAVOSLOVNEGA DNE

ANJA - V ARBORETUMU SEM VIDELA DINOZAVRE IN RAZLIČNE VRSTE ROŽ.

ALDIN - ZELO ODLIČNO SEM SE IMEL V ARBORETUMU.

TIM KRANJC - V ARBORETUMU SEM SE POČUTIL TAKO, KOT DA BI BIL

»NARAVEN ČLOVEK«.

ZALA PODVRŠIČ - BILO JE VELIKO DINOZAVROV, KI PRE-

MIKAJO REPE IN GLAVE.

DAVID – VIDELI SMO VEČ

VRST DINOZAVROV. LARA – VŠEČ MI JE BILO, KER SMO VIDELI DINO-

ZAVRE, KI SO PREMIKALI REP IN GLAVO.

AJDA – V ARBORETUMU

MI JE BILO ZELO LEPO,

KER SMO VELIKO IZVEDELI

O DINOZAVRIH.

NAILA NUŠA – UČITELJICI STA NAM

POVEDALI, KAKO SE IMENUJEJO POSA-

MEZNE ROŽEA.

MANCA – VŠEČ SO MI BILE VRTNICE IN JEZERO, KER

SO V NJEM PLAVALE ŽELVE IN RAČKE.

25

TIM JUVANČIČ – MED RASTLINAMI SEM SE POČUTIL ZELO »VŽIVETO«.

ZALA TOMAŽIN – VIDELI SMO VELIKO VRST DINOZAVROV, KI RJOVEJO.

JOB – TISTI DINOZAVRI, KI SO SE PREMIKALI, SEM MISLIL, DA SO ŽIVI.

NJA – V ARBORETUMU SEM SE POČUTILA, KOT DA SEM V GOZDU.

ŽAN – MENI JE BILO VŠEČ, KER SMO SPOZNALI VELIKO RAZLIČNIH DINOZAVROV.

ALJAŽ – MENI SE JE ZDELO, DA SMO V ČASU, KO SO ŠE ŽIVELI DINOZAVRI.

ANEJ – V ARBORETUMU JE BILO MALO GROZLJIVO.

BRINA – NAJBOLJ MI JE BIL VŠEČ LETEČI DINOZAVER.

MARK – NAJBOLJ MI JE BIL VŠEČ DINOZAVER, KI JE SAMO RJOVEL.

LUKAS – VŠEČ SO MI BILA RAZLIČNA DREVESA.

ALLI – NAJBOLJ MI JE BILA VŠEČ RASTLINA, KI JE ŠE IZ ČASA DINOZAVROV.

JAKUB – VŠEČ MI JE BILO, KER SEM VIDEL DINOZAVRA TRICERATOPSA.

SOFIA – VELIKO SMO SE NAUČILI O DINOZAVRIH.

NADIJA – VŠEČ MI JE BILO, KO SMO ŠLI ČEZ MOSTIČEK.

MARCEL – NAJBOLJ MI JE BILO VŠEČ, KER SEM VIDEL ŽELVO.

26

V PETEK, 9. 5. 2014, SMO ŠLI NA POHOD OB ŽICI. ŠLE SO VSE ŠOLE.

KMALU PO ODHODU SMO DOBILI FRUTABELO. NA ŽALOST JE NE MA-

RAM. MED POTJO SMO SE TRIKRAT USTAVILI. KAR DOLGO SMO HODILI.

NA POTI SEM SREČALA DVE PRIJATELJICI IN ENEGA PRIJATELJA - JULIJO,

KATJO IN ANŽETA, KI JIH ZELO MALOKRAT VIDIM. NA KONCU SMO

DOBILI ŠE SOK. PRISLUŽILI SMO SI DVE ŠTAMPILJKI.

S SVOJO DRUŽINO SEM V SOBOTO PREHODILA ŠE 15 KM. IMELI SMO SE

ZELO DOBRO.

SARA GLOBOKAR, 2. C

POT OB ŽICI

27

OGLEDALI SMO SI STARO UČILNICO. UČITELJ JE BIL ZELO STROG. VIDEL SEM LESE-

NO TORBO. V RAZREDU SMO S KREDO PISALI NA TABLICE. GOSPOD UČENIK MI JE

REKEL, DA SE MORAM POSTRIČI. VELIKO SMO SE NAUČILI.

TADEJ HACIN, 2. B

NAJBOLJ MI JE BILO VŠEČ PRI POUKU, KO SMO REŠEVALI UGANKE IN RISALI. TUDI

STRAH ME JE BILO. TEŽKO MI JE BILO, KER SMO VES ČAS DRŽALI ROKE ZA HRBTOM.

SARA GRUEV LESAR, 2. B

OGLEDALI SMO SI STARO UČILNICO. UČITELJICA MAJDA JE DOBILA POHVALO. NAJ-

BOLJ SMEŠNO JE BILO, KO JE GOSPOD UČENIK REKEL AMADEI, NAJ PRINESE KLOBA-

SO V ŠOLO. Z VESELJEM PRIDEM ŠE KDAJ.

ŽIVA ZLOBKO, 2. B

Z GOSPO MAJO SMO SKUPAJ REŠILI KRIŽANKE. DVA FANTA STA IMELA KAZEN. MA-

LO ME JE BILO STRAH. RISALI SMO IN UGANKE SMO REŠEVALI.

NIKA JURCA, 2. B

V ŠOLSKEM MUZEJU

POT DO MUZEJA JE BILA ZE-

LO DOLGA. ŠLI SMO PEŠ.

TAM NAS JE ČAKALA VO-

DIČKA. NAJBOLJ MI JE BIL

VŠEČ UČITELJ Z MEČEM.

MISLIL SEM, DA JE VITEZ. TA-

KRAT SO BILI UČITELJI TAKO

OBLEČENI, KO SO ŠLI NA

ZABAVO. ZANIMIVE SO BILE

TABLICE, NA KATERE SO PI-

SALI.

MAJ ZGONC, 2. B

V ŠOLSKEM MUZEJU SEM SEDEL NA OSLU. TA-

DEJ JE SEDEL NA KORUZI. MAJ JE BIL POHVA-

LJEN. GOSPOD UČENIK MI JE REKEL, NAJ SI

POČEŠEM LASE. V STARI ŠOLI JE UČITELJ TEPEL

OTROKE S PALICO. ZELO MI JE BILO VŠEČ.

NEJC PAVLIČ JURIŠA, 2. B

28

ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE S

PISATELJEM IVANOM SIVCEM

NA PŠ RUDNIK - VTISI 3. D

Ivan Sivec je za nas pripravil odlične zgodbice. Nežina sestra Pika

je zapela pesem Pod cvetočimi kostanji. Besedilo te pesmi je napi-

sal Ivan Sivec. Zraven pa je zaigral še harmonikar. Trije učenci na

naši šoli so dobili nagrade za pravilne odgovore. Pisatelj je povedal

veliko o sebi. Napisal je že veliko knjig.

Toni mu je na koncu dal rože. Program mi je bil zelo všeč.

Neja Žagar

Ivan Sivec je za nas pripra-

vil odlično prireditev. A

tudi moja sestra Pika je

ob spremljavi harmonike

zapela Pod cvetočimi ko-

stanji. Trije učenci so dobi-

li knjige za nagrado. To so

bili Nejc, Zala in Julija. Bilo

je zelo zabavno. Povedal

nam je tri zgodbice. Na

koncu pa je delil avtogra-

me in tudi jaz ga imam.

Alja Neža Žigon

29

Ivan Sivec je zelo prijazen, zabaven in pameten. Piše dobre knjige. Napi-

sal je veliko knjig. V otroštvu je doživel veliko pustolovščin in bil je zelo

pogumen. Takrat je videl tudi dva palčka. Eden je bil majhen, drugi pa

velik. Rodil se je 15 km od Mengša, danes pa s svojo družino živi v

Mengšu.

Nikola Petrov

Ko je prišel Ivan Sivec, sem se imela zelo lepo. Poslušali

smo zgodbice, ki so bile resnične in zabavne. Morali smo

tudi uganiti, kje živi pisatelj. Najboljša mi je bila zgodbica

o palčkih. Iskali smo tudi knjigo. Našel jo je Ivan Sivec in

jo podaril moji sošolki Juliji. Na koncu mu je moj sošo-

lec Toni podaril rožo.

Nato pa smo dobili še pisateljev podpis.

Sara Mujakić

30

Mislim, da je bila proslava odlična in bi lahko več-

krat imeli tako dobro proslavo. Igral sem pesem

Lažem ti ljubica (Modrijani) na diatonično har-

moniko.

Jakob ŠIVAVEC, 8. a

NASTOPAJOČI O PREŠERNOVI

PROSLAVI

Na prireditvi ob kulturnem prazniku smo se učenci predmetne

stopnje naučili veliko novega o našem največjem pesniku Francetu

Prešernu. Prireditev sem vodila jaz kot učiteljica in učenci. Imeli

smo kar svojega Prešerna, in sicer učenca osmega razreda, ki mu

je bil prav podoben. Pripravili smo veliko zanimivih točk. Na vajah

smo trdo delali, hkrati pa smo se tudi zabavali in se družili med

seboj. Nekateri nastopajoči smo se naučili zaplesati tudi dunajski

valček. Hvala vsem učiteljem, ki so se trudili z nami. Prireditev je

bila uspešna.

Ana LILIK, 8. d

31

Počutil sem se počaščenega, da sem igral PREŠERNA že drugo leto

zapored. Najbolj napet trenutek je bil, ko sva z Aleksandrom (Matijo

ČOPOM) pozabila dialog. Na srečo naju je Neja (URŠIKA) rešila, ko

nama ga je v vlogi na skrivaj prinesla.

Žan FISTROVIČ, 8. d

Začelo se je, ko me je učiteljica Frelihova prosila, če bi nastopal na

proslavi. Ponudbo sem seveda sprejel, ker vedno rad sodelujem pri

takih stvareh.

In tako smo imeli vajo večkrat na teden. Bilo je zelo zabavno in za-

nimivo. Ker so na proslavi igrali učenci, ki jih nisem poznal, je bila to

priložnost, da se bolje spoznamo. Ugotovil sem, da so vsi zelo super.

Prišel je dan proslave. Vsi smo bili na trnih. A proslavo smo odigrali

odlično in brez napak. Bili smo zelo ponosni in veseli, ko smo slišali

aplavz s tribun in takrat smo vedeli, da nam je uspelo.

Vse pohvale gredo učiteljici Vidi Frelih in knjižničarki Anici Marinčič,

ki sta to proslavo vodili in v njo vložili veliko truda in dela. Ampak

izplačalo se jima je. Zame je bila to nova izkušnja, ki bi jo rad pono-

vil naslednje leto. Upam, da bom dobil priložnost.

Jakob JERŠE, 7. d

32

V letošnjem šolskem letu smo od 3. 2.

do 7. 2. 2014 po šolskem radiu poslu-

šali raznolike pesmi slovenskih pesni-

kov. Pesmi so brali učenci vsak dan

prvo šolsko uro. V ponedeljek je

učenka Anja Pečkaj brala Pavčkovo

pesem Nova faca, v torek Eva Čer-

noša Ljubezen do besed Borisa A.

Novaka, v sredo je Karmen Žnidaršič

brala Nekaj je v zraku, tudi Toneta

Pavčka. V četrtek sta Tia Tomc in Lov-

ro Brulec brala pesmi Saše Vegri Ma-

ma pravi in Očka pravi. V petek pa

sva z Evo Račič brala Prešernovo pe-

sem Od železne ceste. Pesem mi je

bila všeč, saj sem spoznal več starin-

skih besed. Izkušnjo, ki sem jo doživel,

bi rad ponovil naslednje leto.

Jakob JERŠE, 7. b

BRANJE POEZIJE PO

ŠOLSKEM RADIU

33

V petek, 7. marca, smo se »matematiki« z uči-

teljico Andrejo Verbinc odpravili v Koper. Na

poti so se nam pridružili še učenci drugih ljub-

ljanskih osnovnih šol. Ko smo prispeli, smo po-

jedli malico in se peš napotili proti fakulteti za

matematiko. Po prihodu smo šli v predavalni-

co, kjer nas je pozdravila dekanja fakultete.

Nato smo imeli zanimivo predavanje o kripto-

grafiji, kjer smo med drugim izvedeli tudi, kako

so se Julij Cezar in njegovi privrženci sporazu-

mevali v šifrah. Po kratkem odmoru smo se

vrnili v učilnico in se izurili v igri »štiri v vr-

sto«. Za tem smo se odpravili na kosilo in

imeli malo daljši odmor za sprehod po sonč-

nem Kopru. Po oddihu smo se vrnili na fakul-

teto in poslušali še predavanje o zgodovini

matematike. Večina se nas je strinjala, da je bilo

to predavanje najzanimivejše. Izvedeli smo, ka-

ko so računali Stari Egipčani in Babilonci. Na

koncu smo bili že kar malo utrujeni in smo se

kar hitro odpeljali nazaj v Ljubljano. Vsi smo se

imeli lepo.

Patricia, Ajda in Aljaž, 9. b

MATEMATIČNE DELAVNICE

NA FAKULTETI V KOPRU

34

KRT Neko poletje, ko smo se igrali na vrtu, smo opazili hribčke zem-

lje, ki so gledali iz trave. Začeli smo se spraševati, katera žival je

to naredila. Na začetku smo mislili, da je kača, a je bilo zelo ma-

lo možnosti.

Ta skrivnost nas je tako zanimala, da smo šli še isti trenutek v

knjižnico. Vprašali smo knjižničarko, kje naj iščemo. Poslala nas je

na naravoslovni oddelek. Iskali smo po vseh knjigah, a nismo nič

našli. Potem smo na vrhu police opazili knjigo z naslovom Krti

in jo pregledali. Videli smo veliko uporabnih podatkov, kot da krt

je deževnike in žuželke, da živi pod zemljo, kjer koplje rove in da

so njegovi sovražniki: lisica, podlasica in sova. Če pride na dan

podnevi, lahko oslepi. Zmenili smo se, da bomo ujeli krta. Izpo-

sodili smo si nekaj knjig o krtih in odšli na lov za njim. Pred vsa-

ko krtino smo postavili nekaj deževnikov in mrčesa. Nato smo

se postavili pred vsako vabo in čakali. Ko je minila ena ura, smo

se odločili, da opustimo lov za njim. A ko smo se naslednji dan

zbudili, nas je čakalo prijetno presenečenje, vab ni bilo več. To je

pomenilo, da ga lahko še vedno ujamemo. Spet smo mu nastavili

vabe, a smo zraven njih postavili še pasti, ki se sprožijo, ko sto-

piš nanje. Čez nekaj ur, ko smo prišli pogledat, kaj se je ujelo,

smo videli majhno črno kepico, veliko deset do petnajst centi-

metrov.

35

Ko smo ga hoteli prijeti v roke, se je na začetku upiral, a ko je

videl, da mu nič nočemo, se je pustil prijeti. Najprej smo ga iz-

merili in stehtali, ker pa je bil videti sestradan, smo mu dali jesti.

Ker nas je zelo zanimalo, kakšne rove kopljejo, smo mu na levo

nogico nataknili obroček, ki je oddajal signal, da smo mu lahko

sledili. Spustili smo ga nazaj in hitro odšli na računalnik, da smo

opazovali, kje živi, kaj je, kateri so njegovi sovražniki. Na list

papirja smo tudi skicirali zemljevid rovov, in kje se je gibal. Ugo-

tovili smo, da krti veliko pojejo za svojo težo. Nekajkrat je bil

tudi v veliki nevarnosti, saj ga je podlasica skoraj ujela. Sredi po-

čitnic si je nekajkrat skušal obroček odstraniti, a mu nikoli ni

uspelo. Tako smo ga spremljali vsak dan. Na koncu počitnic pa

smo opazili, da v gnezdu ni več sam, ampak je z njim še samica.

Čez deset tednov pa sta imela že majhne krtke. Vsi smo bili ze-

lo ponosni nanj.

Ko se je nekega dne prikazal iz zemlje, smo mu odstranili obro-

ček in se s solzami v očeh poslovili od njega. Ta dogodek mi bo

za vedno ostal v spominu, saj sem se ogromno naučil o krtih in

njihovem življenju.

Lovro Brulec, 6. b

36

ZGODBICA

IZ BESEDE

SLAD

Sara je praznovala sedmi rojstni dan. Povabila je babico in

dedka. Prinesla sta ji veliko sladkarij. Mama je skuhala ko-

silo. Rekla je, da bo po kosilu sladica. Za sladico je bil sla-

doled. Sara je vprašala, kdo je tisti gospod, ki jim je dal

sladoled. Mama ji je rekla, da je to sladoledar. Sara je vi-

dela, da si je očka v kavo stresel sladkor. Zanimalo jo je, iz

česa je narejen sladkor. Mama ji je rekla, da je iz sladkor-

ne pese. Do mize, za katero je sedela Sara, je prišel nata-

kar. Dedek je naročil sladko vodo. "Jaz sem sladokusec,"

reče dedek. "Sara, sladoled je sladka jed." Očka je vprašal

Saro, če je njen sladoled sladek. Sara je rekla, da je sladek

kot sladkorček. Sara je še povedala, da je tudi ona sladka

in sladkosnedna, saj se zelo rada sladka.

Sabina Lamovšek, 3. a

37

ZGODBA O

PRIJATELJSTVU Živela je punčka po imenu Ana. Ana je s starši živela v hišici

sredi gozda. Rada je raziskovala gozd. Blizu doma je imela skrito

hišico, iz katere je opazovala živali.

Nekega dne je videla volka, ki je hodil po gozdu. Volk se je na-

enkrat obrnil, ker jo je zavohal. Takrat se je Ana hitro skrila za

grm. Volk je kar naenkrat začel teči, deklica pa za njim. Bila je po-

časnejša od volka. Ko je pritekla na jaso, je opazila srno, ki jo je ra-

nil volk. Srni je hitro povila nogo, ki ji je močno krvavela. Nato je

poklicala mamo in očeta. Srno so naložili na voz in jo odpeljali do-

mov.

Srno so pozdravili in z Ano sta postali zelo dobri prijateljici

in skupaj doživeli veliko dogodivščin.

Lucija Makuc, 4. d

KAKO JE BITI

OTROK Vesela sem, da sem otrok, ker se lahko igram s prijatelji, lahko

hodim na različne dejavnosti. Imam dobro mami in dobrega oči-

ja. Jezna sem, kadar me kdo moti pri ustvarjanju in kadar se dol-

go časa ne morem igrati s prijatelji. Krivično mi je, ko drugi ne-

kaj dobijo, jaz pa ne. Žalostna sem, ko se skregam s svojo prija-

teljico.

Julija Gornik, 3. d

38

Kje, v šoli, a zares 3 , 1 4 1 5

razložili so proces. 9 2 6

Danes vam povem pokončno, 5 3 5 8

imenujemo število neskončno. 9 7 9

Res za vse pomembna vest, 3 2 3 8 4

mogoče pa nekomu test. 6 2 6 4

PI-EZIJA To so verzi, ki s številom črk na posamezno besedo

ponazarjajo števke števila pi.

ŠTEVILO

39

»ON«

On ni moj

bratranec,

ampak je en

zaspanec.

Preganja vesoljce in tigre,

saj ima rad računalniške igre.

On ni nobena brihta.

Če mu to kdo pove, ga popade ihta.

Šole on ne mara,

mu ljubša je kitara.

Ko konec je dneva,

mu od neumnosti kar v glavi odmeva.

Eva Černoša, 8. a

Kdo zna decimalk več za odlično 3 3 8 3 2 7

preseneti lahko te enolično. 9 5 2 9

Pretežko delo, a nenaravno, 8 4 1 7

pisanje v šolski jedilnici? 7 1 6 9

Res zabavno! 3 7

ANONIMNI

DEVETOŠOLCI

40

ATLANTIDA V MESTU ATLANTIDA,

KRALJUJE KRALJICA FIDA.

NA ATLANTIDI

STA TUDI DVE PIRAMIDI.

PRVA JE NA RAZREČJU,

DRUGA PA NA PODPEČJU.

VABILO NA

SUPER ŽUR SUPER ŽUR BO TRAJAL SEDEM UR!

OB TREH BO POSLUŠANJE CVILIJOČE GLASBE,

V SPREMSTVU PEVSKE PREOBRAZBE.

OB SEDMIH BO SUPER IZBOR

NAJBOLJ ODŠTEKANEGA PEVCA.

IN OB OSMIH BO SLOVESNA PREDSTAVITEV

NAJBOLJ NERIMAJOČE-SE PESMI.

TOREJ PRIDITE NA SUPER ŽUR,

KI BO V DVORANI »ZVOČNIK ZAKUR!«

IZ SLOVENIJE GREŠ TJA TAKO,

DA GREŠ ČEZ CELO AFRIKO.

MESTO ATLANTIDA PA JE SREDI

ATLANTSKEGA OCEANA,

KJER TE PA ČAKATA ŠE DVA OR-

KANA

41

RAČUNALNIK RAČUNALNIK RES JE PRAVA STVAR,

BOLJŠI KOT TISTA REČ, KI JI PRAVIMO DENAR!

DANES GA ŽE VSAK IMA:

»KAJ PA TI? HA, HA, HA!«

ZA IGRICE SO NAJBOLJŠI TISTI,

KI SO TANKI KAKOR LISTI.

ZA HITRA DELA SO PA TAKI,

KI RES DELAJO POČASI,

A DRUGAČE PA SO PRAVI »ASI«.

ZDAJ PA HITRO V MERKATOR,

PO ZA PIKE KALKULATOR.

ANDRAŽ STRMČNIK, 5. B

ŠAH ŠAH JE SKORAJ KOT MAH.

MAH PA SE SLIŠI TAKO DOBRO KOT GRAH.

LINA ŠUPUK, 3. C

IN OB OSMIH BO SLOVESNA PREDSTAVITEV

IZ SLOVENIJE GREŠ TJA TAKO,

MESTO ATLANTIDA PA JE SREDI

KJER TE PA ČAKATA ŠE DVA OR-

42

VA

BIL

O N

A

SPA

LN

I DA

N

NA SPALNEM DNEVU BOMO NAJPREJ UMETNOSTNO SPALI,

POTEM PA BOMO ČIM BOLJ GLASNO SMRČALI.

NATO SE BO URA USTAVILA ZA NAS,

DA BOMO LAHKO SPALI ČIM DALJŠI ČAS.

NATO BO SPALNA POŽRTIJA,

KER NAS VSE PO TREBUHIH ŽE POŠTENO ZVIJA.

ZATEM NAS BO NOSILA LUNA DO POTI,

KJER BOMO SLIŠALI, KDO SE V SPANJU BOLJ SMEJI.

SANJANJE O SPANJU NATO SLEDILO BO,

NE SPRAŠUJTE NAS, NE VEMO, KAKO SE BO IZŠLO.

POTEM BOMO LEŽALI IN LE GLEDALI V ZRAK.

LE KDO PRI TEM ZASPAL NE BO? LE KDO BO TA JUNAK?

ZA TEM ČISTO SPLOŠNO SPANJE BO,

SAJ BI RADI VIDELI, KDO SPAL BO BOLJ LEPO.

NATO SI BODO UDELEŽENCI KONČNO ODDAHNILI,

KER SPALNI DAN BOMO ZAKLJUČILI

IN BODO LAHKO BUDNI DOLGO V NOČ.

PRIDI TUDI TI, V MESTO ZZZZ, KI JE POLNO KOČ.

OB SEDMIH V SREDO PRIDI K NAM …

IN SPI, ČE NE TE POŠLJEMO DRUGAM!

PIA RAČIČ, 5. B

43

VABILO NA

ŠOLSKI DAN

OB ENIH SE BOMO PO ŠOLI VALJALI KAKOR TROLI,

OB DVEH SE BOMO SPOČILI, KER BOMO OB TREH MIZE LOMILI.

OB ŠTIRIH BOMO UČITELJEM PO GLAVAH SKAKALI,

DA BODO VEDELI, KOLIKO SMO STARI.

OB PETIH NAS BODO SPUSTILI NA DVORIŠČE,

KI JE OB ŠESTIH POSTALO SMETIŠČE.

UČITELJI SO SE ZA GLAVE DRŽALI IN SE SPRAŠEVALI,

ČE SO TO TISTI NJIHOVI UČENCI,

TISTI PAMETNI ZELENCI.

SARA MANDIČ, 5. B

VABILO NA

DIRKALNI DAN

ZJUTRAJ OB 10.00 BO DIRKA Z AVTI,

PO NJEJ DIRKA Z MOTORJI IN HKRATI IGRANJE NA FLAVTI.

OB 13.00 BO DIRKA, KDO SE NAJHITREJE ZMOČI,

PO NJEJ POTISKANJE JAJCA Z NOSOM, DOKLER NE POČI.

OB 15.00 BO POČITEK,

NATO BO DIRKA, KDO PRVI POJE SVOJ JABOLČNI ZAVITEK.

OB 16.00 BO METANJE KOLES V DALJAVO,

NA KONCU PA VOŽNJA S KOLESI NA TRAVO.

VLJUDNO VABLJENI NA DIRKALNI DAN,

DA NE BOŠ ZASPAN.

KRISTJAN ŠUŠTARŠIČ, 5. B

44

MIŠKA, HI-

TRO V

LUKNJICO!

MIŠKA Z LEPO SUKNJICO,

TEČE V MAJHNO LUKNJICO.

MUCA JO LOVI,

A MIŠKA ŠE BEŽI.

TECI, TECI MIŠKA!

SAJ NI DALEČ HIŠKA.

SAJ NOČEŠ, DA TE MUCA UJAME,

TE V SVOJE KREMPLJE ZAJAME!

MENI NIČ NE BO,

SAJ SEM PAMETNA ZELO.

TI KAR TECI POČASNELA,

UPAM, DA BOŠ KMALU DOUMELA,

DA SEM TI UŠLA,

DA SEM TI UŠLA.

LUCIJA KENDA, 4. A

45

LUNA ŠUC, 1. D

46

Slovenija prav lepa dežela je,

a prav vsak tega ne ve.

Vsi hitijo tja v tri dni,

še sonce je žalostno, ko se zbudi!

Tako samevajo lepote več dni,

zaradi samote se nekaj čudnega godi.

Po vsej Sloveniji lepote spijo,

namesto da bi bile ponos za svojo domovino.

Postojnska jama izgubila ves je čar,

še človeški ribici ni več mar.

Tudi ljubljanskega gradu nič več ne razveseli,

samo čepi na griču te samotne dni.

Triglav ne steguje več glav,

osamljen je tudi Aljažev stolp postal.

Tako samevajo lepote več dni,

čakajo, da se kaj zgodi.

Nekje v Sloveniji, v centru Ljubljane,

pa živi fant svojeglave narave.

Všeč so mu čudne stvari,

na primer kitajski zid in vse te reči.

Ta fantič pa se dolgočasi,

odkril je namreč že vse lepote sveta

in nič drugega nima za početi,

kot da gameboy igra.

47

Prešine fantiča čudovita ideja,

saj pameten on je zelo.

Odkriti želi lepote Slovenije,

navdušen nad njimi je zelo.

Ko lepote to slišijo, se hitro zbudijo,

očedijo se, preoblečejo ter na svoja mesta odhitijo.

Vesele so, da je spet prišel čas,

ko bodo Slovencem v ponos in čast.

Fantič navdušen je nad njimi,

koliko zanimivih stvari je v naši domovini!

Posnel jih je in poslikal,

ter pokazal v sosednji trgovini.

Ljudje so navdušeni, hitijo jih gledat,

in še drugim Slovencem za njih povedat.

Tujci z vseh koncev sveta

hitijo k nam, kar se le da.

Lepote so zadovoljne,

zadovoljna sem jaz,

da ljudje so končno spoznali,

da naša domovina naš največji je okras!

Patricia Sadar Jović, 9. b

Slik

a: Lucija M

akuc, 4

. d

48

PRIREDITEV NA PŠ RUDNIK

POZDRAV POMLADI

49

ŽIVA ŠUC, 1. D

Slika: Šana Trček, 4. d

50

NOČ V

KNJIŽNICI

23. aprila smo se zvesti bralci zbrali v

knjižnici, da bi delili znanje o knjigah.

Polovica bralcev se je odpravila delat

pico, medtem ko je druga polovica

knjižnih moljev pripovedovala ali pri-

kazovala s pantomimo knjige Ivana

Sivca. Presenetil nas je obisk urednice

iz Mladinske knjige, urednice knjig, ki

so dobile znak zlata hruška (Ajda in

razbojnikovi, No in jaz, Čudak Rowan,

Goli, V morju so krokodili), o katerih

smo se pogovarjali. Bili smo je zelo

veseli, saj nam je povedala malo o

svojem delu.

Potem, ko smo slišali vse opise knjig,

smo se odpravili na pico.

Po večerji je vsak predstavil svojo

najljubšo knjigo. Vsak si je izbral dru-

gačno knjigo. Zanimivo je, da imamo

različne okuse. Nekateri imajo radi

kriminalke, grozljivke, knjige o vam-

pirjih, nekateri pa knjige po resničnih

dogodkih.

51

Na noči v knjižnici nas je obiskala gospa ravnateljica in

pomočnica ravnateljice, ko smo predstavljali knjige Ivana

Sivca s pantomimo. Po predstavitvi jima je učenec Jakob

izročil katalog in bralno kazalo, ki smo ga pripravili za noč

knjige.

Nermina Dizdarević, 7. b

Po tem je sledila predstavitev vsebin knjig Ivana Siv-

ca in branje njegovega Zadnjega mega žura ter krat-

ka predstavitev Aleksandrijske knjižnice. Ogledali

smo si tudi film po literarni predlogi Ivana Sivca, Po-

zabljeni zaklad. Po ogledu filma smo se odpravili

spat.

Ta večer si bom zelo zapomnila. Izvedela sem veliko

o Ivanu Sivcu, malo tudi o Aleksandrijski knjižnici …

Za spomin na ta večer smo dobili bralna znamenja

za označevanje strani v knjigi.

Freia Verbinc, 7. d

52

NOČ

KNJIGE

PŠ

RU

DN

IK

V SREDO, 23. APRILA, SMO OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE V PO-

DRUŽNIČNI ŠOLI RUDNIK IMELI NOČ KNJIGE.

OB PRIHODU SMO SE POGOVARJALI O SLOVENSKEM PISATELJU IVA-

NU SIVCU, NATO PA SMO ZAČELI BRATI NJEGOVE KNJIGE ZA MLADE.

UČENCI OD TRETJEGA DO PETEGA RAZREDA SMO BRALI VSAK SVO-

JO KNJIGO, UČENCEM PRVEGA IN DRUGEGA RAZREDA PA JE BRALA

UČITELJICA. KER SMO POSTALI LAČNI, SMO SE POSLADKALI S PALA-

ČINKAMI. KO SMO BILI VSI SITI, SMO SE POSVETILI IZDELOVANJU

ČRK IZ KARTONA. NA KONCU SMO TEKMOVALI V TEM, KATERA

SKUPINA BO NAŠLA VEČ BESED, KI SE ZAČNEJO S ČRKO P.

NOČ KNJIGE MI JE BILA VŠEČ IN SE JE BOM Z VESELJEM UDELEŽILA

TUDI NASLEDNJE LETO.

LUCIJA MAKUC, 4. D

http://nocknjige2014.files.wordpress.com/2014/04/melje-melje-mlinc48dek0001.jpg

53

DOLENJSKA

CESTA NOČ KNJIGE JE Z NAMI PREŽIVELA TUDI NOVINARKA, S KATERO

SO SE UČENCI POGOVARJALI O BRANJU, DETEKTIVKAH, DOMIŠLJIJI

IN VSEM, KAR NAVDUŠUJE KNJIŽNE MOLJE. ODDAJO RADIJSKI

RINGARAJA POSLUŠATE NA TEJ POVEZAVI. NAŠI UČENCI

GOVORIJO O NOČI KNJIGE OD 20. , 27. MINUTE IN 42. MINUTE

NAPREJ.

BILO JE VESELO IN ZANIMIVO.

SLIKOPISI, KI SO NASTALI:

http://nocknjige2014.files.wordpress.com/2014/04/dsc_0079.jpg


http://nocknjige2014.files.wordpress.com/2014/04/lec5a1niki-lec5a1niki0001.jpg

http://otroski.rtvslo.si/avacc/media/play/id/174275006/section/radio

http://otroski.rtvslo.si/avacc/media/play/id/174275006/section/radio

http://nocknjige2014.files.wordpress.com/2014/04/bobek-in-barc48dica0001.jpg

http://nocknjige2014.files.wordpress.com/2014/04/melje-melje-mlinc48dek0001.jpg

http://nocknjige2014.files.wordpress.com/2014/04/lonc48dek-na-pike0001.jpg

54

Obiskala nas je gospa ravnateljica in Pii R. in Svitu J. podelila

knjižni nagradi za njuni detektivski zgodbi, ki sta ju napisala za

to priložnost.

NOČ KNJIGE NA DOLENJSKI

CESTI

Nekaj detektivk, ki so jih napisali naši učenci:

Detektiv Remi na OŠ Oskarja Kovačiča Pia R. 5. razred

Detektiv Viliam na OŠ Oskarja Kovačiča Maša V., 5. razred

Detektivka Lola na OŠ Oskarja Kovačiča Asja Z., 5. razred


https://www.dropbox.com/s/q21py436gvcnlqu/Detektiv%20Remi%20na%20O%C5%A0%20Oskarja%20Kova%C4%8Di%C4%8Da%20Pia%20R.%205.%20razred.doc

https://www.dropbox.com/s/w4ox3c9gu5rezgo/Detektiv%20Viliam%20na%20O%C5%A0%20Oskarja%20Kova%C4%8Di%C4%8Da.docx

https://www.dropbox.com/s/cvnpmv3bw8zzqdl/DETEKTIVKA%20LOLA%20NA%20O%C5%A0%20OSKARJA%20KOVA%C4%8CI%C4%8CA.docx

55

Veliko smo brali in ocenjevali detektivske knjige. Učenci so

pripravili razstavo svojih knjižnih kritik, ki jo lahko občudu-

jete v šolski avli.

V knjižnici so se učenci prvih

in drugih razredov pogovarjali

o delih Anje Štefan, ljudskem

slovstvu in ustvar-

jali slikopise.





56

NOČ KNJIGE NA DOLENJSKI CESTI V letošnjem šolskem letu je bila letos prvič v Sloveniji organizirana

Noč knjige, mednarodni dogodek, ki podpira knjigo in branje kot

temeljna gradnika zdrave družbe, nagovarja vse generacije bralcev

ter spodbuja dvig bralne kulture in pismenosti.

Prva noč knjige se je razplamtela kar na 167 prizoriščih in 79 krajih

po Sloveniji in v zamejstvu. Knjigarne, knjižnice, kavarne, šole in dru-

ge zainteresirane organizacije so do enih ponoči bile prizorišče po-

govorov, srečanj, delavnic, omizij s ciljem postaviti knjigo v središče

slovenske javnosti.

Tudi na naši šoli smo organizirali noč knjige. Zapisali smo nekaj odzi-

vov učencev, ki so bili vsi po vrsti navdušeni. Učenci, ki so se udeležili

večera, so nam povedali:

Pred nočjo knjige je knjižničarka izbrala

pet deklet, ki smo ji pomagale pri pripra-

vi večera. Pomagale smo ji izdelati plakat

in platnice za knjige Anje Štefan. Vse je

prav dobro izgledalo. Na noči knjige je

bilo zelo zabavno.

Tia Grbić in Neža Gliha, 5. b

Na noči knjige mi je bilo všeč,

da je prišla novinarka, da smo

dobili kemične svinčnike in be-

ležke in da smo jedli palačinke.

Želel sem si, da bi lahko ostal

dalj časa v šoli.

Kolja Starovojtov, 2. b

Na noč knjige smo

prinesli igrače in pri-

grizek. Šli smo v knjiž-

nico. Izdelovali smo

knjige in brali. Jedli

smo palačinke.

Nika Jurca, 2. b

Imel sem se odlič-

no. Najbolj mi je

bilo všeč, da smo

brali pravljice.

Filip Čivović, 2. b

57

NA DOLENJSKI CESTI

Ko je prišla novinarka v razred, je učiteljica izbrala mene, Roka, Gali-

leja, Gala in Andraža, da odidemo na intervju. Njena vprašanja so se

nanašala na program branja in pisanja zgodb. Povedal sem ji, da smo

najprej brali, nato je sledila razglasitev učencev, ki so napisali najboljšo

detektivsko zgodbo. Novinarki sem povedal, da tudi sam pišem knjigo

z naslovom Dežela groze. Intervju mi je bil zelo všeč, tako kot tudi

večerja. Palačinke so bile slastne. Kateri otrok pa ne mara palačink?

Jakob Pogačar, 5. b

VELIKA PRISRČNA HVALA VSEM UDELEŽENCEM, KI SO

NAM S POMOČJO VEČERA OPOGUMILI ZAVEST O POMENU

BRANJA IN DALI POKLON KNJIGI!

Na noči knjige mi je bilo najbolj

všeč, da smo delali knjigo in brali le-

pe pravljice Anje Štefan.

Tijana Simikić, 2. b

Všeč mi je bilo, ko smo

odgovarjali na vprašanje in

ko smo jedli palačinke.

Brina Dolenc, 2. b

Tega dogodka sem se zelo

veselila. Brali smo, nato

smo izdelali plakat.

Larisa Klement, 3. c

Na noči knjige mi je bilo všeč, ker

smo brali različne knjige. Imeli

smo tudi večerjo. Prebrala sem

knjigo Mini razreši kriminalni pri-

mer. Pozno zvečer nam je brala

učiteljica.

Kaja Krušič, 3. c

Najbolj mi je bilo

všeč, da sem bila

na radiu. Bilo je

kuuul!

Maša Bajt, 2.b

Na noči knjige je bilo lepo.

Predvsem mi je bilo všeč, da

smo se družili. Občutila sem

prijetno toploto v srcu. Na

šoli smo bili do 22. ure.

Ava Schlamberger, 3.c

58

Nekega dne sem se odpravila na zabavo ob bazenu. Praznovala je moja najboljša

prijateljica Pia. Bila sem zelo nestrpna! Ko sem prišla do bazena, me je Pia že ve-

selo pričakovala. Opazila sem, da so zbrane tudi moje prijateljice.

Takoj smo se odpravile v garderobo, da bi se preoblekle in ohladile v hladni vo-

di. Želela sem skočiti na glavo, čeprav me je Pia opozorila, da je voda prenizka.

Nisem je poslušala. Odšla sem na rob bazena in hitro skočila. Potapljala sem se

in z glavo zadela v dno bazena.

Zbudila sem se pred visokim obzidjem z vrati. Opazila sem, kako mimo mene

pelje voz s konji. Pred vrati je stal stražar. Videla sem tudi nekaj stolpov, na kate-

rih je stalo še več stražarjev. Tudi približno nisem vedela, kje sploh sem. Bilo me

je zelo strah. Kar stisnilo me je pri srcu! Vedela sem, da nisem v nobenem slo-

venskem mestu, saj podobnih vrat, stražarjev in stolpov nisem še nikoli videla.

Ni mi preostalo drugega, kot da sem šla v mesto, ki je bilo tako zelo zavarovano.

Stražar me je spustil mimo, ker je verjetno mislil, da sem s tistim vozom. Vprašal

me je : ,, Quis es tu et quid hic agis?'' (Kdo si in kaj počneš tukaj?). Nisem ga ra-

zumela. Ko sem prišla v mesto, sem se ozrla in skoraj sem omedlela. Mesto je

bilo videti zelo napredno in urejeno. Ljudje okoli mene so bili oblečeni v nekak-

šne tunike in oblačila, ki jih nisem poznala. Šele tedaj sem opazila, da sem tako

oblečena tudi jaz! Ljudje so spraševali :

AS TI TUD' V EMONO PADU?

(domišljijski izlet v preteklost)

59

Stožilo se mi je po starših, prijateljicah..... Z deklico sva stekli do visokega kam-

nitega obzidja.Ustavila me je in mi s kretnjo nakazala, da me bodo ubili, če bom

poskusila preplezati zid. Razmišljala sem, kako bi prišla domov. Preiskala sem ves

zid, da bi našla vhod. In res! Videla sem neko loputo. Takoj sem jo odprla in sple-

zala vanjo. Vodila je v star rov. Dolgo časa sem hodila in zavohala svež zrak. Sple-

zala sem ven in videla, da sem blizu mesta, kjer sem se znašla, ko sem se zbudila.

Prešinilo me je, da bi lahko tako prišla tudi domov. Deklica je odšla, jaz pa sem

se ulegla na mesto, pred visokim obzidjem z vrati. Imela sem prav! Preneslo me

je nazaj v moj svet.

Vsa omotična sem opazila kup prestrašenih obrazov in zaslišala veliko kričečih

glasov. Med njimi tudi Pio.Vpila je : ,, Maša, si v redu? '' Odgovorila sem ji, da sem

popolnoma vredu. Olajšano je prikimala in mi povedala, da sem padla v nezavest.

Očitno sem samo sanjala o mestu, deklici in rovu. Malo sem si tudi oddahnila, da

sem končno v času, ki ga poznam. Doma sem poiskala Enciklopedijo o mestih in

ugotovila, da sem bila EMONI!

Maša Verbič, 5. b

,, A quo missus es? '' (Od kod si?) Ali: ,, Quis enim es tu? '' (Kdo si?). Tudi njih

nisem razumela. Zanimalo me je, kako tukaj živijo. Videla sem neko deklico, ki

je bila podobne starosti kot jaz. Z znaki sem ji nakazala, da bi rada, da mi raz-

kaže mesto in njegove posebnosti. Razumela me je. Najprej mi je pokazala fo-

rum. To je bilo trgovsko in kulturno središče. Opazila sem tudi svetišče Juno-

ne. Potem sva si ogledali njihove javne terme. Meščani so se namakali v hladni,

mlačni in vroči vodi. Popolnoma drugače kot 2000 let kasneje. Pokazala mi je

tudi javno stranišče. Tam sem se zadržala zelo malo časa. Mimo mene so prite-

kli otroci, ki so s povoščenimi tablicami odhajali proti domu.

60

EMONCI, ZDRUŽIMO MOČI,

PRIHAJA DOBA NAŠE SLAVE.

SOVRAŽNIK BEŽAL BO OD NAS,

LE EMONEC TUKAJ BO OBSTAL VES

ČAS.

VSAK VIHTI ZDAJ TA SVOJ MEČ,

NITI KAMEN NI ODVEČ.

LEGIJE V BOJ HITIJO,

NEUTRUDNO SE BORIJO.

JUNONA, VARUJ DRUŽINE NAŠE,

VSE TE HUDE VOJNE ČASE.

ŽE SE DVIGA PRAPOR ZMAGE,

LJUDJE PA STOPAJO PRED PRAGE.

ČETUDI REVEN SI MEŠČAN,

NAJ BO DANES ZMAGE DAN.

PIA RAČIČ, 5. B

PESEM

EMONCEV

64

TEENAGERS AND HEALTH D

EU

TC

H

ENGLISH

I think being healthy is very important. Young people now put a lot of effort to

stay healthy. They train different sports and try to stay very active. They also

eat healthy food like vegetables and fruit. The key to staying healthy is staying

active and having a balanced diet.

A lot of teenagers, especially girls, have problems maintaining that balance.

They either eat too much or too little and that is a serious problem. Many

girls try to look »perfect« and try to lose weight but that can cause many pro-

blems with your health. If you don't provide enough food to your body, it will

eventually shut itself down.

I think that in the past people used to be healthier because there wasn't so

much junk food and farmers didn't spray so much chemical products on vege-

tables. Remember, being healthy isn't about your weight!

Manca Gjura Godec, 9. c

ICH UND MEINE FREIZEIT Ich bin Nina. Ich bin 13 Jahre alt. Meine Mutti heißt Neja und mein Vati heißt

Tomaž. Ich habe keine Geschwister. Ich bin Einzelkind. Ich bin nett und lustig.

Meine Telefonnummer ist 051 692 312. Ich wohne in Ljubljana. Meine Adres-

se ist Ižanska cesta 13. Meine E-Mail Adresse ist [email protected]. Ich woh-

ne im Haus. Mein Lieblingsgetränk ist Limonade. Ich habe keine Haustiere. Ich

kann gut English und Deutsch sprechen. Mein Lieblingsfach ist Sport. Ich gehe

gern in die Schule und ich habe gute Noten. Meine Schule heißt Osnovna šo-

la Oskarja Kovačiča und ich besuche die Klasse 8. c. Ich bin kein Fernsehfan,

aber ich sehe gern fern. Ich sehe 2 Stunden pro Tag fern. Von acht Uhr bis

zehn Uhr.

Meine Lieblingssendung ist Mentalist. Ich esse gern Schnitzel, Fisch, Kartoffeln,

Eis und Äpfel. Meine Hobbys sind Tanzen, Tennis spielen und Rad fahren. Ich

trainiere dreimal pro Woche Hip Hop. Ich bin sportlich. Ich habe wenig Frei-

zeit. Ich kann gut schwimmen, Tennis spielen und sehr gut tanzen.

Nina PLOT, 8. c

mailto:[email protected]

65

ENGLISH

When I finish primary school I want to go to grammar school Bežigrad. I really

hope to get a grant. I don’t actually know what I want to be in life but I was con-

sidering being a physiotherapist. It’s a really hard school but I would like working

with athletes. I was thinking of going abroad after grammar school. I want to go

to England or the USA and finish my studies there. I don’t know if I want to live

in Slovenia. It’s a beautiful country, but I really hope we’ll get out of the crises by

then. It’s driving me crazy! I don’t think I’ll get a job or be paid enough here.

When I was younger I wanted to be an actress but in Slovenia you can never

make it. Sometimes it feels like we’re going nowhere.

I wish that someday we’ll be able to live on the moon. That would be awesome!

I really hope that our planet won’t be too polluted and that we’ll be able to live

on the moon and on earth. It would be great if I started villages on the moon. I

would be famous for something really worth caring about.

Ana Lilik , 8. d

I think that the future will be interesting. There will be lots of new machines and

big cities. But there might be fewer woods and fewer animal species. I hope that

there will be machines like robots and they will make our lives easier. I hope we

will be able to say something to a robot and it will do it for us. I quess that sci-

entists will discover many new elements and they will have strange features. I

think that many people of our generation will get a good job. If I get a job, I will

become a chemist. And maybe astronauts will discover alien life on some distant

planet. It is possible that humans will evolve into a new form. They will be so

smart that they will be able to predict the future.

Rok Mrhar, 8. b

MY FUTURE PREDICTIONS

66

OS

EB

NO

ST

VALENTINO ROSSI

Danes vam bom predstavil Valentina Rossija. Rossi je italijanski motoci-

klist. Rodil se je 16. februarja leta 1979 v Urbinu v Italiji. Je eden naju-

spešnejših motociklistov na svetu, saj je osvojil kar 9 naslovov svetov-

nega prvaka.

Valentino je že zelo mlad vzljubil dirkanje. Njegova dirkaška pot se je

začela na štirih kolesih - v kartingu. Tudi njegov oče Grazian Rossi je bil

motociklist, zato je hotel, da bi bil tudi njegov sin. Ampak Valentinova

mama Stefania Rossi mu tega ni pustila, ker se je bala za njegovo var-

nost. Ko je bil star 5 let, so mu kupili 60 kubični kart. Tega je čez eno le-

to zamenjal s 100 kubičnim, s katerim je zmagal na lokalnem prvenstvu.

Valentinov idol je bil dirkaška legenda Colin McRae. Rossi je bil v kar-

tingu uspešen, a kljub temu je zamenjal kart za motor. Začel je pri mini-

motu, a je že po enem letu sedel na 125 kubični motocikel.

Čez dve leti je prvič postal svetovni prvak in napredoval v 250 kubični

razred. Leta 2002 je bil prvič prvak v kraljevem razredu MotoGP. Lovo-

riko je uspel ubraniti še petkrat. Sledili sta dve leti boja za naslov, a sta

mu ga speljala Nicky Hayden in Casey Stoner. Naslednje leto je dobil

do sedaj zadnji naslov prvaka. 2009 je dosegel 100. zmago. Leta 2010 si

je hudo zlomil nogo. Ves svet je mislil, da ne bo več dirkal, a je že kmalu

za tem spet sedel na motocikl in vseeno stopil na stopničke. S tem si je

pridobil velik ugled.

67

Rossi je visok 180 cm in težek samo 66 kg in je levičar. Ima številko 46,

ki jo je imel tudi njegov oče, ko je še dirkal. Rossi ima že od malega ve-

liko vzdevkov. Najbolj prepoznaven med njimi je vzdevek The Doctor,

ki si ga je nadel sam. Njegov oče je nekoč pojasnil , da si ga je Valentino

nadel, ker izraža pomembnost in ker v Italiji kličeš doktor tistega, ki ga

spoštuješ. Lansko leto je prestopil od Ducatija nazaj k Yamahi, s katero

ima 2-letno pogodbo. Je 7. najbolje plačani športnik na svetu in najbo-

gatejši italijanski športnik. Rossi je zelo svojeglav pri čeladah, saj mu

mora podjetje Aldo Drudi narediti točno tako čelado, kot si sam zami-

sli. Na njegovi sedanji čeladi piše The Tribe of the Chihuahua (pleme či-

huahua), ki mu ponazarja skupino njegovih prijateljev. Pred hišo ima

parkiranega Ferrarija, pred vikendom pa jahto, za katero je odštel kar

2.200.000 evrov. Rossi je velik ljubitelj avtov in deklet, čeprav je samski.

Rad ima nogomet in navija za nogometni klub Inter. Rossijev glavni

sponzor je energijska pijača Monster Energy. Rossijev 799 kubični mo-

tor je rdeče barve, na njem je rumena številka 46 in zelen znak Mon-

ster Energy. Ima okoli 300 konjskih moči in lahko pelje največ 310 kilo-

metrov na uro. Rossi je napisal tudi knjigo o sebi, to se pravi avtobio-

grafijo. Veliko število Italijanov je vraževernih. Tudi Valentino je zelo vra-

ževeren in ima veliko ritualov. Pred začetkom vsake dirke gleda start

razreda Moto3 in gleda koliko časa bodo startne luči prižgane, preden

bodo dirkači začeli. Pred vsako dirko ali treningom se ustavi dva metra

pred motorjem, pobere čevlje, stopi do motorja, poklekne in se dotak-

ne desne noge. Nekoč so ga vprašali, zakaj to dela in je odgovoril, da se

tako sprosti in se pogovori z motorjem. Zanimivo je tudi, da gre Rossi

enako na motor in sestopi z njega.

JURE GRGASOVIČ, 8. c

VIRI:

http://en.wikipedia.org/wiki/Valentino_Rossi

http://www.allaboutbikes.com/motorcycle-sports/paddock/racer-

biographies/4034-valentino-rossi-biography

http://www.24ur.com/sport/motogp/kdo-je-valentino-rossi.html

http://www.thefamouspeople.com/profiles/valentino-rossi-4159.php

http://en.wikipedia.org/wiki/Valentino_Rossi

http://www.allaboutbikes.com/motorcycle-sports/paddock/racer-biographies/4034-valentino-rossi-biography

http://www.allaboutbikes.com/motorcycle-sports/paddock/racer-biographies/4034-valentino-rossi-biography

http://www.24ur.com/sport/motogp/kdo-je-valentino-rossi.html

http://www.thefamouspeople.com/profiles/valentino-rossi-4159.php

68

INTERVJU Z

EVROPOSLANKO

TANJO FAJON

Zakaj ste se odločili kandidirati za evroposlanko?

To je že pet let nazaj. Takrat sem bila po poklicu novinarka. V Bruselj sem prišla leta 2001, to je že ne-

kaj let nazaj. Slovenija takrat še ni bila del Evropske unije. Prišla sem iz mlade države. Veliko je bilo kul-

tur, veliko je bilo obrazov in barv. Ta izjemna različnost v Bruslju, kjer je zelo veliko narodov, mi je od-

prla neko novo pot naprej. Kot novinarka sem dobro poznala delo institucij in evropskih politik. Pova-

bili so me, da bi kandidirala na evropskih volitvah 2009 in prestopila iz novinarstva v politiko. To je bil

kar velik izziv za razmeroma mladega človeka. Tudi študirala sem v Bruslju. Potem sem se odločila, da

bi bilo to zame dobro. Leta 2009 sem bila izvoljena kot eden izmed sedmih slovenskih poslancev v

Evropski parlament. Danes mi za to odločitev ni žal. Če pogledam nazaj, so mi novinarske izkušnje dale

veliko znanja v tem obdobju. Sedaj lahko to znanje uporabim še tako, da sooblikujem vse te odločitve,

ki oblikujejo naše življenje.

Kakšne naloge še opravljate? Ali nam lahko opišete vaš delovni dan?

Evropskih poslancev je sedaj več kot 750 iz 28 držav. Kar je izjemno veliko število poslancev, izjemno

veliko število jezikov. Tudi v stavbi, ki jo vidite, lahko opazite, da nas je na stotine. Življenje je zelo di-

namično. Iz Slovenije nas je 8 poslancev, ki delamo v različnih odborih. Vsak se ukvarja z različnimi po-

dročji. Jaz se ukvarjam s človekovimi pravicami, z zunanjo politiko, politiko medijev, s korupcijo, organi-

ziranim kriminalom. Vsak poslanec je lahko bolj aktiven, odvisno od posameznika. Predvsem pa je do-

bro imeti znanje tujih jezikov, se povezovati s predstavniki drugih držav, da lahko sklepaš koalicije in

dosežeš kakšne pomembne spremembe. Mi prihajamo iz majhne dvomilijonske države. Če si znate

predstavljati, nas je iz Slovenije 8 poslancev, iz največje države Nemčije pa jih je ta hip 99. In če mi Slo-

venci želimo kaj doseči, se moramo znati povezovati s kolegi iz drugih držav.

Naš dan izgleda tako. Mi v Bruslju delamo od ponedeljka do četrtka. Običajno se ob četrtkih selimo

domov v svoje države. In če želimo biti aktivni, da nas v naši državi poznajo, delamo v petek in soboto.

V glavnem hodim na različne dogodke, obiskujem šole, univerze, konference. Srečujem se z ljudmi. Po-

tem pa se konec tedna vrnemo nazaj. Pravzaprav je sedež Evropskega parlamenta v Strassbourgu in ne

v Bruslju. Uradni sedež je v Franciji. Od Bruslja do Strassbourga je 450 kilometrov. In enkrat na mesec

smo en teden v Strassburgu. Tako, da bi rekla, da je naše delo večkrat delo s kovčkom. Včasih se mi

zdi, da je tri, štiri noči največ, da jih preživim v eni prestolnici. Potem sem pa že na poti. Zelo veliko

časa preživim na letalih. Za tisti čas si izklopiš vse telefone in lahko prebereš kakšno stvar in se malce

umiriš. Moraš imeti rad ta poklic. In jaz ga imam rada.

Koliko zaslužijo evroposlanci? Ali obstaja kakšna diskriminacija med spoloma?

Smeh … Ti dve vprašanji bi morala ločiti. Evroposlanci zaslužimo enako. Delamo v istem sistemu, v

isti instituciji in dobivamo plače iz evropskega proračuna. Kar pomeni, da nas ne plačujejo nacionalne

države, kakor je bilo včasih. Pred letom 2009 je bila praksa, da so evropske poslance plačevali državni

zbori držav. Takrat so bile razlike v plačah izjemno velike. Če si predstavljate, da so imeli poslanci iz

baltskih držav od 300 do 400 evrov plače. Poslanci iz Italije pa denimo 18.000 evrov za enako delo. To

je bil velik problem, ker so bile velike razlike in diskriminacija. Takrat so denimo poslanci iz baltskih

držav raje spali po stolih v pisarnah, ker si niso mogli privoščiti nočitev v hotelu. Z letom 2009 smo

uspeli plače poenotiti, tako da so plače poslancev za celo Evropsko unijo enake. Mislim, da je sistem

sedaj veliko boljši. Dejansko smo plačani iz evropskega proračuna, v katerega priteka denar iz nacio-

nalnih blagajn. Slovenija je še vedno med tistimi državami, ki za ves skupni projekt evropskega povezo-

vanja namenja manj denarja, kot za njega dobi za različne projekte, gradnjo avtocest, gradnjo šol in

tako naprej.

69

INT

ER

VJU

V evropskem parlamentu imamo to prednost, da ko so volitve, moramo na kandidatne liste uvrstiti tudi

ženske. Imamo kvoto, da mora biti na kandidatnih listah 40 odstotkov žensk. Če vam povem malo bolj sli-

kovito. Med 750 poslanci je danes približno tretjina poslank. Kar je malo. Ni dovolj. Jaz bi si želela, da bi

bilo poslank veliko več. Politika je še vedno zelo moški svet in včasih lahko tudi potrdim, da je za ženske

kakšno stvar doseči in se dokazati težje. Če ne bi imeli teh pravil na volitvah, jih verjetno ne bi bilo toliko.

Imamo pa dobre pogoje za ženske, tudi če so mlade mamice ali pa imajo otroke, imamo v stavbi parlamen-

ta praktično vse. V bližini imamo tudi vrtec. Tule je drugače kot v Sloveniji. Tu v Bruslju mlade mamice po

dveh mesecih zopet hodijo v službo.

Ali podpirate idejo o ustanovitvi ene združene evropske države?

Ne. Te ideje ne podpiram. Podpiram pa idejo neke koalicije držav, ki delajo na področjih, ki so jim v skup-

nem interesu, a hkrati vzdržujejo suverenost držav. Skratka, da ne bi vsega delal Bruselj, temveč da bi tisto,

kar je pomembno za nas, delale naše vlade. Želim si veliko evropskega povezovanja. V času moje generaci-

je po Evropi nismo mogli potovati brez potovalnih dokumentov, ker so nas na mejah ustavljali. Nismo ime-

li samo evra, s katerim lahko plačujemo po vsej Evropi, ampak svoj denar. Danes pa imajo predvsem mladi

priložnosti, da veliko več potujejo, se izobražujejo, tudi iščejo možnosti zaposlitev drugje. Evropa je pro-

stor varnosti. Predvsem smo skupaj zato, da zagotavljamo mir in stabilnost in pomagamo drug drugemu,

kadar gre kakšni državi slabo.

Ali menite, da je višanje davkov rešitev Slovenije iz krize?

Slovenija je v krizi, tako kot je vsa Evropa bila v krizi in je še v krizi, kakor je bil tudi preostali svet. Imamo ve-

liko težav v Evropi posebej zaradi gospodarske krize, finančne krize. Veliko je brezposelnih po vsej Evropi. V

Evropi imamo mlado generacijo, ki je zelo dobro izobražena, hkrati pa nima priložnosti za delo, tako kot je

bilo v preteklosti. V Sloveniji nismo bili nobena izjema. V Sloveniji nas je prav tako prizadela kriza. Na nobe-

nem področju ni dovolj denarja. Reševati bomo morali marsikatere napake, tudi take, ki smo jih sami storili.

Ali je odgovor na to višanje davkov, pa nisem prepričana. Kolikor razumem, se danes naša vlada ne odloča o

višanju davkov, ampak o varčevanju kje drugje.

Nekateri menimo, da vsi politiki ne opravljajo častno svoje funkcije. Kaj vi menite o tem?

Tisti politiki ali političarke, ki ne opravljajo častno svoje funkcije, imajo vsaj dve možnosti. Eno je, da smo poli-

tiki izvoljeni na volitvah, kar pomeni, da nam na nek način zaupnico oziroma podporo izrazite vi oziroma vi

čez nekaj let, ko boste postali volivci. Druga alternativa je, če ne opravljaš častno svoje funkcije, dela, poklica,

da imaš toliko občutka svoje lastne odgovornosti, da se v trenutku, ko vidiš, da si naredil nekaj narobe, umak-

neš. Politiki imamo veliko odgovornost do državljanov. Za stvari, kako bo izgledalo naše življenje, kakšna bo

naša prihodnost in da smo zgled vam kot mladi generaciji in državljanom v Sloveniji. Če mi delamo napake, je

prav, da se umaknemo.

Ali vam je življenje bolj všeč v Belgiji ali v Sloveniji in zakaj?

Življenje je lepše v Sloveniji. Lepše je v Sloveniji, ker je kvaliteta življenja na veliko višji ravni. Verjetno si težko

predstavljate razliko med Brusljem in Slovenijo. V Sloveniji gremo popoldne domov, se mogoče vozimo največ

pol ure. Potem imamo naravo. Imamo gozd, hribe. Imamo priložnosti, ki se jih včasih sploh ne zavemo. Ko se

v Bruslju pelješ domov, se pelješ običajno ob koncu dneva, zvečer. Najprej stojiš kakšno uro, včasih tudi dve

v prometu. Ne pripelješ se v naravo, ampak med bloke ali hiše. Mene v Sloveniji ni strah. Ker je v Sloveniji varno živeti. Lahko vam povem svoje izkušnje z Brusljem v teh desetih letih in več. Skoraj vsako leto so mi

vdrli v avtomobil, v stanovanje ter ukradli stvari. Občutek ni prijeten. To je le evropska prestolnica, tu živi

milijon ljudi, ki prihajajo iz vsega sveta. Tu redko srečaš Belgijca na ulici. Sploh ne v mestu, ker so tam bolj ali

manj le tujci. V takem svetu, ko je veliko tujcev, je tudi veliko kriminala. Zato je kakovost življenja v Sloveniji

neprimerno boljša. Je pa moja izkušnja dela tu zelo dragocena. Tu bi si želela še delati, ker je res izziv in pri-

ložnost imeti toliko različnih kultur in jezikov okoli sebe. In to, da te tudi priznavajo, če kakšno stvar narediš

dobro, je mogoče tudi nekaj, kar mi veliko pomeni, pa včasih v Sloveniji ni tako.

Hvala za intervju.

Hvala lepa. Osmošolci v Bruslju

70

PISMO

POSLANCEM Sem učenka 8. razreda. Ko sem izvedela za natečaj, se mi je sprva

zdelo brez smisla. »Le kaj lahko otrok pripomore k boljši državi?« sem si

mislila. A kasneje sem ugotovila, da je to enkraten način, da izpišem svoje

misli na papir in v tem času teh ni malo.

Najprej bi želela poudariti največje težave naše države. Zdi se mi, da

so vrednote obrnjene na glavo. To se kaže že v osnovni šoli. Največji

»frajerji« so tisti, ki imajo slabe ocene, ne delajo domačih nalog, prepisuje-

jo in goljufajo. Tisti, ki se učijo in imajo dobre ocene, pa so »bedaki« in

»piflarji«. Tak vzorec se ponavlja naprej v družbi. Cenjeni so ljudje, ki znajo

manipulirati, na prefinjen način goljufati in obračati zakone v svoj prid. Tisti,

ki so pošteni in imajo dobre namene, enostavno ne pridejo zraven. Držav-

ni zbor se mi včasih zdi kot naš razred. Tudi mi se velikokrat ne moremo

dogovoriti čisto enostavnih stvari, včasih zato, da drug drugemu nagajamo,

pogosto pa tudi zato, ker marsikdo misli samo na svoje lastne koristi. Po-

slanci bi morali biti za zgled vsem ostalim državljanom, vendar v javnosti

odmevajo vse mogoče afere. Predvsem bi morali biti to izobraženi in raz-

gledani ljudje z visoko srčno kulturo.

Nekoč je bila izobrazba zelo cenjena. Le malo ljudi je imelo fakulteto

ali doktorat. Danes ne velja več, da službo dobi tisti, ki ima ustrezno izo-

brazbo. Po mojem mnenju je naš šolski sistem dober. Tisti, ki si želi, si lah-

ko pridobi ogromno znanja. Kar pa je najpomembneje in se mnogokrat te-

ga ne zavedamo, pa je to, da so naše šole še vedno brezplačne, brez šolnin.

Prav bi bilo, da bi tako tudi ostalo, saj imamo le tako vsi enake možnosti.

Res pa je, da bi verjetno z uvedbo šolnin znanje bolj cenili, predvsem pa

vedeli, zakaj hodimo v šolo. Izobraženi mladi si izredno težko poiščejo slu-

žbo, zato si jo iščejo v tujini. Tako ima država izgubo; strošek šolanja, poleg

tega pa izgubi potencialnega delavca in davkoplačevalca. Kriza je šolstvo

precej prizadela. To se močno odraža v kvaliteti, ki jo učenci že občutimo

na lastni koži.

71

Kvaliteta šolskih malic je močno padla, veliko stvari učitelji naredijo pro-

stovoljno, brez ustreznega plačila. Tisti, ki so zelo uspešni, sploh niso nagra-

jeni. Opažam, da se nekaterih loteva neke vrste brezbrižnost, ker so eno-

stavno izgubili upanje. Nasploh je večina ljudi brezvoljna, brez kakršnega

koli odnosa do trenutnega stanja. Vsak se obrne vase, razmišlja, kako bo

preživel iz meseca v mesec, država pa jemlje čedalje več. Že leta poslušam,

da bo bolje, vendar kot kaže, je to šele začetek. Ne primanjkuje denarja,

samo v šolstvu, temveč tudi v zdravstvu in v pokojninski blagajni. Moji star-

ši dajejo kar precejšen del dohodka za zdravstveno in pokojninsko zavaro-

vanje. Vsem je že zdaj popolnoma jasno, da svojih pokojnin ne bodo videli.

To je zelo žalostno. Če ne bom dobila službe, mi bodo starši finančno in

drugače pomagali, dokler bodo le lahko. Čedalje več družin je takšnih, da

so mladi brez zaposlitve, preživljajo pa jih starši ali celo stari starši s

skromnimi pokojninami. Posledica tega je, da se ljudstvo stara; mladih dru-

žin je čedalje manj, saj si otrok enostavno ne morejo privoščiti.

V zadnjem času veliko poslušamo o varčevanju vsepovsod in povprek. Dr-

žava se je v preteklosti zadolževala in še se zadolžuje. Ne razumem, kako

je mogoče, da imajo banke tako velike dolgove. Le kam je odšel denar??

Moj dolg že sedaj ni majhen. In tako se velikokrat vprašam, kakšen ima

sploh smisel truditi se, saj na žalost ne vidim svetle prihodnosti.

Spoštovani poslanci, verjetno si mislite in se slepite, da je lahko ljud-

stvo neskončno potrpežljivo. Precej ljudi ste s svojimi neodgovornimi deja-

nji potisnili na rob družbe. Srednjega razreda tako rekoč ni več. Samo bo-

gati in revni. Če bo šlo tako naprej in bodo ljudje delali samo še za davke,

hrano in najnujnejše vsakodnevne dobrine, je samo še vprašanje časa, kdaj

bo ljudem presedlo. Čas je, da odprete oči in začnete ukrepati, preden bo

demokracijo v roke vzelo ljudstvo.

Meta Pirc, 8. c

72

KAJ JE LJUBEZEN?

OSVAJANJE

Opomba!

TA KNJIGA NI ZA LEVAKE, JE ZA TAPRAVE CARJE!

KAJ JE LJUBEZEN?

Ljubezen je čustvo, ki ga čutiš do nekoga. (v osnovi!)

Ljubezen bi lahko opisali na različne načine, toda vsak si ljubezen predstav-

lja drugače.

Tukaj je nekaj primerov:

Ljubezen je nekaj več kot prijateljstvo.

Je zelo močno čustvo.

Je zelo dober občutek.

Opomba!

Ljubezen je bolezen.

POGLED PO MOŠKO

O ljubezni lahko veliko zveš tudi v pesniški zbirki Toneta Pavčka MAJNICE.

V zbirki boš našel veliko zanimivih podatkov o ljubezni.

Če se ti zdijo pesmi čudne, pa ne krivi mene!

73

Upam, da boš srečal svojo pravo ljubezen zelo kmalu, saj je biti sam res pravi

hudič.

Pazi, da zaradi ljubezni ne izgubiš glave!

Ta velika umetnina prikazuje, kako lepa in zapletena je včasih ljubezen.

OSVAJANJE

Osvajanje je zelo zapletena stvar. Obstaja več tehnik osvajanja.

Tukaj je nekaj primerov:

TEHNIKA ZAVAJANJA

Ta tehnika temelji na tem, da punco narediš ljubosumno. To narediš tako, da si z

drugo punco in da postane ljubosumna. 90 % uspešnosti.

74

Ta tehnika temelji na odkritosti. Punci boš odkrito povedal, kaj čutiš do nje.

Toda ni vedno uspešna. 50 % uspešnosti.

TEHNIKA ODKRITOSTI

75

To je bilo nekaj tehnik, obstaja pa še veliko drugih.

Osvajanje je zelo resna stvar, zato se je loti

previdno.

TEHNIKA SIMPATIČNOSTI

Ta tehnika temelji na tem, da si prijazen, odkrit, pošten, punco hvališ.

Ta tehnika rata, tudi če ima punca že fanta. 75 % uspešnosti.

Avtor: Hugo Hartman Habinc

Slikar: Jernej Kušar

Pomočnik: Jure Kostanjšek, vsi 6. a

76

OLIMPIJSKE IGRE –

KVIZ

Kako po vrsti si sledijo slovenski športniki z osvojenimi me-

daljami na olimpijskih igrah v vseh disciplinah?

Peter Prevc, Tina Maze, Žan Košir, Teja Gregorin, Vesna Fab-

jan

ZLATA:

SREBRNA:

BRONASTA:

V katerih disciplinah smo Slovenci dobili medaljo?

a) bob b) drsanje c) veleslalom

Katere so bile olimpijske maskote?

polarni medved, zajček, leopard

polarni medved, tiger, pes

jelen, maček, volk

Koliko medalj smo dobili?

a) 10 b) 8 c) 9

Koliko dni je trajala olimpijada?

a) 14 b) 16 c) 18

77

Koliko medalj je bilo podeljenih za vse discipline v vseh drža-

vah?

a) 98 b) 100 c) 50

Kateri smo bili po številu kolajn glede na število prebivalcev?

a) 1 b) 2 c) 10

Kateri dve državi sta si delili zlato kolajno v ženskem smuku?

a) Slovenija, Norveška

b) Norveška, Švica

c) Slovenija, Švica

Kje bodo naslednje olimpijske igre?

a) Avstrija b) Južna Koreja c) Francija

Katero mesto smo zasedli v hokeju?

a) 5 b) 10 c) 7

Kdo je prvi osvojil medaljo?

a) Teja Gregorin b) Vesna Fabijan c) Peter Prevc

Maša KUŠAR,

Živa GARTNER CERKOVNIK, 6. a

78

MINUT

ČAS REŠEVANJA:

KR

IŽA

NK

E

SUDOKU

JAKOB POGAČAR, 5. B

80

REZULTATI TEKMOVANJ (1.-5. RAZRED)

UČENEC -ka RAZRED ODDELEK PRIZNANJE BRONASTO SREBRNO ZLATO MENTOR-ica

BRULEC Matija 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

BUNIĆ Taj 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

ČIVOVIĆ Filip 2. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

GLOBOKAR Sara 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

GOLOB Julija 2. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

HUKANOVIĆ Ajla 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

KAČIČNIK Maks 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

KUKEC Kaja 2. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

OMRČEN Zoja 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

STUPAR Sven 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

ŠKERLJ Luka 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

ŠKULJ Karolina 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

VERBINC Ira 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

BARBIČ Ema 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

BIBIČ Tia 3. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

BOŽIČ Svit 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

DEKLEVA Aleksej 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

GOLJA Santeen 3. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

GOLOB Lana 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

GOSENCA Jan 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

JAKLIČ Katja 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

KASTELEC Maša 3. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

KERPAN Tjaša 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

KRUŠIČ Kaja 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

KUŠAR Sebastjan 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

LIČINA Gaja Patri- 3. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

NOVAK Vito 3. a ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

OBREZ Kaja 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

PETELIN Nik 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

81

RACMAN Elena 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

SCHLAMBERGER Ava 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

STROJAN Črt 3. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

UREK Filip 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

GMAJNAR Nik 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

ILAR Lina 4. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

IVANČIČ Matic 4. c ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

LATIFI Erleta 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

LOJK Blaž 4. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

PETKOVŠEK Neja 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

RAČIČ Katarina 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

RUTAR Ema 4. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

ZABAVNIK Maks 4. d ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Anja Ponikvar

KURENT Aljaž 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

BARTOL Erazem 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

RAČIČ Pia 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

VERBIČ Maša 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

ŽUKOVEC Tinkara 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

MISTRAL Neo 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

TEŽAK Oskar 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

VITEZIČ Jon 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

KLEMENT Enej 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

ELIKAN Gaj 5. c ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Anja Ponikvar

ILAR Ula 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

JUVANČIČ Taja 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

MANDIČ Sara 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

VAVTAR Filip 5. c ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Anja Ponikvar

BERDAJS Gal 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

GRBIĆ Tia 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

ŠUŠTARŠIČ Kristjan 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

EBERL Rok 5. c ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Anja Ponikvar

ERMAN Tim 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

STRMČNIK Andraž 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIKA x Sonja Grošelj

LATIFI Erleta 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

PETKOVŠEK Neja 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

ILAR Ula 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

PIRC Ajda 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

STRMČNIK Andraž 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

BERDAJS Gal 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

ERMAN Tim 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

GRBIĆ Tia 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

JUVANČIČ Taja 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

KLEMENT Enej 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

TEŽAK Oskar 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

TRDIN Mark 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČNA x Sonja Grošelj

82

VITEZIČ Jon 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČ- x Sonja Grošelj

ŠUŠTARŠIČ Kris- 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE LOGIČ- x Sonja Grošelj

LATIFI Erleta 4. a DRŽAVNO TEKMOVANJE LO- x Sonja Grošelj

KLEMENT Enej 5. b DRŽAVNO TEKMOVANJE LO- x Sonja Grošelj

GRBIĆ Tia 5. b DRŽAVNO TEKMOVANJE LO- x Sonja Grošelj

ADAMLJE TIČAR 1. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATE- Slavka Gregorinčič,

ELIKAN DAVORIN 1. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Alenka Milavec,

JERŠIN KASTELIC 1. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Alenka Milavec,

KARNER ALJAŽ 1. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Slavka Gregorinčič,

KOŠIR TINKARA 1. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Alenka Milavec,

KOŠOROK ELA 1. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Alenka Milavec,

RISTOVA ANA- 1. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Alenka Milavec,

SADAR SERDIN- 1. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Alenka Milavec,

TURK EMA 1. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Anja Jerot, Urška

URBANČIČ DAR- 1. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Slavka Gregorinčič,

UREK ZARJA 1. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Anja Jerot, Urška

BAJT MAŠA 2. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Majda Primec

BRULEC MATIJA 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Nuša Šinkovec

BUNIĆ TAJ 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Nuša Šinkovec

GARAFOL ZOJA 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Nuša Šinkovec

GLOBOKAR SARA 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Nuša Šinkovec

HACIN TADEJ 2. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Majda Primec

HUKANOVIĆ AJLA 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Marjana Krejan

OMRČEN ZOJA 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Marjana Krejan

SILIČ ANJA 2. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Marjana Krejan

ŽITNIK ŽAN 2. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Nuša Šinkovec

BOŽIČ SVIT 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Irena Žitnik

FERFOLJA RIJA 3. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Marjeta Zoran

GADŽIJEV TIMO- 3. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Marjeta Zoran

GENC MAJ 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Petra Kokalj

KERPAN TJAŠA 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Irena Žitnik

KLEMENT LARISA 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Irena Žitnik

KUŠAR SEBAS- 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Irena Žitnik

LENARČIČ AN- 3. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Marjeta Zoran

LIČINA GAJA PA- 3. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mojca Trojar

MATKO BOR 3. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mojca Trojar

PETELIN NIK 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Petra Kokalj

SCHLAMBERGER 3. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Irena Žitnik

83

UREK FILIP 3. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Petra Kokalj

BREŽNIK TIL 4. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Anuša Mihelič

IHAN MARK 4. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Anuša Mihelič

IVANČIČ MATIC 4. c ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Anuša Mihelič

KAJIN BOR 4. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Primož Jan

LATIFI ERLETA 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Marjeta Blatnik

LOJK BLAŽ 4. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Janja Rojc

MAKUC LUCIJA 4. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Primož Jan

RAČIČ KATARINA 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Marjeta Blatnik

ŠUBIC NINA 4. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Janja Rojc

VOZELJ HANA 4. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Primož Jan

BARTOL ERAZEM 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mateja Andrejka

EBERL ROK 5. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Maja Volarič

ELIKAN GAJ 5. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Maja Volarič

ILAR ULA 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Sonja Grošelj

KLEMENT ENEJ 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mateja Andrejka

KURENT ALJAŽ 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Sonja Grošelj

LOHKAR LUCIJA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mateja Andrejka

MANDIČ SARA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mateja Andrejka

MISTRAL NEO 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mateja Andrejka

PIRC AJDA 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Sonja Grošelj

RAČIČ PIA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mateja Andrejka

TEŽAK OSKAR 5. a ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Sonja Grošelj

VERBIČ MAŠA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mateja Andrejka

ZORČIČ LARA 5. d ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Maja Volarič

ŽUKOVEC TINKARA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE MATEMATIKA x Mateja Andrejka

UREK FILIP 3. b EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

GOLOB LANA 3. b EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

LIČINA GAJA PA- 3. a EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

MAROLT MATIC 3. a EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

BIBIČ TIA 3. a EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

BALUH ANDREJ 3. c EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

UDOVČ MIHA 3. c EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

OPRIĆ JANA 3. c EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

KLEMENT LARISA 3. c EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

KRUŠIČ KAJA 3. c EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

FERFOLJA RIJA 3. d EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

SODIN JANJA 2. d EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

ZALETEL NEJA 2. d EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

KLEMENČIČ ZALA 2. d EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

KNEZ MARUŠA 3. b EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

TRAILOVIĆ GABRI- 3. a EPI READING BAD- x Maruša Hočevar

84

ŠUPUK LINA 3. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

LENARČIČ ANTON TONI 3. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GORNIK JULIJA 3. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ZRIMŠEK LANA 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MUHOVIĆ ALMINA 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ELIKAN ZALA 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PLAVŠIČ VAJDE NAJ 3. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GOSENCA JAN 3. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

DEKLEVA ALEKSEJ 3. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

SUVOROV IGOR 3. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KLENOVŠEK KRSNIK DAN 3. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

LAZIČ MATIC 3. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MUJAKIČ SARA 3. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

EBERL NIKA 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

OBREZ KAJA 3. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŠIRIČ NIK 3. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŽAGAR NEJA 3. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GRUJANOVIĆ FILIP 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VIDIC AJDA 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KRIŽAJ NEJC 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GENC MAJ 3. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PETELIN NIK 3. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

EFREMOVA ANA 3. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

SIEGL NIK 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŽIGON ALJA NEŽA 3. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VIDIC TAJDA 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KLENOVŠEK KRSNIK MAKS 3. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

JANKOVIČ TONE 3. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

DEKLEVA STAŠ 3. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

OREL JAKA 3. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MUHOVIĆ ALMIN 2. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MAHMIĆ AIDA 3. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MAKUC LUCIJA 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PAVAČIČ DOMEN 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GMAJNAR NIK 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

RUTAR EMA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŠUBIC NINA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MAHMUTAGIĆ ŠEJLA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VOZELJ HANA 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MIHEVC BRINA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

IHAN ŠVIGELJ MATIJA 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PETKOVŠEK NEJA 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

BREŽNIK TIL 4. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

BAŠIĆ HANA 4. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VIDIC ŠAVLI NEJC 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

LATIFI ERLETA 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PERŠIN SARA ANA 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

SIMČIČ KATJA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

NOSE ŽIVA 4. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KABASHI ALBULEN 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ĆULIĆ DANILO 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GARAFOL NINA 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PAHOR EVA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KENDA LUCIJA 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

LOJK BLAŽ 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

85

JOSIĆ ANJA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

DOLJAK TILEN 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

TRČEK ŠANA 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KOSI IZA 4. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MAZEJ AMBROŽ 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

DOLGAN KRISTINA 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PRAPROTNIK ROBI 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

URANIČ NIKA 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

BAUS JON 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

BENEDIK TURK TJAŠA 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KAROLI MATEVŽ 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PODBOJ ANGIOLINI NEŽKA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŠIFTAR ANŽE 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

JERAM SVIT 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

TRČEK ALJA 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PANDEL GREGA 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KNAVS ALEKS 4. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

TRIČIĆ EMAN 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

SAVIĆ STEFAN 4. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

OMRČEN VAL 4. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KOLAR STARE ALEKSIJ 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ILAR LINA 4. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ZGONC NAJA 4. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ZABAVNIK MAKS 4. d EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

HELJEZOVIĆ EMA 4. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GROJZDEK ANJA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

HODAK DAVID 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VITEZIČ JON 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GRBIĆ TIA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

POGAČAR JAKOB 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

DIZDAREVIĆ IBRAHIM 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

TOMAŽIN SARA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ZLOBKO LANA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KLEMENT ENEJ 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

RAČIČ PIA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VERBIČ MAŠA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ZAJC ASJA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GRABROVEC GALILEJ 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

BERDAJS GAL 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KURENT ALJAŽ 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

BARTOL ERAZEM 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ERMAN TIM 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

STRMČNIK ANDRAŽ 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VLAHOVIČ GAIA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VEBER TIM 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ILAR ULA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŠIVAVEC PETRA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŽUKOVEC TINKARA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

LOHKAR LUCIJA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŠUŠTARŠIČ KRISTJAN 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

PIRC AJDA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VIVOD ŠPELA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MISTRAL NEO 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

EBERL ROK 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KRIŽANIČ PIA 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ŠUC ŽIVA 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

86

PEULIĆ ALEKS DU- 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

SUŠNIK MAŠA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VODOPIVEC 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VAVTAR FILIP 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ZORN ZALA 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MARIČ EVA 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

JUVANČIČ TAJA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

VODOPIVEC 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

JESENKO JOŠT 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MULALIĆ SAID 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ZORČIČ LARA 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GLIHA NEŽA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ZRIMŠEK ŽAN 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

ELIKAN GAJ 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

BAJT ROK 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

KOBAL TINA 5. a EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

GOLI MATIC 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

AJDARPAŠIĆ ALISA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

LEE HANEUN 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

MALIJEVIĆ TANJA 5. b EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

BARANJA MARK 5. c EPI READING BADGE x Maruša Hočevar

AJDA PIRC 5. a RAZISKOVALNA NALOGA Anuša Mihelič

JON VITEZIČ 5. a RAZISKOVALNA NALOGA Anuša Mihelič

BREŽNIK TIL 4. c ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

DOLGAN KRISTINA 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

GMAJNAR NIK 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

KAROLI MATEVŽ 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

KENDA LUCIJA 4. a ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

MAKUC LUCIJA 4. d ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Primož Jan

LOJK BLAŽ 4. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

ŠIFTAR ANŽE 4. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

TRČEK ŠANA 4. d ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Primož Jan

VOZELJ HANA 4. d ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Primož Jan

AJDARPAŠIĆ ALISA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

BARTOL ERAZEM 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

BERETIČ LUKA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

ERMAN TIM 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

GLIHA NEŽA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

GRABROVEC GALI- 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

GRBIĆ TIA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

JESENKO JOŠT 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

KRIŽANIČ PIA 5. d ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Primož Jan

LOHKAR LUCIJA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

MALIJEVIĆ TANJA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

MANDIČ SARA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

MARIČ EVA 5. d ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Primož Jan

MISTRAL NEO 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

STRMČNIK AN- 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

ŠUŠTARŠIČ KRIS- 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

TRDIN MARK 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

VAVTAR FILIP 5. d ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Primož Jan

87

VLAHOVIČ GAIA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

ZAJC ASJA 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

ZORN ZALA 5. d ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Primož Jan

ŽUKOVEC TINKA- 5. b ŠOLSKO TEKMOVANJE VESELA ŠOLA x Mateja Andrejka

GMAJNAR NIK 4. a DRŽAVNO TEKMOVANJE VESELA x Mateja Andrejka

MAKUC LUCIJA 4. d DRŽAVNO TEKMOVANJE VESELA x Primož Jan

BARTOL ERAZEM 5. b DRŽAVNO TEKMOVANJE VESELA x Mateja Andrejka

ERMAN TIM 5. b DRŽAVNO TEKMOVANJE VESELA x Mateja Andrejka

GRABROVEC GA- 5. b DRŽAVNO TEKMOVANJE VESELA x Mateja Andrejka

MISTRAL NEO 5. b DRŽAVNO TEKMOVANJE VESELA x Mateja Andrejka

STRMČNIK AN- 5. b DRŽAVNO TEKMOVANJE VESELA x Mateja Andrejka

ZAJC ASJA 5. b DRŽAVNO TEKMOVANJE VESELA x Mateja Andrejka

BAJT MAŠA 2. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Majda Primec

GARAFOL ZOJA 2. c CANKARJEVO TEKMOVANJE x Nuša Šinkovec

GMAJNAR GAL 2. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Marjana Krejan

GOLOB JULIJA 2. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Majda Primec

KUKEC KAJA 2. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Majda Primec

LESJAK NEŽA 2. d CANKARJEVO TEKMOVANJE x Irena Glinšek

SILIČ ANJA 2. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Marjana Krejan

STAROVOJTOV 2. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Majda Primec

ŠKULJ KAROLINA 2. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Marjana Krejan

VERBINC IRA 2. c CANKARJEVO TEKMOVANJE x Nuša Šinkovec

ŽITNIK ŽAN 2. c CANKARJEVO TEKMOVANJE x Nuša Šinkovec

BOŽIČ SVIT 3. c CANKARJEVO TEKMOVANJE x Irena Žitnik

FERFOLJA RIJA 3. d CANKARJEVO TEKMOVANJE x Marjeta Zoran

GOLJA SANTEEN 3. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mojca Trojar

GOSENCA JAN 3. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Petra Kokalj

JAKLIČ KATJA 3. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Petra Kokalj

KASTELEC MAŠA 3. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mojca Trojar

KERPAN TJAŠA 3. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Irena Žitnik

KUŠAR MATRINA 3. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Petra Kokalj

KUŠAR SEBAS- 3. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Irena Žitnik

LIČINA GAJA PA- 3. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mojca Trojar

SCHLAMBERGER 3. c CANKARJEVO TEKMOVANJE x Irena Žitnik

STROJAN ČRT 3. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mojca Trojar

UREK FILIP 3. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Petra Kokalj

GMAJNAR NIK 4. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Marjeta Blatnik

IIHAN MATIJA 4. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Marjeta Blatnik

KOSI IZA 4. c CANKARJEVO TEKMOVANJE x Anuša Mihelič

LOJK BLAŽ 4. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Janja Rojc

MAHMUTAGIĆ 4. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Janja Rojc

RUTAR EMA 4. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Janja Rojc

88

SIMČIČ KATJA 4. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Janja Rojc

ZABAVNIK MAKS 4. d CANKARJEVO TEKMOVANJE x Primož Jan

GRABROVEC GALI- 5. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mateja Andrejka

KURENT ALJAŽ 5. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

LOHKAR LUCIJA 5. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mateja Andrejka

PIRC AJDA 5. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

RAČIČ PIA 5. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mateja Andrejka

ŠUC ŽIVA 5. d CANKARJEVO TEKMOVANJE x Maja Volarič

VIVOD ŠPELA 5. a CANKARJEVO TEKMOVANJE x Sonja Grošelj

ZAJC ASJA 5. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mateja Andrejka

ŽUKOVEC TINKARA 5. b CANKARJEVO TEKMOVANJE x Mateja Andrejka

LOJK BLAŽ 4. b JESENSKI KROS x Maruša Bitenc

LOJK BLAŽ 4. b SPOMLADANSKI KROS x Maruša Bitenc

KURENT ALJAŽ 5. a DVORANSKA ATLETIKA x Maruša Bitenc

ERMAN TIM 5. b DVORANSKA ATLETIKA - EKIPNO x Maruša Bitenc

KURENT ALJAŽ 5. a DVORANSKA ATLETIKA - EKIPNO x Maruša Bitenc

KOLAREV STARE 4. b DVORANSKA ATLETIKA - EKIPNO x Maruša Bitenc

LEE HANEUN 5. b DVORANSKA ATLETIKA - EKIPNO x Maruša Bitenc

LOJK BLAŽ 4. b DVORANSKA ATLETIKA - EKIPNO x Maruša Bitenc

PAVAČIČ DOMEN 4. b DVORANSKA ATLETIKA - EKIPNO x Maruša Bitenc

TEŽAK OSKAR 5. a DVORANSKA ATLETIKA - EKIPNO x Maruša Bitenc

VODOPIVEC 5. a DVORANSKA ATLETIKA - EKIPNO x Maruša Bitenc

ILAR ULA 5. a PLAVANJE x Maruša Bitenc

89

UČENEC RAZRED ODDELEK PRIZNANJE BRONASTO SREBRNO ZLATO MENTOR-ica

Dobnikar Aljaž 8. b angleščina x Belkisa Bosnić

Fekonja Petra 8. b angleščina x Belkisa Bosnić

Fistrovič Žan 8. d angleščina x Belkisa Bosnić

Frankovič Jakob Gal 8. b angleščina x Belkisa Bosnić

Garvas Neža 8. a angleščina x Belkisa Bosnić

Grbić Lan 8. c angleščina x Belkisa Bosnić

Jenko Mihelič Gaja 8. c angleščina x Belkisa Bosnić

Jesenko Hana 8. c angleščina x Belkisa Bosnić

Komel Gašper 8. c angleščina x Belkisa Bosnić

Lilik Ana 8. d angleščina x Belkisa Bosnić

Mirnik Maks Jan 8. c angleščina x Belkisa Bosnić

Mrhar Rok 8. b angleščina x Belkisa Bosnić

Panič Luka 8. a angleščina x Belkisa Bosnić

Petrič Neja 8. d angleščina x Belkisa Bosnić

Pirc Meta 8. c angleščina x Belkisa Bosnić

Plot Nina 8. c angleščina x Belkisa Bosnić

Podobnik Ana 8. c angleščina x Belkisa Bosnić

Silič Lea 8. b angleščina x Belkisa Bosnić

Struna Zala 8. a angleščina x Belkisa Bosnić

Šuc Pika 8. a angleščina x Belkisa Bosnić

Tomazin Anja 8. d angleščina x Belkisa Bosnić

Atanasovski Tina 9. d angleščina x Belkisa Bosnić

Bačak Maša 9. a angleščina x Belkisa Bosnić

Berkopec Peter 9. b angleščina x Belkisa Bosnić

Bijelić Poredoš Sara 9. a angleščina x Belkisa Bosnić

Bogdan Rebeka 9. d angleščina x Belkisa Bosnić

Dostal Isa 9. c angleščina x Belkisa Bosnić

Garafol Pia Lara 9. b angleščina x Belkisa Bosnić

Gjura Godec Manca 9. c angleščina x x Belkisa Bosnić

Karner Nina 9. c angleščina x x Belkisa Bosnić

Kastelic Jan 9. a angleščina x Belkisa Bosnić

Klement Žiga 9. d angleščina x Belkisa Bosnić

Kozlevčar Ana 9. d angleščina x Belkisa Bosnić

Levstek Bart 9. d angleščina x Belkisa Bosnić

Marolt Lara 9. c angleščina x Belkisa Bosnić

Medved Manca 9. d angleščina x x Belkisa Bosnić

Novak Mark 9. a angleščina x Belkisa Bosnić

Poniž Benjamin 9. a angleščina x Belkisa Bosnić

Potočar Nina 9. a angleščina x Belkisa Bosnić

Račič Ajda 9. b angleščina x Belkisa Bosnić

Rogač Paulina Pia 9. c angleščina x Belkisa Bosnić

Sadar Jović Patricia 9. b angleščina x x Belkisa Bosnić

Smole Laura 9. b angleščina x Belkisa Bosnić

Šinkovec Tjaša 9. b angleščina x Belkisa Bosnić

Škarabot Peter 9. b angleščina x Belkisa Bosnić

Štefanič Nejc 9. c angleščina x x Belkisa Bosnić

Šuper Luka 9. c angleščina x Belkisa Bosnić

Valant Danaja 9. c angleščina x Belkisa Bosnić

Videmšek Neža 9. a angleščina x Belkisa Bosnić

Zlobko Dona 9. d angleščina x Belkisa Bosnić

Lilik Ana 8. d geografija x Irena Ušeničnik

Tomazin Anja 8. d geografija x Irena Ušeničnik

REZULTATI TEKMOVANJ (6.-9. RAZRED)

90

Šabić Sanela 9. a geografija x Irena Ušeničnik

Pirc Meta 8. c fizika x x x Urška Lun

Lilik Ana 8. d fizika x x Urška Lun

Stepišnik Bor 8. d fizika x x Urška Lun

Dobnikar Aljaž 8. b fizika x x Urška Lun

Tomazin Anja 8. d fizika x x Urška Lun

Jenko Mihelič Gaja 8. c fizika x x Urška Lun

Frankovič Jakob Gal 8. b fizika x Urška Lun

Vavtar Oskar 8. c fizika x Urška Lun

Drolec Vito 8. b fizika x Urška Lun

Spiller Ian 8. b fizika x Urška Lun

Štefanič Nejc 9. d fizika x x Urška Lun

Kmetič Gašper 9. b fizika x Urška Lun

Ciringer Martin 9. d fizika x Urška Lun

Gjura Godec Manca 9. c fizika x Urška Lun

Karner Nina 9. c fizika x Urška Lun

Berkopec Peter 9. b fizika x Urška Lun

Novak Mark 9. a fizika x Urška Lun

Račič Ajda 9. b fizika x Urška Lun

Šabić Sanela 9. a fizika x Urška Lun

Zala Neža Zajc 6. b Cankarjevo x Vida Frelih

Nikolina Dobrijević 6. d Cankarjevo x Vida Frelih

Neža Istenič 6. b Cankarjevo x Vida Frelih

Hanna Habot 6. d Cankarjevo x Vida Frelih

Živa Gartner Cerkovnik 6. a Cankarjevo x Vida Frelih

Dominik Kušar 7. c Cankarjevo x Vida Frelih

Gal Terzer 7. a Cankarjevo x Vida Frelih

Marisa Schlamberger 7. a Cankarjevo x Vida Frelih

Dana Pika Žigon 7. c Cankarjevo x Vida Frelih

Meta Pirc 8. c Cankarjevo x Tea Lubej

Pia Paulina Rogač 9. c Cankarjevo x Tea Lubej

Benjamin Poniž 9. a Cankarjevo x x Tea Lubej

Peter Berkopec 9. b Proteusovo x Mojca Drašler

Manca Medved 9. d Proteusovo x Mojca Drašler

Meta Pirc 8. c Proteusovo x Mojca Drašler

Benjamin Poniž 9. a Proteusovo x Mojca Drašler

Leila Tomšič Čerkez 8. b Proteusovo x Mojca Drašler

Hugo Hartman Habinc 6. a Logika x Andreja Marucelj Štrus

Tia Vitezič 7. c Logika x Andreja Marucelj Štrus

Gašper Kreft 7. c Logika x x Andreja Marucelj Štrus

Mark Kosina 7. d Logika x Andreja Marucelj Štrus

Oskar Vavtar 8. c Logika x Andreja Marucelj Štrus

Gaja Jenko Mihelič 8. c Logika x Andreja Marucelj Štrus

Anja Tomazin 8. d Logika x Andreja Marucelj Štrus

Meta Pirc 8. c Logika x Andreja Marucelj Štrus

Nina Plot 8. c Logika x Andreja Marucelj Štrus

Manca Gjura Godec 9. c Logika x Andreja Marucelj Štrus

Ajda Račič 9. b Logika x x Andreja Marucelj Štrus

Sanela Šabić 9. a Logika x x Andreja Marucelj Štrus

Tjaša Vrbinc 9. b Logika x Andreja Marucelj Štrus

Peter Škarabot 9. b Logika x Andreja Marucelj Štrus

Tjaša Šinkovec 9. b Logika x Andreja Marucelj Štrus

Manca Gjura Godec 9. c Vegovo x x Helena Vindiš

91

Peter Škarabot 9. b Vegovo x x Helena Vindiš

Ajda Račič 9. b Vegovo x x Helena Vindiš

Peter Berkopec 9. b Vegovo x x Helena Vindiš

Gašper Kmetič 9. b Vegovo x Helena Vindiš

Tjaša Verbinc 9. b Vegovo x Helena Vindiš

Kaja Kosi 9. a Vegovo x Helena Vindiš

Krišpin Sterle 9. c Vegovo x Helena Vindiš

Sanela Šabić 9. b Vegovo x Helena Vindiš

Benjamin Poniž 9. c Vegovo x Helena Vindiš

Regina Šerjak 9. d Vegovo x Helena Vindiš

Meta Pirc 8. c Vegovo x x Andreja Verbinc

Aljaž Dobnikar 8. Vegovo x x Andreja Verbinc

Jure Grgasović 8. c Vegovo x x Andreja Verbinc

Ana Lilik 8. Vegovo x x Andreja Verbinc

Neja Petrič 8. d Vegovo x x Andreja Verbinc

Žiga Kosi 8. d Vegovo x x Andreja Verbinc

Oskar Vavtar 8. c Vegovo x x Andreja Verbinc

Gaja Jenko Mihelič 8. c Vegovo x x Andreja Verbinc

Vito Drolec 8. b Vegovo x x Andreja Verbinc

Anja Tomazin 8. d Vegovo x Andreja Verbinc

Aleksandar Gajić 8. d Vegovo x Andreja Verbinc

Maks Jan Mirnik 8. c Vegovo x Andreja Verbinc

Ana Podobnik 8. c Vegovo x Andreja Verbinc

Nika Paulina Cirman 7. c Vegovo x x Andreja Verbinc

Gal Terzer 7. a Vegovo x x x Andreja Verbinc

Marisa Schlamberger 7. a Vegovo x x Andreja Verbinc

Tia Vitezič 7. c Vegovo x x Andreja Verbinc

Gašper Kreft 7. c Vegovo x x Andreja Verbinc

Andraž Krnc 7. Vegovo x x Andreja Verbinc

Anže Pečkaj 7. c Vegovo x x Andreja Verbinc

Rok Siegl 7. c Vegovo x Andreja Verbinc

Rožle Sterle 7. Vegovo x Andreja Verbinc

Gaia Primic 6. d Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Julija Težak 6. d Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Leonardo Sadar Jović 6. c Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Lara Mehle 6. c Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Tevž Jezerc 6. d Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Lovro Brulec 6. b Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Žiga Siegl 6. d Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Nika Stojko 6. a Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Maša Selan 6. c Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Valteja Trotovšek 6. d Vegovo x Andreja Marucelj Štrus

Gaja Jenko Mihelič 8. c Cankarjevo x Tea Lubej

Tjaša Vrbinc 9. b. Cankarjevo x Tea Lubej

Anja Pečkaj 9. c. Cankarjevo x Tea Lubej

Oskar Vavtar 8. c Preglovo x x Genija Simončič

Anja Tomazin 8. d Preglovo x x Genija Simončič

Neja Petrič 8. d Preglovo x x Genija Simončič

Meta Pirc 8. c Preglovo x Genija Simončič

Rok Mrhar 8. b. Preglovo x Genija Simončič

Gaja Jenko Mihelič 8. c Preglovo x Genija Simončič

Žiga Kosi 8. d Preglovo x Genija Simončič

Jure Grgasović 8. c Preglovo x Genija Simončič

Ana Lilik 8. d Preglovo x Genija Simončič

Bor Stepišnik 8. d Preglovo x Genija Simončič

Nina Plot 8. c Preglovo x Genija Simončič

92

Matic Zorn 8. d Preglovo x Genija Simončič

Dorian Bulić 8. d Preglovo x Genija Simončič

Leila Tomšič Čerkez 8. b. Preglovo x Genija Simončič

Karolina Racman 8. a Preglovo x Genija Simončič

Patricia Sadar Jović 9. b Preglovo x Genija Simončič

Gašper Kmetič 9. b Preglovo x Genija Simončič

Oskar Vavtar 8. c Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Urban Vozelj 8. c Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Ana Lilik 8. d Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Anja Tomazin 8. d Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Benjamin Poniž 9. a Zgodov.tekm. x x BarbaraKlembas

Rok Šeško 9. a Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Peter Berkopec 9. b Zgodov.tekm. x x BarbaraKlembas

Pia Lara Garafol 9. b Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Aljaž Lohkar 9. b Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Ajda Račič 9. b Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Laura Smole 9. b Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Peter Škarabot 9. b Zgodov.tekm. x x BarbaraKlembas

Isa Dostal 9. c Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Anja Pečkaj 9. c Zgodov.tekm. x BarbaraKlembas

Paulina Pia Rogač 9. c Zgodov.tekm. x x BarbaraKlembas

Benjamin Poniž 9. a Raziskov. nal. x x x BarbaraKlembas

Žana Vidic 6. b Izdelek iz papirja Aljoša Pečaver

Žiga Jurca 6. b Izdelek iz papirja Aljoša Pečaver

Gal Terzer 7. a Izdelek iz umetne mase Aljoša Pečaver

Bor Silič 7. a Izdelek iz umetne mase Aljoša Pečaver

Nejc Osmič 8. c Izdelek iz kovine Aljoša Pečaver

Lan Grbić 8. c Izdelek iz kovine Aljoša Pečaver

Pia Lara Garafol 9. b Cici cad Aljoša Pečaver

Čeman Armin 9. b Tekmovanje iz poznavanja Prve pomoči Barbara Bešter

Garafol Pia Lara 9. b Tekmovanje iz poznavanja Prve pomoči Barbara Bešter

Lohkar Aljaž 9. b Tekmovanje iz poznavanja Prve pomoči Barbara Bešter

Sadar Jović Patricia 9. b Tekmovanje iz poznavanja Prve pomoči Barbara Bešter

Skubic Jakob 9. b Tekmovanje iz poznavanja Prve pomoči Barbara Bešter

Smole Laura 9. b Tekmovanje iz poznavanja Prve pomoči Barbara Bešter

Šuc Pika 8. a Tekmovanje iz poznavanja Prve pomoči Barbara Bešter

Vrbinc Tjaša 9. b Tekmovanje iz poznavanja Prve pomoči Barbara Bešter

Zevnik Neja 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Boštjančič Nika 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Veselič Maj 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Težak Julija 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Pavlič Juriša Ina 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Trotovšek Valteja 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Gercer Jan 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Primic Gaia 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Jezerc Tevž 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Habot Hanna 6. d Bobrček x Ivica Pirc

Brulec Lovro 6. b Bobrček x Ivica Pirc

Petraš Sara 6. b Bobrček x Ivica Pirc

Bitenc Novak Žan 6. b Bobrček x Ivica Pirc

Vidic Žana 6. b Bobrček x Ivica Pirc

Vivod Špela 5. a Bobrček x Ivica Pirc

Tomažin Sara 5. a Bobrček x Ivica Pirc

Prolić Natalija 5. a Bobrček x Ivica Pirc

93

Dostal Isa 9. Mladi Bober x Ivica Pirc

Švigelj Gal 9. c Mladi Bober x Ivica Pirc

Gjura Godec Manca 9. Mladi Bober x Ivica Pirc

Kovačič Blaž 9. c Mladi Bober x Ivica Pirc

Dimic Nadiža 9. Mladi Bober x Ivica Pirc

Šuper Luka 9. c Mladi Bober x Ivica Pirc

Rogač Paulina Pia 9. c Mladi Bober x Ivica Pirc

Pečkaj Anja 9. c Mladi Bober x Ivica Pirc

Petrič Nina 8. a Mladi Bober x Ivica Pirc

Fistrovič Žan 8. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Vadnjal Jan 8. a Mladi Bober x Ivica Pirc

Šuc Pika 8. a Mladi Bober x Ivica Pirc

Grgasovič Jure 8. c Mladi Bober x Ivica Pirc

Drolec Vito 8. b Mladi Bober x Ivica Pirc

Žnidaršič Karmen 8. Mladi Bober x Ivica Pirc

Klim Katarina 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Carl Urbanija Maruša 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Medved Manca 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Ciringer Martin 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Šerjak Regina 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Zlobko Dona 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Prolić Natalija 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Bogdan Rebeka 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Racman Karolina 8. a Mladi Bober x Ivica Pirc

Berkopec Peter 9. b Mladi Bober x Ivica Pirc

Kozlevčar Ana 9. d Mladi Bober x Ivica Pirc

Vrbinc Tjaša 9. b Mladi Bober x Ivica Pirc

Poniž Benjamin 9. a Mladi Bober x Ivica Pirc

Berlič Mark 6. a Vesela šola x Mojca Ljubič

Bidovec Bogdan 6. a Vesela šola x Mojca Ljubič

Istenič Neža 6. b Vesela šola x Mojca Ljubič

Kušar Jernej 6. a Vesela šola x Mojca Ljubič

Petraš Sara 6. b Vesela šola x Mojca Ljubič

Krnc Andraž 7. d Vesela šola x x Mojca Ljubič

Grgasovič Jure 8. c Vesela šola x Mojca Ljubič

Jesenko Hana 8. c Vesela šola x Mojca Ljubič

Dostal Isa 9. c Vesela šola x Mojca Ljubič

G. Godec Manca 9. c Vesela šola x Mojca Ljubič

Klim Katarina 9. d Vesela šola x Mojca Ljubič

Pečkaj Anja 9. c Vesela šola x Mojca Ljubič

Rogač Paulina Pia 9. c Vesela šola x Mojca Ljubič

Šerjak Regina 9. d Vesela šola x Mojca Ljubič

Neža Istenič 6. b Zlata kuhalnica x Hedvika Kosmač

Valteja Trotovšek 6. d Zlata kuhalnica x Hedvika Kosmač

Nika Boštjančič 6. d Zlata kuhalnica x Hedvika Kosmač

Aljaž Lohkar 9. b Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Anja Tomazin 8. d Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Jakob Skubic 9. b Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Neja Petrič 8. d Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Peter Berkopec 9. b Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Armin Čeman 9. b Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Ana Lilik 8. d Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Vito Drolec 8. b Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Lara Nosan 8. d Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Ajda Račič 9. b Tekmovanje iz sladkorne bolezni x Hedvika Kosmač

Lee Han Hin 7. d MAŠP jeseni 300M x špo

Gašper Kreft 7. c MAŠP jesenidaljina x Špo

94

Jan Jenko Ranković 7. a MAŠP jeseni daljina X Špo

Nik Lampič 7. b MAŠP jesenivortex X Špo

Gaja Piškurič 7. c MAŠP jeseni 60m X Špo

Julija Vidergar 7. c MAŠP jeseni300m X Špo

Ana Fortuna 7. d MAŠPjeseni višina x špo

Tamara Josić 7. d MAŠPjeseni daljina x špo

Armin Ćatić 8. c VAŠPjeseni 60m x špo

Jon Terbec Krajnik 8. b VAŠPjeseni višina x špo

Gaja Jenko Mihelič 8. c VAŠPjeseni 60m x špo

Maruša Carl Urbanija 9. d VAŠPjeseni 300M X Špo

Zala Struna 8. a VAŠPjeseni 1000M X Špo

Maša Bačak 9. a VAŠPjeseni višina x špo

Neža Videmšek 9. a VAŠPjeseni daljina x špo

Ana Kozlevčar 9. d VAŠP jeseni krogla x špo

Marija Marković 8. b VAŠP jeseni vortex x špo

Mark Novak 9. a VAŠP pomlad vortex x špo

Edi Šabotić 8. c VAŠP pomlad vortex x špo

Ana Kozlevčar 9. d VAŠP pomlad krogla x špo

Maruša Carl Urbanija 9. d VAŠP pomlad 300m x špo

Isa Dostal 9. c VAŠP pomlad 300m x špo

Kaja Kosi 9. a VAŠP pomlad vortex x špo

Aleksandar Gajić 8. d VAŠP pomlad 60 m x špo

Erik Slemenšek 8. b VAŠP pomlad 60 m x špo

Jon Terbec Krajnik 8. b VAŠP pomlad višina x špo

Neža Videmšek 9. a VAŠP pomlad daljina x špo

Maša Bačak 9. a VAŠP pomlad štafeta x špo

Nika Pelc 9. a VAŠP pomlad štafeta x špo

Gaja Jenko Mihelič 8. c VAŠP pomlad štafeta x špo

Maruša Carl Urbanija 9. d VAŠP pomlad štafeta x špo

Gaja Jenko Mihelič 8. c VAŠP pomlad 60m x špo

Tamara Josić 7. d MAŠP pomlad daljina x špo

Zala Mlakar 7. d MAŠP pomlad višina x špo

Nik Lampič 7. b MAŠP pomlad vortex x špo

Jan Jenko Ranković 7. a MAŠP pomlad daljina x špo

Gaja Piškurič 7. c MAŠP pomlad 60m x špo

Gaja Jenko Mihelič 8. c finale atl 60m x špo

Ana Kozlevčar 9. d finale atl krogla x špo

Nina Potočar 9. a golf x špo

Jaka Čerin 9. c kros x špo

Urban Vozelj 8. c badminton x špo

Ian Spiller 8. b badminton x špo

Tjaša Vrbinc 9. b badminton x špo

Nika Vadnjal 7. a streljanje ekipno x špo

Anja Mihorko 7. a streljanje ekipno x špo

Manca Mihorko 7. a streljanje ekipno x špo

Dorijan Bulić 8. d rokomet sdi x špo

Matic Zorn 8. d rokomet sdi x špo

Blaž Pintar 8. d rokomet sdi x špo

Lan Grbić 8. c rokomet sdi x špo

Jan Vadnjal 8. a rokomet sdi x špo

Matija Lešnjak 8. a rokomet sdi x špo

Lovro Brulec 6. b rokomet sdi x špo

Matevž Jaklič 7. d rokomet sdi x špo

Vid Švigelj 7. d rokomet sdi x špo

Domen Baranja 7. a rokomet sdi x špo

Vid Švigelj 7. d rokomet mdi x špo

Aljaž Truden 7. d rokomet mdi x špo

95

Nik Širovnik 7. d rokomet mdi x špo

Lovro Brulec 6. b rokomet mdi x špo

Žiga Ferfolja 6. d rokomet mdi x špo

Jakob Jerše 7. b rokomet mdi x špo

Armin Džambić 7. a rokomet mdi x špo

Jan Jenko Ranković 7. a rokomet mdi x špo

Nik Gerčer 6. b rokomet mdi x špo

Andraž Bulc 6. b rokomet mdi x špo

Maks Vadnjal 7. a rokomet mdi x špo

Sven Bulić 5. c rokomet mdi x špo

Mark Baranja 5. c rokomet mdi x špo

Tevž Ivančič 6. a plavanje x špo

Komel Gašper 8. c floorball sdi x špo

Jakob Komel 9. a floorball sdi x špo

Urban Vozelj 8. c floorball sdi x špo

Luka Selan 8. d floorball sdi x špo

Almin Budimlić 8. c floorball sdi x špo

Martin Bohinc 8. c floorball sdi x špo

Nik Širovnik 7. d floorball sdi x špo

Edi Šabotić 8. c floorball sdi x špo

Urban Vozelj 8. c badminton ekipno x špo

Anže Pečkaj 7. c badminton ekipno x špo

Tjaša Vrbinc 9. b badminton ekipno x špo

Ana Kozlevčar 9. d badminton ekipno x špo

Meta Pirc 8. c raziskovalna naloga x Mojca Drašler

Gaja Jenko Mihelič 8. c raziskovalna naloga x Mojca Drašler

Danijel Mihajlovski 7. b floorball mdi x špo

Maks Vadnjal 7. a floorball mdi x špo

Jan Jenko Ranković 7. a floorball mdi x špo

Jakob Jerše 7. b floorball mdi x špo

Nik Širovnik 7. d floorball mdi x špo

Tim Židan 7. d floorball mdi x špo

Aljaž Truden 7. d floorball mdi x špo

Nik Lampič 7. b floorball mdi x špo

Jon Terbec Krajnik 8. b športnik leta špo

Jan Jenko Ranković 7. a športnik leta špo

Maruša Carl Urbanija 9. d športnica leta

96

OŠ Oskarja Kovačiča

Ob dolenjski železnici 48

1000 Ljubljana

Glasilo 2013/2014

Documents

Transcript of Glasilo 2013/2014