Ekoloøki vrt v dolæino meri 12 m, v øirinopa dobre 4 m. Po sredini (dolæina) potekaglavna pohodna pot, leva in desna polovicapa imata vsaka po øtiri gredice. Na prvi gre-dici zasledimo sladko koruzo in visoki fiæolv druæbi leœe, œiœerike, brstiœnega in listnegaohrovta. Druga gredica je zaznamovana splodovkami in nizkim fiæolom, solato, ba-ziliko in boreœem. Na tretji gredici bodo svojprostor pod soncem naøli nizek fiæol, blitvain solata. Œetrta gredica je v znamenjugraha, øetraja, solate in redkvice. Peta gre-dica dopolnjuje prvo, zato na njej najdemosladko koruzo in visok fiæol, v drugi polo-vici pa øe buœke, nizek fiæol in baziliko. Naøesti gredici so meøani posevki korenœka,œebule, peterøilja in rdeœe pese. Na sedmigredici uspevajo kapusnice (zelje, cvetaœa,brokoli), vmesni rastlini pa sta kamilica inzelena. V zadnji osmi gredici pa so œrni, beliin sladki koren, dopolnjuje pa jih øe grah inøetraj. Na robovih vseh gredic zasledimoæametnice in ognjiœ, razne meøanice zeliøœin sonœnic.

Za œebulo in solato smosejali redkvico in grahŒebulo vzgajamo iz œebulœka, saj ga najlaæjesadimo na primerno razdaljo, pridelek jeveœji, bolj izenaœen in zato bolje prenaøasuøo. Ker je bil œebulœek debelejøi kot smosi æeleli, smo ga posadili nekoliko bolj sku-paj. »Preseæek« pa bo namenjen puljenjumlade œebule, ki bo dopolnila solatnoskledo. Sajenje œebulœka smo opravili konecmarca, tako bo v kratkem in hladnem dnevurazvil dobre korenine, ki poleti uœinkovitejesrkajo hrano in vodo. Med œebulo smo sejalikorenœek. Ker je bila setev opravljena v

Gainekoloøki vrtZ ustrezno zasnovanimkolobarjem æelimo vzelenjavnem vrtu, velikemcca. 50 m2, pridelati skorajvso potrebno zelenjavo zaøtiriœlansko druæino. Vveœini smo uporabiliekoloøko seme in sadike.Del »potrebøœin« pa smo sipriskrbeli iz klasiœnepridelave semen in sadik.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O РU ΠI N K O V I T O РZ D R A V O14

Tloris posevkov.

Sajenje œebulœka

Sajenje solate

Med solatosmo posejaliøe redkev.

zaœetku aprila, zemlja v globini 10 cm paogreta na 7 °C priœakujemo, da bo nadzemnidel viden nekoliko kasneje, kot œe bi sejalisredi aprila. Da bo redœenja pri korenju œimmanj, smo semenu korenœka dodali øe red-kvico. Ker korenje bolje kali na svetlobi,smo ga rahlo pokrili z zemljo, saj je preglo-boka setev lahko vzrok za slabøo kaljivost.Korenje in œebula ne prenaøata organskegagnojenja, zato smo gnojenje ob pripravi talizpustili. V œasu najveœje rasti listov pabomo v manjøi koliœini uporabili dolgode-

lujoœe organsko gnojilo v obliki pelet plan-tella organik. Na manjøih gredicah lahkouporabimo tudi visoko vrednostno organ-sko gnojilo v obliki granul bio plantella nu-trivit univerzal. V vsakem vrtu naSlovenskem med prvimi vrtninami zasle-dimo tudi solato. Da bo solata imela dovoljhranil za zdravo rast, smo pred sajenjemprimerno pripravili podlago. Tla smo najprejprerahljali in pognojili z visoko vrednos-tnim organskim gnojilom v obliki granulbio plantella nutrivit za listno zelenjavo,ki ga uporabljamo za osnovno gnojenje indognojevanje. Med solato smo posejali øeseme meseœne redkvice. Za blaæenje tempe-raturnega stresa smo sadike solate »zaøœitili«z vitaminskim kompleksom in stimulator-jem rasti bio plantella vita. Grah smo sejalinaravnost na stalno mesto. Ta stroœnica zelouspeøno kali pri nizkih temperaturah, zatosmo se odloœili za zgodnjo setev. Tako seizognemo tudi uøem, graharju in pepelastiplesni. V »boju« proti uøem nam bo v pomoœtudi øetraj. Tudi sajenje tagetesa ali kapu-cink bo za nekaj œasa pregnalo uøi z naøihrastlin. Œe se bodo pojavile uøi, pa bomorastline poøkropili z ekoloøkim pripravkombio plantella aktiv. Ob prvem pojavu polæevjih bomo odstranili v gredicah in okrog vrta.Po tem pa oblikovali varovalni pas okrogposameznih gredic znotraj vrta in samihrastlin z bio plantella gelom proti polæem.

Sredi aprila smo sadilikapusniceNa sedmi gredici smo posadili zelje, cvetaœo,brokoli, zeleno, sejali in sadili kamilice,ognjiœ in æametnice. V vrtu smo se odloœiliza sajenje sadik zelja s koreninsko grudo,saj je delo tako veliko laæje. Ker zeljeuvrøœamo med poœasi rastoœe vrtnine jedobro, da v vmesni prostor umestimo tudirastline, ki hitro prekrijejo tla. V tem œasubi lahko posejali nizki grah, kasneje pa nizkistroœji fiæol, ne smemo pa pozabiti na so-lato, ki svoj prostor najde v isti vrsti kakorzelje. V vrtu Kluba Gaia smo se odloœili, damed vrste zelja posadimo zeleno, tako bomovplivali na manjøo prisotnost økodljivcev,saj jih zelena s svojim vonjem uspeøno od-ganja. Ob robu gredice smo sejali ognjiœ inæametnice, v vmesni prostor pa sadili in se-jali kamilice, tako bomo økodljivcem øe boljoteæili pot do zelja. Sadike smo sadili narazdaljo 40 cm, œe æelimo veœje glave, parazdaljo poveœamo tudi do 70 cm. Tudi cve-taœo vzgajamo iz sadik. Direktne setve nisosmiselne in se jih v praksi ne uporablja. Vgredi kapusnic je tudi brokoli, ki je zavzgojo manj zahteven kot cvetaœa. Sejemoali sadimo ga lahko postopoma, saj gareæemo sproti, presajamo pa do koncaaprila. Gredico, kjer gojimo kapusnice, smo

pognojili z dolgodelujoœim organskim gno-jilom v obliki pelet plantella organik K, kije obogaten z naravnimi viri kalija. Za do-gnojevanje med rastno dobo bomo vsakihøtirinajst dni uporabili tekoœe organskognojilo na osnovi morskih alg bio plantellavrt. V naøem vrtu smo uporabili litrsko pla-stenko, v domaœem vrtu pa priporoœamo 3-litrsko pakiranje, saj za10 l vode porabimo100 do 150 ml tekoœega gnojila na osnovimorskih alg. Redna uporaba tekoœega or-ganskega gnojila na osnovi morskih alg jezelo priporoœljiva pri kapusnicah, plodov-kah in v nekoliko manjøem odmerku tudipri ostalih vrtninah. Z njim ugodno vpli-vamo na razvoj rastlin, saj poveœamo spre-jem anorganskih snovi iz zemlje, rastline sobolj odporne na stresne pogoje (spomladan-ska pozeba, poletna suøa), poveœa pa se tudipridelek.

Sejali smo tudi peterøilj,korenje in rdeœo pesoNa øesti gredici smo dopolnili meøane po-sevke korenœka in œebule. Posejali smo pe-terøilj in rdeœo peso. V tem delu sredi aprilakorenja øe ni videti. To smo tudi priœakovali,saj smo ga sejali v dokaj hladno zemljo vzaœetku meseca. V sredini aprila smo sejalikorenje na skrajnem delu gredice, kjer gazaradi »previdnosti« nismo posejali ob pred-hodnem obisku. Priœakujemo, da se bo to-krat pojavil prej kot pri prvi setvi v zaœetkuaprila, saj so tla æe dobro ogreta. V praksise tudi setev peterøilja priporoœa sredi aprila,ko je zemlja nekoliko toplejøa. Peterøilj smosejali v vrste nekoliko bolj narazen, saj smoza dobrega soseda »uporabili« rdeœo peso, kijo lahko sejemo od zaœetka aprila do koncajulija. Ker smo sejali nekoliko na gosto, boverjetno potrebno redœenje ali presajanje.

V objemu koruze in fiæolaNa prvi gredici smo sadili brstiœni in listnatiohrovt, ki tako kot ostale kapusnice potre-bujeta veliko hranil, zato smo sadilno jamoobogatili z dolgodelujoœim organskim gno-jilom v obliki pelet plantella organik K, kismo ga uporabili æe na sedmi gredici. V sre-dini aprila smo na razdaljo cca. 50 cm sejalisladko koruzo, po kateri se bo kasneje vzpe-njal visok fiæol. Tega bomo ob koruzo sejaliv zaœetku maja. Ta bo za koruzo zagotovildovolj duøika, za visok fiæol pa ne bo treba»sidrati« opornih kolov. Za dobrega sosedalistnega in brstiœnega ohrovta smo izbraliœiœeriko, ki jo bomo sejali takrat kot buœe inkumare. Leœo pa smo sejali æe v œasu naøegadrugega obiska v sredini aprila, saj potre-buje nekoliko toplejøa tla kot grah.

Davor Øpehar

15

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Bio plantellavita za blaæenjetemperaturnegastresa.