FRANCOSKI NOVI VAL

Izbruh valovanja, ki je pretreslo filmski svet

Temeljni princip novega vala nikoli ni bil kakšna šola – med Chabrolom, Godardom, Rivettom, Rohmerjem in Truffautom ni nobene estetske povezave – temveč gibanje, ki je za nekaj časa razklalo tradicionalne strukture filma in njegove poklicne navade: novovalovcev k filmu ni pripeljal poklic, temveč strast, cinefilija.

Pascal Bonizer: “Zgolj podobe“ (Cahiers du cinéma,1981; podčrtal A. Š.)

Naslovnica prve številke revije Cahiers du cinéma(Gloria Swanson: Sunset Blvd.)

NAJVIDNEJŠA AVTORSKA IMENA NOVEGA VALA

NAJOŽJE JEDRO: ŠIRŠI AVTORSKI KROG:

Claude Chabrol Louis Malle

Jean-Luc Godard Jacques Demy

Jacques Rivette Agnès Varda

Éric Rohmer Jean-Pierre Melville

François Roland Truffaut

Lepi Serge (Le Beau Serge, 1959) Bratranca (Les cousins, 1959)Dvojni obrat (À double tour, 1960)Naivna dekleta (Les Bonnes Femmes, 1961) Galantni mladeniči (Les Godelureaux, 1961) Zlobno oko (L'œil du Malin, 1963)Ophelia (1963) Tiger diši po dinamitu (Le Tigre se parfume à la

dynamite, 1965)

Claude (Henri Jean) Chabrol (1930 – 2010)

Lepi Serge (1958)

Galantni mladeniči (1961)

Jean-Luc Godard (1930 – )

Do zadnjega diha (À bout de souffle, 1960)

Ženska je ženska (Une femme est une femme, 1961)

Živeti svoje življenje (Vivre sa vie, 1962)

Mali vojak (Le petit soldat, 1963)

Karabinjerji (Les carabiniers, 1963)

Prezir (Le mépris, 1963)

Nesposobna banda (Bande à part, 1964)

Alphaville (Alphaville, une étrange aventure de Lemmy Caution, 1965)

Nori Pierrot (Pierrot le fou, 1965)

Ženska je ženska (1961)

Alphaville (1965)

Jacques Rivette (1928 –)

Pariz je naš (Paris nous appartient, 1961) Redovnica (La religieuse, 1966) Nora ljubezen (L'amour fou, 1968)

Pariz je naš (1961)

Redovnica (1966)

Éric Rohmer (1920 –2010)

V znaku leva (Le signe du Lion, 1959) Šest moralnih zgodb, IV: Zbiralka (La collectionneuse, 1967) Šest moralnih zgodb, III: Moja noč pri Maud (Ma nuit cez Maud, 1969)

V znaku leva (1959)

Zbiralka (1967)

François (Roland) Truffaut (1932 – 1984)

400 udarcev (Les Quatre Cents Coups, 1959)Streljajte na pianista (Tirez sur le pianiste,1960)Jules in Jim (Jules et Jim, 1962)Nežna koža (La Peau douce, 1964)Fahrenheit 451 (1966)

400 udarcev (1959)

Jules in Jim (1962)

USTVARJALNA IZHODIŠČA NOVEGA VALA  * “MANIFEST” NOVEGA VALA:

François Truffaut: “Določena tendenca francoskega filma” (1954)

* poglavitni idejni in profesionalni izvori novovalovskih tendenc:

- kritiška pronicljivost (vsi so delovali kot filmski kritiki pod “duhovnim vodstvom” Andréja Bazina znotraj kroga Cahiers du cinéma)

- cinefilija: izjemno poznavanje svetovne zgodovine filma

- zavračanje domače filmske tradicije (filma “kvalitete”)

- poveličevanje ameriškega žanrskega in evropskega “avtorskega” filma

- ključna zgleda: ameriški film noir in italijanski neorealizem

* konceptualna izhodišča novega vala: - teorija avtorja

zasnova sklopa določil, s katerimi se je skušalo preseči v 50. letih uveljavljeno pojmovanje filma (in princip njegove realizacije), kot procesa, ki temelji na kolektivni produkcijski logiki

- politika avtorjev filmsko kritiško gibanje, ki si je v okviru revije Cahiers du cinéma prizadevalo za priznanje primata režiserja v filmskem procesu ustvarjanja. AVTOR je tako v bistvu režiser, ki s svojo ustvarjalno osebnostjo vtisne filmu svoj ustvarjalni avtorski pečat

- avtorski film dejstvo, da je tudi znotraj studijskega sistema in žanrskega principa vselej mogoče najti režiserje, ki so

sposoben proizvesti dela, za katera je značilna nekonvencionalnost, inventivnost, inovativnost in izvirni avtorski pridih (Robert Altman, Francis Ford Coppola, Martin Scorsese, Clint Eastwood ...)

* najznačilnejša ustvarjalna načela novega vala:

- formalna določila ◊ polno izkoriščanje možnosti, ki jih je ponujala nova filmska tehnologija

• lahke 16 mm kamere; sinhrono snemanje zvoka; občutljiv filmski trak (ni potrebna dodatna osvetljava) • snemanje na lokacijah zunaj studiev • uporaba dolgega posnetka; atraktivno delo izjemno gibljive kamere • žanrska kombinatorika (mešanje melodrame, kriminalke, socialnopsihološke drame, komedije itn.) • združevanje igranega in dokumentarnega pristopa • pripovedna fragmentarnost, razlomljenost, nelinearnost

- vsebinska določila

◊ prevladujejo mladi protagonisti – predstavniki generacije, ki ji novovalovci pripadajo • obravnavanje družbenih protislovij “zahodne kulture”

- liki “upornikov brez razloga” (ZDA); ali “jeznih mladostnikov” (VB) • prevladujejo figure nevrotičnih mladih posameznikov, nagnjenih k izzivalnosti, nonšalanci, ekscesnemu vedenju, samodestruktivnosti, brezupu • idealizacija prestopnikov, ki se gibljejo na robu zakona; obravnava “beguncev” (pred zakonom); obravnava “bega pred realnostjo”

• iskanje identitete v medčloveških odnosih, v razmerju s sodobno humanistično teorijo in v relaciji s filmskim historiatom

Ključni dosežek oz. prispevek avtorske teorije k sodobnemu pojmovanju filma je opredelitev režiserja kot tiste ustvarjalne instance, ki si prizadeva z režijskimi postopki proizvesti takšno strukturo filma, v kateri avtor ne bo več zaznaven, marveč se v filmskem delu njegova pristojnost odraža zlasti v vlogi sprožilca, ki v gledalcu vzbudi interes za dejavno soudeležbo v procesu filmskega dela, v prepoznavanju njegovih ravni pomenjanja.

V enaki meri kot tisto, kar je v filmu neposredno izpostavljeno, je z vidika avtorskega pristopa namreč pomembno tudi vse tisto, kar je zamolčano, kar manjka, kar je nedoločeno; s tem se namreč film najbolj eksplicitno naslavlja na gledalca in njegovo "svobodno ustvarjalno dejavnost" (Gilles Deleuze)

Jacques Rivette (1968):

Pri filmu je pomemben tisti trenutek, ko ni več avtorja filma, ko ni več igralcev, zgodbe, scenarija, ko je samo še film, ki govori nekaj, kar je nemogoče prevesti. Torej tisti trenutek, ko film postane izraz nekoga drugega ali pa neke druge stvari, ki je ni mogoče povedati, ki je onstran možnosti izražanja. Bergmanovi filmi so povsem nekaj drugega kot pa realizacija Bergmanove vizije sveta. To, kar govori v Bergmanovih filmih ni Bergman, ampak film, in to je revolucionarno.

NASLOVITEJŠE IGRALSKE IKONE NOVEGA VALA

Jean-Paul BelmondoAnna KarinaJean-Pierre LéaudJean SebergJeanne MoreauBrigitte BardotMichel Piccoli

Jean-Paul Belmondo

Anna Karina

Jean-Pierre Léaud

Jean Seberg

Jeanne Moreau

Brigitte Bardot

Michel Piccoli