Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 1 ~

GLASILO OŠ BREG

UTRINKI

France Prešeren - Tajda Šijanec, 3. a

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 2 ~

Februarski pozdrav

Februar ali svečan je drugi mesec v koledarskem letu, ki je ime dobil po latinskem prazniku

sprave in očiščenja in je najkrajši mesec v letu po številu dni.

Je še vedno zimski mesec in letošnje leto je to v pravem pomenu besede, saj nas sneg

neprestano razveseljuje ali pa tudi ne. Odvisno, kako to vzamemo.

Je tudi mesec pustnih norčij, je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro. Pustni čas je

premakljiv in je odvisen od velike noči. Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar, je

verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil

dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega

carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu

»praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«.

V tem mesecu se nekateri na novo zaljubijo. Zato ni čudno, če smo v tem obdobju, natančneje

14. februarja, ko se praznuje z Zahoda uvoženo Valentinovo oziroma praznik zaljubljencev,

prijateljev in vseh, ki se imajo radi, obdani in bombardirani s srčki, cvetjem, voščilnicami in

čokoladami.

V šoli je bil ta mesec bolj »miren«, predvsem kar se tiče učenja in ocenjevanja, saj smo uživali

še v zimskih počitnicah. Nekateri so si vseeno vzeli nekaj časa za branje knjig ali obiskali kako

kulturno prireditev. Tudi v šoli smo jo imeli ob kulturnem prazniku.

Novinarji smo tudi v februarju 2013 beležili in zbirali novičke, vi pa ste pošiljali literarne in

likovne prispevke. Upamo, da boste tudi tokrat našli kaj zanimivega.

Šolski novinarji z mentoricama

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 3 ~

VRTILJAK BREŠKIH DOGODKOV

PUSTNI NASTOP

Ptujske osnovne šole in vrtci so v ponedeljek, 4. 2. 2013, pred mestno hišo uprizorili vsak svoj pustni običaj. Lepo je bilo gledati vse nastope, naš nastop pa je bil še posebej lep.

Na nastop so se učenci z mentorji Ivanko Vidovič, Tadejem Trstenjakom in Danielo Pernat pripravljali kar nekaj časa. Da so trdo vadili, se je poznalo tudi na nastopu. Preberite si opis tega nastopa:

Gospodarja sta bila v hiši, ko se je na pragu prikazal

gonjač in rekel, da je v »šumi« našel nekaj dobrega.

Seveda je oba gospodarja začelo zanimati, ko pa je prišla

rusika, ju je zanimanje minilo. Ker pa jo je gonjač preveč

hvalil, sta jo gospodarja hotela poceni kupiti. Vendar pa

rusika, trmasta kot je, ni hotela v hišo. Gonjač jo je hitro

prepričal, pa ne z dobrotami. Rekel je: »Rusa, išči cucke!« Rusika se je zapodila v hišo, za

otroki in vse prevrnila. Po tej predstavi si je gospodarja nista več želela, zato je odšla, prišla

pa je gamela ali melika. Ker ima za razliko od rusike prašnike, je bolj zaželena, saj predstavlja

zdravje in plodnost štirinožnih živali pri hiši. Nanjo so opozorili pokači. Začela je plesati in

poskakovati -to je melikin divji ples. Gospodarja sta morala paziti, da ni padla na tla, saj je

bilo to sramotno. Pobiračem sta dala nekaj za pod zob, nato pa so odšli naprej.

Tako je to izgledalo. Za nastopajoče pa še ni bilo konec pustolovščine, saj so raziskali županove prostore, kjer so dobili nekaj za nagrado.

Učenci so za svoj nastop dobili bučen in zaslužen aplavz. Tudi naše učiteljice menijo, da so se izvrstno izkazali.

Eva Vidovič in Polonca Škerget

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 4 ~

BREŠKE ČEBELICE NA KURENTOVANJU 2013

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 5 ~

KULTURNO DOGAJANJE NA ŠOLI

V sredo 6.2. 2013 smo že zjutraj ob 8. 30 začeli s kulturno prireditvijo v šolski telovadnici. Vse

udeležene je najprej pozdravil g. ravnatelj, nato pa nas je devetošolec Anže spomnil, zakaj

praznujemo kulturni praznik in kdo je najbolj zaslužen za to. France Prešeren. Saj ga

poznate, ali ne? Pesem z naslovom Sodobna Urška avtorice Kaje Smolinger je zaradi

odsotnosti avtorice prebrala Kaja Vorih. Za tem so se predstavili odlični pevci pevske šole

Alegro, ki smo jih ta dan gostili na naši šoli. Očarali so nas s čudovitim petjem in nam s tem

pričarali pravo kulturno vzdušje. Upamo, da bodo nastop pri nas še kdaj ponovili, saj jim

bomo z veseljem prisluhnili.

Da še malo ponovimo: FRANCE PREŠEREN

Največji slovenski pesnik France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem,

umrl pa 8. februarja leta 1849 v Kranju. Po poklicu je bil pesnik in pravnik. Njegova znana in

pomembnejša dela so: Krst pri Savici, Slovo od mladosti in Sonetni venec. Napisal je tudi

Zdravljico (1844), katere 7. kitica je slovenska himna. Svoja otroška leta je preživel v majhni

hiši v Vrbi na Gorenjskem. Nesrečno se je zaljubil v Primičevo Julijo, ki ji je posvetil SONETNI

VENEC in druge ljubezenske pesmi. V času svojega življenja ni bil tako priznan in slaven, kot

je danes. Pri svojih odločitvah mu je veliko svetoval in ga usmerjal najboljši prijatelj Matija

Čop.

Leja Kamenšek in Lana Žgeč

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 6 ~

HIŠA EKSPERIMENTOV

V zimskem času so učenci 9. razreda in učenci izbirnega predmeta Poskusi v kemiji obiskali

Hišo eksperimentov v Ljubljani.

O vtisih sem povprašal brata Jureta, ki mi je povedal: "V Hiši eksperimentov je bilo res super.

Tam smo lahko preizkušali najrazličnejše eksperimente, kot so postelja iz žebljev, test

ravnotežja, prenos zvoka in druge. Kasneje smo imeli še delavnico o barvah, nato pa smo se

počasi odpravili domov."

Udeležencem ekskurzije je bila Hiša eksperimentov zelo všeč in radi bi jo še kdaj obiskali.

Jan Fakin

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 7 ~

PUSTNI TOREK

V torek, 12.2.2013, je namesto pouka bila v šoli zabava v maskah. Učenci smo v šolo prišli

maskirani v različne pustne šeme, kot so hudički, ninje, kavbojci, princese in še mnogo

drugih. Za malico smo se sladkali s slastnimi krofi, ki so bili polnjeni z marelično marmelado.

Šolski dan smo zaključili ob 12. uri v šolski telovadnici, kjer se je odvijal pustni ples. Zabavo

smo nadaljevali po bližnjih ulicah, kjer smo si prislužili tudi nekaj denarja »za debelo repo.«

Rok Ribič

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 8 ~

ZIMSKI ŠPORTNI DAN

V sredo, 13. februarja 2013, se je za učence od 5. do 9. razreda odvijal zimski športni dan.

Učenci so lahko izbirali med tremi dejavnostmi in te so bile: SMUČANJE, DRSANJE in POHOD.

Večina učencev se je z avtobusom odpeljala na drsanje v Ledno dvorano v Maribor ali se

priključila pohodnikom, ki so v zimski idili prepešačili kar nekaj kilometrov. Manjša skupina

učencev se je odpeljala na Roglo, kjer so uživali v smučarskih podvigih.

Vsi učenci so bili zadovoljni in upajo, da bo naslednji športni dan tudi tako pester s ponudbo,

kot je bil ta.

Rok Ribič

VALENTINOVO Valentinovo se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah

zaljubljenci izkazujejo ljubezen.

Ljubezen na ta dan izkazujejo predvsem s pošiljanjem voščilnic in izmenjavo daril.

Danes je praznik najbolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov. Valentinčki so

ljubezenska pisma v obliki srca.

Tea Ladič in Iva Hojnik

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 9 ~

ZIMSKE POČITNICE (18. 2.–22. 2. 2013)

Kaj smo delali med počitnicami?

- gledali TV, igrali računalnik, brali, obiskali sorodnike;

- smučali, sankali, kepali, delali snežake, drsali;

- se sprehajali, plavali, se udeležili delavnic,telovadili, se učili …

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 10 ~

PRIREDITEV V POČASTITEV 10. OBLETNICE DELOVANJA ZDRUŽENJA

BOLNIKOV S CEREBROVASKULARNO BOLEZNIJO SLOVENIJE

so v večnamenski dvorani v Spuhlji na Ptuju popestrili tudi naši učenci.

V četrtek, 28. februarja 2013, se je ob 16. uri začela prireditev, namenjena bolnikom s

cerebrovaskularno boleznijo, ki so vključeni v združenje, ki deluje na Ptuju. Vabljenih je bilo

veliko gostov iz medicinske stroke, tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in ravnatelj OŠ Breg

Milan Fakin.

Na začetku so se predstavili pevci omenjenega združenja, ki imajo vaje na naši šoli, sledilo je

nekaj govorov, potem pa so s programom nadaljevali učenci naše šole, in sicer z recitacijo

Sodobne Urške, ki jo je napisala Kaja Smolinger, skupaj z njo pa povedali še Kaja Vorih in

Nikita G. Meznarič iz 8. a. Sledil je ples Kelly Clarkson – Stronger s plesalkami Leno Pučko,

Mašo Maroh, Niko Maroh, Urško Smolinger in Amadeja Markež iz 5. a ter pesmijo Čuk na

palici, ki jo je zapela Iva Hojnik iz 5. a. Ob koncu stas harmoniko navdušila Nik Zupanič iz 5. a

in Janja Tominc iz 6. b. Program sta skupaj z učenci pripravili Simona Kornik in Helga Mihelač.

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 11 ~

MALE LITERARNE ZVEZDICE IN LIKOVNI UTRINKI

OSLOZMAJI

Nekoč je živel osel po imenu Sivko. Ta Sivko je imel neskončno rad zmaje. Nekega dne se je

odločil, da enega poišče .

V nahrbtnik si je spravil plastenko vode, »kahlico«, toaletni papir in robčke. Nahrbtnik si je

oprtal na hrbet, vzel skiro in se odpeljal v smeri proti severojugozahoduvzhodunaprej, torej

naravnost proti zmajevemu domovanju.

Potoval je v spokojni tišini, nič ni motilo njegovega miru in uživanja v prelepi pokrajini.

Pravkar si je ogledoval čudoviti gozd. Nenadoma mu je pred kolesa skočil medved, ki je

razjarjeno zarjovel. Sivko si je v mislih ponovil življenjsko pravilo številka 24 (Če srečaš divjo

zver, jo – kar se da hitro in močno – z zadnjimi nogami brcni v trebuh.) in tako je tudi storil.

Medveda je tako močno brcnil, da je odletel v sosednji gozd. Sivko je mirno nadaljeval pot.

Kmalu po prihodu iz gozda je pred seboj zagledal velikanski most. Videti je bil precej

nestabilen. Sivko je pobral kamenček in ga vrgel na desko na mostu. Zlomila se je.

Premišljeval je, kaj je najlažje. Pomislil je na pero. Kar naenkrat je priletel mimo ptič, odvrgel

je pero, ki je počasi in mehko zaplavalo proti tlom. Nežno in na rahlo se je dotaknilo druge

deske in ,» reeesk«, tudi ta deska se je zlomila. »Le kako naj prečkam most, če ne zdrži niti

nežnega, lahkega peresca? Je še kaj lažjega od tega?«, se je spraševal in iskal rešitev. Odločil

se je, da bo globoko zajel sapo in vdihnil veliiiiiiiiko zraka ( ta je zagotovo lažji od peresa,

kajne?). Storil je tako. Neizmerno se je napihnil in postal lažji od peresca. Postal je lahek,

najlažji, kar lebdeti je začel v zraku. Tudi razgled je segal daleč. Videl je vse tja do konca

neskončne puščave . Ob nežnem pristanku na drugem bregu reke je pristal v pesku. Pesek je

bil povsod. Povsod, do koder mu je segel pogled. Poskusil se je zapeljati po njem. Nikamor se

ni premaknil. Kolesi sta se zmeraj bolj pogrezali v pesek. Ni mu preostalo drugega, kot da je

skirco dvignil in nesel na hrbtu, skupaj s preostalim tovorom. »Zares utrujajoče«, si je rekel.

»Tega še kamela ne bi zmogla«. Kar naenkrat je zagledal oazo, a ta je bila samo privid. Skočil

je v pesek in začel plavati. Ko mu je pesek prišel v usta, se je zbudil in si s kopitom obrisal

jezik. Hodil je še tri dni in tri noči, ko je sredi puščave zagledal puščavskega konja. Nanj je

preložil svoj tovor in skupaj z njim oddrvel čez puščavo. V treh urah sta prišla iz puščave, kjer

je Sivko raztovoril konja in se poslovil.

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 12 ~

Ko se je obrnil, je za seboj zagledal strahotno strašen gozd. Zbral je ves pogum, ki ga je

premogel in odločno stopil po potki, ki je vodila proti gozdu. Bližala se je noč, on pa še vedno

ni našel pravega vhoda v gozd. Naenkrat se je znašel pred nenavadnim modrim zidom. Že po

barvi je vedel, da je ta modri zid čudežen zid. Da se je prepričal, če je čez zid varno iti, je vzel

palico in jo vrgel v zid. Palica pa je padla na trda tla. Zdaj je šel čez zid. Na drugi strani je

zagledal stolp, ki je bil velik kot pri Motovilki. Imel je tudi balkon, na katerem je zagledal

čudovito zmajevko. Ta pa je zagledala njega. V trenutku sta se neizmerno močno zaljubila.

Prava ljubezen na prvi pogled! Zmajevka je Sivka nemudoma dala privesti na balkon, kjer sta

si dala večni zaobljubi. Od takrat Sivko živi s svojo ljubo zmajevko v njenem stolpu. Družbo

jima dela kar sedem njunih mladičkov, ki sta jih dobila kmalu in enega za drugim. To so

oslozmajčki Angora, Kiki, Kenči, Koki, Štunfi in Lasko. Vsi so na moč ljubki oslički z zmajevimi

krili.

Če se še niso nikamor preselili, še zdaj srečno živijo tam. Če ne verjameš, se prepričaj sam.

Saj ni težko … Vprašaj Sivka, če ne verjameš meni.

AVTORICA : TJAŠA KOZAR, 4. b

MENTORICA: Lea Florjančič

POSLANO NA NATEČAJ: Z DOMIŠLJIJO NA POTEP

Kategorija: RAZREDNA STOPNJA, 4. razred. Pravljica.

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 13 ~

TRIJE BONBONČKI

Nekoč, pred davnimi časi , je za devetimi gorami in devetimi vodami v deželi Vija Vaja živel

deček. Bil je čisto navadni deček z rjavimi očmi in oranžnimi ravnimi lasmi. Ime mu je bilo

Matija. Matija je živel z mamo , očetom in s sestro Nelo v hiši, ki je stala na začetku vasi. Oh,

skoraj sem pozabila na njihovega psička Pikija.

Nekega dne sta Matija in Piki odšla na sprehod. Opazovala sta ribnik in račke pri sosedovi

Minki. Igrala sta se tudi igre s prinašanjem palice, ki je bila Pikijeva najljubša igra. Ob tem sta

nevede odšla zmeraj dalje od doma. Ko se je začelo mračiti, sta se z muko začela odpravljati

proti domu. Ob gozdni jasi sta naletela na majhno hiško. Radovednost ju je premotila in

namesto proti domu sta tiho odstopicljala proti hiški. Okrog hiške je bilo vse tiho. Okna so

bila zastrta. Nikjer ni bilo nikogar in vse je bilo popolnoma tiho. Le dim, ki se je sukljal iz

dimnika, je izdajal, da je nekdo v hiški. Matija je pogumno potrkal na vrata, kajti če ne bi

vedel, kdo je v njej, ne bi imel miru. Vrata je odprla modra vila in ju prijazno povabila na čaj.

Rdeča vila je pred njiju prijazno postavila skodelici s čajem. To ni bil kakršenkoli čaj. Postregla

jima je čaj, v katerem so bili bombončki. Zapletli so se v prijeten pogovor, čas je prehitro

mineval. Zunaj se je že močno stemnilo, zato sta se Matija in Piki s težkim srcem poslovila in

odpravila proti domu. Zelena vila jima je ob slovesu podarila tri bonbončke, ki jih je Matija

skrbno spravil v žep. Veselo jima je pomahal v slovo, Piki je nežno zalajal in jim pomahal z

repkom. Vile so bile obema res všeč.

Nasproti jima je prihajala sestrica Neli, ki jo je že skrbelo, kod hodita toliko časa. Odleglo ji je,

ko ju je zagledala. Čudila se je, komu mahata, saj sama ni nikogar videla. Matija ji je začel

navdušeno govoriti o treh vilah in ji rekel, da jih lahko vidi tam ob hiški za njim. Ko so se

znova ozrli na mesto, kjer je še malo prej stala hiška, ni bilo tam ničesar več. Niti hiške niti vil.

Ničesar! Matiji ni bilo nič več jasno … le kaj si bo mislila Neli? Kako naj ji dokaže, da je bilo vse

skupaj še pred nekaj trenutki resnično? Poskusil ji je dopovedati, da so vile resnične, bolj in

bolj se je trudil, Neli pa ga je le z usmiljenjem gledala in ga le še na pol poslušala. Razmišljala

je, da je zagotovo začel bloditi in si domišljati stvari zato, ker je utrujen, lačen in prestrašen,

ker se je v temi prepozno vračal domov.

Ob vrnitvi domov ju je čakala zaskrbljena mama z večerjo. Vesela je bila, da so se vsi trije

varno vrnili domov. Matija se je opravičil za zamudo. Mama jih je povabila k mizi. Ko so za

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 14 ~

mizo sedeli že vsi družinski člani, so zaslišali vprašanje: »Kaj pa jaz? A bom tudi jaz kaj dobil?«

Mama, oče, Neli in Matija so se začudeno spogledali, kajti noben od njih ni izgovoril

izrečenega vprašanja. Ker niso našli odgovora, so si zaželeli dober tek in s slastjo pojedli

večerjo. Zaželeli so si lahko noč in se odpravili spat.

Naslednje jutro se je Matija zbudil in se začel pogovarjati sam s seboj : »Uf, kakšne čudne

sanje sem imel … Saj vem, da niso resnične …« S stola ob postelji je vzel hlače prejšnjega

večera, da bi zlezel vanje. Iz žepa so padli trije bonbončki. Moder, rdeč in zelen. Takšnih

bonbončkov ni videl nikjer drugje kot pri vilah. »Morda pa je vseeno res?« si misli in se

odpravi v jedilnico k skupnemu zajtrku. Ko so domači po jutranjem pozdravu sedli k mizi in

začeli zajtrkovati, so znova zaslišali neznani glasek : »Zajtrk, jaz bi tudi zajtrk.«

Domači so spet začudeni gledali drug drugega. Noben od njih ni izgovoril teh besed. Kaj se

dogaja? Kdo govori?

Oče se je sklonil pod mizo, ker se mu je zdelo, da je nekdo nekaj govoril pod njo. Razen Pikija

ni bilo pod mizo nikogar. Za Pikija pa so vsi vedeli, da ne govori. Kdo je torej izgovoril te

besede, so se glasno čudili naprej.

Vsi hkrati so se sklonili pod mizo, kjer so znova zaslišali glas : »Jaz sem prosil za zajtrk. Jaz, vaš

PIKI!« Ostrmeli so od začudenja. Čudež, njihov Piki je spregovoril!!! Čudili so se in se veselili

Pikijevega čudežnega daru. In ker je Piki znal govoriti, jim je pojasnil, da govori od obiska pri

vilah, ki so mu prijazno ponudile čaj z bonbončki.

Če boste tudi vi kdaj srečali te vile, le vzemite njihove bonbončke, morda se tudi vam zgodi

kakšen čudež.

AVTORICA : MAŠA PATEKAR, 4. b

MENTORICA: Lea Florjančič

POSLANO NA NATEČAJ: Z DOMIŠLJIJO NA POTEP

Kategorija: RAZREDNA STOPNJA, 4. razred. Pravljica

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 15 ~

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 16 ~

RAZOČARANJE

Iskal je življenjsko srečo, v dvoje rad živel bi za večno.

Zaljubil se je v dekle, rad božal njeno bi srce.

Skrivaj dekle je opazoval, v mislih roko ji je podal.

Pošiljal ji je poljub, brez obljub.

Bil osamljen je v življenju,

v veselju in trpljenju. Daleč v tujino se poda,

morda tam sreča čaka ga. S solzo domači prag je orosil,

kjer nekoč se je rodil.

Odšel je v širni svet, mati mu dala je nasvet.

V življenju te čaka marsikdo, a ljubil te nihče ne bo.

Pripela mu je mati rožmarin, vedi, da si slovenski sin.

Tujina tanke rezine kruha reže,

v dejanju daleč seže. Rad popil je kozarec vina,

in razmišljal – o, moja domovina. Lahkih korakov je šel od tod, kamor nekoč vodila ga je pot.

Njegov praznik praznujemo,

njega se spominjamo.

Terezija Golob, Tomaževa babica

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 17 ~

PIKA, KLICAJ, VEJICA ALI VPRAŠAJ ?

Kaj se napiše

na koncu povedi ?

Pika, klicaj, vejica ali vprašaj ?

Preverili smo tudi v našem zapisu,

kje je kaj in zakaj .

Preverili smo tudi, kakšna je naša pisava,

da ni kakor kakšna grda poplava.

Sara Ploj, 4. b

KO SE ZALJUBIŠ

Ko se zaljubiš,

pomešaš noč in dan.

Ko se zaljubiš,

si srečen do ušes.

Ko se zaljubiš,

vidiš, da rad te imam.

Ko se zaljubiš,

rečeš : I love you!

Maša Patekar, 4. b

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 18 ~

NONSENSKA PESEM

Danes je valentinovo,

ko se voščilnice pišejo;

če so slabe, se brišejo,

včasih se ohranijo.

Takrat se v šoli

igra igra,

pa je več židane volje,

ker smo za malico dobili olje;

tudi besede smo si izmišljevali -

enemu pride na misel žoga,

drugemu preproga,

vse to delamo v šoli,

zato ne potrebujemo soli.

Lan Šket, 4. b

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 19 ~

NUJNI TELEFONSKI KLIC

To je nujni telefonski klic,

zato, prosim, ne dostavljajte pic.

Kličem policijo,

da slabe dobijo.

To je nujni telefonski klic,

Zato, prosim, ne dostavljajte pic.

MUCA MACA Muca kliče na pomoč,

zunaj pa je temna noč.

Pleše raca Taca,

muca Mica Maca.

CICI DO Muca Maca pet let stara,

mijavka, mijavka, lepa hvala.

Ko zapoje pesmico,

cici cici do.

PALAČINKA Sladka, sladka palačinka,

lepa kakor Tinka.

Sladko je, mastno je. Kaj je to?

Mala palačinka.

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 20 ~

TRALALA Tralala, mi gremo tja,

brez meja do neba.

Na tisti hrib,

ki nima rib.

Tralala, mi gremo tja,

brez meja do neba.

Vanesa Sagadin, 4. a

PRSTI

Prstov je pet,

skupaj pa deset.

Podnevi se roke vztrajno držijo,

ponoči pa skupaj z mano zaspijo.

Zdržijo vse,

pri sklecih ne predajo se.

Svoje prste imam rad,

z njimi dam vedno šah-mat.

Rok Ribič, 6. b

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 21 ~

BESEDOVANJE

Če se POLICAju zlomi POLICA,

se ROParjev ROP zgodi,

ker v DENARnici DENAR izpuhti,

kar lastnika zelo skrbi.

GASIlec požar GASI,

ker ŽAR povzročil je poŽAR,

pa še vsi kLIC v sili kličejo

in si z LIC solze brišejo.

CvetliČARka ČAR doživi,

ker LEPotec njen LEP cvet ji podari,

še poLJUBček in LJUBček se poslovi,

da drugi še poLJUB podari.

Sara Ploj, 4. b

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 22 ~

Neli Orešek, 2. a

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 23 ~

Februarski UTRINKI, 2012/2013

~ 24 ~

UTRINKI

ŠOLSKO GLASILO

Osnovne šole Breg

Rogaška c. 6

2250 Ptuj

Šolsko leto: 2012/2013

UREDNIŠKI ODBOR:

Nika KAPELE, 5. a

Tea LADIČ, 5. b

Rok RIBIČ, 6. b

Polonca ŠKERGET, 5. b

Eva VIDOVIČ, 5. b

Filip VIDOVIČ, 5. b

Jan FAKIN, 5. b

Lana ŽGEČ, 5. a

Iva HOJNIK, 5. a

Lea KAMENŠEK, 5. a

Timi PETERNIK, 6. a

MENTORICI:

Simona KORNIK in Helga MIHELAČ

Februar, 2013