// Podčrtano z modro// Intervju // Življenje v EvropiTudi Simbioz@ med generacijami pomaga dosegati cilj bolj digitalne in konkurenčne Unije

László Andor, evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

Bil sem frustriran, ker nisem nič znal. Danes žena pravi, da sem zasvojen.

Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami

// V središču

ČASOPIS PREDSTAVNIŠTVA EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI

www.euekspres.eu

LETNIK 4 // ŠTEVILKA 4 // APRIL 2012

2 _

Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami

// V središču

73-letna Poljakinja, 74-letni Slovenec in 60-letna Nemka. Na prvi pogled jim je skupno le to, da so državljani Evropske unije v zrelih letih. V resnici pa didžejko, glasbenika v bendu in varuško na izmenjavi povezuje še nekaj drugega – aktivnost in angažiranost. Če ne bi razkrili njihove starosti, bi najbrž mislili, da so stari med 20 in 30 let.

42 odstotkov Evropejcev meni, da bodo delo, ki ga trenutno opravljajo, sposobni opra-vljati po 65. letu, 17 odstotkov pa jih pričakuje, da z dosedanjim delom ne bodo mogli nadaljevati do 60. leta starosti, kaže raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer. Pogled na starost določa tudi (kulturno) okolje: na Malti, Portugalskem in Švedskem za mlade veljajo ljudje, mlajši od 37 let, na Cipru in v Grčiji pa so to ljudje, stari do 50 let. Povprečno Evropejci menijo, da začnejo veljati za stare tik pred 64. letom, po 42. rojstnem dnevu pa ne veljajo več za mlade.

Evropska unija se sooča z demografskimi spremembami: evropsko prebivalstvo se stara, saj starejši živijo dlje, rodnost pa je nizka. V EU se število ljudi starejših od 60 let vsako leto poveča za dva milijona. Tudi razmerje med delovno aktivnimi in ljudmi, starejšimi od 65 let, se bo do leta 2060 s štiri proti dva zmanjšalo na dva proti ena. Evropska komisija je zato ob-javila belo knjigo o ustreznih, varnih in vzdržnih pokojninah, v kateri preučuje, kako naj se EU in države članice spopadejo z velikimi izzivi, ki čakajo evropske pokoj-ninske sisteme. V njej izpostavlja pomen spremljanja ustreznosti, vzdržnosti in var-nosti pokojnin ter podpira pokojninske reforme v državah članicah.

Ali omenjene spremembe vplivajo na našo družbo, vrednote in prepričanja? Nedvomno, zato želi EU v okviru evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami drža-vljane spodbuditi, da v tovrstnih spremembah prepoznajo predvsem priložnost tako za posa-meznika kot za celotno družbo in nenazadnje EU.

Evropsko leto se zato osredotoča na tri ključne točke:•Spodbujanje »aktivnega staranja«. Poveda-

no preprosto: če bo Evropa želela, da njeni državljani delajo dlje, bo nujno zagotoviti boljše delovne pogoje in poskrbeti za ustre-zno izobraževanje. Poklic arhitekta, peka ali knjižničarja se namreč danes precej razlikuje od istega poklica v 80. letih prejšnjega sto-letja. Prav tako je treba pregledati davčni sistem in sistem socialnih prejemkov, saj so lahko dopolnilo in spodbuda za tiste, ki si kljub starosti želijo delati dlje.

•Aktivna udeležba starejših v družbi. Pri tem je nujno izboljšanje možnosti in pogojev za to, da lahko starejši prispevajo k družbi kot pro-stovoljci ali družinski skrbniki ter sodelujejo v družbi, s čimer preprečujemo družbeno osami-tev in mnoge z njo povezane težave in tveganja.

•Spodbujanje zdravega življenja in gibanja, da bodo starejši lahko dlje živeli samostoj-no. To je mogoče doseči s promocijo zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva prek ukrepov, ki omogočajo čim več let zdravega življenja, preprečevanje odvisnosti ter prila-goditev okolja (javne stavbe, infrastruktura, prevoz, zgradbe) starejšim, tako da bo to prijaznejše do njih in jim bo omogočalo čim daljše samostojno življenje.

V Španiji je brezposelna že več kot polovica mladih, na Portugalskem in Slovaškem jih je brez dela 35 odstotkov. Brezposelnost mla-dih na ravni EU znaša kar 21 odstotkov, to je dvakrat več, kot je stopnja nezaposlenosti ce-lotnega prebivalstva. Glavni razlog je prenizka in glede na trg dela neprimerna izobrazba. V Sloveniji je brezposelnih 15 odstotkov mla-dih. »Naš cilj je razdeliti 22 milijard evrov iz Evropskega socialnega sklada za izboljšanje možnosti zaposlovanja v Evropi,« je napovedal predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Na njegovo pobudo z januarskega neformalnega srečanja Evropskega sveta so po-sebne skupine strokovnjakov obiskale Španijo, Portugalsko, Grčijo, Slovaško, Italijo, Litvo, Latvijo in Irsko, osem najbolj kritičnih držav članic, da bi jim pomagale pri oblikovanju na-cionalnih ukrepov. »Dolgoročne reforme trgov dela so nujne, ven-dar bo trajalo, da bodo obrodile pričakovane rezultate. S to pobudo razvijamo ukrepe, da

Pobuda »Priložnosti za mlade« – pobuda za boljšo izobrazbo in lažje zaposlovanje mladih

bi pomagali zmanjšati brezposelnost mladih,« poudarja Barroso. Za uresničitev ciljev strate-gije Evropa 2020 Unija potrebuje visoko izo-bražene, primerno usposobljene in inovativne mlade ljudi. Komisija bo zato v okviru pobude finančno podprla:•države članice pri uvedbi programa »jamstvo

za mlade«, ki bo omogočilo, da bodo v štirih mesecih po zaključku šolanja zaposleni, se izobraževali ali usposabljali (4 milijoni evrov);

•uvedbo vajeništev prek Evropskega socialne-ga sklada (ESS); povečanje za 10 odstot-kov do konca leta 2013 bi dodalo skupaj 370.000 novih vajeništev (1,3 milijona evrov);

•vzpostavljanje podpornih programov s po-močjo ESS, in sicer za mlade ustanovitelje podjetij in socialne podjetnike (3 milijoni evrov);

•čim boljše usmerjanje sredstev v prakso v podjetjih, s ciljem leta 2012 doseči vsaj 130.000 praks v okviru programov Erasmus

in Leonardo da Vinci;•zagotavljanje finančne pomoči v letih 2012

in 2013 pet tisoč mladim pri iskanju zapo-slitve v drugi državi članici s pobudo »Tvoja prva zaposlitev EURES«;

•okrepitev proračunskih sredstev za evropsko prostovoljno službo, s čimer bi v letu 2012 zagotovili vsaj 10.000 mest za prostovolj-stvo;

•predstavitev okvira za visokokakovostna pri-pravništva v EU v letu 2012 (med drugim bo pripravljen pregled pogojev za prido-bitev pripravništva v posameznih državah članicah);

•okoli 600 dodatnih izmenjav v okviru pro-grama Erasmus za podjetnike v letu 2012.

Evropska komisija države članice spodbuja tudi k boljšemu črpanju sredstev iz Evropske-ga socialnega sklada, saj je na voljo še 30 mili-jard evrov, ki čakajo na učinkovite in koristne projekte. Več o pobudi: http://ec.europa.eu/youthonthemove/index_en.htm

_ 3

Nataša Goršek Mencin, nova vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji

// Predstavitev

// EUgenova medgeneracijska naveza

S 1. marcem je vodenje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji prevzela Nata-ša Goršek Mencin, diplomirana dramatur-ginja in poznavalka evropskih zadev. Goršek Mencinova je pred vodenjem Predstavništva šest let vodila Informacijsko pisarno Evrop-skega parlamenta za Slovenijo in tako sou-stvarjala razvoj Hiše Evropske unije v Slo-veniji. Med drugim je odpirala njena vrata z vrsto umetniških razstav o aktualnih evrop-skih vprašanjih.

Goršek Mencinova vodenje Predstavništva prevzema v času, ki je za Unijo prelomno. »V času krize, ko vsakdanje življenje postaja vse težje, smo nekako prenehali verjeti, da nam je v skupnosti lažje kot samim, da nam je torej v EU in zaradi nje bolje,« trenutno situacijo v Evropski uniji opisuje Goršek Mencinova in dodaja: »Moj cilj na mestu vodje Predstav-ništva Evropske komisije je, da bi se v tvor-nem sodelovanju z institucijami in državljani tega ponovno zavedli ter tudi živeli v skladu z demokratičnimi temelji, ki gradijo našo skupno ureditev.« Po njenem mnenju »ima Unija za svojo prihodnost dobre temelje, saj so evropski odločevalci v času od prve Rim-

ske do nedavne Lizbonske pogodbe sprejeli vrsto naprednih in pogumnih ukrepov, ki so ta del sveta oblikovali v življenjsko okolje, kjer imamo vladavino prava, visoko stopnjo spoštovanja temeljnih in človekovih pravic, enakosti vseh državljanov in državljank ter zlasti svobodo«.

Pred vstopom v »evropske« vode je Goršek Mencinova delovne izkušnje nabirala na po-dročju medijev, komuniciranja in kreativne industrije. Kot diplomirana dramaturginja je svojo poklicno pot začela v razvedrilnem programu Televizije Slovenija. Med letoma 2000 in 2005 je nato kot podsekretarka in svetovalka na Ministrstvu za kulturo na po-dročju medijev in avdiovizualnih vsebin med drugim sodelovala tudi pri pogajanjih Slo-venije za prevzem evropske zakonodaje na področju medijev. Zatem je šest let vodila Informacijsko pisarno Evropskega parlamen-ta za Slovenijo in tako iz prve roke pridobila poglobljeno znanje o evropskih zadevah in delovanju evropskih institucij. Tekoče govori angleško, špansko, francosko, hrvaško in srb-sko, znajde pa se tudi v nemškem in portu-galskem jeziku.

73-letna Wika Szmyt je upokojena šolska svetovalka iz Varšave na Poljskem, ki trikrat te-densko kot didžejka vrti glasbo v mestnem klubu. Szmytova najraje vrti disco, rumbo in sambo za starejše, ki se želijo zavrteti. Mešalni mizi, s katero upravlja, ne bi bil kos marsika-teri didžej, četudi bi bil polovico mlajši. Izjema niso niti slovenski »aktivisti na stara leta«: 83-letna Helena Žigon, redna udeleženka Ljubljanskega maratona, pravi, da brez športa ne bi bila več med živimi, 74-letni Vladimir Strmšek, najstarejši član skupine Stari mački, pa poudarja, da igranje glasbila zahteva podobno kondicijo kot šport.

Priložnosti …Visoko kvalificirano prostovoljsko delovanje upokojencev je lahko znaten prispevek k dob-robiti skupnosti, pa je pri nas žal zanemarjeno, pravi Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije. »Pred mnogimi leti sem v otroški bolnišnici za rakasta obolenja v Belgiji videla, da so šolo v bolnišnici izvajali upokojeni pe-dagoški delavci. Kaj ni škoda, da strokovnega znanja in izkušenj prenekaterega slovenskega upokojenca ne povežemo s tistimi, ki bi jim to koristilo,« se sprašuje Mikuš Kosova. To je de-nimo »pro bono« delovanje pravnikov, ki nu-dijo brezplačne strokovne pravne nasvete, to je ambulanta za brezdomce, v kateri zdravstveni delavci opravljajo zdravstvene usluge brez pla-čila, to so psihološko svetovanje in še mnoge druge specializirane dejavnosti. Vse to postane še posebej pomembno v času socialnih kriz, torej v sedanjem času.

… in primeri dobre prakse iz EvropeAli bi namesto 25-letne varuške iz Velike Bri-tanije, ki bi vaše otroke učila angleško, raje na-jeli nemško govorečo upokojenko? V Nemčiji Granny Aupair, majhno podjetje s tremi zapo-slenimi, starejšim od 50 let posreduje prosto-voljno delo varovanja otrok (»au-pair«) po vsej Evropi in celo drugje po svetu. Od ustanovi-tve leta 2010 se je nanje obrnilo že okoli 500 Nemk, ki so si zaželele medkulturno in med-generacijsko izkušnjo v tujini. Podjetje se bori tudi proti diskriminatorni politiki izdajanja viz za države zunaj EU, saj so vize za varuške ponekod omejene na starost od 25 do 30 let. Mednarodna iniciativa E-Bazaar, ki se odvija v Franciji, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji, je nekakšna spletna tržnica, kjer starejši

ali brezposelni lahko izpopolnijo svoja podje-tniška znanja, na Češkem pa je nevladna orga-nizacija združila pevski zbor starejših občanov in rock skupino, ki se bosta skupaj odpravila na turnejo »Please The Trees Tour 2012 again-st age discrimination«.

Kaj se bo dogajalo v Sloveniji?V Sloveniji v okviru evropskega leta potekajo tri pobude:•za organizatorje dejavnosti za starejše bo v

okviru projekta Sadeži družbe nastala sple-tna učilnica za zbiranje primerov dobrih praks v zvezi z medgeneracijskim družabni-štvom: učilnica, ki jo urejajo sodelavci pro-jekta Sadeži družbe, je namenjena izmenjavi praks med učitelji, ki dejavnosti organizirajo. Organizirane bodo tudi delavnice na temo medgeneracijskega sodelovanja, pojasnju-jejo pri Slovenski filantropiji, ki koordinira projekt, in upajo, da bodo poleg Hiše Sadeži družbe v Murski Soboti, ki je namenjena po-sameznikom in skupinam, podobne ustano-ve odprli tudi v drugih mestih po Sloveniji. Več na www.hisa.sadezidruzbe.org

•Socialna mreža medgeneracijskih pro-gramov za kakovostno staranje vključuje razvoj in izvedbo sistema 24 programov, ki

podpirajo starejše ljudi. Med drugim uspo-sabljajo posameznike za pomoč ljudem, ki so nagnjeni k padanju po tleh. Več na www.inst--antonatrstenjaka.si

•Projekt Simbioz@ e-literate zavoda Ypsilon, ki ga podrobneje predstavljamo v rubriki Pod-črtano z modro.

•Nacionalni koordinator evropskega leta 2012 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Več na: http://www.mddsz.gov.si/si/teme_projekti/el2012/

Tudi Simbioz@ med generacijami pomaga dosegati cilj bolj digitalne in konkurenčne Unije

Evropska unija si želi, da bi z evropskim le-tom aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti presegli zgolj (akademske) raz-prave in da bi to leto prineslo otipljive rezul-tate. Kako je EU do zdaj spodbujala aktivno staranje?Aktivnega staranja ne bodo omogočile niti uredbe niti direktive. Za uresničitev zadanih ciljev se bodo morali vlade, podjetja, socialni partnerji, civilna družba, mediji in posamezni-ki prilagoditi razmeram ter odigrati svojo vlo-go pri prilagajanju različnih družbenih vidikov starejšemu prebivalstvu.Pri tem ima EU ključno vlogo. Naša prizade-vanja niso omejena na oblikovanje skupnih ukrepov, ampak se že zdaj ukvarjamo s širo-kim spektrom vprašanj, ki vključujejo zaposlo-vanje, javno zdravstvo, informacijsko družbo, promet in socialno varstvo. Vse to so politike, ki so povezane z aktivnim staranjem. Zaveze, ki pomenijo spremembe, so lahko različne: lahko spremenimo zakonodajo, mesta vstopi-jo v program starosti prijaznih mest Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), podjetja izboljšajo delovne pogoje za starejše delavce in civilna družba podpre prostovoljstvo med starejšimi.

4 _

Če se bomo aktivno starali, bo življenje v naših rokah veliko dlje, kot je danesIntervju z Lászlójem Andorjem, evropskim komisarjem za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

Na spletni strani evropskega leta lahko te zave-ze javno objavimo. Dostop do vsega, kar se v okviru evropskega leta dogaja po Evropi, pa je lahko tudi vir idej in navdiha.

Večina ljudi v Sloveniji je bila nezadovoljna s predlaganim dvigom upokojitvene starosti. Po drugi strani je raziskava Eurobarometra pokazala, da se 71 odstotkov Evropejcev za-veda staranja evropskega prebivalstva, a je le 41 odstotkov vprašanih glede tega zaskr-bljenih. Pomenljiv je tudi podatek, da je 42 odstotkov Evropejcev prepričanih, da bi delo, ki ga opravljajo zdaj, lahko nadaljevali tudi po 65. letu. Kako prepričati državljane, da daljša delovna aktivnost lahko pripomore k njihovi socialni vključenosti in ima pozitivne učinke tako zanje same kot za družbo v celoti?Vsi živimo daljše in bolj zdravo življenje kot kadar koli doslej. Od leta 1960 se je pričako-vana življenjska doba dvignila za osem let. De-mografske projekcije predvidevajo podaljšanje še za pet let v naslednjih petih desetletjih. To je zgodovinski dosežek. Hkrati to pomeni, da se Evropska unija hitro stara. Po ocenah bomo leta 2060 imeli samo še dva delovno aktivna Evropejca (med 15. in 64. letom) na eno ose-

// Intervju

// Podčrtano z modro

Razvoj informacijske in komunikacijske teh-nologije (IKT) prispeva h gospodarski rasti EU in odgovarja na izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva. »Evropski državljani in evropska podjetja morajo biti v središču digitalne revo-lucije, da se kar najbolje izkoristi potencial in-formacijskih in komunikacijskih tehnologij, s čimer se spodbudijo ustvarjanje delovnih mest, trajnostni razvoj in socialna vključenost,« opo-

bo, starejšo od 65 let. Danes je to razmerje štiri proti ena. Takšno spreminjanje ravnotežja med staro-stnimi skupinami številni vidijo kot grožnjo za blaginjo in socialno državo. Naraščajoče število starejših ljudi pogosto dojemamo kot poten-cialno breme za mlajše generacije. Pogosto pa pozabljamo na ključno stvar: starejši razpolaga-

zarja podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes, pristojna za digitalno agendo. Digitalna agenda, petletni načrt za telekomunikacijski sektor v okviru strategije Evropa 2020, je tudi prva od sedmih glavnih pobud strategije.

Za uporabo digitalnih storitev pa moramo biti digitalno pismeni. Tu Evropo čaka še nekaj dela, saj približno 30 odstotkov evropskih pre-bivalcev še nikoli ni uporabilo interneta, pri starejših pa je delež še veliko večji. Leta 2010 sta v Sloveniji redno uporabljala internet le dva od stotih starejših in kar 90 odstotkov prebi-valcev Slovenije, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika. Dostop do široko-pasovnega interneta ima 68 odstotkov sloven-skih gospodinjstev, pokritost v gospodarstvu pa je 97-odstotna. Podobno je na ravni EU. Dostop do interneta in digitalna pismenost sta pomembna zato, ker omogočata dejavno udeležbo v digitalni dobi, v kateri se vse večji del naših dejavnosti odvija na spletu (trgovina,

javne, socialne in zdravstvene storitve, učenje ter politika). Tudi zato je podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes častna pokroviteljica Projekta Sim-bioza@, ki je lansko jesen prek učenja uporabe računalnika in interneta prvič povezal mlade in starejše po vsej Sloveniji. V petih dneh je 2.413 mladih skoraj šest tisoč starejšim pokazalo pred-nosti spleta, kot so spletno nakupovanje, iskanje voznih redov in prejemanje fotografij vnukov preko elektronske pošte. Podobno bo tudi letos. »Simbioz@ je dokazala, da mlajše generacije ce-nijo modrost, izkušnje in znanje starejših, a da tudi mladi včasih znajo kaj novega in koristnega naučiti babice in dedke,« pravi Tanja Mozetič, vodja projekta Simbioz@ 2012.

Na www.simbioza.eu izveste, kje v vaši bližini so brezplačne delavnice in kako se prijavite, infor-macije pa dobite tudi na telefonski številki 051 600 340. Ostanite v stiku!

_ 5

jo z dragocenimi sposobnostmi in izkušnjami, od katerih imajo mlajši lahko veliko koristi.Kar zadeva dojemanje staranja drži, da Evro-pejci niso pretirano zaskrbljeni zaradi izzivov, ki jih prinaša staranje. V nasprotju s prepri-čanjem številnih strokovnjakov in snovalcev politik le enega od desetih Evropejcev staranje zelo skrbi.Raziskava je pokazala tudi, da večina Evro-pejcev zavrača obvezno upokojitveno starost. Pomembno pa je tole: dve tretjini delovno aktivnih pravita, da je kombinacija delne upokojitve in skrajšanega delovnega časa bolj privlačna kot popolna upokojitev. Ena tretji-na Evropejcev pravi, da bi lahko delali dlje od svoje upokojitveni starosti. Pripravljenost osta-ti aktiven se povečuje s starostjo anketirancev, kar kaže, da so številni Evropejci pripravljeni na aktivno staranje. Prav zato sem prepričan, da se bomo lahko kosali z izzivom starajoče se družbe, če na trgu dela ustvarimo več priložnosti za starejše delav-ce. Starejšim moramo pomagati ohranjati nji-hovo zdravje in jim, če so le zmožni, omogoči-ti, da ostanejo aktivni člani skupnosti. Hkrati pa moramo ustvariti ustrezne pogoje, v katerih staranje ne bo sinonim za odvisnost od drugih. Če se bomo aktivno starali, bo življenje ostalo v naših rokah veliko dlje kot danes.

Rešite križanko in iz črk na označenih poljih sestavite geslo. Geslo napišite na dopisnico in ga skupaj s svojimi podatki (ime in priimek, naslov) najkasneje do 9. maja 2012 pošljite na naslov: Predstavništvo Evropske komisije v RS, Breg 14, 1000 Ljubljana. Med prispelimi dopisnicami bodo izžrebali tri nagrajence in jim simbolične nagrade poslali po pošti. Nagrajenci bodo objavljeni na spletni strani EUekspresa.

Pobuda Mladi in mobilnost si prizadeva izbolj-šati izobrazbo in zaposljivost mladih, zmanj-šati brezposelnost in povečati stopnjo zapo-slenosti med mladimi. Komisija neposredno financira tudi prvo zaposlitev v tujini (»Your first EURES job«). Kaj bi svetovali mladim ne-zaposlenim ljudem, zlasti tistim z visokošol-sko izobrazbo?Spodbudil bi jih, naj nadgrajujejo svoje zna-nje, da bodo (p)ostali zanimivi za bodoče za-poslovalce, ali pa naj gredo na delo v tujino, kjer bodo pridobili uporabne izkušnje, ki jim bodo koristile ob vrnitvi v domovino. Načr-tujemo, da bomo s pomočjo prve zaposlitve v tujini pomagali 5.000 mladim najti delo v drugi državi članici. Poleg tega bomo poskusili sredstva iz programov Erasmus in Leonardo da Vinci prenesti v podjetja. To bi lahko zago-tovilo vsaj 130.000 novih delovnih mest v tem letu. Pomembno je spodbujati tudi neplačane oblike dela, ki prinašajo neprecenljive izku-šnje. Zato bomo okrepili proračunska sred-stva za Evropsko prostovoljsko službo, s čimer bomo letos zagotovili vsaj 10.000 priložnosti za prostovoljsko delo.Vsi ti ukrepi Komisije bodo utrli pot nadalj-njim aktivnostim, ki jih bodo države članice lahko razvile v prihajajočem proračunskem obdobju 2014–2020.

László Andor je 46-letni doktor eko-nomije, rojen v kraju Zalaegerszeg na Madžarskem, ki leži 45 kilome-trov vzhodno od meje s Slovenijo. Od februarja 2010 je evropski komi-sar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, sicer pa univerzitetni profesor in raziskovalec na številnih mednarodnih projektih. Z ženo Eriko Varsányi, ki je grafična oblikovalka, imata tri majhne otroke. Govori ma-džarsko ter tekoče rusko in angleško.

Štiri dni pozneje, 15. maja, bo vrata odprlo Urbano vrtnarstvo: izobraževalno rekrea-cijski vrtovi. Organizatorji bodo otrokom v vrtcih, osnovnošolcem in upokojencem po-kazali celostne ureditve vrtov, ki so jih sku-paj z otroci, s starši in z občani pripravljali v preteklem letu.

Ljubitelji pravljic bodo na svoj račun prišli na mednarodnem pripovedovalskem večeru Evropska pravljica, ki bo v Lutkovnem gle-dališču 24. maja.

Evropska knjižnica

Od konca maja do konca avgusta bo pred Hišo Evropske unije (Breg 14 v Ljubljani) gostovala Evropska knjižnica, ki bo poleg brskanja po evropski literaturi ponudila tudi pogovore o tem, kaj EU prinaša svojim dr-žavljanom.

Pester koncertni in gledališki program ob 60. obletnici Festivala Ljubljana

Festival bo letošnje poletje spet gostila nepozabne koncertne in gledališke do-godke. Poleg tega festival, ki ga EU pod-pira s sredstvi iz programa Kultura, letos gosti projekt evropskih festivalov Mu-sic Masters On Air (MUSMA).

Stara glasba v Brežice prihaja tudi letos Na Festivalu Seviqc Brežice, ki je prav tako podprt s sredstvi iz evropskega pro-grama Kultura, boste lahko med junijem in septembrom uživali v evropski in sve-tovni glasbeni zapuščini. Koncertni pro-gram festivala vsako leto zajema glasbeno dediščino od srednjega veka do začetka 20. stoletja, glasbo pa umetniki izvajajo z avtentičnimi inštrumenti in na avtentičen izvajalski način.

Pobuda Evropske komisije »Mladi in mobilnost« bo pomladila Maribor

V Slovenijo se vrača pobuda Evropske ko-misije »Mladi in mobilnost« (Youth on the Move), katere cilj je informirati mlade o orodjih in programih za izboljšanje njiho-vih veščin, znanj in možnosti (za)poslova-nja. Tokrat se bo kampanja v okviru Tedna mlade Evrope Evropske prestolnice kulture med 7. in 10. majem ustavila na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Obiskovalci bodo lahko spoznali projekte in sodelujoče v evropskih programih Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji, sodelovali v razpravah in delili svoje izkušnje s študijem, z opravljanjem prakse in delom v tujini.

Na Dan Evrope, 9. maja 2012, pa bodo obiskovalcem informacije o bivanju, zaposlo-vanju, študiju in poslovanju v Evropski uni-ji ponudili tudi predstavniki informacijskih mrež in kontaktnih točk Evropske komisije v Sloveniji.

Več informacij o pobudi »Mladi in mobilnost« in program kampanje v Mariboru: http://ec.europa.eu/youthonthemove/

Informacijske mreže in kontaktne točke Evropske komisije: http://ec.europa.eu/slove-nija/komisija_v_sloveniji/informacijske_tocke/in-dex_sl.htm

Evropa Ljubljani – Ljubljana Evropi Na predvečer dneva Evrope in praznika Ljubljane bo v Ljubljani ponovno odmevala zimzelena evropska klasična glasba. Na to-kratnem že 6. koncertu bomo prisluhnili uver-turam iz opernih del bogate evropske glasbene zakladnice. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Mestna občina Ljubljana vse lju-bitelje evropske glasbe 8. maja ob 20. uri vabi-ta na Kongresni trg. Koncert bo na prostem, vstop je brezplačen.

Maja bo v kinodvoranah veliko EvropeMed 5. in 12. majem bo v osmih krajih po Sloveniji potekal Filmski teden Evrope 2012, na katerem bodo brezplačno na ogled izbra-ni evropski filmi. Med njimi bodo tudi filmi, podprti z evropskim programom MEDIA, in prejemniki evropske filmske nagrade LUX, ki jo podeljuje Evropski parlament. Gledalci si bodo lahko med drugim ogledali Melanho-lijo Larsa von Trierja, dramo Carnage v režiji kultnega Romana Polanskega in slovenski Circus fantasticus, z vesno nagrajeni najboljši igrani film. Da bo filmski teden segel še dlje od filmskega platna, bo poskrbel spremljevalni program z zanimivimi gosti. Več informacij o urniku projekcij, lokacijah, filmih in spremlje-valnem programu bo na voljo na www.film-ski-teden.eu, na Facebook strani in Twitterju. Partnerji Filmskega tedna Evrope, ki ga izvaja Art kino mreža, so Urad Vlade RS za komu-niciranje, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo. Filme si boste lahko ogledali v Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju, Slovenj Gradcu, Izoli, Sežani in Radovljici.

Pridite v pravljično in zeleno Evropsko prestolnico kulture 2012

11. maja bo Maribor v okviru Evropske pre-stolnice kulture v kavarni Rožmarin gostil literarno-kulinarično srečanje z Dragom Jančarjem. V središču bo Duša Evrope – pogovor o Evropi danes in tukaj, vlogi inte-lektualca, problemu svobode in ustvarjanja. O tem in še marsičem se bo avtor pogovarjal s svojima literarnima gostoma, Claudiom Magrisom, pisateljem in izvrstnim pozna-valcem srednjeevropske kulture, ter Karlom Markusom Gaussom, prejemnikom Evrop-ske esejistične nagrade Charles Veillon.

6 _

// EU soseska

Evropsko dogajanje po Sloveniji

_ 7

// Nepreklicno Evropa

EU mit Starejši niso zaposljivi. Res ne?Mit le delno drži. Naj pojasnimo: število starejših od 55 let se je v sedemindvajsete-rici med letoma 1990 in 2010 dvignilo za 5 odstotkov (s 25 na 30), projekcije sta-ranja prebivalstva pa napovedujejo, da bo njihovo število do leta 2060 doseglo 40 odstotkov celotnega prebivalstva. Staro-stniki tako po eni strani pomenijo precej-šnjo obremenitev pokojninskih blagajn, po drugi strani pa zaradi kakovostnejšega življenja in izboljšanega sistema zdravstve-nega varstva ostanejo vitalni tudi v zre-lem obdobju življenja. Države članice in Evropska unija si zato prizadevajo, da bi z ustreznimi ukrepi starejše delavce spodbu-dili k ohranitvi zaposlitve.

Kateri so ti ukrepi? •Izboljšani delovni pogoji, prilagojeni

zdravstvenemu stanju in potrebam starejših delavcev,

•boljši dostop do vseživljenjskega učenja, s katerim lahko obnovijo svoja znanja,

•spremembe v davčnih sistemih, ki starejše spodbujajo h kasnejši upokojitvi.

In kaj o uspešnosti izpeljanih ukrepov pravi statistika? Med zaposlenimi v starostni sku-pini med 55 in 59 let je povprečje v državah članicah med letoma 2000 in 2010 zraslo za deset odstotnih točk (s 50,3 odstotka na 60,9 odstotka), v starostni skupini med 60 in 64 let pa s 23 na dobrih 30 odstotkov. Na Danskem in Finskem je bilo leta 2010 zaposlenih več kot 70 odstotkov ljudi med 55 in 59 letom, na Švedskem celo več kot 80 odstotkov. Med državami z najnižjim deležem starejših zaposlenih zasledimo tudi Slovenijo s slabimi 47 odstotki, slabše se je odrezala le Poljska, kjer je zaposlenost še za odstotek nižja. Še večje so razlike v starostni skupini med 60 in 64 letom, kjer je z 61 od-stotki zgled zopet Švedska, na samem dnu pa je Madžarska s 13 odstotki zaposlenih.

Razmišljanje o nezaposljivosti starejših nas pri-pelje do dveh zaključkov: •zaposlenost starejših se je v zadnjem desetle-

tju močno povečala,•zaposlenost te starostne skupine še vedno

ni visoka; med državami pa obstajajo velike razlike.

Mini slovarček EUJamstvo za mladeEvropska komisija je konec leta 2011 sprejela pobudo »Priložnosti za mlade«, s katero pozi-va države članice, zastopnike delavcev in pod-jetja, naj združijo moči in odločno ukrepajo proti brezposelnosti mladih. Del pobude je tudi pomoč državam članicam v višini 4 mi-lijonov evrov za uvedbo programa »jamstvo za mlade«. Program bo omogočil, da bodo mladi v štirih mesecih po zaključku šolanja zaposle-ni, se naprej izobraževali ali se usposabljali. Strategija Evropa 2020 predvideva, da se bo zaposlenost v EU dvignila na 75 odstotkov, pri doseganju zastavljenega cilja pa bo drža-vam članicam v pomoč tudi jamstvo za mlade.

Erasmus za mlade podjetnikeProgram Erasmus za mlade podjetnike novim podjetnikom ponuja priložnost, da do šest mesecev delajo z izkušenim podjetnikom v njegov malem ali srednje velikem podjetju v drugi državi članici EU. Od začetka progra-ma v prvi polovici leta 2009 je v izmenjavah sodelovalo več kot 900 novih podjetnikov, z že omenjeno pobudo »Priložnost za mlade« pa Komisija v letu 2012 načrtuje še dodatnih 600 izmenjav. Poleg izmenjave izkušenj program mladim in izkušenim podjetnikom omogoča, da vzpostavijo nove poslovne stike, razširijo svojo mrežo poslovanja in zaradi osebnega poznanstva lažje pridejo do informacij o pri-ložnostih v drugi državi EU.

V tokratnem mitu smo pregledali statistiko in razmišljali o zaposljivosti starejših, v slovarčku pa pojasnjujemo pojma jamstvo za mlade in Erasmus za mlade podjetnike.

// NAPOVEDNIK DOGODKOV

26. marec–11. april (po Sloveniji):seminarji za učitelje o vsebinah EU. Več: http://www.pei.si/17. april–20. april (Strasbourg):plenarno zasedanje Evropskega parlamentaApril, maj, junij (po Sloveniji): predstavitve primerov dobrih praks projekta Slovenija znižuje CO2. Več: www.slovenija-co2.si9. maj (Maribor): zaključna prireditev natečaja Evropa v šoli.10. maj (Ljubljana):Družabna Evropa: Slike pripovedujejo. 9. – 10. maj (Bruselj):plenarno zasedanje Evropskega parlamenta21. – 24. maj (Strasbourg):plenarno zasedanje Evropskega parlamenta22.–25. maj (Ljubljana):Zeleni teden: izmenjava dobrih praks in razprave o uporabi obnovljivih virov energije in predstavitev čistih energetskih tehnologij v obliki delavnic za otroke in odrasle. 11. – 14. junij (Strasbourg):plenarno zasedanje Evropskega parlamenta2. – 5. julij (Strasbourg):plenarno zasedanje Evropskega parlamenta1. julij–31. december (EU):Ciper predseduje Svetu EU 25.–29. avgust (Gornja Radgona):Poseben razstavni prostor ob 50-letnici evrop-ske kmetijske politike na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA16.–22. september (po Sloveniji in EU):Evropski teden mobilnosti 26. september (po Sloveniji in EU): Evropski dan jezikov

//NAPOVEDNIK DOGODKOV EUROPE DIRECT:28. september (Maribor):Noč raziskovalcev september/oktober (Murska Sobota): predstavitev filma o čezmejnem spletnem nakupovanju na Festivalu FRISK

//VEČ O OSTALIH DOGODKIH:Spletišče Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji: http://ec.europa.eu/slovenija/index_sl.htmFacebook profil: http://www.facebook.com/evropska.komisija Twitter račun: @ECinSlovenia

8 _

Upokojil sem se pred dobrimi dvajsetimi leti. Pred tem sem de-lal kot arhitekt, moje zadnje delo je bila ljubljanska medicinska fa-kulteta. No, v prvi vrsti sem bil arhitekt, sicer pa sem se ukvarjal z mnogimi stvarmi. Danes mi je najljubše čebelarstvo. V Ljubljani, natančneje v Gameljnah, imam čebelnjak, manjšega pa tudi na vikendu na morju. Letos me malo skrbi za čebele, saj so zbolele. Sem jim pa na novo uredil čebelnjak.

Leto 2006Ugotovil sem, da prav vsi upora-bljajo računalnike. To je zame ve-lika mora, strašno sem frustriran, saj sem vendarle nek inženir, pa ne znam upravljati s temi tipkami. Vsi mi pravijo, da to ni za starejše, ampak jaz mislim, da to ni res. Na

Bil sem frustriran, ker nisem nič znal. Danes žena pravi, da sem zasvojen.

// Življenje v Evropi

Izdalo in založilo: Predstavništvo Evropske komisije v Republiki SlovenijiUredniški odbor: Špela Horjak, Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji; Nina SankovičAvtorji člankov: Nina Sankovič, Matjaž Štefančič, Katja Krumpak, Maja KalanFotografije: Avdiovizualna knjižnica Evropske komisije, iStock, arhiv Predstavništva Evropske komisijeProdukcija: Studio 3S, podjetje za tržne komunikacije, d. o. o.

Dossier 2011.3128Working title: EUekspres n°24Language: SLCatalogue number: JL-AA-11-024-SL-CISSN: 1830-9615

LETNIK 4 // ŠTEVILKA 4 // APRIL 2012

srečo imam nečaka, ki je poslov-než, pa mi je dal star računalnik, ki ga ni več potreboval. Zdaj se učim prižigati, ugašati, malo pi-sati, počasi kar gre. Dal mi je tudi nekaj knjig, tako da sem spoznal program Corel Draw, celega »na-študiral«, potem pa še slikarja in Word za pisanje. Naučil sem se tudi izdelati etikete za kozarce za svoj med. Ampak nečak pravi, da tako ne bo šlo, da bi moral imeti tudi internet. Prav zdaj v naši oko-lici kopljejo jarke za kabelski inter-net. Odločil sem se, da si uredim dostop.

Govoril sem s sosedom v Gamelj-nah. Sosed obvlada računalnike in začel je brskati tudi po Skypu. Zadnjič je na ta način našel mojo sestro, ki sicer živi v Zagrebu. Pri

brskanju sem se mu pridružil in navezal stik s sorodnikom v Kana-di. Preden sem dobil računalnik in dostop do interneta, nismo imeli skorajda nobenih stikov. Malo se še loviva, ampak počasi bo šlo. Tudi iskalnik Najdi.si ima mo-žnost iskanja po e-naslovih. Našel sem nekaj ljudi, ki sem jih poznal že od prej. Nekatere sem tudi po-klical. Mogoče sem bil celo malo tečen, ko sem kar naprej spraševal za e-naslove.

Pri elektronski pošti, ki jo upora-bljam, mi je všeč, da mi nekakšen animiran lakaj »pride povedat«, da imam pošto. Novic na spletu ne berem kaj dosti. Imam spletno banko, kak recept poiščem, novic pa ne berem. Vse skupaj mi gre malo na živce, ves čas se ponavljajo iste stvari.

Leto 2010Ugotavljam, da s trenutno hitro-stjo interneta nisem najbolj zado-voljen. Ker sem ugotovil, da eden od ponudnikov v našem koncu namešča optični kabel, sem se od-ločil za zamenjavo. Zdaj sem na t. i. »optiki« in moram reči, da zade-va deluje bolje.

Stikov sem si nabral že precej. Zdaj dobivam že kakih 10 ali 15 e-spo-ročil na dan! Skype popolnoma obvladam, s sorodnikom iz Ka-nade govoriva praktično vsak dan. Na Facebook in Twitter se nisem prijavil, čeprav so drugi hoteli. Res ne vidim smisla v teh »čvekah«. Konec koncev že za svoj blog (vla-

doazman.blog.siol.net) nimam dovolj časa. Sestra, ki je v zvezi z računalniki še nedavno znala manj kot jaz, me je že prehitela. Je deset let mlajša od mene in izvrstno ob-vlada Photoshop. To je dober pro-gram, sicer zelo zahteven, ampak ona ima talent za te stvari. Ona dela cirkuse!

Februar 2012 V zadnjem času uporabljam Powerpoint in Picasso. Zdaj naj-raje delam projekcije oziroma predstavitve. Predstavitev našega vikenda na morju sem naredil že pred časom. Tudi s seboj na vikend odnesem računalnik. Vnukinja mi je namreč podarila stari preno-snik, saj je kupila boljšega. Včeraj sem jo ujel na Skypu − je namreč v Rotterdamu. Potem sem se lotil predstavitve čebelnjaka: napravil sem projekcijo vseh faz, fotografije sem opremil z napisi in dodal še glasbeno podlago.

Čebelnjak v Gameljnah je bil tako improviziran, da me je bilo že kar malo sram. Tudi hči je arhitektka, pa je rekla, da bi moral narediti kaj lepega. Sem pa zelo racionalen, da ne rečem »škrt«. Dolga leta sem zbiral odpadni gradbeni material in tako dolgo delal, da je zdaj zunaj že gotov. Ampak jaz nimam nobe-nih rokov, nobenih datumov. Pa mi kdo kdaj reče – saj se ne splača, saj ne boš več dolgo. Saj ni važno, tudi če me že jutri več ne bo, ta čas bom vseeno nekaj delal! Upam, da bom čebelnjak spravil skupaj še letos.

Dnevnik Vladimirja Ažmana, 83-letnega upokojenega arhitekta, ljubitelja računalnika in interneta