Spletna družbena omrežja kot marketinško komunikacijsko orodje
Elementi elektroenergetskega omrežja Uvod
description
Transcript of Elementi elektroenergetskega omrežja Uvod
Elektroenergetsko omrežje Slovenije
Elektroenergetsko omrežje Slovenije
Elektroenergetsko omrežje Slovenije Energetska bilanca proizvodnje in porabe (2012)
– skupna poraba: 12.631 GWh (0,4 % manj kot 2011)– izgube prenos + distribucija: 6,7 %– pokritost z domačo proizvodnjo: 88 %– najvišja urna obremenitev: 2.068 MW
Elektroenergetsko omrežje Slovenije
Čezmejne prenosne zmogljivosti (ELES, 2012)
Poraba (2012)
Cena električne energije
Cena električne energije – gospodinjski odj.
Cena električne energije – industrijski odj.
Elektroenergetsko omrežje Slovenije Dejavniki razvoja elektroenergetskih sistemov
– večanje porabe energije– trg z električno energijo– razpršena proizvodnja
Zgradba elektroenergetskega sistema Zgradba tradicionalnega elektroenergetskega sistema
– prenosno omrežjeÞ proizvodnja električne energijeÞ večji porabniki
– distribucijsko omrežjeÞ porabniki
Prenosno omrežje
Distribucijsko omrežje
Pretokenergije
Proizvodnja električne energije
Poraba električne energije
Centraliziranovodenje
Zgradba elektroenergetskega sistema Sodobno omrežje
– vse več majhnih virov električne energije
– dvosmeren pretok energije
– hrbtenico omrežja še vedno tvorijo velike proizvodne enote
RV
M
Stikalni elementi
Koncentrator
Komunikacijske povezave
110 kV
20 kV
M
RV
RVElektrični vodi
20 kV
0,4 kVRV
MM
M Merilni elementi
RTP
TP
M
M
M
Prenosno omrežje
Center vodenja
Zgradba elektroenergetskega sistema Razpršena generacija spreminja obratovalne razmere
– napetostni profil v omrežju– delovanje zaščite– stabilnost sistema– potrebne proizvodne rezerve
Þ Nemčija (2012): več kot 20.000 vetrnih turbin, moč 31 GWÞ Nemčija (2013): več kot 32 GW sončni elektrarnÞ Slovenija (2013): 247MW sončnih elektrarn
2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130
50
100
150
200
250
300
Kumulativna instalirana moč sončih elektrarn v Sloveniji
Instalirana moč (MW)
Leto
Moč
(MW
)
Omrežna napetost Omrežna napetost je izmenična (sinusna)
21 t T
eft
U u t dtT
u
t (ms)0 10 ms 20 ms
360°
Uef*√2
-Uef*√2
Trifazni sistem
Zakaj trifazni sistem?
Trifazni sistem Zakaj trifazni sistem?
– manjša poraba materiala za vodnike– vrtilno polje– konstantna moč
U = 240 V P = 3 kW
I = 12,5 A
U = 240 VÐ0° P = 1,5 kW
I = 6,25 AÐ0°
U = 240 VÐ180° P = 1,5 kW
I = 6,25 AÐ180°
I = 0 A
U = 240 VÐ0°
P = 1 kW
I = 4,17 AÐ0°
U = 240 VÐ120°
P = 1 kW
I = 4,17 AÐ120°
U = 240 VÐ240°
I = 4,17 AÐ240°
I = 0 A
Omrežje industrijskega porabnika Problematična bremena
– tiristorsko krmiljeni enosmerni motorji– obločna peč– filtrski kompenzatorji jalove energije
RTP Lipa110 kV
Obločnapeč
TR 1110/3540 MVA
RTP Štore 1110 kV
TR 3110/3520 MVA
TR 4110/3520 MVA
CTP 5 kV
CTP 35 kV
35 kV
Meritve – enosmerni motor Generiranje harmonikov
– 5., 7., 11. in 13.
Meritve – obločna peč Generiranje harmonikov, flikerja
Meritve – tok kompenzatorja
Harmonsko popačenje 5 h (%) 7 h (%) 11 h (%) 13 h (%)
Tok kompenzatorja v RTP Lipa 35 kV 60 12 4 4
Valjarska proga - simulacije
Main : 6 pulzni pretvornik
t (s) 0.200 0.225 0.250 0.275 0.300 ... ... ...
-0.100 -0.080 -0.060 -0.040 -0.020 0.000 0.020 0.040 0.060 0.080 0.100
Tok
(kA
)
Itu_1
Main : 12 pulzni pretvornik
t (s) 0.200 0.225 0.250 0.275 0.300 ... ... ...
-0.100
-0.075
-0.050
-0.025
0.000
0.025
0.050
0.075
0.100
Tok
(kA
)
Iprim L1
Harmonsko popačenje Osnovna
komponenta 50 Hz (A)
5 h (%) 7 h (%) 11 h (%) 13 h (%)
Tr. primar (35 kV) / 6p 65,1 20,7 11,8 7,6 6,1
Tr. primar (35 kV) / 12p 63,9 0,0 0,0 7,2 5,9