ELEKTRONSKO POSLOVANJE PRAVNIH OSEB V...

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKA- POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ELEKTRONSKO POSLOVANJE PRAVNIH OSEB V NOVI LJUBLJANSKI BANKI S

POUDARKOM NA PRILAGAJANJU EVRU

Kandidatka Simona Bregar Študentka izrednega študija Številka indeksa 81476617 Program visokošolski strokovni Študijska smer finance in bančništvo Mentor dr Samo Bobek

Bučka marec 2007

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidatka Simona Bregar absolventka študijske smeri finance in bančništvo študijski program visokošolski strokovni izjavljam da sem avtorica tega diplomskega dela ki sem ga napisala pod mentorstvom prof dr Samo Bobek in uspešno zagovarjala 26032007

Zagotavljam da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov

Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim ndash ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice Hkrati dovoljujem da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli idej konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju V Mariboru dne 26032007 Podpis Bregar Simona

1

Predgovor Čas v katerem živimo ima značilnost izredno hitrega razvoja Dinamičnost elastičnost oz sposobnost prilagajanja spremljanja tehnološkega razvoja in izkoriščanje njegovih zmožnosti sebi v prid so lastnosti s katerimi lahko opišemo sodobno družbo Razvoj informatike je povzročil da je človeška družba prešla v informacijsko družbo Prehod v informacijsko družbo pa v osnovi ni samo tehnološke narave temveč sloni predvsem na tržnih silah Državno usmerjanje je potrebno prav pri vzpostavljanju infrastrukturnih pogojev kot so ustrezna in temu naklonjena zakonodaja izobraževanje spodbujanje znanstveno tehnološkega razvoja standardizacija in telekomunikacijska infrastruktura Slednja je za razvoj zelo pomembna ker določa hitrost prehoda v informacijsko družbo Hitri prehod pa nam zagotavlja razvoj novih tržno-zanimivih izdelkov storitev in osvojitev novih tržišč Vse to je pripeljalo novo obliko poslovanja - elektronsko poslovanje ki je izpodrinilo ročno obdelavo podatkov in preneslo hranjenje teh s papirja na elektronske medije Elektronsko poslovanje ki temelji na združevanju informacijske in telekomunikacijske tehnologije je nam dobro poznane vrste poslovanja (zavarovalništvo bančništvo) popeljalo na višji nivo Razvoj interneta in njegova eksplozivna rast popularnosti sta omogočila nov način opravljanja storitev Velika trgovska podjetja so začela ponujati svoje izdelke preko svetovnega spleta (e-nakupovanje - internet trgovina) Banke katerih bančna okenca so bila vedno prepolna komitentov so z razvojem elektronskega bančništva uvedle nove tržne kanale s katerimi so želele znižati stroške poslovanja in masovne posle prenesti iz poslovalnic ter ugoditi strankam Tako danes elektronsko bančništvo skupaj z ostalimi modernimi načini poslovanja predstavlja vse bolj pomemben del pri poslovanju bank Ker pa elektronsko poslovanje zahteva hitro in sprotno odzivanje na spremembe ter zahteva tudi soustvarjanje novih smeri razvoja je potreben celoviti razvoj rešitev na področju elektronskega in mobilnega bančništva Razlog so lahko tako potrebe in želje strank kot tudi ekonomičnost ki jih ti moderni načini poslovanja prinašajo banki Razvoj bančništva je šel od bančnih poslovalnic prek bančnih avtomatov do telefonskega in Internet bančništva ter mobilnega bančništva Prek Interneta banka omogoča svojim komitentom neposreden in hiter dostop do bančnih storitev ter enostavno stroškovno ugodnejše in varno izvajanje vsakodnevnih finančnih opravil kadarkoli in kjerkoli Z razvojem sodobnih tržnih poti se komitentu ni treba več napotiti v banko da bi opravil rutinsko transakcijo omogoča pa tudi uporabo širšega spektra storitev Tako je bil cilj raziskave spoznati trende v elektronskem bančništvu za pravne osebe predvsem pri nas se osredotočiti na prednosti in slabosti ki jih elektronsko bančništvo prinaša Pomembno vlogo pa predstavlja tudi varnost in zanesljivost elektronskega bančništva Dotaknila sem se tudi področja zakonodaje ki vpliva na elektronsko poslovanje preučila sem prihodnost in nadaljnji razvoj elektronskega bančništva predvsem pa sem se osredotočila na elektronsko banko za pravne osebe v Novi Ljubljanski banki dd in način prilagajanja le-te na evro

2

KAZALO 1 UVOD 4

11 Opredelitev področja in opis problema 4 12 Namen cilji in osnovne trditve 4 13 Predpostavke in omejitve raziskave 5 14 Predvidene metode raziskovanja 5

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE 6

21 Opredelitev elektronskega poslovanja 6 22 Zgodovina elektronskega poslovanja 6 23 Vrste elektronskega poslovanja 7 24 Internet 9 25 Razvoj interneta 10 26 Uporaba interneta 10 27 Jeziki ki se uporabljajo v internetu 11

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO 12

31 Razvoj elektronskega bančništva 12 32 Delovanje elektronskega bančništva 13

321 Standardni način 13 322 Elektronsko bančništvo preko interneta 14

33 Kategorije bančnih komitentov 15 34 Pozitivni učinki elektronskega bančništva 15 35 Varnost in zaščita 16

4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PRAVNIH OSEB V NLB DD 18

41 Predstavitev Nove Ljubljanske banke dd 18 42 Elektronsko bančništvo NLB DD 19 43 Kaj potrebuje uporabnik za uporabo elektronske banke 20 44 Zakaj preusmerjati komitente na elektronsko poslovanje 21 45 Varnost elektronske banke NLB Proklik 22 46 Potrebne konfiguracije računalnika za uporabo Proklik NLB 22 47 Različice elektronske banke Proklik Nlb 24 48 Funkcionalnost Proklika Nlb 25

481 Opravljanje plačilnega prometa v domovini 25 482 Opravljanje plačilnega prometa s tujino 26 483 Opravljanje plačilnega prometa v tujini in upravljanje z denarnimi sredstvi 26

49 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva 27 491 Prednosti elektronskega bančništva 27 492 Slabosti elektronskega bančništva 28

5 PRILAGODITEV PROKLIKA NLB NA EVRO 30

51 Prilagoditev programa na evro 30 52 Distribucija evro verzije Proklik NLB 31 53 Novosti ki jih evro verzija Proklik NLP vsebuje 31

531 Uporaba IBAN računov 31 532 Preračun zneskov v alternativno (informativno) valuto 32 533 Uporaba starih (TKDIS) in novih (B2B SWIFT) uvoznoizvoznih formatov 32 534 Konfiguracija skupnih nastavitev (odložišča datotek) v Hal E-Bank Corporate odjemalcih 34

6 SKLEP 36 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 41

3

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema

Čas v katerem živimo ima značilnost izredno hitrega razvoja Dinamičnost elastičnost oz sposobnost prilagajanja spremljanja tehnološkega razvoja in izkoriščanje njegovih zmožnosti sebi v prid so lastnosti s katerimi lahko opišemo sodobno družbo Razvoj informatike je povzročil da je človeška družba prešla v informacijsko družbo Prehod v informacijsko družbo pa v osnovi ni samo tehnološke narave temveč sloni predvsem na tržnih silah Državno usmerjanje je potrebno prav pri vzpostavljanju infrastrukturnih pogojev kot so ustrezna in temu naklonjena zakonodaja izobraževanje spodbujanje znanstveno tehnološkega razvoja standardizacija in telekomunikacijska infrastruktura Slednja je za razvoj zelo pomembna ker določa hitrost prehoda v informacijsko družbo Hitri prehod pa nam zagotavlja razvoj novih tržno-zanimivih izdelkov storitev in osvojitev novih tržišč Vse to je pripeljalo novo obliko poslovanja - elektronsko poslovanje ki je izpodrinilo ročno obdelavo podatkov in preneslo hranjenje teh s papirja na elektronske medije 12 Namen cilji in osnovne trditve

Namen mojega diplomskega dela je v grobem predstaviti elektronsko bančništvo in natančneje opredeliti elektronsko banko na področju pravnih oseb in zasebnikov ter izpostaviti prednosti in slabosti ki izhajajo iz tega načina poslovanja Pri tem sem se osredotočila na elektronsko banko Nove Ljubljanske banke imenovane Proklik NLB Moje diplomsko delo naj bi bilo sestavljeno iz petih poglavji V drugem poglavju sem opredelila elektronsko poslovanje saj je temelj elektronskega bančništva o katerem govori moje diplomsko delo Navedla sem njegove značilnosti in udeležence Ker elektronsko poslovanje poteka preko omrežij in sistemov ki so vse bolj in bolj odprti bom kar nekaj pozornosti posvetila tudi varnosti poslovanja V nadaljevanju bom opredelila omrežje internet njegov razvoj kakšne storitve lahko opravljamo in nekaj protokolov oz standardov ki nam služijo v ta namen V tretjem poglavju bom navedla glavne smernice ki so omogočile razvoj elektronskega bančništva v Sloveniji ter kategorizirala uporabnike Izpostavila bom tudi pozitivne učinke elektronskega bančništva ter varnost in zaščito ki je nujna za obstoj le-tega V četrtem poglavju bom opredelila elektronsko banko Nove Ljubljanske banke ki je namenjena opravljanju plačilnega prometa pravnih oseb in zasebnikov Opredelila bom razvoj ter postopke vključitve uporabnika v le-te Prikazala bom pomembnost elektronskega bančništva v prihodnosti ki se kaže v naraščajočem trendu povpraševanja po e-banki Obenem nameravam izpostaviti prednosti in slabosti za banko in stranke ki jih prinaša elektronsko bančništvo V petem poglavju pa nameravam opisati postopke in distribucijo evro verzije Proklika NLB

4

13 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljam da bo prehod na evro verzijo Proklik NLB potekal brez večjih zapletov vendar določene težave se bodo pojavljale Pri pisanju diplomske naloge se mislim opreti na literaturo slovenskih in tujih avtorjev pri raziskavi pa si bom v veliki meri pomagala z internimi gradivi in literaturo NLB DD V diplomskem delu bom večji del preučevanja namenila slovenskem elektronskemu bančništvu 14 Predvidene metode raziskovanja

Raziskava elektronskega bančništva je poslovna raziskava v precejšnji meri statične narave Ker bo raziskava proučevala proces nastajanja uvajanja in razvoja elektronskega bančništva bom uporabila dinamično raziskavo V diplomski nalogi bom uporabila deskriptivne metode in metode raziskave v okviru analitičnega pristopa Deskriptivne metode bull metoda deskripcije s katero bom omenjen način poslovanja opisovala predvsem

teoretično bull z metodo kompilacije bom v sklepu povzela opazovanja oblikovala lastna stališča in

sklepe Podatke bom zbirala s pomočjo interneta domačih in tujih knjig revij in internih revij banke

5

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

21 Opredelitev elektronskega poslovanja

Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza raquoelectronic commerce (EC)laquo Nastal je v trgovini industriji in se nanaša na vsa gospodarska (poslovna) področja Danes se za elektronsko poslovanje vse pogosteje uporablja naziv e-business ki ne obsega samo navadno izmenjavanje podatkov (RIP - ang EDI) in delovanje spletne trgovine ampak vse kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in omrežij Tako lahko elektronsko poslovanje ko imamo v mislih vrste poslovanja opredelimo tudi kot elektronsko trgovanje (trading) elektronsko bančništvo (banking telebanking) elektronsko plačevanje (potrošniško e-čeki e-gotovina e-kartice bankomati) delo na daljavo (teleworking) elektronsko založništvo (e-publishing) elektronska ponudba (katalogi videoteks) elektronsko zavarovalništvo elektronsko borzno poslovanje elektronska prodaja (potrošniška retailing) ter notranje elektronsko poslovanje (npr v organizaciji) (Toplišek 1998 str 5) Pomembni elementi teh dejavnosti so bull način dela gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij kot je

internet bull vsebina poslovanja prodaja blaga in storitev plačevanje prodaja informacij bančne

transakcije izmenjava dokumentov in listin storitve trženja in medosebnega komuniciranja nakupovanje v spletnih trgovinah opravljanje dela na daljavo omogočanje pomoči na daljavo (npr zdravniške) izvajanje pouka na daljavo storitve državne uprave na daljavo in podobno

bull udeleženci poslovanja posamezniki (podjetniki raziskovalci managerji občani kulturni delavci študenti učitelji dijaki upravni delavci) podjetja bolnišnice muzeji galerije univerze izobraževalne ustanove in državne ustanove Gre za poslovanje znotraj posameznih skupin in za poslovanje med skupinami V zadnjem času je vse več predvsem poslovanja med posamezniki ter med posamezniki in podjetji (Jerman-Blažič 2001 str 11-12)

22 Zgodovina elektronskega poslovanja

Razvoj elektronskega poslovanja označujemo z razvojem računalniških omrežij in interneta z združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za računalniško izmenjavo podatkov katerega začetki segajo v leto 1968 Takrat ni nihče slutil s kakšno hitrostjo in kako intenzivno bo razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij vplival na spremembo načina življenja in poslovanja Računalniška tehnologija ki je bila na v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom je z leti postala veliko bolj uporabna in prijazna To je omogočilo uporabo tudi laikom V sedemdesetih letih se s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami preko varnih zasebnih omrežji spremeni način poslovanja na finančnem trgu V poznih

6

sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih pa se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnatega dela in povečala avtomatizacijo pisarniškega poslovanja Temeljna zamisel računalniške izmenjave podatkov v osemdesetih letih je bila nadomestitev papirnih poslovnih listin kot so naročila računi plačilni nalogihellip z računalniškim prenosom listin v standardizirani elektronski obliki V toku let se je računalniška izmenjava podatkov razvila v več različnih tehnologij V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih so sistemi za izmenjavo sporočil postali integralen del računalniških sistemov in omrežji in tako so nastali temelji računalniškega sodelovanja pr delu Pravi preobrat v zgodovini elektronskega poslovanja pomenijo devetdeseta leta z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta Le-ta je sprožil razvoj elektronskega poslovanja ki smo mu priča tudi danes in s čimer je elektronsko poslovanje dobilo nove razsežnosti Bistvene prednosti so se kazale predvsem v prijaznosti do uporabnika in lažji uporabi raznih tehnologij Rešitev za enostavno objavo informacij in njihovo porazdelitev po internetu z možnostjo preprostega dostopa s pritiskom na računalniško tipko je zagotovil svetovni splet Svetovni splet je poslovanje pocenil in tako zagotovil ekonomijo obsega ter omogočil raznovrstnejše poslovne aktivnosti (Jerman-Blažič 2001 str 13) 23 Vrste elektronskega poslovanja

Elektronsko poslovanje ne označuje le ene oblike elektronskega poslovanja temveč gre za zelo raznoliko področje poslovanja Primerov uporabe elektronskega poslovanja v literaturi in praksi je veliko Ko govorimo o vrstah elektronskega poslovanja je najbolje uporabljati izraze ki takšno poslovanje označujejo bolj funkcionalno Tako se elektronsko poslovanje kaže skozi naslednje vrste ( Topolišek 1998 str 15) bull elektronsko trgovanje Elektronski trg je prostor kjer se srečujeta elektronska ponudba in povpraševanje Trgovanje se izvaja v elektronski obliki Za ponudnika ima številne prednosti omogoča povečan trg nižje zagonske in obratovalne stroške enostaven vstop na neomejeno veliki trg brez fizične prisotnost bull elektronski finančni prenosi V ožjem pomenu besede gre za medbančne elektronske prenose medtem ko gre pri finančnem RIP- u za elektronsko izmenjavo podatkov med podjetjem in njegovo in njegovo banko Elektronski finančni prenosi predstavljajo obliko računalniške izmenjave podatkov ki običajno ne uporablja internet omrežja Ločimo komercialne in medbančne finančne prenose Razvoj bo šel v smeri da bodo komercialna plačila avtomatizirana tako da bo

7

plačilo le končni del samodejno izpeljane verige poslovnih postopkov Pri tem ne bo potrebno posredovanje finančne hiše ali pa njena udeležba ne bo neposredno očitna bull elektronsko borzništvo Gre za razmeroma zaprto poslovanje vendar hitrost poslovanja ugodno vpliva na učinkovitejše delo s kapitalom Vlagateljem so na voljo izčrpne informacije glede njihovih naložb bull storitve na zahtevo Gre za poslovanje pri katerih uporabnik iz oddaljenega mesta pokliče storitev Plačuje se glede na čas vrsto porabe količinohellip Med pogostejše oblike spada ogledovanje filmov in videa do iskanja posebnih informacij bull delo na daljavo Delo na daljavo omogoča da zaposleni opravljajo delo na domu Še do nedavnega sta se zaradi storitve ponudnik in potrošnik morala srečati fizično Na elektronski način poslovanja so se lažje preusmerile tiste vrste poslovanja ki jih je bilo možno že prej opraviti po telefonu ali telefaksu bull elektronsko zavarovalništvo Elektronsko zavarovalništvo podpira vedno večjo ponudbo zavarovalniških storitev preko interneta Ker sklepanje zavarovalnih pogodb poteka razmeroma formularno to pomeni s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in splošnih pogojev predstavlja idealno okolje za razvoj elektronskega načina bull elektronsko založništvo Elektronsko založništvo predstavlja vse oblike založništva ki je zelo razširjeno na internetu Predstavlja vzporedne digitalne tiske ali pa izvirna dela v digitalni obliki Deloma si te izdaje sprotne (on-line) Elektronsko založništvo v širši obliki pa posega tudi na področje klasičnih medijev obveščanja bull informacijski avtomati Gre za več-predstavitvene avtomate za državne organe sodstvo upravohellip Naprave so lahko namenjene zgolj informiranju lahko pa gre tudi za takšne ki svetujejo ali ponujajo standardizirane pisne izdelke (različne vloga) bull elektronsko poslovanje državnih in javnih služb Elektronsko poslovanje pomeni tudi za neprofitne organizacije in državno upravo velik izziv saj lahko bistveno pripomore k dvigu kvalitete uspešnosti in učinkovitosti poslovanja Tudi za okolje neprofitnih organizacij je značilna vedno večja dinamičnost

8

Tako se organizacije ki delujejo v okviru državne uprave srečujejo s težnjami po znižanju porabe proračunskih sredstev povečanju učinkovitosti in uspešnosti poslovanja bull elektronsko bančništvo1 24 Internet

Internet je postal nekaj modnega in nujnega nekaj brez česar se skorajda ne da več poslovati če že ne živeti Je neurejeno in ogromno računalniško omrežje brez pravega središča ki z nekaj sivimi lisami pokriva ves planet To je pravzaprav le skupno ime za množico med seboj povezanih manjših omrežij medtem ko internet kot podjetje ali ustanova sploh ne obstaja (Logar 1996 str 50) Internet je skupina računalnikov oziroma računalniških resursov ki so porazdeljeni po celem svetu Vendar pa ne gre samo za fizično povezavo računalniških omrežij ampak predvsem za raquooživčevjelaquo računalnikov pretok velike količine podatkov po vsem svetu možnost komuniciranja dosegljivost različnih informacij uporabnikom interneta ne glede na to kje se uporabnik in ponudnik nahaja Razvoj interneta je postal zanimiv za organizacije zaradi njihove uporabe za potrebe elektronskega poslovanja zlasti kot poceni dostopen komunikacijski medij Internet povezuje trge v širši globalni trg s tem pa znižuje stroške odpira poti do novih trgov povečuje učinkovitosthellip in prispeva k povečanju splošne konkurenčnosti organizacije (Vidmar 1197 373-374) Njegove možnosti so velike saj povezuje ljudi po vsem svetu Je nekaj neoprijemljivega skupek različnih omrežij kjer velja da posameznik sam odgovarja za svoja dejanja Namreč lahko bi rekli da iz tega izhaja najvišja stopnja demokratičnosti saj lahko vsakdo brez nadzora objavi in pove vse To stopnjo ni dosegel do sedaj še noben drug medij Elektronsko poslovanje poteka po različnih zaprtih in odprtih sistemih Med zaprte uporabniške sisteme uvrščamo intranet Je zasebna mreža ki uporablja enako tehnologijo kot odprti internet sistemi le da ni dosegljiva vsem uporabnikom ampak le zaprti skupini določene mreže Glavni namen intranet sistemov je učinkovita in preprosta komunikacija med zaposlenimi v podjetju ali organizaciji Intranet ki je preko javno dostopnega interneta razširjen še na poslovne partnerje imenujemo ekstranet Vendar se danes za to terminologijo uporablja izraz raquonavidezna zasebna omrežja - VPNlaquo katera lahko z najnovejšo tehnologijo vzpostavimo v odprtem javnem omrežju Delujejo kot zaprta omrežja čeprav uporabljajo javno omrežno infrastrukturo

1 Elektronsko bančništvo kot osrednjo temo diplomske naloge bom podrobneje opisala v nadaljevanju diplomske naloge

9

25 Razvoj interneta

Internet dandanes po svetu uporabljajo tisti ljudje ki so že spoznali in tudi že uporabljajo prednosti elektronskega oz računalniškega povezovanja ko govorimo o računalniških mrežah in omrežjih V začetnem obdobju računalništva so imeli dostop do računalnikov le posamezniki vendar so postajale potrebe po računalniških obdelavah vedno večje Z razvojem računalnikov so se rojevale nove ideje kako bi njegovo uporabo še razširili Konec šestdesetih let so ameriški znanstveniki začeli raziskovati kako bi po različnih komunikacijskih poteh katerih osnovna je seveda telefonska pokrivali čim širše območje oz velike razdalje za pošiljanje podatkov V posredno pomoč so jim bile razmere hladne vojne Ameriško obrambno ministrstvo je takrat potrebovalo računalniški komunikacijski sistem ki bi deloval tudi po morebitnem jedrskem napadu Namesto enega računalniškega središča ki bi bil enostavna tarča so si zamislili poljubno število centrov med seboj povezanih na najrazličnejše načine (od telefonskih do satelitskih) (Logar 1996 str 51) Tako je nastalo poskusno omrežje Arpanet (Advanced Research Projects AGENCY ali Agencija za napredne raziskovalne projekte) s katerim so rešili obe osrednji težavi prenos podatkov in iskanje najboljše poti do ciljnega računalnika Civilni del Arpanet-a se je pozneje ločil od vojaškega in postal temelj za razvoj interneta Razvijali so ga predvsem na univerzah Omrežje so naredili bolj stabilno odporno dostopno in predvsem bolj uporabno Dejansko je bil namenjen raziskovalnemu in akademskemu delu Njegov razvoj je bil financiran iz raziskovalno-izobraževalnih sredstev Dostop do podatkov so takrat imeli le določeni posamezniki Računalniška tehnologija ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom je z leti postala veliko bolj uporabna in prijazna 26 Uporaba interneta

Internet kot svetovno omrežje računalnikov in računalniških omrežij povezuje na tisoče manjših regionalnih omrežij iz celega sveta Je globalno omrežje ki združuje veliko računalnikov po celem svetu Nanj se lahko priključimo preko klicne telefonske linije najete telefonske linije javnega omrežja za prenos podatkov ter ISDN linije za digitalni prenos podatkov Internet tako podpira dokumente ki vsebujejo besedilo slike zvok in film Povod za nastanek interneta je bilo medsebojno povezovanje računalnikov tako se lahko skoraj vsakdo v razvitem svetu vključi v internet Da bi se lahko po omrežju sprehajali pa potrebujemo za to potrebno računalniško opremo ki jo delimo na strojno (hardware) in programsko (software) Med strojno štejemo osebni računalnik telefonski priključek (analogni ali ISDN) in modem Med programsko opremo pa uvrščamo programe za delo na internetu (brskalnik ndash Internet Explorer ali Netscape Communicator) okenski operacijski sistem (Windows 98 2000) ter ponudnike storitve internet (nekomercialni ndash Arnes komercialni ndash SiOL Voljatel Amisnethellip)

10

27 Jeziki ki se uporabljajo v internetu

Ko govorimo o računalniških komunikacijah oz o komunikacijskih protokolih imamo v mislih predvsem komuniciranje računalnika z računalnikom Če želimo da sporočilo ki ga vnesemo v svoj računalnik sprejme drug računalnik ki je v povezavi z našim moramo zagotoviti komunikacijo med računalnikoma Tako kot ljudje pri komuniciranju uporabljamo besede in slovnična pravila računalniki pri svojem povezovanju uporabljajo računalniški jezik Ta je strukturiran v obliki dogovorjenih pravil in postopkov ki jim pravimo protokoli (protokol - je računalniški jezik strukturiran v obliki različnih pravil dogovorov in postopkov ki vodijo in opravljajo prenos informacij) Računalniki ki so povezani v omrežje internet za medsebojno komuniciranje uporabljajo standard oz protokol TCPIP (Transmission Control ProtocolInternet Protocol) V slovenščini bi lahko protokol TCPIP opredelili kot krmiljenje pošiljanjainternetni protokol ki je standardno sredstvo za prenos oz izmenjavo podatkov med subjektoma komuniciranja v omrežju Po IP standardu ki se uporablja v največjem svetovnem omrežju je dobilo omrežje tudi svoje ime - internet omrežje Naslednji zelo pomemben protokol predvsem pri komuniciranju preko interneta je protokol HTTP (Hypertext Transfer Protocol) V slovenščini bi ga imenovali protokol za prenos hiperteksta Njegova osnovna naloga je povezati odjemalca (uporabnika) s strežnikom (ang Server) Omogoča nam prenos besedila slike zvočnih zapisov in filmov Standard za kodiranje hiperteksta oz HTTP-ja je Hypertext Markup Language ali s kratico HTML HTML je jezik ki se uporablja za kreiranje linkovnih povezav Ti linki so ali tekstovni ali grafični S klikom na link nas le ta poveže z drugim HTML dokumentom HTTP omogoča iskanje po svetovnem spletu ndash internetu ter branje in kopiranje vsebine spletnih strani Omogoča kopiranje tako teksta zvoka videa kot vseh drugih elementov HTML se uporablja predvsem za predstavitev podatkov v spletnih straneh Njegove oznake določajo kako prikazati podatke o podatkih samih pa ne povedo ničesar HTML je torej odličen za predstavitev podatkov na spletu vendar ne olajša ali pospeši integracije informacij na spletu z obstoječimi poslovnimi aplikacijami (Dečman 2000 str 52) Konzorcij W3C (World Wide Web Consortium) je zaradi tega predlagal razvoj novega jezika Leta 1998 so izdali podatkovni standard XML (Extensible Markup Language) ki je pomenil pomemben preobrat na nivoju definiranja same strukture dokumentov Je univerzalni jezik za opis pol strukturiranih dokumentov ne glede na vsebino Standardizacijo zapisa dokumenta dosega z opisnimi oznakami podatkov (meta-podatki) (Vavpotič 2001 str 71) Pred standardom XML je bila največja težava prebrati podatke v drugem programu ki ga je izdelal drug razvijalec saj vsak program po svoje shranjuje podatke v datoteke Torej XML lahko naredi prenos podatkov med programi bolj učinkovit

11

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

Z reformo plačilnih sistemov so slovenske poslovne banke začele opravljati storitve plačilnega prometa tako za fizične kot za pravne osebe s čimer so poleg novih poslovnih priložnosti naletele tudi na organizacijske in tehnične probleme Banke so se pri ponudbi svojih storitev namreč soočile z množico novih komitentov katerim dotedanje tržne poti preko katerih so banke v začetkih devetdesetih let omogočale dostop do svojih storitev (bančno okence bančni avtomat telefaksno sporočanje in telefonski klicni center- teledom) zaradi obsežnosti njihovega poslovanja niso več zadoščale (Sistem elektronskega bančništva 2004) Že manjše podjetje namreč v poprečju opravi vsaj desetkrat več transakcij kot fizična oseba vrednost teh transakcij pa je lahko tudi do stokrat višja zato je zanj zelo pomemben sprotni vpogled v stanje in takojšnja možnost prenosa sredstev med svojimi računi ter na račune drugih pravnih oseb Vsak dan ko podjetje svojih sredstev ne investira temveč ostanejo neizkoriščena na njegovem transakcijskem računu pomeni zanj določeno izgubo v višini oportunitetnih stroškov Banka sredstva na računih komitentov obrestuje po minimalni obrestni meri zato je na računu najbolje hraniti le toliko sredstev kolikor jih podjetje potrebuje za zagotavljanje tekoče likvidnosti vsa ostala sredstva pa takoj vloži v bolj donosne investicije Z izrazom elektronsko bančništvo (v nadaljevanju EB) opisujemo vse storitve ki na kakršenkoli način potekajo preko elektronskih medijev Tako so se standardnemu načinu stika s komitenti preko bančnega okenca pridružili še bankomati plačilne kartice telebanking POS terminali itd ki strankam omogočajo neodvisno poslovanje od poslovalnic banke Razvoj globalnega računalniškega omrežja internet nakazuje prelomnico v razvoju komunikacij Njegova univerzalnost velika razširjenost ter dostopnost so povzročili da iz tržišča izpodriva vse ostale načine elektronske komunikacije tako da se bo v prihodnje glavnina storitev elektronskega bančništva opravljala preko interneta 31 Razvoj elektronskega bančništva

Banka mora pri razvoju elektronskega bančništva upoštevati predvsem želje oz zahteve strank ter tehnološke možnosti Pri razvoju je tako potrebno upoštevati predvsem naslednja dejstva (Bračun 1997 str 150) bull uporabniki želijo opravljati storitve od kjerkoli kadarkoli na kakršenkoli način bull kakšno tehnologijo imajo na razpolago uporabniki (strankam naj ne bi vsiljevali

tehnologije ampak naj bi upoštevali tisto ki jo imajo doma oz v podjetju) bull kakšna je telekomunikacijska infrastruktura v Sloveniji bull kakšno povezavo želi banka vzpostaviti s strankami bull kakšni so dolgoročni in kakšni so kratkoročni učinki elektronskega bančništva bull uporabniki morajo imeti zaupanje v storitev bull banka mora poskrbeti za najvišjo stopnjo varnosti bull kakšna je ciljna skupina uporabnikov

12

Ljudje nimajo časa za obisk bančnega okenca in čakanje v dolgih vrstah zato od bančnih storitev ki jih banke ponujajo na ta način pričakujejo visoko kvaliteto Z banko pa bodo komitenti elektronsko poslovali le v primeru če bo ta poskrbela za varno poslovanje Banka mora poskrbeti za primerno programsko in strojno opremo ki zaščiti komitente pred nepooblaščenim dostopom do podatkov in izvajanjem kakršnihkoli transakcij (Vrešak 1997 str 61) 32 Delovanje elektronskega bančništva

321 Standardni način

Bančne storitve (plačilne kartice bankomati) imajo vrsto pomanjkljivosti saj niso na voljo ves čas in na vsakem mestu zahtevajo operaterje pri nekaterih pa je vprašljiva tudi njihova varnost Komitent opravi elektronsko bančno storitev tako da se s posebnim vmesnikom priključi na komunikacijsko omrežje preko katerega tečejo informacije o želeni storitvi do banke ki je na komunikacijsko omrežje priključena s svojim vmesnikom Banka opravi storitev v svojem informacijskem sistemu in pošlje potrdilo o opravljeni storitvi komitentu (glej sliko 1) Slika 1 Princip delovanja elektronskega bančništva Komitent Komunikacijsko omrežje Banč inf sistem

Vmesnik

Vmesnik

Vir Kovačič 1997 str 132

13

322 Elektronsko bančništvo preko interneta Ponujene storitve preko EB delimo na informacijske in transakcijske V okviru informacijskih storitev banka nudi informacije o stanjih in transakcijah na računih o dogajanju na kapitalskih trgih itd Med transakcijske storitve ki jih opravljamo s sistemi elektronskega bančništva štejemo vse storitve ki vključujejo plačilne instrumente Delovanje (glej sliko 2) elektronskega bančništva preko interneta ima nekaj pomembnih prednosti (Kovačič 1997 str 132) bull temelji na javnem standardnem načinu prenosa po komunikacijskem omrežju bull vmesniki so standardizirani bull za uporabo komitenti potrebujejo le osebni računalnik z modemom telefon in

standarden vmesnik bull vmesniki nekaterih najbolj uveljavljenih proizvajalcev so brezplačnivmesniki

podpirajo varen prenos podatkov preko javnih telefonskih omrežij bull komitent in banka se lahko prepričata o medsebojni identiteti na standardiziran način Slika 2 Princip delovanja sistemov elektronskega bančništva preko interneta Komitent Internet

Bančni inf

sistem

Internet brskljanik Bančni internet

strežnik

Elektronski notar Vir Kovačič 1997 str 133 Poleg tega pa morajo bančne storitve zadoščati naslednjim zahtevam dosegljive morajo biti od kjerkoli 24 ur na dan in 7 dni v tednu biti morajo popolnoma avtomatizirane njihovo opravljanje pa mora biti varno

14

33 Kategorije bančnih komitentov

Omenila sem že da morajo banke pri razvoju elektronskega bančništva upoštevati predvsem želje strank oz komitentov Ti pa niso homogena skupina V grobem jih lahko razporedimo v naslednje skupine (Bedjanič Lorenz 1997 str 58) bull fizične osebe mladina študentje gospodinjstva bull samostojni podjetniki pravne osebe ndash podjetja Mladina in študentje uporabljajo elektronsko banko večinoma za vpogled v stanje in promet osebnega računa Nevarnost poslovanja s to kategorijo je zelo nizka za obe strani zato so ustrezne zaščite lahko razmeroma enostavne in poceni Za preverjanje komitentove identitete zadoščajo že navadna gesla Gospodinjstva želijo poleg vpogleda v stanje svojih računov in prometa na njih tudi možnost plačevanja svojih rednih obveznosti prenos sredstev iz enega računa na drugega vezavo denar naročanje čekov in to vse preko računalnika V tej kategoriji imamo opravka z negotovinskim plačevanjem Tveganje za komitenta se poveča za banko pa je zaradi razmeroma majhnih zneskov stopnja tveganja še vedno nizka Poslovanje s tem slojem komitentov vsekakor zahteva višjo stopnjo zaščite in s tem zanesljivejši način zagotavljanja identitete tako komitenta nasproti banki in obratno Obe kategoriji fizičnih oseb sta v svojih potrebah glede komunikacijskih storitev nezahtevni Zadošča jim internet s svojimi brkljalniki in vgrajenimi mehanizmi za tajnopis Za samostojne podjetnike je značilna večina lastnosti in potreb pravnih oseb lahko jih enačimo po zahtevah in načinu opravljanja bančnih storitev Oboji obračajo večjo količino denarja zato mora biti stopnja zaščite varnega delovanja zelo visoka sredstva za zagotavljanje tega pa ustrezno zahtevnejša in tudi dražja Vrhunsko stopnjo varnosti zagotavlja pametna kartica (smart card) Ti komitenti niso odvisni od delovanja interneta hkrati jim mora biti omogočeno direktno priključevanje na bančni strežnik brez uporabe le-tega Za te komitente je značilna lastna ali poverjena knjigovodska ali računovodska dejavnost Od elektronske banke se zato za podjetnike in podjetja zahteva da jo je mogoče povezati z njihovim knjigovodskim oz računovodskim informacijskim sistemom Sistem elektronske banke za samostojne podjetnike in podjetja mora biti sposoben prevzemati podatke iz drugih poslovnih aplikacij in na drugi strani vanje prenašati lastne podatke kar pomeni da gre za avtonomen informacijski sistem sposoben lokalne priprave in obdelave podatkov ki se z bančnim strežnikom povezuje le v času prenosa podatkov 34 Pozitivni učinki elektronskega bančništva

Informatizacija bančnega poslovanja sega še v čas pred internetom vendar imamo zdaj v mislih večinoma bančne storitve ki se opravljajo preko interneta Poglavitna področja bančne dejavnosti na internetu obsegajo internetno bančništvo (Internet banking) domače bančništvo (PC banking) in informacije preko interneta (Web based information delivery) ali internetno trženje

15

Te dejavnosti so postale del bančnega poslovnega načrtovanja Domači računalnik ali računalnik v podjetju postaja prava bančna podružnica uporabnik bančne ponudbe pa neke vrste prostovoljni bančni uslužbenec Iz tega lahko potegnemo pozitivne strani elektronskega bančništva (Sjekloča 1999 str 31-33) bull Zmanjšanje stroškov bančnega poslovanja

Manj papirja izginja potreba po klasičnem bančnem okencu banke ne plačujejo stroškov komunikacije

bull Stranki prihrani čas Krajša vrste v bankah in omogoča hitro in natančno informacijo o stanju računa ali bančnih storitvah

bull Zanesljivost informacije Zaradi multimedijske komunikacije je ta zlahka preverljiva

bull Kroženje denarja Ga pospešuje in omogoča bolj redno plačevanje obveznosti

bull Spreminja profil bančnih uslužbencev Niso več administrativni delavci ampak se posvečajo bolj dinamičnim poslom

bull Odpira nove trge Domači računalnik je postal bančna podružnica zato ni nujno da je stranka v istem mestu kot banka Tako izginjajo fizične meje trga

35 Varnost in zaščita

Ko govorimo o elektronskem bančništvu je nemogoče da se ne bi podrobneje ustavili pri varnosti elektronskih sistemov Zaradi povezanosti sistemov lahko en sam vdor v bančni sistem pusti katastrofalne ali celo nepopravljive posledice proti katerim bi navaden bančni rop izgledal kot nedolžna praska Zato se temu vprašanju upravičeno posveča velika pozornost hkrati pa se morebitni varnostni spodrsljaji navadno zamolčijo v želji da se ohrani zaupanje strank Pomembno je da je zagotovljena tako varnost dostopa in uporabe kot varnost elektronskih transakcij pri čemer je dobro če lahko uporabniki sami vidijo da je sistem varen in da se da to tudi dokazati Ker se transakcije v elektronski banki izvajajo prek javnih komunikacijskih medijev je zaščita transakcij bistvenega pomena Celovitost zaščite v elektronski banki se dosega tako da se upošteva vse osnovne varnostne principe (Stabla 2002) bull pristnost (ang authentication) ndash zagotavlja prejemniku da je sporočilo res poslal

pošiljatelj in da ni ponarejeno uporaba digitalnih podpisov certifikatov in gesel bull avtorizacija (ang authorization) ndash do podatkov lahko pride le tisti ki je pooblaščen

uporaba uporabniškega imena in gesla biometrična identifikacija bull zaupnost (ang confidentiality) ndash preprečuje nepooblaščeno razkritje podatkov uporaba

šifriranja kriptografije zaupanja vredne tretje strani (ang Certifying Authority ali CA)

16

bull celovitost (ang integrity) ndash podatki se med prenosom ne spreminjajo uporaba šifriranja in digitalnih podpisov

bull nezavrnitev (ang nonrepudation) - zaščita pred tem da bi pošiljatelj lažno zanikal da je podatke poslal ali prejemnik lažno zanikal da jih je prejel

bull nadzor pretoka (ang transfer control) ndash obrambni zid (ang firewall) bull tajnost ndash podatki so namenjeni le naslovniku in nikomur drugemu ni treba vedeti za

prenos Dobra zaščita je v elektronski banki ključnega pomena saj ji morajo zaupati tako komitenti (uporabniki) kot banke V sodobnih bankah se zato navadno uporablja tehnologija pametne podlagi podpisanih zasebnih in javnih ključev Na splošno za varnostno opremo in varnostne mehanizme velja da morajo ustrezati naslednjim zahtevam (Blair 2002) bull celovitost in strukturiranost (ang interoperability) (lahko programsko oz strojno

opremo brez problemov nadgradimo oz implementiramo v drugo opremo) bull vladni predpisi (lahko programsko oz strojno opremo uvozimo ali izvozimo) bull standard (gre za znane preverjene vsesplošno razširjene standarde) Kljub vsem varnostnim ukrepom se število poskusov vdorov goljufij in zlorab močno povečuje strežniki večjih bank pa so skorajda dnevno priča napadom hekerjev Še prav posebej so sistemi elektronskega bančništva primerni za pranje denarja in goljufije saj je v večini primerov denar (Stabla 2002) bull nesledljiv bull izredno hiter (tudi do 30 transakcij v nekaj dneh) bull zagotavlja kršilcu zakona anonimnost Od tod danes izhaja velika dilema ali ne bi bilo morda bolje zagotoviti sledljivosti za vsak uporabljen e-dolar kar bi izničilo eno izmed prednosti e-bančništa ndash anonimnost

17

4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PRAVNIH OSEB V NLB DD

41 Predstavitev Nove Ljubljanske banke dd

Skupina Nove Ljubljanske banke predstavlja največjo slovensko mednarodno finančno skupino Skupino Nove Ljubljanske banke sestavljajo Nova Ljubljanska banka Koroška Banka Banka Zasavje Banka Domžale Banka Celje ter lizing in druge finančne organizacije Med članicami skupine Nove Ljubljanske banke je Nova Ljubljanska banka dd največja in najpomembnejša finančna ustanova Njena bilančna vsota predstavlja več kot tretjino bilančne vsote slovenskega bančnega sistema Nova Ljubljanska banka je univerzalna banka s prevladujočim položajem na področju poslovanja s prebivalstvom gospodarskimi družbami in zasebniki ter investicijskega bančništva NLB Skupina uspešno udejanja strategijo največje slovenske mednarodne finančne skupine Ideja je danes resničnost in obljuba za v prihodnje Širitev univerzalno bančne finančne ponudbe na domačem in tujih trgih ostaja njihov ključni cilj saj nam želijo ponuditi vedno več vedno boljše in zagotoviti celovito finančno ponudbo na enem mestu S širitvijo ponudbe na obbančne finančne storitve in s prilagajanjem potrebam lokalnih trgov so se v NLB Skupini lotili zahtevne naloge vendar jo vidijo kot velik izziv NLB Skupina je s svojimi 57 članicami na 16 trgih stabilen partner ki nam ponuja številne kombinacije finančnih storitev za vsak posel Ponosni so da nam lahko stojijo ob strani v najrazličnejših okoliščinah nam ponujajo prilagojeno finančno ponudbo in nas spremljajo na številnih trgih saj si želijo z nami graditi partnerski odnos Partnerski odnos ki temelji na zaupanju visoki kakovosti širitvi obsega poslovanja stroškovni učinkovitosti in obvladovanju tveganj Je finančna ustanova s tradicijo in s strankami v središču našega delovanja Njihovi cilji so vedno usmerjeni k našem zadovoljstvu Prepričani so da je NLB Skupina s 14 bankami 11 lizing podjetji 12 podjetij za financiranje mednarodne trgovine (factoring forfetiranje izvozno financiranje) 4 družbami v zavarovalništvu in družbo v upravljanju s premoženjem ter 15 družbami z ostalih področij zaupanja vreden partner ki nam doma in v tujini nudi finančno podporo pri uresničitvi poslovnih idej NLB spada med najbolje ocenjene banke v srednji in vzhodni Evropi s strani mednarodnih rating agencij Dolgoročne bonitetne ocene (investment grade risk) so Moodys A2 FITCH A- Capital Intelligence A- Vizija NLB Skupine je postati bull ena od vodilnih bull visoko dobičkonosnih

bull bančno-finančnih skupin bull na vseh ciljnih trgih

18

Strateške usmeritve NLB za srednjeročno obdobje vključujejo Nadaljnji razvoj NLB Skupine bull nadaljnja širitev na obstoječih in novih trgih predvsem z organsko rastjo in v manjši

meri s prevzemi bull konsolidacija NLB Skupine bull razvoj poslovanja odvisnih družb bull razvoj korporativnega upravljanja Nadaljnje izboljševanje finančnega poslovanja bull povečevanje dobičkonosnosti bull povečevanje stroškovne učinkovitosti Krepitev pozicije na trgu bull ohraniti ključne tržne deleže na slovenskem trgu bull prilagoditev ponudbe produktov strankam njihovim željam in potrebam bull povečevanje zadovoljstva strank Izboljšava organizacijsko-procesnega vidika poslovanja bull zagotovitev nemotenega in stroškovno učinkovitega prehoda na evro bull integracija in konsolidacija IT sistemov bull racionalizacija poslovnih procesov bull kadrovsko prestrukturiranje 42 Elektronsko bančništvo NLB DD

Elektronsko bančništvo opredeljujemo kot način poslovanja strank z banko ki je neodvisen od poslovalnic banke vendar pa tisti ki uporabljajo to besedno zvezo razumejo pod tem pojmom različne stvari od raznovrstnega komuniciranja bančnih komitentov z banko do pravih finančnih in denarnih transakcij Vse to pa seveda temelji na informacijski tehnologiji in poteka s pomočjo elektronskih medijev Mediji ki podpirajo elektronsko bančništvo vključujejo bull telefon (v živo in avtomatski

odzivnik) bull televizijo bull osebni računalnik bull mobilne telefone-GSM bull bančne avtomate

bull pametne kartice bull on-line storitve in internet bull elektronske denarnice bull informacijske terminale bull elektronsko pošto itd

Vse več bančnih komitentov tako opravlja enostavne transakcije (dvig gotovine poizvedbe) izven poslovalnic in se selijo na druge medije ki nudijo večje udobje in razpoložljivost Ta način poslovanja je koristen tako za komitente kot za banko Strankam poleg udobja nudi velik prihranek časa banke pa na ta način razbremenijo delavce na bančnih okencih ki se lahko bolj posvetijo posameznim strankam (Bračun 1997 str 149)

19

V Novi Ljubljanski banki (v nadaljevanju NLB) so razvili že celo paleto poti poslovanja z banko oz kot jih v NLB-ju imenujejo raquobližnjic do bankelaquo Komitente so razporedili v dve skupini na fizične (občane študente) in na pravne osebe V slednjo poleg podjetij štejejo tudi samostojne podjetnike ki imajo pri poslovanju določene lastnosti pravnih oseb V nadaljevanju bom predstavila elektronsko banko Proklik NLB ki jo je banka razvila za pravne osebe in zasebnike da bi kar najlažje opravljali plačilni promet doma in s tujino Podjetja in samostojni podjetniki lahko tako urejajo in izvajajo vse storitve preko osebnega računalnika od doma ali iz delovnega mesta 43 Kaj potrebuje uporabnik za uporabo elektronske banke

Za uporabo elektronske banke NLB Proklik potrebuje uporabnik naslednje zadeva 1 pogodbo z banko bull v banki mora imeti stranka odprt poslovni račun bull v banki izpolni vlogo za uporabo elektronske banke vlogo za izdajo kvalificiranega

digitalnega potrdila in krovno naročilnico 2 osebni računalnik z operacijskim sistemom Windows 9598MENTXP ali 2000 bull procesor Pentium (priporočljiv najmanj Pentium II) bull velikost pomnilnika RAM-a mora ustrezati operacijskemu sistemu (za WIN XP2000

vsaj 128 MB RAM) bull vsaj 200 MB na trdem disku bull enoto za branje zgoščenke ali omogočen dostop do enote v lokalnem omrežju bull komunikacijska vrata glede na uporabljen bralnik pametnih kartic 3 bralnik pametnih kartic bull s COM USB ali PCMCIA priključkom- odvisno od vrste osebnega računalnika 4 povezavo do bančnega strežnika bull stranka mora imeti omogočen dostop do interneta prek analogne ali ISDN povezave

LAN ali ADSL priključka ob sklenjeni pogodbi s ponudnikom internetnih storitev bull ali neposredno povezavo do strežnika v banki prek modema (analognega ali ISDN ali

routerja) 5 programsko opremo za Proklik NLB bull programski paket vsebuje zgoščenko s programom Proklik NLB in ostale potrebne

namestitvene programe za pravilno delovanje programa- stranka ga prejme od banke s priporočeno pošto

20

6 pametno kartico Pametna kartica pomeni za uporabnika identifikacijski dokument za delo se identificira s kvalificiranim digitalnim potrdilom ki je zapisano na pametni kartici Pametna kartica s kvalificiranim digitalnim potrdilom se pravno izenačuje z osebno izkaznico in lastnoročnim podpisom Program NLB Proklik deluje z uporabo pametnih kartic proizvajalca Setec za modemsko in internetno povezavo Za NLB Proklik uporabnik prejme kartico Ena za vse Stranka prejme pametno kartico na kateri je že shranjeno veljavno kvalificirano digitalno potrdilo izdano s strani Halcom CA V izjemnih primerih je možno kvalificirano digitalno potrdilo namestiti tudi na PKI USB ključek Cena takega ključka ki ga stranka za uporabno NLB Proklika lahko kupi izključno na Halcom CA se razlikuje od cene na pametni kartici Nova Ljubljanska banka pri izdaji kvalificiranih digitalnih potrdil na pametni kartici Ena za vse za Halcom CA opravlja vlogo prijavne službe V tej vlogi opravimo identifikacijo stranke na podlagi veljavnega osebnega identifikacijskega dokumenta zakonitega zastopnika ter največ 60 dni starega izpisa iz sodnega ali drugega uradnega registra ki dokazuje pravni status stranke- uporabnika in iz katerega je razviden zakoniti zastopnik Pri namestitvi mrežne verzije Proklika NLB potrebuje uporabnik računalnik na katerem je nameščena baza podatkov z naslednjimi zahtevami Win NT2000 in najmanj 64 MB pomnilnika RAM ali vsaj 128 MB pomnilnika RAM za WIN 2000XP in še 4 MB RAM za vsakega sočasnega uporabnika 44 Zakaj preusmerjati komitente na elektronsko poslovanje

Elektronsko poslovanje naših komitentov razbremenjuje zaposlene v banki rutinskih poslov in s tem posredno povečuje kakovost prodaje obstoječih in novih storitev Podatki oz plačilni nalogi poslani prek elektronske banke ne potrebujejo dodatnih vsebinskih kontrol saj so logične kontrole pri vnosu podatkov v plačilne naloge vključene v program Vsebinsko nepopolni podatki tako ne morejo biti poslani v obdelavo čemur se pri ročnem knjiženju in papirnih obrazcih ne moremo izogniti Velik prihranek stroškov predstavljajo elektronski izpiski ki jih uporabniki elektronskega bančništva prejemajo prek programa elektronske banke Na voljo so jim ažurno program jim omogoča izvoz izpiskov za obdelavo v različnih računovodskih programih Prihranek v primerjavi z izdelavo in pošiljanjem papirnih izpiskov je odvisen od tega kakšen je obseg prometnih transakcij posameznega uporabnika Pri podjetjih z velikim obsegom prometa prek meseca ki prejemajo le elektronske izpiske lahko banka prihrani tudi do 50 pri stroških iz naslova izdelave izpiskov in poštnih stroškov pošiljanja izpiskov na naslov uporabnika

21

Ob sklepanju pogodbe za uporabo elektronske banke je zato potrebno uporabniku razložiti da papirnih izpiskov uporabnik elektronske banke ne potrebuje saj program elektronske banke omogoča poleg sprotnega vpogleda v izpiske tudi izvoz le-teh za potrebe nadaljnjih obdelav v računovodskem programu ki ga uporablja 45 Varnost elektronske banke NLB Proklik

NLB zagotavlja uporabnikom elektronske banke Proklik NLB povezavo do strežnika elektronskega bančništva prek lastne vstopne točke Povezavo lahko uporabnik vzpostavi prek omrežja na klic modemskega analognega ali ISDN dostopa ISDN routerja ADSL ali prek interneta Za varno poslovanje je poskrbljeno s šifriranjem in elektronskim podpisovanjem sporočil med uporabnikom in banko Tako banka kot uporabnik za šifriranje in elektronsko podpisovanje sporočil uporabljata metodologijo dvojnih ključev in metodologijo tajnega kriptografskega zapisa Za varovanje omrežij v banki uporabljamo programsko in strojno računalniško opremo ki jo običajno imenujemo požarna pregrada (firewall) Identifikacija uporabnika in elektronsko podpisovanje potekata prek pametne kartice ki danes v svetu pomeni najvišjo stopnjo zaščite na komercialnem področju Tisti ki za hranjenje digitalnega potrdila uporabljajo pametno kartico je ne morejo uporabljati samostojno pač pa le skupaj z bralnikom pametnih kartic ki omogoča branje podatkov shranjenih na sami kartici kar še zvišuje varnost poslovanja Na pametni kartici za Proklik NLB je natiskano ime lastnika v samem zapisu na pametni kartici pa so zapisani podatki o lastniku v obliki kvalificiranega digitalnega potrdila (certifikata) po standardih PKI- infrastrukture javnih ključev Ob izgubi pametne kartice in poskusu nedovoljene uporabe se kartica zaklene po treh poskusih vpisa napačne osebne številke 46 Potrebne konfiguracije računalnika za uporabo Proklik NLB

Če želimo uporabljati Proklik NLB moramo imeti bull ustrezen računalnik na katerem se izvaja Windows 9598 ali Windows NT Windows

2000 ali Windows millenium bull način za povezovanje z bančnim strežnikom (modem za klicni dostop) bull čitalnik zaščitnih kartic in zaščitno kartico Dokumentacijo uporabnik odda v banki

kartico prejme iz Halcom CA Enouporabniška ndash nemrežna verzija Priporočena konfiguracija računalnika na katerem bo nameščen Proklik NLB bull procesor Pentium

22

bull barvni zaslon bull miška PS2 (integrirana miška ki ne zaseda vrat COM) bull vsaj 60MB prostora na trdem disku bull velikost pomnilnika ustrezni operacijski sistem COM bull 2 prosta vrata COM (COM1 za priključitev modema COM2 za priključitev čitalnika

zaščitnih kartic) in standardni asinhroni modem s hitrostjo vsaj 14400 bps ali 1 prosta vrata COM (za priključitev čitalnika zaščitnih kartic) in notranji asinhroni modem s hitrostjo vsaj 14400 bps

bull nameščen Windows 9598 ali Windows NT z nameščeno podporo TCPIP omrežja na klic in ustrezen gonilnik SW za modem

bull priporočljiva vendar neobvezna enota CD-ROM (enota za čitalnik zgoščenk) bull priporočljiv vendar neobvezen je tudi tiskalnik Večuporabniška ndash mrežna verzija Večuporabniška ndash mrežna različica deluje v načinu odjemalecstrežnik in zato potrebuje skupno zbirko podatkov ki je običajno nameščena na posebnem zmogljivejšem računalniku ki ima vlogo strežnika Nanj je potrebno namestiti programsko opremo strežnika podatkovne zbirke IBM DB2 UDB Workgroup Edition 61 (različica za delovne skupine) na odjemalske delovne postaje pa IBM Client Application Enabler (Omogočevalnik odjemalskih aplikacij) ter programsko opremo ustrezno konfigurirati Nameščanje programske opreme IBM DB2 in konfiguriranje povezav mora opraviti za to usposobljena oseba Poleg tega morajo biti povezani v lokalno omrežje nameščena in pravilno konfigurirana mora biti podpora za komunikacijski protokol TCPIP strežnik mora imeti stalno številko IP znotraj lokalnega omrežja (ne DHCP) bull Vsaj eden od računalnikov mora imeti pogon za branje zgoščenk (pogon CD-ROM) od

koder bomo namestili programsko opremo bull Zagotoviti moramo dovolj prostega prostora na disku najmanj 200 MB na strežniku in

100 MB na uporabniških računalnikih bull Strežnik zbirke podatkov mora poleg navedenega ustrezati še naslednjim pogojem bull Na njem mora delovati Windows NT 40 Workstation (vsaj paket popravkov 3 (Service

pack 3)) bull Vsebovati mora 64 MB pomnilnika in za vsakega sočasnega uporabnika Corporate E-

bank dodatne 4 MB bull Za hitrejše delovanje priporočamo da ima strežnik vsaj 128 MB pomnilnika in

procesor hitrosti vsaj 350 MHz DB2 bazni strežnik in DB2 odjemalski programi potrebni za namestitev večuporabniške verzije Proklika NLB niso del kompleta ki ga prejme uporabnik od banke Uporabnik mora za nabavo in namestitev teh programov poskrbeti sam Uporabniku priporočamo Halcom informatika doo ki ima z IBM za potrebe Proklika NLB posebno pogodbo za plačilo licenc DB2

23

47 Različice elektronske banke Proklik Nlb

1 Proklik NLB - enouporabniška 2 Proklik NLB - mrežna 3 Proklik NLB - B2B 4 Proklik NLB ndash WEB Proklik NLB so razvili v sodelovanju s podjetjem Halcom Informatika doo Uporabniki elektronskih bank za pravne osebe so vsi imetniki poslovnih računov v banki in vsi novi imetniki poslovnih računov Koliko nalogov mora mesečno posredovati ali prejeti imetnik poslovnega računa in v kakšnem znesku ni merilo Glede na višino nadomestil je elektronsko poslovanje za stranko občutno cenejše Vsakemu novemu imetniku poslovnega računa že ob sklenitvi pogodbe za POR predstavijo prednosti poslovanja prek elektronske banke in z njim poleg sklenitve pogodbe za poslovni račun sklenejo tudi pogodbo za elektronsko banko Imetnikom poslovnih računov ki jim tržijo elektronsko banko kasneje v uporabo prepričajo s predstavitvijo vseh prednosti elektronskih bank hitreje ceneje pregledno učinkovito varno in udobno poslovanje- prednostmi ki jih podkrepijo še s primerjavo cen oddaje nalogov na bančnem okencu prek DNT in elektronske banke Proklik NLB- enouporabniška verzija je namenjena podjetjem ki jim zadošča bull eno delovno mesto za delo z elektronsko banko bull za delo uporabljajo lokalno relacijsko podatkovno zbirko na računalniku bull uporabnik ima lahko tudi za delo na enouporabniški verziji pooblaščenih več

pooblaščencev bull pooblastila za delo s programom pooblaščencem dodelimo v banki na osnovi zahteve

uporabnika bull pooblaščencu je omogočeno delo samo s tistimi funkcijami za katere je pooblaščen

vsak pooblaščenec se ob zagonu programa prijavi v sistem s pomočjo svoje pametne kartices programom uporabnik opravlja plačilni promet v domovini s tujino in upravlja z denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij doma in v tujini

Proklik NLB- mrežna verzija je namenjena podjetjem ki želijo imeti bull več delovnih mest opremljenih z elektronsko banko bull mrežna verzija ima enake funkcije kot enouporabniška verzija vendar mrežna verzija

uporablja osrednjo relacijsko podatkovno zbirko (DB2 baza) za elektronsko banko podjetja do katere dostopajo vsa delovna mesta pooblastila pooblaščencev so v mrežni verziji podprta na enak način kot v enouporabniška verziji vsa delovna mesta uporabljajo skupen imenik računov prejemnikov s programom podjetje opravlja plačilni promet v domovini s tujino in upravlja z denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij doma in v tujini

Za pridobitev licenc za DB2 bazo in namestitev baze se uporabnik sam poveže s podjetjem Halcom Informatika NLB je pri tem le v vlogi morebitnega posrednika zahteve podjetja

24

Proklik NLB- B2B je namenjena bull povezovanju informacijskega sistema velikega podjetja z informacijskim sistemov

banke za avtomatsko izmenjavo podatkov- plačilnih nalogov iz informacijskega sistema podjetja in spremembe na računu podjetja iz bančne zaledne obdelave podatkov

bull B2B je zasnovana na MQ Series middleware ki povezuje informacijski sistem podjetja s programom za povezovanje z bančnim strežnikom

bull komunikacija med B2B in bančnim strežnikom je šifrirana in zaščitena s pametno kartico na enak način kot pri enouporabniški in mrežni verziji Proklika NLB

bull podjetje ki je zainteresirano za tak način povezave povežemo s podjetjem Halcom Informatika ki v sodelovanju s podjetjem pripravi ustrezno tehnološko rešitev

bull s programom uporabnik opravlja plačilni promet v domovini s tujino in upravlja z denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij doma in v tujini

Proklik NLB- WEB je namenjen bull podjetjem ki že uporabljajo eno od namestitvenih verzij Proklika NLB in želijo

podpisovati plačilne naloge na različnih nepovezanih lokacijah prek interneta bull to funkcionalnost lahko pridobijo vsi pooblaščenci podjetja ki imajo vlogo podpisnika

nalogov v podjetju in v Prokliku NLB bull prek WEB-a lahko pooblaščenci pregledujejo stanje promet arhiv plačil in paketov za

plačila doma in v tujini bull podpisujejo naloge ki so bili pripravljeni na namestitveni različici programa in poslani

v podpisovanje bull uporabnik naloge podpisuje prek interneta bull funkcionalnost omogoča uporabniku podpisovanje plačilnih nalogov za plačilni promet

v domovini in s tujino 48 Funkcionalnost Proklika NLB

481 Opravljanje plačilnega prometa v domovini

bull priprava nalogov za tekoči dan in z valuto vnaprej bull uvoz plačilnih nalogov iz datotek pred pripravljenih v drugih programih datoteka za

uvoz je lahko na lokalnem disku računalnika na drugem računalniku ki je dosegljiv uporabniku na disketi zgoščenki oz poslana prek elektronske pošte

bull izvoz oblikovanih nalogov in predlog za kasnejšo uporabo bull izvoz izpiskov za obdelavo v računovodskem programu bull pošiljanje podpisanih nalogov v plačilo za tekoči datum in z valuto vnaprej bull preklic nalogov z valuto vnaprej bull pošiljanje varnih sporočil s poljubno vsebino v banko bull pošiljanje reklamacij na pred pripravljenem obrazcu bull pošiljanje zahtevka za izdajo potrdila na pred pripravljenem obrazcu

25

bull pošiljanje podatkov za obračun osebnih dohodkov (na pred pripravljenem obrazcu OBR-PL)

bull pregled nalogov na čakanju za tekoči datum in z valuto vnaprej bull pregled prometa za tekoči dan in za nazaj bull pregled izpiskov za prejšnji dan in za nazaj bull pregled obvestil sporočil od banke bull pregled arhiva poslanih nalogov in paketov ter sporočil bull izmenjava datotek v ustreznem formatu (npr Zbirni center)

482 Opravljanje plačilnega prometa s tujino bull priprava in pošiljanje nalogov za nakazilo v tujino za tekoči datum in do 30 dni vnaprej

( praviloma z datumom valutacije dva delovna dneva) bull priprava in pošiljanje nalogov za čezmejna plačila za tekoči datum in do 30 dni

vnaprej bull priprava in pošiljanje nalogov za prenos deviz bull prejem potrdil o izvršenih plačilih v tujino in čezmejnih plačilih bull pregled izvršenih plačil v tujino in čezmejnih plačil bull pregled stanja bull pregled prometa za prejšnji dan in za nazaj bull pregled izpiskov za prejšnji dan in za nazaj bull pregled obvestil iz banke bull pregled tečajnic za tekoči datum in za nazaj bull pregled prejetih plačil iz tujine bull izpolnjevanje podatkov za statistiko BS za plačila iz tujine bull pregled arhiva poslanih nalogov in paketov splošnih nalogov za prenos deviz in

obrazcev za statistiko bull pregled sporočil poslanih v banko

483 Opravljanje plačilnega prometa v tujini in upravljanje z denarnimi sredstvi Upravljanje z denarnimi sredstvi ndash International Cash Management (v nadaljevanju ICM) nudi podjetjem da upravljajo tudi s sredstvi na računih svojih povezanih podjetij doma in v tujini Uporabniki Proklika NLB imajo dve različni možnosti opravljanja te storitve A) če uporabnik nima aktivirane možnosti opravljanja storitve ICM prek Proklika NLB

uporablja pa rešitev elektronskega bančništva Hal E-bank zunanjega dobavitelja Halcom Informatike

bull vpogled v promet in stanje na računih doma in v tujini bull pregled izpiskov iz računov doma in v tujini za pretekli dan in za nazaj bull priprava in pošiljanje nalogov iz računov vključenih v Proklik NLB in odprtih pri

bankah ki uporabljajo rešitev Hal E-bank

26

B) če ima uporabnik aktivirano možnost opravljanje storitve Upravljanja z denarnimi sredstvi-ICM v Prokliku NLB

bull vpogled v promet in stanje na računih v tujini bull pregled izpiskov iz računov v tujini za prejšnji dan in za nazaj bull priprava in pošiljanje nalogov iz računov odprtih pri bankah v tujini 49 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva

491 Prednosti elektronskega bančništva

Prednosti za banko

Prednosti ki jih elektronsko bančništvo prinaša bankam je kar nekaj bull Znižanje stroškov - stroški obdelave plačilnih nalogov in reševanja drugih zahtev se

zmanjšajo Cena obdelave elektronskega plačilnega naloga je 10 do 15-krat nižja od cene klasične obdelave V ceno obdelave elektronskega naloga ni več treba vključevati stroškov uslužbenca za bančnim okencem prostora in opreme poštne storitve papirja in drugih manipulativnih stroškov Tako banko navadna transakcija sredstev stane en dolar če jo opravimo v poslovalnici 06 dolarja če jo opravimo preko telefona in le 002 dolarja če jo opravimo preko spleta (Kapital 2002b)

bull Razbremenitev bančnih uslužbencev - z uvedbo EB se je v banki močno zmanjšal pritisk na bančna okenca Bančni uslužbenci za okenci se lahko bolj posvetijo strankam To pa posledično pripelje do boljšega razumevanja ter uresničevanja finančno bančnih potreb strank

bull Kakovostno trženje drugih bančnih storitev - banka lahko preko EB bolj učinkovito trži svoje storitve kar ne velja samo za obstoječe storitve temveč tudi za vse nove ki jih banka sedaj enostavneje vključuje v svoje poslovanje Uporabniki se na novo ponudbo banke lahko odzovejo takoj

bull Pridobitev novih komitentov - zaradi internetnega načina poslovanja lahko banka pridobi nove komitente tudi na lokacijah kjer nima poslovalnic

bull Znižanje stroškov obveščanja o stanju na računu - banke svoje komitente obveščajo o stanju na računu in drugih novostih preko elektronske pošte oz komitent ima zaradi elektronskega poslovanja z banko že avtomatičen vpogled v stanje Obveščanje po običajni poti preko pošte ni več potrebno

bull Večja kontrola poslovanja - zaradi elektronskega poslovanja so podatki organizirani v pregledni obliki in je kontrola nad njimi lažja

bull Večja kakovost poslovanja - Pomembna pridobitev je tudi kakovost zajetih podatkov saj elektronska obdelava praktično ne dopušča napak S tem je kakovost podatkov večja kajti že same aplikacije imajo vgrajene mehanizme ki skrbijo da ne prihaja do napak Če pa pride do nepravilnosti je vzrok zanjo relativno lahko najti

bull Elektronsko zajemanje in obdelava podatkov - uporabniki sami vnesejo potrebne podatke potem pa sistem avtomatsko obdela te podatke Banki ni treba dodatno vnašati podatke ker se ti takoj prenesejo in so elektronsko obdelani

27

bull Večja ažurnost in informiranost o poslovanju komitentov - ker so vsi načini poslovanja povezani preko enega sistema ima banka oz bančni uslužbenec vpogled v trenutno stanje svojih komitentov tako lažje in hitreje odgovarja na njihove želje in jim hkrati svetuje

Prednosti za uporabnike Elektronsko bančništvo ima kar nekaj prednosti tudi za uporabnike kajti le obojestranske koristi zagotavljajo uspešen razvoj te vrste poslovanja bull Enostavnost opravljanja transakcij - tisti ki v podjetju upravlja s sredstvi lahko s

svojega računalnika opravlja transakcije preko banke bull Nič več čakanja v vrsti - velika večina sovraži čakanje v dolgih vrstah pred bančnim

okencem spletno poslovanje jih razbremeni teh težav bull Prihranek časa - v poslovnem svetu je čas denar le-tega pa stranke ne želijo porabiti za

opravila ki jih lahko izvedejo preko računalnika bull Možnost opravljanja storitev 24 ur na dan - saj se vse spremembe zaradi izvedene

transakcije takoj zabeležijo v zbirko podatkov tako da lahko uporabnik spletne banke takoj vidi spremembe na svojem računu

bull Možnost hitrih reakcij - EB je lahko v veliko pomoč v situacijah ko je treba hitro ukrepati (opraviti določeno plačilo)

bull Nižji stroški - cenejše in hitrejše transakcije Podjetja ki dnevno izvajajo veliko število nakazil bodo gotovo upravičila osnovno investicijo v spletno poslovanje s svojimi bankami že s prihranki pri provizijah Podjetja ki imajo kupce in dobavitelje po celi Sloveniji in poslujejo z NLB bodo lahko hitreje in ceneje opravila transakcije znotraj banke kot pa v medbančnem okolju

bull Nižja cena bančnih storitev - v primerjavi z zneskom ki ga komitent plača pri klasičnem načinu poslovanju na bančnem okencu je transakcija preko elektronske banke dosti cenejša saj znaša samo 033 eura če gre za poravnavo znotraj banke medtem ko če poravna isto obveznost na bančnem okencu ga le-ta stane 170 eura

bull Večja preglednost nad računi - EB omogoča stalen vpogled v stanje računov ni več potrebno čakati na obvestilo ki prihaja po pošti

bull Povečana storilnost zaposlenih - s hitrim in učinkovitim izvajanjem nakazil to pa je hkrati za podjetje glavna dodana vrednost spletnega bančništva (Kapital 2002a)

bull Informacije so stalno dostopne - z internetnim trženjem oz objavo na domači spletni strani banka konstantno obvešča svoje komitente o novostih

492 Slabosti elektronskega bančništva

Slabosti za banko Pri vsaki novosti se poudarjajo predvsem njene pozitivne lastnosti in koristi vendar pa ima vsaka taka noviteta tudi svoje slabe strani bull Visoki začetni stroški - zaradi heterogenosti v bančnem informacijskem sistemu je bilo

potrebno v banki zgraditi sistem elektronskega bančništva ki je podpora vsem tržnim

28

kanalom in različnim finančnim produktom Velik del stroškov pa pripada še trženju torej reklami saj je bilo potrebno novo distribucijsko pot predstaviti uporabnikom

bull Zaposliti ustrezen kader - zaradi določenih strokovnih znanj ki jih zahteva elektronsko bančništvo mora banka zaposliti nov kader ndash bolj izobražen in dražji

bull Nezaupanje novi tehnologiji - kljub temu da nas računalnik spremlja že na vsakem koraku nekateri ne zaupajo takemu načinu poslovanja ndash skeptični so predvsem zaradi varnosti podatkov Iz navedenega pa izhaja naslednje dejstvo

bull Uporaba klasičnega načina poslovanja - ljudje raje uporabljajo že utečeni način poslovanja kateremu zaupajo s tem povzročajo še vedno visoke stroške na bančnih okencih in zmanjšujejo potencialno učinkovitost EB

Slabosti za uporabnike Zaradi slabosti EB se nekateri uporabniki ne odločajo za ta način poslovanja bull Varnost finančnih podatkov - podatki potujejo po omrežjih in sistemih za katere nam

nihče ne more zagotoviti popolne varnosti Res je da obstajajo mehanizmi in protokoli varovanja vendar imajo tudi ti luknje katere so tarča napadov

bull Zasebnost podatkov - vprašljiva je nedotaknjenost podatkov na poti v bančni sistem ter ravnanje bančnih uslužbencev v skladu z varovanjem podatkov

bull Osebni kontakt - kot sem že omenila se ljudje razlikujemo Tako je nekaterim zelo pomemben osebni kontakt z bančnimi uslužbenci Poslovni odnos želijo graditi na medsebojnem sodelovanju in zaupanju

bull Pisno potrdilo - klasičen način poslovanja nas je naučil da za vsako transakcijo prejmemo potrdilo kot dokazno listino Pri EB stranke nimajo nobenega potrdila v rokah o izvedeni transakciji V primeru da ga potrebujejo ga lahko preko aplikacije ali po telefonu naročijo in prejmejo po pošti

bull Poznavanje delovanja EB - uporabniki ne vedo kako dejansko deluje elektronsko bančništvo Prav zaradi nerazumevanja postopkov ne zaupajo in posledično tudi ne uporabljajo teh storitev

29

5 PRILAGODITEV PROKLIKA NLB NA EVRO

51 Prilagoditev programa na evro

Zamenjava SIT za EUR od uporabnikov elektronske banke Hal E-Bank (imenovane Abacom E-Bank Hal E-Bank HYPOnet MULTI SKB NET NetStikPRO NLB Proklik PROSPLETPlus RB-online) zahteva namestitev različice programa 11120 Nova verzija Hal E-Bank PersonalCorporate 11x je pripravljena na EUR in tudi na IBAN označevanje računov Poleg podpore EUR in IBAN označevanju računom ter novim uvozno izvoznim formatom prinaša nova verzija Hal E-Bank PersonalCorporate tudi številne druge novosti Nova verzija je združljiva s prejšnjimi verzijami Hal E-Bank PersonalCorporate saj pravilno obravnava podatke iz starih verzij in še naprej podpira obstoječe uvoznoizvozno formate Tako da ni nobenih zadržkov za namestitev nove verzije Hal E-Bank PersonalCorporate 11x Namestitev oz nadgradnjo obstoječih verzij Hal E-Bank PersonalCorporate je potrebno napraviti čimprej vsekakor pa pred prehodom na EUR saj po prehodu na EUR delo s starimi verzijami Hal E-Bank PersonalCorporate ne bo več mogoče Vse te nadgradnje za program so izdelali v podjetju Halcom informatika dd NLB Proklik evro verzijo so za poslovanje v evro okolju uspešno stestirali in ji dodali še nekaj novih funkcionalnosti Evro verzija je bila v mesecu maju dana v uporabo izbranim pilotskim uporabnikom in je bila ocenjena z odliko Uporaba NLB Proklika ostaja za uporabnike še naprej enostavna in učinkovita Prehod na evro bo za uporabnike enostaven saj bodo obstoječo verzijo ki jo že uporabljajo le nadgradili z evro verzijo in jo pričeli uporabljati takoj po nadgradnji Uporabniki evro verzije NLB Proklika bodo lahko bull v pred vstopnem obdobju do decembra 2006 informativno pregledovali promet v

tolarjih in informativno v evrih po tečaju zamenjave in uporabljali plačilne obrazce ki veljajo v tem obdobju

bull po prehodu na evro pregledovali promet do sredine leta 2007 v evrih in informativno v tolarjih od julija 2007 naprej pa le v evrih

bull uporabljali nove evroobrazce takoj po prehodu na evro saj jim bodo prek strežnika banke v NLB Proklik avtomatično nameščeni

bull poslovanje in plačila v domovini do konca leta 2006 izvajali v tolarjih bull izvajali plačila v evrih in drugih valutah za poslovanje s tujino takoj po prehodu na

evro bull z valuto vnaprej poslali v plačilo vse plačilne naloge v tolarjih z valuto plačila po 1

januarju 2007 ko bodo ti nalogi avtomatično konvertirani v evro po tečaju zamenjave in v tej valuti tudi izvršeni (Kapital junij 2006)

30

52 Distribucija evro verzije Proklik NLB

Vsi uporabniki NLB Proklika bodo s prehodom na evro morali uporabljati evro verzijo 11120 saj nobena od predhodnih delujočih verzij NLB Proklika ne podpira delovanja v evru Prevzem verzije prek spletnega portala bi zaradi velikega števila uporabnikov lahko ogrozil delovanje portala in bi za uporabnike trajal predolgo zato so vsem uporabnikom poslali zgoščenko po pošti Distribucijo evro verzije je izvedel zunanji distributer v času od 10 julija do 7 avgusta 2006 Uporabniki so evro verzijo prejeli v paketu skupaj s pozdravnim pismom z navadno pošiljko Podatke o uporabnikih katerim je bilo potrebno verzijo poslati je banka vnaprej posredovala distributerju Distribucija je bila izvedena v štirih sklopih po 5000 uporabnikov in zadnjem sklopu v katerem je bil paket poslan 10000 uporabnikom Vsak ponedeljek od 107 do 782006 je bilo po podatkih ki jih je imel distributer na pošto oddano 5000 paketov ( 78- 10000) Uporabnike ki so v posameznem sklopu prejeli verzijo po pošti je banka prek sporočil v NLB Prokliku o tem obvestila in jih pozvala k takojšnji nadgradnji in uporabi evro verzije ki ponuja sklop novih funkcionalnosti in seveda dvojno prikazovanje stanj ter prometa po poslovnem računu V skupini ki vodi in spremlja distribucijo ter nadgradnjo so pripravljali podatke o realizaciji v posameznih poslovnih delih banke vključno z bankami Skupine NLB 53 Novosti ki jih evro verzija Proklik NLP vsebuje

531 Uporaba IBAN računov

Novi Hal E-Bank PersonalCorporate omogoča tudi IBAN format domačih računov ki se lahko enakovredno uporabljajo tako kot BBAN format domačih računov Tako je možno v IBAN formatu vnesti domači račun v imenik upravičencev in to na enak način (s to razliko da vpišemo račun v IBAN formatu in to v papirni ali elektronski obliki) kot vnesemo domači račun v BBAN formatu v imenik upravičencev Naenkrat imamo lahko tudi vnesen en in isti račun kot domači račun tako v BBAN kot IBAN formatu Možno pa je tudi pretvoriti vse obstoječe domače račune upravičencev v BBAN formatu v IBAN format s pomočjo programa AccountConverterexe na sledeči način bull Napravimo si kopijo imenika upravičencev tako da v mapi v katero je bil nameščen

Hal E-Bank PersonalCorporate odjemalec (običajno je to mapa raquoCProgram FilesHalcomPersonal E-Banklaquo oz raquoCProgram FilesHalcomCorporate E-Banklaquo) naredimo kopijo datoteke eimenikmdb (npr da skopiramo datoteko eimenikmdb v datoteko eimenik_bbanmdb)

bull V mapi v katero je bil nameščen Hal E-Bank PersonalCorporate odjemalec (običajno je to mapa raquoCProgram FilesHalcomPersonal E-Banklaquo oz raquoCProgram

31

FilesHalcomCorporate E-Banklaquo) z dvoklikom zaženemo program raquoAccountConverterexelaquo

bull V prvem oknu (na prvem koraku poimenovanem kot raquo1 Pretvorba računov v IBAN oblikolaquo) kliknemo na gumb raquoNaprejlaquo

bull V drugem oknu (na drugem koraku poimenovanem kot raquo2 Izbira računov za pretvorbo v IBAN oblikolaquo) so prikazani računi ki jih je mogoče pretvoriti v IBAN obliko(račune ki jih ni mogoče pretvoriti v IBAN obliko dobimo s klikom na gumb raquoPreostali računilaquo) Računi ki jih je mogoče pretvoriti v IBAN obliko so v tem oknu prikazani v stari BBAN obliki in pa tudi v enakovredni novi IBAN obliki Izmed ponujenih računov ki jih je mogoče pretvoriti v IBAN obliko izberemo (označimo oz odznačimo) račune za pretvorbo v IBAN obliko S klikom na gumb raquoNaprejlaquo sprožimo pretvorbo računov v IBAN obliko

bull V tretjem oknu (na tretjem koraku poimenovanem kot raquo3 Poročilo o pretvorjenih računih v IBAN oblikolaquo) je prikazano kateri računi so bili pretvorjeni v IBAN obliko kateri so bili iz pretvorbe izključeni ter pri katerih računih pretvorba v IBAN obliko ni uspela (npr ker je bil isti račun že vnešen v BBAN in IBAN obliki)

532 Preračun zneskov v alternativno (informativno) valuto Za PPD dokumente je mogoč preračun zneskov v alternativno (informativno) valuto SIT ali EUR v mapah in na predogledihtiskanjih kjer se ti dokumenti prikazujejo Preračun se opravi na podlagi tečaja preračuna med SIT in EUR ki ga objavi banka in je enak najprej paritetnemu tečaju med SIT in EUR oz kasneje tečaju zamenjave med SIT in EUR In sicer se preračun zneskov v alternativno valuto ki je lahko SIT ali EUR aktivira tako da v PPD mapi zgoraj levo iz menija za raquoInformativni preračun zneskovlaquo izberemo ustrezno valuto SIT oz EUR da se zneski prikazanih dokumentov preračunajo v to valuto Tem dokumentom se poleg zneskov za prikaz spremeni tudi oznaka valute teh dokumentov v valuto v katero so se zneski preračunali Preračunani zneski so vidni tudi pri predogledutiskanju izbranih dokumentov pri čemer je na predogledutiskanju pri oznaki valute v oklepaju navedeno da gre za preračun Preračun zneskov v alternativno valuti je ob prihodu v PPD mapo privzeto neaktiven Izključi pa se ga lahko tudi tako da v PPD mapi zgoraj levo iz menija za raquoInformativni preračun zneskovlaquo izberemo možnost raquoNEAKTIVENlaquo V primeru da preračun zneskov v alternativno valuto ni aktiven so vsi zneski prikazani v originalni valuti

533 Uporaba starih (TKDIS) in novih (B2B SWIFT) uvoznoizvoznih formatov Definiranje privzetega uvoznoizvoznega formata Poleg uvozaizvoza v starih uvoznoizvoznih formatih (npr TKDIS format v PPD) je mogoč tudi uvozizvoz v novih uvoznoizvoznih formatih (B2B format in SWIFT format) Po namestitvi Hal E-Bank PersonalCorporate se privzeto za uvozizvoz uporabljajo stari uvoznoizvozni formati Če želimo za posamezne dokumente (npr izpiske) uporabljati

32

uvozizvoz v novih formatih pa je potrebno ta format nastaviti kot privzeti format za uvozizvoz za ta tip dokumenta Postopek nastavitve določenega formata kot privzetega uvoznoizvoznega formata (za posamezen tip dokumenta) je sledeč bull V Hal E-Bank PersonalCorporate gremo v nastavitve uvoza in izvoza

(Orodja|Nastavitve|Uvoz in Izvoz) tako da najprej kliknemo v glavnem meniju na raquoOrodjalaquo nato v podmeniju kliknemo na raquoNastavitvelaquo in v oknu ki se nam odpre kliknemo na zavihek raquoUvoz in Izvozlaquo

bull V nastavitvah uvoza in izvoza izberemo najprej plačilni sistem nato tip dokumenta in nato v seznamu konverterjev za uvozizvoz izberemo ustrezni konverter za uvozizvoz (npr če bi želeli nastaviti da je privzeti format za izvoz PPD izpiskov format SWIFT potem bi za plačilni sistem izbrali raquoPlačilni promet v domovinilaquo za tip dokumenta bi izbrali raquoPPD izpiseklaquo v seznamu konverterjev za izvoz pa raquoizpisek PPD SWIFTlaquo)

bull Trenutno izbrani konverter za uvozizvoz nastavimo kot privzeti konverter s klikom na gumb raquoIzbrani konverter privzetlaquo (ob tem se nam v razdelku raquoPrivzeti konverterji za izbrani tip dokumentalaquo prikaže med drugim tudi ime trenutno izbranega konverterja za uvoz oz izvoz) ter shranimo nastavitve s klikom na gumb raquoPotrdilaquo

bull Opcijsko ponovimo postopek še za preostale tipe dokumentov Na koncu shranimo spremembo privzetih konverterjev s klikom na gumb raquoPotrdilaquo

Definiranje parametrov uvoznoizvoznega formata Pri uvozuizvozu podatkov v Hal E-Bank PersonalCorporate imamo poleg definiranja privzetega uvoznoizvoznega formata pri določenih uvoznoizvoznih formatih tudi možnost definiranja dodatnih parametrov za te uvozeizvoze S temi dodatnimi parametri se npr za uvoz PPD nalogov v TKDIS formatu določi ali se upošteva naslovni in zbirni stavek pri uvozu PPD nalogov Postopek nastavitve parametrov uvozaizvoza (za posamezen tip dokumenta) je podoben postopku nastavitve privzetega uvoznoizvoznega formata in je naslednji bull V Hal E-Bank PersonalCorporate gremo v nastavitve uvoza in izvoza


bull V nastavitvah uvoza in izvoza kliknemo na gumb raquoParametri konverterjalaquo in v oknu ki se nam odpre najprej izberemo plačilni sistem nato tip dokumenta in nato v seznamu konverterjev za uvozizvoz izberemo še ustrezni konverter za uvozizvoz (npr če bi želeli nastaviti parametre za TKDIS format za uvoz PPD nalogov potem bi za plačilni sistem izbrali raquoPlačilni promet v domovinilaquo za tip dokumenta izberemo raquoPPD naloglaquo v seznamu konverterjev za uvoz pa raquonalog PPD TKDISlaquo)

bull Po izbiri ustreznega konverterja se nam izpišejo parametri ki jih je mogoče nastavljati za ta konverter Posamezen parameter spremenimo tako da v vrstici z opisom tega parametra kliknemo na izbrano vrednost za ta parameter in po kliku na to izbrano vrednost se nam prikaže meni z možnimi izbirami v katerem izberemo željeno vrednost (npr če bi želeli vključiti upoštevanje naslovnega in zbirnega stavka pri uvozu PPD nalogov v TKDIS formatu potem bi v vrstici z opisom raquoUpoštevanje naslovnega in zbirnega stavkalaquo kliknili v drugem polju na trenutno izbiro ki je lahko raquoNelaquo raquoDalaquo ali raquoltnedefiniranogtlaquo in nato v izbirnem meniju izbrali raquoDalaquo)

33

bull Opcijsko ponovimo postopek še za preostale parametre in za preostale tipe dokumentov

bull Na koncu shranimo spremembo parametrov za uvoznoizvozne programe s klikom na gumb raquoPotrdilaquo

534 Konfiguracija skupnih nastavitev (odložišča datotek) v Hal E-Bank Corporate odjemalcih Nastavitve ki so skupne vsem Hal E-Bank Corporate odjemalcem kot je skupno odložišče datotek so v verziji Hal E-Bank Corporate 10x in nižjih morale biti definirane na vseh Hal E-Bank Corporate odjemalcih in to na enak način v datoteki nastavitev Hal E-Bank Corporate odjemalca Personal E-Bankini To pomeni da je bilo za npr nastavitev skupnega odložišča datotek za vse Hal E-Bank Corporate odjemalce potrebno nastaviti parameter Download Directory na eno in isto vrednost v datoteki Personal E-bankini Če smo npr želeli nastaviti odložišče skupnih datotek na mrežni direktorij Datoteke ki se nahaja na računalniku z imenom e-bank potem smo morali popraviti vrstico s parametrom Download Directory na Download Directory=e-bankdatoteke v datoteki nastavitev Personal E-bankini Novi Hal E-Bank Corporate verzije 11x pa omogoča tudi da se nastavitve iz konfiguracijske datoteke Hal E-Bank PersonalCorporate ki so skupne vsem odjemalcem (kot npr odložišče datotek) nastavijo (naenkrat) za vse Hal E-Bank Corporate odjemalce s skupno konfiguracijsko datoteko PersonalEbankCommonini (ta konfiguracijska datoteka takoj po namestitvi privzeto ne vsebuje nobenih nastavitev ampak samo oznake razdelkov) In sicer je potrebno najprej skupne nastavitve vpisati v to skupno konfiguracijsko datoteko in nato te nastavitve vpisati v bazo s pomočjo programa raquoInitCommonIniDBexelaquo ali pa distribuirati to skupno konfiguracijsko datoteko na vse Hal E-Bank Corporate odjemalce Za vpis podatkov v bazo je potrebno poznati administratorsko geslo za DB2 bazo podatkov Hal E-Bank Corporate ali pa geslo uporabnika e-bank Postopek nastavljanja skupnih nastavitev je sledeč bull V mapi v katero je bil nameščen Hal E-Bank Corporate odjemalec (običajno je to

mapa raquoCProgram FilesHalcomCorporate E-Banklaquo) si naredimo kopijo skupne konfiguracijske datoteko PersonalEbankCommonini tako da jo npr skopiramo v datoteko Personal E-bank Common_origini

bull V isti mapi v datoteko skupnih nastavitev PersonalEbankCommonini vnesemo nastavitve ki bodo skupne vsem uporabnikom Npr za nastavitev skupnega odložišča nastavimo v razdelku [Params] parameter Download Directory na skupno odložišče (to mora biti mrežni direktorij do katerega je omogočen dostop z vseh računalnikov na katerih so nameščeni Hal E-Bank Corporate odjemalci) Če bi želeli npr nastaviti odložišče skupnih datotek na mrežni direktorij Datoteke ki se nahaja na računalniku z imenom e-bank potem bi vnesli vrstico Download Directory=ebank datoteke v datoteko skupnih nastavitev PersonalEbankCommonini v razdelek [Params]

bull Datoteko skupnih nastavitev PersonalEbankCommonini distribuiramo na vse Hal E-Bank Corporate odjemalce ali pa datoteko PersonalEbankCommonini vpišemo v bazo podatkov s pomočjo programa raquoInitCommonIniDBexelaquo

34

bull V primeru da bomo datoteko PersonalEbankCommonini distribuirali Hal E-Bank Corporate odjemalcem potem to datoteko na vseh Hal E-Bank Corporate odjemalcih odložimo (skopiramo) v direktorij kamor je bil nameščen Hal E-Bank Corporate odjemalec

bull Če se odločimo da bomo datoteko PersonalEbankCommonini vpisali v bazo podatkov potem v isti mapi kjer smo popravili datoteko PersonalEbankCommonini z dvoklikom zaženemo program raquoInitCommonIniDBexelaquo Po zagonu tega programa se nam odpre okno v katerega vpišemo ime in geslo skrbnika ali pa e-bank uporabnika DB2 baze podatkov Hal E-Bank Corporate in s klikom na gumb raquoPotrdilaquo uvozimo datoteko skupnih nastavitev v Hal E-Bank Corporate Program raquoInitCommonIniDBexelaquo javi napako če uvoz datoteke skupnih nastavitev (npr zaradi napačnega gesla) ne uspe

bull Po ponovnem zagonu Hal E-Bank Corporate odjemalca stopijo v veljavo tudi nove skupinske nastavitve iz datoteke Personal E-bank Commonini

35

6 SKLEP

V času ko je računalnik prisoten že skoraj v vsaki slovenski družini in se število priklopov na omrežje Internet skokovito povečuje lahko pričakujemo izredno veliko zanimanje za elektronsko bančništvo Ne samo da bančnemu komitentu prihrani veliko dragocenega časa omogoča mu tudi dostop do informacij in izvajanje večine bančnih transakcij v vsakem trenutku in od koder koli Veliki večini ljudi mlajše generacije je računalnik že zdaj nepogrešljiv pripomoček pri delu vse bolj pa se uveljavlja tudi kot komunikacijsko sredstvo in to ne samo na poklicnem ampak tudi na zasebnem področju Razvoj elektronskega bančništva je šel od bančnih poslovalnic prek bančnih avtomatov do telefonskega in Internet bančništva ter mobilnega bančništva Prek Interneta banka omogoča svojim komitentom neposreden in hiter dostop do bančnih storitev ter enostavno stroškovno ugodnejše in varno izvajanje vsakodnevnih finančnih opravil kadarkoli in kjerkoli Z razvojem sodobnih tržnih poti se komitentu ni treba več napotiti v banko da bi opravil rutinsko transakcijo omogoča pa tudi uporabo širšega spektra storitev Vrste pred bančnimi okenci izginjajo bančni uslužbenci se lahko bolj posvečamo svojim strankam in jim predstavljamo nove storitve Komitent ni več vezan na lokalno banko temveč se odloči za tisto ki mu ponuja največ Tudi za podjetja je elektronsko bančništvo pomembno saj večina njih zamenjala banko če ta ne bi omogočala elektronskega opravljanja poslov Kot je iz diplomskega dela razvidno je bil moj namen predstaviti elektronsko bančništvo za pravne osebe in zasebnike ter prikazati prehod programa na evro Pri tem sem se osredotočila na elektronsko banko Nove Ljubljanske banke (Proklik NLB) Število uporabnikov e-bančništva narašča NLB je imela konec leta 2001 med vsemi prenesenimi poslovnimi računi več kot petdeset odstotkov uporabnikov elektronskega bančništva in število novih uporabnikov še narašča Največje povpraševanje je bilo zaslediti v času reforme plačilnega sistema oz v nekaj mesečnem obdobju pred zaključkom reforme Po besedah direktorja podjetja Halcom Informatika ndash gospoda Čadeža je v Sloveniji v povprečju preko dve tretjini vseh podjetij ki uporabljajo elektronsko bančništvo Glavni oviri za širitev sta pomanjkanje ustreznega znanja ljudi ter nezaupanje tehnologiji in s tem povezani varnosti poslovanja Seveda pa moramo priznati da noben sistem ne zagotavlja sto odstotne varnosti Banke zelo dobro skrbijo za varnost svojih sistemov Vdorov v bančne sisteme je relativno malo pa še ti so običajno hitro odkriti Najlažja tarča sta uporabnik in njegov osebni računalnik ki je najmanj varovan Bolj ko bomo uporabljali tovrstne storitve bolj jih bomo obvladovali in tako bo preplahov in strahov vedno manj Silen razmah telekomunikacijske in informacijske tehnologije nas spreminja v pripadnike informacijske družbe v kateri postaja elektronski način poslovanja eden od temeljnih pogojev za uspešnost Elektronsko bančništvo je gotovo ena od najbolj uporabljenih aplikacij saj ga skoraj že vsako podjetje uporablja pri poslovanju In kot sem že omenila bo ostalo osrednja in najbolj hitro se razvijajoča aplikacija v sodobnih bankah Pri prehodu na evro verzijo Proklik NLB ni bilo posebnih težav pojavljale so se manjše težave pri posameznih uporabnikih ki niso kljub večkratnemu opozorilu banke prevzeli

36

nove verzije in niso mogli več pošiljati plačilnih nalogov v plačilo saj stara verzija ni bila prilagojena na evro poslovanje Tudi vsi podatki ki so bili vidni prek starih verzij so prikazani le do 31122006

37

POVZETEK Vse več komitentov opravlja transakcije izven poslovalnic in uporabljajo elektronske medije Elektronsko bančništvo namreč omogoča udobno hitrejše kvalitetnejše in ekonomično poslovanje Uporaba elektronskega bančništva pa tako bankam kot komitentom prinaša prednosti kot tudi slabosti Ključnega pomena pri elektronskem bančništvu je varnost za katero morajo skrbeti tako banke kot komitenti sami Elektronsko poslovanje omogoča bankam manj papirnatega dela hitrejše in učinkovitejše servisiranje strank in nenazadnje tudi krepitev ugleda Za stranke pomeni elektronsko poslovanje udoben način povezave z banko ne glede na delovni čas banke nizko ceno storitve sorazmerno preprosto uporabo in zasebnost pri opravljanju bančnih poslov Dolgoročni poslovni uspeh elektronskega bančništva je pogojen z zagotovitvijo varnega poslovanja Komitenti banke se bodo za elektronsko bančništvo odločili le če bo zagotovljena varnost njihovih bančnih poslov Banke ponujajo celo vrsto varnostnih mehanizmov ki naj bi ščitili lastnino banke in njihovih komitentov Pogoj za pravilno uporabo varnostnih mehanizmov je vsaj osnovno poznavanje njihovega delovanja in nevarnosti ki so jim komitenti izpostavljeni pri uporabi elektronskega bančništva Elektronsko bančništvo se bo v prihodnosti še bolj razvijalo in bo postalo ena od vodilnih storitev v bančnem poslovanju Banke bodo morale v razvoj elektronskega bančništva veliko vlagati da se bodo lahko prilagajale zahtevam strank da bodo zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in da bodo sledile hitremu tehnološkemu napredku na tem področju Vendar kljub vsem navedenim prednostim in ugodnostim ki jih prinaša elektronski način poslovanja pa se lahko pričakuje da bankam še vedno ne bo uspelo prepričati precej ljudi ki so pač navajeni s položnicami v rokah stati v vrsti pred bančnimi okenci in plačevati na klasičen način Ključne besede Elektronsko bančništvo elektronsko poslovanje varnost Internet Proklik SUMMARY More and more people make the transactions outside of banks and use the electronic medias Electronic banking enables more comfortable fastest qualitative and economic business But usage of electronic banking brings also advantages and disadvantages to banks and customers When we use electronic banking the safety in most important for which must concern banks and also customers Electronic banking enables banks less paper work faster and more efficient services and strengthening of image and reputation For customers electronic banking presents comfortable connection with the bank at any time lower prices of services simple use and privacy

38

Electronic banking long-term business success in conditioned by the insurance of safe management The bank s customers will choose the use the electronic banking if their banking business safety is assured The banks are offering numerous safety mechanisms which should protect the banks property as well as the property of their customers The important condition for the correct use of the safety mechanisms is at least basic knowledge of their activity as well as the awareness of danger which the customers who are using the electronic banking are exposed to In the future the electronic banking will continue to develop and will most likely become one of leading services in banking management In order to accommodate the customers demands to assure the optimal safety stage and to successfully follow quick technology progress on this field it will be necessary for the banks to invest as much as they can into electronic banking development In spite of all the advantages brought by electronic banking management it will probably be difficult to convince people who prefer standing in lines in front of the counter and paying bills the classical way to trust the electronic banking management Key words Electronic banking electronic commerce safety Internet Proklik

39

7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1 Bilančne vsote in tržni deleži največjih bank Total Assets And Market Shares Of Largest Banks Združenje bank Slovenije [URL httpwwwzbs-gizsislobancni_sektortotal_assetshtm]

2 Bedjanič Borut Lorenz Katarina Direktno bančništvo Bančni vestnik Ljubljana 46 (1997) 12 str 57-59

3 Bedjanič Borut Lorenz Katarina Elektronska banka za samostojne podjetnike in pravne osebe Bančni vestnik Ljubljana 47(1998) 3 str 34-36

4 Blair Robert J Electronic Banking Systems and the Internet in the Year 2000 [URLhttpwwwjpmorganchasecomcmContentServercid=1104848723729amppagename=jpmorgan2Fts2FTS_Content2FKnowledge_Bank_Indexampc=TS_Content ]

5 Bobek Samo Informatika v bankah 16 str [URL httpepf-oiunimbsi8000clanibobekfisisstoritvepfd ] 6 Bračun Franc Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva Zbornik

Banke in tveganja Portorož Zveza ekonomistov Slovenije 1997 str 149-153 7 Čadež Matjaž Elektronsko bančništvo ni le modna muha Finance Ljubljana 2000

25 str 18-19 8 Čadež Matjaž Proklik NLB ndash bančno okence v vaši pisarni Kažipot ndash Poslovno

informativni časopis za podjetja NLB Ljubljana 2003 20 str 8-10 Gospodarski vestnik 2001 206 str

9 Dečman Mitja Elektronsko poslovanje in XML Uporabna informatika Kranj 8(2000) 1str 51-56

10 Grimes Galen 10 minut za Internet in svetovni splet Ljubljana Pasadena 1998 173 str

11 Halcom [URL httpwwwhalcomsiindexphpsection ] 12 Interna gradiva Nove Ljubljanske Banke 13 Jerman-Blažič Borka Elektronsko poslovanje na internetu 1natis Ljubljana 14 Kapital E-bančništvo in varnost 2 december 2002

[URLhttpwwwrevijakapitalcomkapitalposlovnefinancephpstevilka=24ampidclanka=888amp ]

15 Kapital NLB Proklik Pripravljeni na distribucijo evro verzije [URL httpwwwrevijakapitalcomkapitalnovicephpnovica=5722 ] 16122006

16 Kovačič Andrej Informatizacija poslovanja Ljubljana Ekonomska fakulteta 1998 214 str

17 Kovačič Matevž Storitve elektronskega bančništva Zbornik Banke in tveganja Portorož Zveza ekonomistov Slovenije 1997 str 131-141

18 Letno poročilo NLB 2005 19 Logar Miha Internet Bančni vestnik Ljubljana 45(1996) 5 str 50 51 20 Miš-Svoljšak Irena Do denarja ndash kjerkoli kadarkoli PC Kapital (Priloga k reviji

Kapital) Maribor 1998 str 7-8 21 Osebna izkaznica NLB [URL http wwwnlbsicgi-binnlbwebexedoc=2442 ] 18122007

40

22 Pepelnjak Ivan Bradeško Marjan Varnost računalniških sistemov in elektronskih transakcij Zbornik Banke in tveganja Portorož Zveza ekonomistov Slovenije 1997 str 155-165

23 Petek Marija Ko banka pride k vam Kažipot ndash Poslovno informativni časopis za podjetja

24 Potočnik Karolina Pred prenosom je banko mogoče izbrati Kažipot ndash Poslovno informativni časopis za podjetja NLB Ljubljana 2005 11 str 2

25 Povšič Sabina Čepon Lenart Bodo poti zaupnih podatkov res varne Gospodarski vestnik Ljubljana 2000 20 str 14-17

26 Proklik [URLhttpwwwnlbsicgi-binnlbwebexedoc=2876]

27 Schrank Leonard 30 years of networking [URLhttpwwwswiftcomindexcfmitem_id=3389 ]

28 Sjekloča Marko Elektronsko bančništvo Bančni vestnik Ljubljana 48(1999) 1-2 str 31-33

29 Smrekar Zdravko Zlorabe težko verjetne in možne le ob sodelovanju vpletenih Kažipot ndash Poslovno informativni časopis za podjetja NLB Ljubljana 2003 20 str 6-7

30 Stabla Witold Electronic Payment Systems [URL httpstronywpplwpws19 ] 31 Strojan Mojca Varnosti ni dovolj Nikoli Kažipot ndash poslovno informativni časopis

za podjetja NLB Ljubljana 2002 19 str 4 32 Terčelj Mladen Podpišite se elektronsko Kažipot ndash Poslovno informativni časopis

za podjetje NLB Ljubljana 2000 15 str 4-5 33 Tomič Katja Hitro preprosto varno Kažipot ndash Poslovno informativni časopis za

podjetja NLB Ljubljana 2002 17 str 13 34 Toplišek Janez Elektronsko poslovanje Ljubljana Založba Atlantis 199815-15str

336 str 35 Trampuž Mitja Cajhen Janko Elektronsko bančništvo ndash novi izzivi Zbornik

Ravnanje s tveganji Portorož Zveza ekonomistov Slovenije 1999 str 157-163 36 Trampuž Mitja Sistem elektronskega bančništva (SEB) PC Kapital (Priloga k reviji

Kapital) Maribor 1998 str 9 37 Uporabniki interneta RIS Raba Interneta v Sloveniji 38 Vavpotič Damjan Poslovni portali Uporabna informatika Kranj 9(2001) 2 str

67-74 39 Vrešak Sabina Internet in elektronsko bančništvo Bančni vestnik Ljubljana

46(1997) 12 str 60-63 40 Zakon o Bančništvu (Uradni list RS št 1042004) 41 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS št

982004)

41

42

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidatka Simona Bregar absolventka študijske smeri finance in bančništvo študijski program visokošolski strokovni izjavljam da sem avtorica tega diplomskega dela ki sem ga napisala pod mentorstvom prof dr Samo Bobek in uspešno zagovarjala 26032007

Zagotavljam da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov

Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim ndash ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice Hkrati dovoljujem da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli idej konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju V Mariboru dne 26032007 Podpis Bregar Simona

1


2

KAZALO 1 UVOD 4
















3

1 UVOD




4






5









6



7


8




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42


2

KAZALO 1 UVOD 4
















3

1 UVOD




4






5









6



7


8




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42

KAZALO 1 UVOD 4
















3

1 UVOD




4






5









6



7


8




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42

1 UVOD




4






5









6



7


8




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42






5









6



7


8




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42









6



7


8




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42



7


8




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42


8




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42




9

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42

25 Razvoj interneta



10



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42



11





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42





12




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42




Vmesnik

Vmesnik


13




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42




Bančni inf

sistem


strežnik


14




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42




15













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42













16






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42






17





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42





18







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42







19








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42








20



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42



21






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42






22










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42










23









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42









24

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42

















25











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42











26




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42




Prednosti za banko










27
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42
















28











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42











29










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42










30







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42







31







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42







32










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42










33







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42







34




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42




35

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42

6 SKLEP


36


37


38


39



















40


















982004)

41

42


37


38


39



















40


















982004)

41

42


38


39



















40


















982004)

41

42


39



















40


















982004)

41

42



















40


















982004)

41

42


















982004)

41

42

ELEKTRONSKO POSLOVANJE PRAVNIH OSEB V...

Documents

Transcript of ELEKTRONSKO POSLOVANJE PRAVNIH OSEB V...