Ekonomija - Turk, Turk

of 94/94
EKONOMIJA MIRKO TURK KSENIJA TURK
  • date post

    02-Feb-2017
  • Category

    Documents

  • view

    249
  • download

    1

Embed Size (px)

Transcript of Ekonomija - Turk, Turk

  • EKONOMIJA

    MIRKO TURK

    KSENIJA TURK

  • Vijeolski strokovni program: Ekonomist

    Ubenik: Ekonomija

    Gradivo za 1. letnik

    Avtorja:

    Mirko Turk, univ. dipl. ekon.

    Izobraevalni center Memory

    Vija strokovna ola

    mag. Ksenija Turk, univ. dipl. ekon.

    Izobraevalni center Memory

    Vija strokovna ola

    Strokovni recenzent:

    mag. Peter Martini, univ. dipl. in.

    Lektorica:

    Sabina igon, prof. slov.

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji

    Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    33(075.034.2)

    TURK, Mirko, 1954-

    Ekonomija [Elektronski vir] : gradivo za 1. letnik / Mirko Turk,

    Ksenija Turk. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. -

    (Vijeolski strokovni program Ekonomist / Zavod IRC)

    Nain dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/

    Ekonomija-Turk_Turk.pdf. - Projekt Impletum

    ISBN 978-961-6824-50-7

    1. Turk, Ksenija, 1950-

    252001792

    Izdajatelj: Konzorcij vijih strokovnih ol za izvedbo projekta IMPLETUM

    Zalonik: Zavod IRC, Ljubljana.

    Ljubljana, 2010

    Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraevanje je na svoji 126. seji dne 26. 11. 2010 na podlagi 26.

    lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Ur. l. RS, t. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in

    58/09) sprejel sklep t. 01301-6/2010 / 11-3 o potrditvi tega ubenika za uporabo v vijeolskem izobraevanju.

    Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije. Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega

    izobraevanja v obdobju 200811.

    Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in

    vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.

    Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

  • i

    KAZALO VSEBINE

    1 EKONOMSKI PROBLEM ............................................................................................... 5 1.1 UVOD ........................................................................................................................... 5

    1.2 EKONOMSKE POTREBE .......................................................................................... 5

    1.3 EKONOMSKE DOBRINE .......................................................................................... 6

    1.4 EKONOMSKI PROBLEM .......................................................................................... 6

    1.5 PROCES IN UINKOVITOST GOSPODARJENJA ................................................. 7

    1.6 POVZETEK ................................................................................................................. 9

    1.7 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA ............................................................ 9

    2 EKONOMSKI PROBLEM POSAMEZNIKA IN DRUBE ....................................... 10 2.1 UVOD ......................................................................................................................... 10

    2.2 KORISTNOST DOBRINE......................................................................................... 10

    2.3 ODLOANJE POSAMEZNIKA PRI NAKUPIH ..................................................... 11

    2.4 IZBIRA DRUBE PRI PROIZVAJANJU ................................................................ 13

    2.5 POVZETEK ............................................................................................................... 16

    2.6 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA .......................................................... 16

    3 PROIZVODNJA ............................................................................................................... 17 3.1 UVOD ......................................................................................................................... 17

    3.2 OPREDELITEV PROIZVODNJE ............................................................................. 17

    3.3 STROKI ................................................................................................................... 18

    3.3.1 Stalni, spremenljivi in skupni stroki ................................................................. 19

    3.3.2 Povpreni in mejni stroki .................................................................................. 20

    3.3.3 Stroki v dolgem obdobju ................................................................................... 23

    3.4 POVZETEK ............................................................................................................... 24

    3.5 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA .......................................................... 24

    4 TRG IN KONKURENCA ................................................................................................ 25 4.1 UVOD ......................................................................................................................... 25

    4.2 OPREDELITEV TRGA ............................................................................................. 25

    4.3 POVPRAEVANJE ................................................................................................... 26

    4.3.1 Sploni zakon povpraevanja ............................................................................. 26

    4.3.2 Cenovna elastinost povpraevanja .................................................................... 28

    4.3.3 Dohodkovna elastinost povpraevanja ............................................................ 30

    4.3.4 Krina elastinost povpraevanja ....................................................................... 31

    4.4 PONUDBA ................................................................................................................. 32

    4.4.1 Sploni zakon ponudbe ....................................................................................... 32

    4.4.2 Elastinost ponudbe ............................................................................................ 33

    4.5 TRNO RAVNOTEJE ............................................................................................ 35

    4.5.1 Oblikovanje trnega ravnoteja .......................................................................... 35

    4.6 KONKURENCA ........................................................................................................ 38

    4.6.1 Popolna konkurenca ........................................................................................... 39

    4.6.2 Nepopolna konkurenca ....................................................................................... 39

    4.6.3 Monopol ............................................................................................................. 40

    4.6.4 Monopolistina konkurenca ............................................................................... 40

    4.6.5 Oligopol .............................................................................................................. 41

    4.6.6 Primerjava trnih struktur ................................................................................... 42

    4.7 POVZETEK ............................................................................................................... 43

    4.8 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA .......................................................... 44

    5 MAKROEKONOMIJA ................................................................................................... 45 5.1 UVOD ......................................................................................................................... 45

    5.2 EKONOMSKI SISTEM ............................................................................................. 45

    5.3 EKONOMSKA POLITIKA ....................................................................................... 46

  • ii

    5.4 NARODNOGOSPODARSKI CILJI ......................................................................... 48

    5.4.1 Visoka gospodarska rast..................................................................................... 48

    5.4.2 Nizka brezposelnost ........................................................................................... 48

    5.4.3 Stabilne cene nizka inflacija ........................................................................... 49

    5.4.4 Ravnoteje plailne bilance ............................................................................... 50

    5.4.5 Varovanje okolja ................................................................................................ 50

    5.5 POVZETEK ............................................................................................................... 51

    5.6 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA .......................................................... 51

    6 BRUTO DOMAI PROIZVOD (BDP) ......................................................................... 52 6.1 UVOD ........................................................................................................................ 52

    6.1.1 Opredelitev bruto domaega proizvoda ............................................................. 52

    6.2 METODE MERJENJA BDP ..................................................................................... 53

    6.3 GOSPODARSKA RAST ........................................................................................... 54

    6.3.1 Kaj ni zajeto v BDP ........................................................................................... 55

    6.4 MEDNARODNA PRIMERJAVA BDP .................................................................... 56

    6.5 PROIZVODNA STRUKTURA BDP ........................................................................ 57

    6.6 POVZETEK ............................................................................................................... 58

    6.7 VRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA ............................................................ 58

    7 PORABA BRUTO DOMAEGA PROIZVODA ......................................................... 59 7.1 UVOD ........................................................................................................................ 59

    7.2 DOMAA ZASEBNA PORABA ............................................................................. 60

    7.2.1 Varevanje in potronja ..................................................................................... 60

    7.3 INVESTICIJE ............................................................................................................ 61

    7.3.1 Dejavniki, ki vplivajo na investicije .................................................................. 61

    7.3.2 Rast in uinkovitost investicij ............................................................................ 62

    7.4 DRAVNA PORABA ............................................................................................... 64

    7.5 EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO ......................................................................... 65

    7.5.1 Plailna bilanca .................................................................................................. 66

    7.5.2 Zunanji dolg ....................................................................................................... 68

    7.6 POVZETEK ............................................................................................................... 69

    7.7 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA .......................................................... 70

    8 FISKALNA POLITIKA .................................................................................................. 71 8.1 UVOD ........................................................................................................................ 71

    8.2 TEMELJNE FUNKCIJE FISKALNE POLITIKE .................................................... 71

    8.3 JAVNOFINANNI PRIHODKI ............................................................................... 72

    8.4 JAVNOFINANNI ODHODKI ................................................................................ 73

    8.5 FINANCIRANJE PRORAUNSKEGA PRIMANJKLJAJA .................................. 74

    8.5.1 Davki .................................................................................................................. 75

    8.5.2 Zadolevanje drave .......................................................................................... 75

    8.5.3 Prodaja dravnega premoenja .......................................................................... 75

    8.6 FISKALNI SISTEM EU ............................................................................................ 76

    8.7 POVZETEK ............................................................................................................... 77

    8.8 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA .......................................................... 77

    9 DENARNA POLITIKA ................................................................................................... 78 9.1 UVOD ........................................................................................................................ 78

    9.2 BANNI SISTEM ..................................................................................................... 78

    9.2.1 Cilji denarne politike .......................................................................................... 79

    9.3 POTREBNA KOLIINA DENARJA V OBTOKU ................................................. 79

    9.4 POVZETEK ............................................................................................................... 80

    9.5 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA .......................................................... 80

    10 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA ........................................................................ 81 10.1 UVOD ........................................................................................................................ 81

  • iii

    10.2 KORISTI ZUNANJE TRGOVINE ............................................................................. 81

    10.3 INSTRUMENTI ZAITNE POLITIKE ................................................................... 82

    10.3.1 Carine .................................................................................................................. 82

    10.3.2 Ostale oblike necarinske zaite .......................................................................... 83

    10.4 DEVIZNI TEAJ IN TEAJNA POLITIKA............................................................. 83

    10.4.1 Trdni devizni teaj ............................................................................................... 84

    10.4.2 Drsei devizni teaj ............................................................................................. 84

    10.5 POVZETEK ................................................................................................................ 85

    10.6 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA ........................................................... 85

    11 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 86

    KAZALO TABEL

    Tabela 2.1: Celotna in mejna koristnost ...................................................................................... 10

    Tabela 2.2: Alternativne monosti potronje ............................................................................... 12

    Tabela 2.3: Proizvodne monosti drube .................................................................................... 13

    Tabela 3.1: Stalni, spremenljivi, povpreni in mejni stroki ....................................................... 20

    Tabela 3.2: Vpliv strokov na koliino proizvodnje in dobiek .................................................. 22

    Tabela 4.1: Povpraevanje po jabolkah ....................................................................................... 27

    Tabela 4.2: Lestvica ponudbe (S) Supply ................................................................................. 32

    Tabela 4.3: Nastanek trnega ravnoteja .................................................................................... 36

    Tabela 4.4: Nekatere znailnosti trnih struktur .......................................................................... 42

    Tabela 6.1: Primer izrauna dodane vrednosti ............................................................................ 54

    Tabela 6.2: Primer pretvorbe nominalnega BDP v realni BDP ................................................... 54

    Tabela 6.3: Letne stopnje realne rasti BDP v Sloveniji ............................................................... 55

    Tabela 6.4: Primerjava BDP na prebivalca v nekaterih lanicah EU-27 po standardu kupne

    moi (SKM) Purchasing Power Standards (PPS) za leto 2008. ....................................... 57

    Tabela 6.5: BDP na prebivalca v nekaterih revnih dravah za leto 2008 .................................... 57

    Tabela 7.1: Izdatkovna struktura BDP Slovenije po tekoih cenah v letu 2008 ......................... 59

    Tabela 7.2: Slovenski izvoz in uvoz blaga v milijonih EUR ...................................................... 66

    Tabela 8.1: Bilanca javno finannih prihodkov za leto 2008 ...................................................... 73

    Tabela 8.2: Bilanca javno finannih odhodkov za leto 2008 ...................................................... 74

    Tabela 8.3: Preseek oziroma primanjkljaj sektorja drave za leti 2007 in 2008 ....................... 74

    KAZALO SLIK

    Slika 1.1: Potrebe glede na razsenost zadovoljevanja ................................................................. 5

    Slika 1.2: Dobrine po namenu uporabe ......................................................................................... 6

    Slika 1.3: Razmerje med dobrinami in potrebami ......................................................................... 7

    Slika 1.4: Proces poteka gospodarske dejavnosti .......................................................................... 7

    Slika 1.5: Naelo gospodarjenja mini-max naelo ..................................................................... 8

    Slika 2.1: Grafa celotne in mejne koristnosti .............................................................................. 11

    Slika 2.2: Premica alternativnih monosti potronje ali premica cene ........................................ 12

    Slika 2.3: Primeri spremembe premice cene ............................................................................... 12

    Slika 2.4: Transformacijska krivulja. .......................................................................................... 14

    Slika 2.5: Primeri spremembe transformacijske krivulje. ........................................................... 15

  • iv

    Slika 3.1: Preprost prikaz proizvodnega procesa izdelave omare ................................................ 17

    Slika 3.2: Grafini prikaz stalnih, spremenljivih in skupnih strokov ......................................... 20

    Slika 3.3: Znailne krivulje povprenih in mejnih strokov ........................................................ 21

    Slika 3.4: Ekonomija obsega in krivulja strokov na enoto proizvoda ........................................ 23

    Slika 4.1: Krivulja povpraevanja (D) - demand ......................................................................... 27

    Slika 4.2: Zmanjanje in poveanje povpraevanja zaradi spremembe dohodka ........................ 27

    Slika 4.3: Znailne krivulje elastinosti povpraevanja ............................................................... 29

    Slika 4.4: Krivulja trne ponudbe ................................................................................................ 32

    Slika 4.5: a) sprememba obsega ponudbe, b) sprememba ponudbe zaradi znianja strokov .... 33

    Slika 4.6: Razline krivulje, ki prikazujejo znailne oblike cenovne elastinosti ponudbe ........ 34

    Slika 4.7: Grafini prikaz nastanka trnega ravnoteja ................................................................ 36

    Slika 4.8: Primeri spremembe trnega ravnoteja zaradi vpliva razlinih dejavnikov. ............... 37

    Slika 4.9: Dejavniki, ki oblikujejo konkurenco ........................................................................... 38

    Slika 5.1: Makroekonomski cilji drave ...................................................................................... 48

    Slika 7.1: Zunanji dolg ................................................................................................................. 68

    Slika 8.1: Prihodki prorauna Evropske unije ............................................................................. 76

    Slika 8.2: Poraba sredstev iz evropskega prorauna .................................................................... 76

  • Ekonomija

    3

    PREDGOVOR

    Obzorje potreb posameznika in drube je neskonno, viri s katerimi jih zadovoljujejo pa so

    omejeni. Od tu izhaja poslanstvo ekonomije, ki nas ui gospodariti z relativno redkimi

    dobrinami s ciljem, zadovoljiti lovekove potrebe.

    Ubenik Ekonomija je namenjen tudentom vijih strokovnih ol, program Ekonomist. Z njim

    bodo osvojili osnovna znanja o ekonomiji in ekonomskih zakonitostih. Pripravljen je v skladu

    s programom in vsebuje teoretine in praktine vsebine s podroja ekonomije. Pridobljena

    znanja in razumevanje ekonomskih zakonitosti jim bodo v pomo pri vsakdanjem delu in

    reevanju praktinih in drugih problemov s katerimi se bodo sreevali v poslovnem in

    osebnem ivljenju. V njem so vsebine, ki tudenta usmerjajo k razmiljanju in presoji kljunih

    problemov s katerimi se danes ukvarja cel svet. Gospodarska kriza nas je postavila na realna

    tla. Prili smo do spoznanja, da ni vse v tekmovalnosti in pohlepu po vse vejem dobiku

    ampak, da so vrednote in skupne koristi predvsem v zmernejemu izkorianju naravnih

    virov, enakomerneji porazdelitvi dohodka, humanemu delu v istem in zdravem okolju,

    sodelovanju in pomoi revnim in manj razvitim.

    Vsebinsko je ubenik razdeljen na deset poglavij, ki zajemajo podroja mikroekonomije in

    makroekonomije. Izhodie zaetnega poglavja je v opredelitvi in spoznavanju temeljnega

    ekonomskega problema. Z njim se sreuje vsak posameznik in tudi celotna druba.

    Uinkovito gospodarjenje je nain s katerim ekonomski subjekti reujejo oziroma zmanjujejo

    ekonomski problem. Temeljnemu ekonomskemu problemu sledi spoznavanje proizvodnje,

    proizvodnih zakonitosti in proizvodnih dejavnikov. Posebna pozornost je namenjena

    strokom, ki nastajajo v poslovnem sistemu, in njihovemu vplivu na odloitve podjetnikov. V

    etrtem poglavju je temeljni poudarek na spoznavanju trgov in njihovih znailnosti,

    razloevanju trgov in trnih struktur, delovanju konkurence in temeljnih zakonitosti trnega

    mehanizma, ki izhajajo iz ponudbe in povpraevanja.

    Poglavja pet do deset so namenjena podroju makroekonomije. Osnovni poudarek

    makroekonomskega dela ubenika je v poglavju o bruto domaem proizvodu, dejavnikih, ki

    vplivajo na njegovo velikost in rast, metodah s katerimi ga izkazujemo in primerjamo. Prav

    tako je pomemben del ubenika uporaba bruto domaega proizvoda. Prikazana je v izdatkovni

    strukturi bruto domaega proizvoda. Z njo drava v veliki meri odloa o temeljnih vpraanjih,

    kot so: gospodarski razvoj, ivljenjski standard ljudi, nalobena politika itd. Zadnji del

    ubenika je namenjen spoznavanju ekonomskih politik s katerimi lahko drava, s pomojo

    razlinih instrumentov ekonomske politike, zagotavlja uresnievanje temeljnih ekonomskih

    ciljev.

    Teko se je prebiti skozi nova znanja, strokovno izrazoslovje, nepoznane snovi, vendar je trud

    vedno poplaan.

    Uspeen tudij in veliko uitkov ob zavedanju,

    da ivimo v asu, ko dodana vrednost ni v tehnologiji in ne v proizvodnji,

    ampak v znanju!

    Mirko Turk

  • Ekonomija Ekonomski problem

    5

    1 EKONOMSKI PROBLEM

    1.1 UVOD

    Cilj zaetnega poglavja je spoznati bistvo temeljnega ekonomskega problema. ivimo v

    svetu, ki nam na razline naine ponuja netete prilonosti, ki v nas sproajo eljo po vedno

    novih in druganih potrebah. Nemalokrat pa smo razoarani, ko spoznamo, da vsega in v

    neomejenih koliinah enostavno ne moremo imeti. Postavljeni smo pred dejstvo, ko moramo

    izbirati in se odloati za tisto dobrino, ki jo v danem trenutku najbolj potrebujemo.

    1.2 EKONOMSKE POTREBE

    So znailna lastnost vsakega ivega bitja. Zaznamo jih kot nezadovoljstvo ali obutek

    pomanjkanja, ki sproi eljo po dobrini, ki bi nezadovoljstvo odpravila. Z ekonomskega

    vidika so potrebe pomembne kot usmerjevalec razvoja posameznika in celotne drube.

    Nekaj znailnosti potreb:

    - so subjektivne ljudje se razlikujejo po spolu, starosti, znaaju, obiajih, navadah, izobrazbi,

    - so neomejene zadovoljevanje potreb odpira nove elje po veji kakovosti. Spreminjanje potreb narekuje tudi tehnoloki razvoj, razvoj novih, vedno boljih in privlanejih

    izdelkov, storitev itd.,

    - se obnavljajo zadovoljitev nekaterih potreb je le zaasna (hrana, pijaa), druge potrebe pa so trajne in jih zadovoljujemo na dalji as (stanovanje, pohitvo,).

    Slika 1.1: Potrebe glede na razsenost zadovoljevanja

    Potrebe

    Osebne

    Odvisne so od posameznikovih potreb.

    (potovanja, zabava, port)

    Skupne

    (izobraevanje, varstvo)

    Splone

    (obramba, dravna uprava)

    Drubene

    Imajo jih ljudje kot organizirana in socialna

    skupnost. Zdruujejo skupne in splone.

    Izredni tudent vijeolskega tudija je zaposlen na delovnem mestu komercialnega

    direktorja manje gospodarske drube. Delo opravlja zelo uspeno in zato prejema

    primeren dohodek. Mladostna energija ga ene v smele narte v poslovnem in

    privatnem ivljenju. Z dohodkom, ki ga prejema, si eli e v letonjem letu kupiti

    nov avto, dokonati tudij, nikakor ne namerava zamuditi ogleda nogometne

    tekme v Juni Afriki, dokonal bi izgradnjo hie in e kaj. Ko je vse skupaj setel je

    ugotovil, da za vse nima dovolj denarja. Kaj naj naredi? Nekaterim eljam in

    potrebam se bo moral odpovedati, saj v njegovem proraunu preprosto ni denarja

    za vse. Odloil se je, da bo na nov avto e nekoliko poakal.

  • Ekonomski problem Ekonomija

    6

    Potrebe delimo e na:

    - osnovne ali primarne so najbolj nujne (potreba po hrani, pijai, obleki), - sekundarne so manj nujne (umetnike, verske, politine), vendar so bolj raznovrstne.

    1.3 EKONOMSKE DOBRINE

    Dobrina je vsako dosegljivo sredstvo, ki lahko zadovolji neko potrebo. S tem, ko dobrina

    zadovolji potrebo, dobi uporabno vrednost in postane koristna.

    V naravi najdemo dobrine v taknih oblikah, da jih lahko takoj uporabimo (voda, gobe).

    Pravimo jim tudi naravne dobrine. Najvekrat pa je potrebno dobrine predelati ali obdelati, da

    dobijo ustrezno, uporabno vrednost. Tako nastanejo proizvodi, ki so rezultat lovekovega dela

    in proizvodnih dejavnikov. Blago pa je del proizvedenih dobrin, ki ustreza potrebam kupcev

    in se pojavlja na trgu v menjavi ali prodaji (raunalniki, avtomobili itd.).

    Prepoznavanje dobrin:

    Po namenu uporabe:

    potrone dobrine intermediarne dobrine kapitalne dobrine

    - zadovoljujejo neposredno - iz njih pridobivamo - so nalobe v

    lovekove potrebe proizvode proizvodne zmogljivosti

    Slika 1.2: Dobrine po namenu uporabe

    Dobrine lahko delimo e na:

    - materialne dobrine (knjige, hrana, pohitvo, razline naprave itd.), - storitve (banne, zavarovalnike, transportne itd.).

    Glede na omejenost loimo:

    - relativno redke ali ekonomske dobrine jih je manj kot potreb po njih. Z njimi ekonomski osebki gospodarijo.

    - proste ali neekonomske dobrine najdemo jih okoli nas v neomejenih koliinah, in niso predmet gospodarjenja, raznega omejevanja, in nimajo cene. Npr.: zrak, sonna toplota in

    svetloba, morska voda.

    1.4 EKONOMSKI PROBLEM

    Ekonomski problem izhaja iz neravnoteja med ekonomskimi potrebami oziroma eljami in

    omejenimi dobrinami, ki so na razpolago ekonomskim subjektom. Ekonomskih dobrin je

    vedno premalo, da bi z njimi zadovoljili vse svoje potrebe. Neravnoteno razmerje predstavlja

    ekonomski problem. S skrbnim in uinkovitim gospodarjenjem se intenzivnost problema

    zmanjuje, ne more se ga pa v celoti odpraviti.

    Kljub splonemu izboljanju gospodarskih razmer v dravah po celem svetu, ki so posledica

    tehnino-tehnolokega napredka, uinkov ekonomske globalizacije ter veje koliine

    materialnih in nematerialni dobrin, ki so prebivalstvu na razpolago, ekonomski problem e

    potrone dobrine intermediarne dobrine kapitalne dobrine

    - zadovoljujejo neposredno - iz njih pridobivamo - so nalobe v

    lovekove potrebe proizvode proizvodne zmogljivosti

  • Ekonomija Ekonomski problem

    7

    vedno obstaja. Velik korak v razvoju, tenja po im hitreji rasti gospodarstev in doseganju

    visokih dobikov, niso uspeli reiti temeljnih problemov dananje drube. Pojavile so se e

    veje razvojne razlike med dravami in med ivljenjem ljudi v njih. Nastali so novi problemi

    povezani z onesnaevanjem okolja, pomanjkanjem surovin, visokimi cenami, pomanjkanjem

    hrane itd. Veliko tevilo ljudi ogroa lakota, ivijo pod pragom revine, mnogi so celo

    ivljenjsko ogroeni in obsojeni na propad. Svetovno gospodarstvo je zalo v veliko

    gospodarsko krizo, ki bo po napovedih ekonomistov trdoiva in dolgotrajna.

    Iz tega lahko zakljuimo, da je ekonomski problem e vedno prisoten. Zato je poslanstvo

    ekonomije tudi v bodoe, da prispeva k reevanju temeljnega ekonomskega vpraanja: kako

    neomejene potrebe in elje ekonomskih osebkov im uinkoviteje zadovoljiti z omejenimi

    proizvodnimi dejavniki in dobrinami.

    e je obseg dobrin manji od potreb po njih, imamo relativno redke ali ekonomske dobrine

    razpololjiva

    koliina

    dobrin

    <

    potrebe

    po dobrinah

    e je obseg dobrin veji od potreb po njih, imamo proste ali neekonomske dobrine

    razpololjiva

    koliina

    dobrin

    >

    potrebe

    po dobrinah

    Slika 1.3: Razmerje med dobrinami in potrebami

    V razmislek

    Razmislite, kaj je va ekonomski problem. S kaknim ekonomskim problemom se sooa

    podjetje v katerem ste zaposleni, ali kjer ste opravljali prakso? Ali se z ekonomskim

    problemom sooa tudi svetovno gospodarstvo? Kaj bi predlagali, da bi ga zmanjali?

    1.5 PROCES IN UINKOVITOST GOSPODARJENJA

    Bistvo procesa gospodarjenja je zadovoljevanje potreb ljudi. Potrebe zadovoljujemo z

    dobrinami in storitvami. Dobrine so sorazmerno redke, zato moramo z njimi razumno

    gospodariti. To pomeni, da moramo sredstva im bolj uinkovito porazdeliti in uporabiti, s

    ciljem, da bi dosegli kar najboljo zadovoljitev potreb.

    Celotna gospodarska dejavnost izvira iz potreb ljudi in torej pomeni proces pridobivanja

    dobrin za zadovoljevanje potreb. Proces poteka preko tirih faz, ki so medsebojno povezane.

    V normalnih razmerah se proces gospodarjenja nenehno ponavlja, zato govorimo tudi o

    reprodukciji.

    Slika 1.4: Proces poteka gospodarske dejavnosti

    RAZDELITEV

    MENJAVA

    POTRONJA

    PROIZVODNJA

  • Ekonomski problem Ekonomija

    8

    Temeljna faza gospodarskega procesa je proizvodnja. Proizvedeno je predmet gospodarjenja v

    nadaljnjih fazah. Razdelitev je odvisna od proizvodnje in je z njo doloena. Razdelitev

    dohodkov je le posledica predhodne razdelitve (lastnine, drubene delitve dela). V trnem

    gospodarstvu je menjava vmesni len med proizvodnjo in potronjo. Proizvajalci ponujajo

    blago, potroniki ga kupujejo, da zadovoljujejo svoje potrebe. Proces poteka z delovanjem

    trnega mehanizma, mehanizma cen. V fazi potronje dobrine porabimo, zato jih moramo

    ponovno proizvesti.

    Vseh potreb ne moremo istoasno zadovoljiti, ker imamo na razpolago le omejena sredstva.

    Zato bomo izbrali potrebe, ki so najbolj nujne in jih elimo najprej zadovoljiti. Izbira

    doloenih potreb pomeni odrekanje nekim drugim potrebam. Odpoved doloenim potrebam je

    istoasno odpoved doloenim dobrinam s katerimi te potrebe zadovoljujemo. rtvovana

    koliina druge dobrine predstavlja alternativni oziroma oportunitetni stroek. Pri odloitvah

    je potrebno te stroke upotevati in jih ovrednotiti. Vsaka alternativa ima svoje posledice,

    odgovornost zanje pa praviloma prevzema tisti, ki odloitve sprejema.

    V razmislek

    Kako alternativni stroki vplivajo na vae odloitve pri ravnanju z osebnimi financami? Ste e

    kdaj bili v dilemi, ko ste morali v podjetju ali kot zasebnik izbirati med posameznimi

    alternativami? Kaj ste pri tem upotevali?

    Uinkovitost gospodarjenja velja enako tudi za podjetja. Tudi podjetja se sreujejo z relativno

    redkostjo dobrin. Zato morajo sredstva uinkovito porabljati, e elijo z njimi dosei

    maksimalni uinek oziroma, da nartovani uinek doseejo z minimalnimi sredstvi.

    Z danimi sredstvi doseen maksimalni uinek (prihodek, koliina proizvodov)

    Nartovani maksimalni uinek doseen z minimalnimi sredstvi

    Slika 1.5: Naelo gospodarjenja mini-max naelo

    Vir: Hrovatin, 2004, 17

    Ekonomski problem se kae kot pomanjkanje dobrin v primerjavi s potrebami. Kratkorono

    ga lahko reujemo z razdelitvijo. V daljem asovnem obdobju pa druba reuje oziroma

    zmanjuje ekonomski problem s proizvodnjo.

    Za materialni tok reprodukcije je bistven razvoj tehnologije, saj je od njene razvitosti odvisno,

    kaj in kako bomo neko dobrino proizvajali.

    V sodobnem trnem gospodarstvu se podjetja sama odloajo o dejavnosti, ki jo bodo

    opravljala. Pri tem prevzemajo vsa tveganja v primeru neuspenosti. Za uspeno poslovanje

    pa jim pripada nagrada v obliki dobika. Pri odloanju o opravljanju dejavnosti morajo, ker so

    omejena s proizvodnimi dejavniki, upotevati tri temeljna ekonomska vpraanja.

    Dana sredstva

    Doloen uinek Minimalna sredstva

    Maksimalni uinek

  • Ekonomija Ekonomski problem

    9

    1) Kaj bodo v neki drubi proizvajala in v kaknih koliinah izbirajo med razlinimi monimi dobrinami in storitvami ter konkretnimi koliinami (hrana, bela tehnika,

    obleke,). Pomembno je, da se prilagodijo potrebam potronikov.

    2) Kako bodo podjetja dobrine proizvajala, s kaknimi proizvajalnimi sredstvi ter po kaknem tehnolokem postopku. Vsak proizvod lahko proizvajajo z uporabo razlinih

    kombinacij proizvodnih dejavnikov in z razlinimi tehnolokimi postopki. Upotevati pa

    morajo naelo racionalnosti in izbrati kombinacijo, ki bo zagotavljala najmanjo porabo

    sredstev.

    3) Za koga bodo proizvedene dobrine, kdo in koliko jih bo sodelovalo v razdelitvi koristi od proizvodnih dobrin ali storitev (delavci, lastniki, drava,).

    Iskanje odgovorov na gornja vpraanja pomeni reevanje ekonomskega problema. Pomeni

    odloanje, kako uporabiti omejene proizvodne dejavnike in kako jih razporediti med razline

    oblike porabe.

    Ekonomska vpraanja reujejo podjetja na razline naine odvisno od drubenoekonomskih

    sistemov, razpololjivosti proizvodnih dejavnikov in potreb trga.

    1.6 POVZETEK

    Ekonomski subjekti delujejo v nenehnem neravnoteju med njihovimi potrebami in sredstvi,

    ki jih imajo na razpolago. Pomanjkanje sredstev predstavlja ekonomski problem. Ker sredstev

    ni na razpolago v zadostnih koliinah, so prisiljeni izbirati. Pri svoji izbiri morajo ravnati

    racionalno in izbrati tiste dobrine, ki jim trenutno dajejo najvejo koristnost. S tem se morajo

    odpovedati neki drugi dobrini, kar se kae kot alternativni stroek izbire.

    Potrebe so znailnost vsakega ivega bitja, zato so tudi zelo razline. Z dobrinami

    zadovoljujemo razline potrebe. Glede na to jih tudi delimo na potrone, kapitalne in

    intermediarne. V najirem smislu pa tudi na ekonomske in neekonomske.

    Dolgorono ekonomski problem reujemo s proizvodnjo oziroma z reprodukcijskim

    procesom. Proizvodnja mora biti organizirana tako, da upoteva naelo racionalnosti (mini-

    max).

    Celotna gospodarska dejavnost izvira iz potreb ljudi. Organizirana je preko procesa

    gospodarjenja, ki je sestavljen iz tirih faz: proizvodnje, razdelitve, menjave in potronje.

    Pri proizvodnih odloitvah so podjetja samostojna, vendar morajo pri organiziranju

    proizvodnje upotevati tri temeljna ekonomska vpraanja, kaj in koliko, kako in za koga bodo

    proizvajala.

    1.7 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA

    1. Ali ste, iz prebranega spoznali va ekonomski problem? Kako menite, da ga boste kdaj odpravili?

    2. Iz svojega ali vam blijega poslovnega okolja navedite po tri vrste dobrin. 3. Katera so tri temeljna ekonomska vpraanja? 4. Opredelite faze gospodarskega procesa. 5. Pojasnite naelo gospodarjenja. Kako bi ga prikazali na praktinem primeru? 6. Opredelite oportunitetne stroke, navedite primer zanje. 7. Kako bi opredelili potrebe in vrste potreb, navedite primere posameznih potreb? 8. Z drubenoekonomskim razvojem se irijo tudi nove potrebe. Jih lahko nekaj navedete?

  • Ekonomski problem posameznika in drube Ekonomija

    10

    2 EKONOMSKI PROBLEM POSAMEZNIKA IN DRUBE

    2.1 UVOD

    Takno ravnanje potronika lahko pojasnimo, e se spomnimo ekonomskega problema iz

    prvega poglavja. Tako kot vsi ekonomski subjekti se tudi potronik sreuje z ekonomskim

    problemom. Ta se kae v omejenosti njegovih razpololjivih sredstev. Zato bo pripravljen

    kupiti samo dobrino, ki mu v skladu z njegovimi potrebami prinaa najvejo korist.

    Zaetna ugotovitev o relativni redkosti proizvodnih dejavnikov velja tudi za drubo ali

    celotno gospodarstvo. Tudi druba ima na razpolago samo doloene vrste in koliine

    proizvodnih virov. Zaradi tega se tudi ona sreuje z vpraanji, kakno dejavnost naj

    organizira, v kaknih koliinah in kako uinkovita bo pri proizvajanju dobrin.

    2.2 KORISTNOST DOBRINE

    Koristnost oznauje, kako potroniki vrednotijo razline dobrine in storitve

    (Samuelson in Nordhaus, 2002, 80).

    Dobrina ima koristnost, e zadovolji doloeno potrebo. Veja kot je elja po doloeni dobrini,

    vejo koristnost ima in ve smo zanjo pripravljen plaati. Koristnost dobrine je izrazito

    subjektivna znailnost, in se je ne da izmeriti s standardizirano enoto, na primer metrom,

    kilogramom, ampak predstavlja neko zadovoljstvo, ki jo da dobrina posamezniku ob porabi.

    Zakon padajoe mejne koristnosti pojasnjuje ravnanje potronika pri nakupih in porabi

    blaga. Skupno zadovoljstvo pri nakupu vseh enot dobrine daje potroniku celotno koristnost,

    prirast, ki mu jo daje vsaka dodatna enota pa je mejna (dodatna) koristnost. Mejna

    koristnost se pri nakupu vsake nadaljnje enote zniuje. Koristnost je odvisna od intenzivnosti

    potrebe in porabljene koliine dobrin.

    Tabela 2.1: Celotna in mejna koristnost

    Koliina

    (izlet na Kubo)

    Celotna koristnost

    TU

    Mejna koristnost

    MU

    1 4 4

    2 7 3

    3 9 2

    4 10 1

    5 10 0

    Vir: Lasten

    TU = MU1 + MU2 ++ MUn

    TU = celotna koristnost

    MU = mejna koristnost

    Ko se je tudent v prejnjem poglavju odloal o nakupu avtomobila, dokonanju

    olanja, ogledu nogometne tekme, dokonanju hie, je ves as presojal koristi, ki

    mu jih bo posamezna dobrina prinesla, v primerjavi z denarjem, ki ga bo moral

    plaati zanjo. Rad bi imel vse, vendar za vse ni imel dovolj denarja. Po temeljiti

    presoji, se je odloil za nakup tistih dobrin, ki jih v danem trenutku najbolj

    potrebuje in mu prinaajo najvejo koristnost in zadovoljstvo.

    Razmislite, zakaj se podobno dogaja tudi v gospodarstvih posameznih drav!

  • Ekonomija Ekonomski problem posameznika in drube

    11

    0

    5

    10

    15

    0 1 2 3 4 5

    Koliina

    Celo

    tna k

    ori

    stn

    ost

    0

    1

    2

    3

    4

    5

    1 2 3 4 5Koliina

    Mejn

    a k

    ori

    tno

    st

    Slika 2.1: Grafa celotne in mejne koristnosti

    Vir: Tabela 2.1

    Primer

    Nekdo, ki rad potuje in raziskuje, eli obiskati Kubo, kjer e ni bil. Prvi izlet na Kubo mu

    predstavlja najveje zadovoljstvo in izziv, in mu zato daje najvejo korist, 4 enote mejne

    koristnosti, istoasno je celotna koristnost enaka 4. Drugi izlet je e manj zanimiv, nima ve

    takih priakovanj in elja videti to deelo, zato je mejna koristnost tega izleta manja, 3 enote,

    s tem je tudi celotna koristnost obeh izletov 7 enot. Pri tretjem obisku je mejna koristnost le 2

    in celotna koristnost 9. Pri zadnjem potovanju je mejna koristnost 0 in skupna koristnost 10.

    Verjetno se za to potovanje ne bi ve odloil, oziroma bi od potovanj, ki so sledila prvemu ali

    drugemu, odstopil oz. izbral kakno drugo deelo. Iz primera, ki smo ga navedli, lahko

    sklepamo o ravnanju potronikov pri nakupnih odloitvah. Svoj dohodek bodo porabili v

    skladu s priakovanji in koristnostjo, ki jim jo dajejo posamezne dobrine.

    2.3 ODLOANJE POSAMEZNIKA PRI NAKUPIH

    Za zadovoljevanje svojih potreb, kupuje posameznik razline vrste dobrin. Pri nakupu eli

    dosei najvejo celotno koristnost, in s tem najveje zadovoljstvo. Razpololjiva sredstva za

    nakup potronih dobrin porabi tako, da kupi toliko posameznih dobrin v okviru danih

    sredstev, da so koristnosti dobrin sorazmerne njihovim cenam.

    Potronik je pri nakupu omejen:

    - z denarnim dohodkom in ceno (kaj in koliko lahko kupi), - z njegovimi potrebami (te so lahko zelo razline).

    Primer

    Potronik ima 1.000 EUR dohodka. eli ga v celoti porabiti za nakup portne opreme in

    potovanj. Enota portne opreme stane 200 EUR, potovanje pa 400 EUR. V skladu z njegovo

    potrebo, se mora odloiti, koliko enot portne opreme in potovanj bo kupil, in pri tem porabil

    ves denar. V primeru, da kupi pet enot portne opreme (200 5 = 1.000), mu za potovanja ne

    ostane ni denarja. Lahko pa se odloi drugae in kupi na primer tri enote portne opreme

    (200 3 = 600) in eno potovanje (400 1 = 400), in pri tem porabi ves denar. Lahko pa

    potronik izbere neko drugo monost. Katero kombinacijo bo izbral, je odvisno od njegove

    osebne presoje oziroma potrebe.

  • Ekonomski problem posameznika in drube Ekonomija

    12

    Tabela 2.2: Alternativne monosti potronje

    Alternativne

    monosti

    portna

    oprema

    Potovanja

    1 5 0

    2 4 0,5

    3 3 1

    4 2 1,5

    5 1 2

    6 0 2,5

    Vir: Lasten

    0

    1

    2

    3

    0 1 2 3 4 5

    portna oprema

    Po

    tova

    nja

    Slika 2.2: Premica alternativnih monosti potronje ali premica cene

    Vir: Tabela 2.2

    Monosti nakupa dveh dobrin ob danem dohodku, lahko ponazorimo tudi grafino, s premico

    alternativnih monosti potronje. Na abscisno os vnesemo tevilo portne opreme, na ordinato

    pa potovanja. S povezavo vseh tok dobimo premico. Padajoa oblika premice pove, da gre za

    rtvovanje ene dobrine (portne opreme) zaradi nakupa druge dobrine (potovanja). To

    rtvovano koliino imenujemo alternativni stroek nakupa druge dobrine. Za katero

    kombinacijo se bo odloil potronik, je odvisno od njegovih potreb. V vsaki toki na premici

    obstaja ena od monih kombinacij za katero se potronik odloa za nakup.

    Na premico vplivajo cene, ki se neprestano spreminjajo. Nagib premice je zato odvisen od

    razmerja cen obeh dobrin, zato vasih govorimo tudi o premici cene.

    Premica cene pa se lahko spremeni, e se spremeni viina dohodka, e pride do inflacije, e se

    spremenijo cene samo eni dobrini, ali eni dobrini bolj kot drugi itd.

    Slika 2.3: Primeri spremembe premice cene

    Zvianje denarnega dohodka Inflacija ob nespremenjenem dohodku Znianje cen blagu B blago B blago B blago B

    0 blago A 0 blago A 0 blago A

  • Ekonomija Ekonomski problem posameznika in drube

    13

    Znailnosti premice cene veljajo za vse ekonomske subjekte in ne zgolj za potronika.

    Podjetja se v okviru svojega razpololjivega dohodka ravno tako odloajo za nakup

    proizvodnih dejavnikov po razlinih cenah, ki se praviloma formirajo na trgu na osnovi

    ponudbe in povpraevanja.

    2.4 IZBIRA DRUBE PRI PROIZVAJANJU

    Vsaka puka, ki so jo naredili, vsaka splavljena vojna ladja, vsaka izstreljena raketa, je

    za tiste, ki so lani in nimajo hrane, v konnem smislu kraja.

    (predsednik Dwight D. Eisenhower)

    Ekonomski problem vsake drube je njena omejenost s proizvodnimi dejavniki. Nobena

    druba ne more imeti vseh proizvodnih dejavnikov in tudi ne v neomejenih koliinah.

    Proizvodni dejavniki posamezne drube se pojavljajo v razlinih oblikah, obiajno pa jih

    delimo na zemljo, delo in kapital. Porazdeljeni so med razlina proizvajalna podjetja

    celotnega gospodarstva in predstavljajo doloen potencial za razline vrste proizvodnje. Zato

    se mora druba vedno odloati, koliko omejenih proizvodnih dejavnikov bo namenila za

    proizvodnjo razlinih vrst dobrin in storitev. Te so lahko namenjene potronji ali pa nadaljnji

    proizvodnji. Izbira je odvisna od potreb posamezne drube.

    Zaradi omejenosti z razpololjivo koliino proizvodnih dejavnikov in uinkovitostjo le-teh, se

    mora druba pri svojih odloitvah sooati s temeljnimi ekonomskimi vpraanji:

    kaj in katere dobrine bo proizvajala,

    v koliknih koliinah in kako uinkovito jih bo proizvajala.

    Proizvodno izbiro nam prikazuje krivulja alternativnih monosti proizvodnje oziroma

    transformacijska krivulja.

    Krivulja proizvodnih monosti kae maksimalno koliino proizvodnje, ki jo lahko

    doseemo v gospodarstvu ob danem tehnolokem znanju in koliini razpololjivih

    inputov. Krivulja proizvodnih monosti predstavlja izbor dobrin in storitev, ki so na

    voljo kaki drubi (Samuelson in Nordhaus, 2002, 11).

    Tabela 2.3: Proizvodne monosti drube

    Monosti

    tevilo ol

    tevilo

    oklepnikov

    A 0 150

    B 1 140

    C 2 120

    D 3 90

    E 4 50

    F 5 0

    Vir: Samuelson in Nordhaus, 2002, 11

  • Ekonomski problem posameznika in drube Ekonomija

    14

    A

    B

    C

    D

    E

    F0

    20

    40

    60

    80

    100

    120

    140

    160

    0 1 2 3 4 5

    TEVILO OL

    T

    EV

    ILO

    OK

    LE

    PN

    IKO

    V

    Slika 2.4: Transformacijska krivulja.

    Vir: Tabela 2.3

    Nujnost proizvodne izbire je predstavil Paul Samuelson, dobitnik Nobelove nagrade, na

    primeru izbire med topovi in maslom. Krivuljo proizvodnih monosti lahko uporabimo za

    analizo proizvodne izbire katerihkoli parov dobrin. Krivuljo smo nekoliko preuredili in bomo

    z njo v nadaljevanju predstavili proizvodno izbiro drube pri gradnji ol in proizvajanju

    oklepnikov. Krivulja je uporabna tudi za proizvodna podjetja.

    Zakaj je krivulja alternativnih monosti proizvodnje pomembna?

    Transformacijska krivulja prikazuje nekatera pomembna dejstva s katerimi se sreuje druba

    pri proizvajanju:

    - druba je omejena s proizvodnimi dejavniki (kombinacije koliin proizvodov in storitev, ki leijo izven krivulje niso dosegljive),

    - nujnost izbire glede na potrebe drube, - nastanek alternativnih (oportunitetnih) strokov zaradi (opuenih prilonosti) oziroma

    drugane izbire,

    - padajoi mejni donosi, ki se kaejo v konkavni obliki krivulje.

    Primer

    Vzemimo, da druba proizvaja oklepna vozila in gradi ole. Podatke bomo vzeli iz tabele t.

    2.3.

    Z danimi proizvodnimi dejavniki in znanimi tehnolokimi postopki lahko druba, zaradi

    omejenosti, proizvede 150 oklepnih vozil ali zgradi 5 ol, s tem, da vse proizvodne dejavnike

    uporabi najbolj uinkovito. Koliko ol bo zgradila oziroma oklepnikov bo proizvedla, je

    odvisno od samih potreb drube. Druba se lahko odloi, da bo proizvedla 150 oklepnih vozil,

    kar istoasno pomeni, da ne bo gradila ol. Druga skrajnost je, da zgradi 5 ol in se odree

    proizvodnji oklepnih vozil. Lahko pa izbere neko vmesno kombinacijo, na primer, da zgradi 3

    ole in proizvede 90 oklepnikov, ali izbere neko drugo kombinacijo. Izbira med mogoimi

    kombinacijami bo odvisna od strukture drubenih potreb.

    Recimo, da je druba izbrala kombinacijo D (gradi 3 ole in proizvaja 90 oklepnikov). Zaradi

    poveanih potreb po olah je njena nova odloitev, da bo zgradila 4 ole. Ker je omejena s

    proizvodnimi dejavniki pomeni poveanje izgradnje ol iz 3 na 4 istoasno zmanjanje

    OB DANIH

    PROIZVODNIH

    DEJAVNIKIH

    NEDOSEGLJIVO

    PODROJE

    NEIZKORIENI

    PROIZVODNI

    DEJAVNIKI

  • Ekonomija Ekonomski problem posameznika in drube

    15

    proizvodnje oklepnikov. Druba mora, zaradi poveanja izgradnje ol rtvovati doloeno

    koliino oklepnikov. Drugana izbira (kombinacija E (4 ole in 50 oklepnikov) je povzroila

    tudi oportunitetne stroke, ki so v tem primeru 40 oklepnikov. Oportunitetni stroek je izguba

    koristi oziroma vrednosti zaradi drugane izbire (alternative).

    Sprememba izbire proizvodnih dobrin zahteva fizino preusmeritev proizvodnih dejavnikov,

    v naem primeru iz proizvodnje oklepnikov v izgradnjo ol. Zaradi tega govorimo tudi o

    transformacijski krivulji. S poveevanjem izgradnje novih ol postajajo dejavniki, ki so bili

    prej namenjeni proizvodnji oklepnikov, vse manj uinkoviti. To se kae v padajoem mejnem

    donosu in poveevanju oportunitetnih strokov.

    V primeru, da so vsi proizvodni dejavniki v celoti in uinkovito izkorieni, lahko druba

    dosega razline kombinacije, ki leijo na krivulji proizvodnih monosti. Toke pod krivuljo

    pomenijo neizkoriene proizvodne monosti oziroma neuinkovitost pri proizvajanju.

    Podroje nad krivuljo, je ob danih proizvodnih dejavnikih nedosegljivo. To podroje bi lahko

    druba dosegla z nalobami novih proizvodnih dejavnikov oziroma z izboljanjem tehnologije

    oz. tehnolokim razvojem, inovacijami ipd.

    Transformacijska krivulja se v realnosti navadno spreminja. Na njeno spremembo vplivajo

    tevilni dejavniki.

    Nekaj primerov spreminjanja transformacijske krivulje:

    a) krivulja se pomakne navzgor, ko se enakomerno poveujejo razpololjive koliine proizvodnih dejavnikov oz. njihova produktivnost (sodobneji stroji, naprave, oprema,

    vlaganje v raziskave in razvoj itd.),

    b) krivulja se pomakne navzdol, ko se zaradi vojn ali naravnih nesre, izgube trgov ali zaradi gospodarskih kriz, enakomerno unii del proizvodnih dejavnikov oz. zmanja

    izkorienost proizvodnih dejavnikov,

    c) krivulja se pomakne neenakomerno navzgor, ko se bolj povea koliina in uinkovitost proizvodnih dejavnikov pri proizvodnji dobrine B kot pri dobrini A.

    Slika 2.5: Primeri spremembe transformacijske krivulje.

    Vir: Hrovatin, 2004, 33

    V razmislek Kako deluje slovensko pa tudi svetovno gospodarstvo v asu gospodarske recesije? Kakna je

    uinkovitost? Kako bi to prikazali s krivuljo proizvodnih monosti? Kako bi s krivuljo

    prikazali vejo usmerjenost drube k proizvodnji kapitalnih dobrin in manj k proizvodnji

    potronih dobrin?

    a) b) c) B B B

    0 A 0 A 0 A

  • Ekonomski problem posameznika in drube Ekonomija

    16

    2.5 POVZETEK

    Koristnost dobrine se kae v njeni sposobnosti zadovoljiti potrebo. S poveevanjem porabe

    enot dobrine se celotna koristnost poveuje, vendar vedno poasneje, mejna koristnost pa je

    vse manja. S koristnostjo dobrine ponazarjamo odloitve porabnika pri nakupu in porabi.

    Posameznik se pri odloitvah o nakupih ravna po svojih potrebah in v skladu s koristnostjo, ki

    mu jo daje dobrina ter ceno, ki jo mora plaati zanjo. Ker se sreuje s problemom relativne

    redkosti, je pri svojih odloitvah o nakupih prisiljen izbirati. Nakup dobrine nujno pomeni

    zmanjan nakup druge dobrine. Odloitve pri nakupih lahko prikaemo s premico cene.

    Enako kot ostali ekonomski subjekti se tudi druba sooa z ekonomskim problemom.

    Omejena je s koliino in vrsto proizvodnih dejavnikov, ki jih ima na razpolago. Zato vsega ne

    more proizvajati, ampak je prisiljena izbirati glede na njene potrebe. Razmisliti in odgovoriti

    mora na temeljna ekonomska vpraanja, kaj naj proizvaja v kaknih koliinah in kako.

    Kaj in kakne koliine doloenih dobrin bo druba proizvajala, lahko prikaemo na primeru

    proizvodnje dveh dobrin s transformacijsko krivuljo.

    Vaja za samostojno delo

    Iz elektronskih delovnih zvezkov Mala in Velika ola ekonomije (Suli V., Forti H., Likon

    B., adl M.) preverite in dopolnite svoje znanje s podroja Ekonomski problem posameznika

    in gospodinjstva ter Proizvodnja in proizvodne izbire:

    http://www.pia.si/resitve.cfm?p2=pretekli_prod&p3=ostal

    2.6 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA

    1. Pojasnite ekonomski problem z vidika drube transformacijska krivulja in njene lastnosti.

    2. Pojasnite ekonomski problem z vidika posameznika premica cene in njene lastnosti. 3. Druba Prevoznik d. o. o. opravlja prevozne storitve. Vse proizvodne dejavnike ima v

    celoti izkoriene. Prikaite to s transformacijsko krivuljo. Kako se spremeni njihova

    krivulja, e nabavijo nov kamion?

    4. Janez ima 1.000 EUR dohodka. eli ga porabiti v celoti za nakup dobrine A, ki stane 200 EUR in dobrine B, ki stane 100 EUR. Izraunajte njegove monosti porabe in jih

    prikaite s premico cene. Inflacija povea ceno dobrin za 10 %, sorazmerno se povea

    tudi njegov dohodek. Nariite novo premico cene. Kaken je zdaj realni dohodek Janeza?

    5. Kako tehnini napredek vpliva na ponudbo blaga na trgu, prikaite s transformacijsko krivuljo?

    6. Podjetje za svoje potrebe nabavi raunalnike. V tabeli je prikazana mejna koristnost. Izraunajte celotno koristnost, ki jo imajo od nabavljenih raunalnikov.

    tevilo raunalnikov 1 2 3 4 5

    Mejna koristnost 10 8 6 3 0

    Celotna koristnost

    7. Kako ima podjetje izkoriene proizvodne dejavnike, e se nahaja pod transformacijsko krivuljo, na krivulji oziroma pod krivuljo?

    8. Finanna kriza v Ameriki je negativno vplivala na gospodarsko aktivnost podjetij. Kako bi to prikazali s transformacijo krivuljo?

    http://www.pia.si/resitve.cfm?p2=pretekli_prod&p3=ostal

  • Ekonomija Proizvodnja

    17

    3 PROIZVODNJA

    3.1 UVOD

    Na zaetku tega poglavja si oglejmo dva video posnetka proizvodnega procesa. Na

    prvem vidimo prikaz proizvodnega procesa pri izdelavi avtomobila Dacia Duster. Drugi

    pa prikazuje enostaven potek proizvodnih operacij pri proizvodnji stropnih plo

    Armstrong.

    Kratek prikaz proizvodnega procesa avtomobila Dacia Duster si lahko ogledate na:

    http://presretac.com/Osobni-automobili/Dacia-Duster-proizvodnja-video.html

    Enostaven potek procesa proizvodnje stropnih plo si lahko ogledate na:

    http://www.armstrong.si/commclgeu/eu1/sl/si/manufacturing_processes.html

    Vrsta proizvodnje in njena zmogljivost je doloena s koliino in kakovostjo razlinih strojev,

    naprav, proizvodnih prostorov, tehnolokih postopkov in usposobljenih ljudi.

    Proizvodnja kot proces preoblikovanja vhodnih materialov in surovin v konne izdelke ali

    polizdelke je povezana s porabo in obrabo proizvodnih dejavnikov. Zato bomo na koncu tega

    poglavja spoznali stroke in njihove znailnosti glede na obseg proizvodnje in se jih nauili

    raunati.

    3.2 OPREDELITEV PROIZVODNJE

    Proizvodnja je temeljna dejavnost s katero zmanjujemo problem relativne redkosti dobrin. Je

    torej vir novih dobrin potrebnih za zadovoljevanje potreb in poveevanje blagostanja ljudi.

    Preteni del dobrin prihaja iz proizvodnje. Proizvodnja je proces s katerim naravne prvine

    spreminjamo v dobrine oziroma v katerem iz surovin, materialov in polizdelkov (inputov) s

    pomojo strojev, orodij in dela proizvajamo dobrine (outpute), ki lahko zadovoljujejo potrebe.

    Je tudi proces ustvarjanja nove vrednosti proizvodov in storitev.

    Slika 3.1: Preprost prikaz proizvodnega procesa izdelave omare

    Delo fizino in umsko zaposleni, ki sodelujejo v

    proizvodnem procesu

    Predmeti dela iverica,

    lepila, robovi, okovje,

    embalaa, laki

    Delovna sredstva stroji,

    proizvodni prostori

    PROIZVODNI

    DEJAVNIKI VLOKI

    (INPUTI)

    PROIZVODNI

    PROCES

    DOBRINE,

    STORITVE

    IZLOKI

    (OUTPUTI)

    Omare,

    Montaa,

    Obremenjevanje okolja

    Cilj tega poglavja je spoznati proizvodnjo kot temeljno fazo gospodarskega procesa,

    ki zmanjuje ekonomski problem. Zmanjuje ga s tem, ko proizvaja dobrine za

    konno in proizvodno potronjo.

    http://presretac.com/Osobni-automobili/Dacia-Duster-proizvodnja-video.htmlhttp://www.armstrong.si/commclgeu/eu1/sl/si/manufacturing_processes.html

  • Proizvodnja Ekonomija

    18

    Za izvajanje procesa proizvodnje so potrebni razlini proizvodni dejavniki: delo, surovine,

    materiali, razlini stroji, proizvodni prostori, tehnoloki postopki, orodja, skladia in tudi

    posebej usposobljeni ljudje.

    Proces proizvodnje lahko poteka na nivoju primarne dejavnosti (izkop neke rude, sekanje

    lesa), sekundarne dejavnosti (konni proizvodi, sestavni deli, proizvodnja elektrike...) in

    terciarne dejavnosti (transport, bannitvo, zavarovalnitvo,).

    Po tevilu proizvedenih izdelkov lahko proizvodnjo razvrstimo na:

    - posamino proizvodnjo (navadno so to izdelki po naroilu veja jahta), - mnoino proizvodnjo (proizvodnja velikega tevila enakih proizvodov avtomobili), - procesno proizvodnjo (proizvodnja poteka neprekinjeno steklarna).

    Proizvodnja kot proces pridobivanja dobrin je sestavljena iz:

    - naravnega (tehninega) procesa, ki pomeni materialno preoblikovanje naravnih dobrin proizvodnega procesa,

    - drubenega procesa, ki vkljuuje loveko delo. S tem se ustvarjajo drubeni oziroma proizvodni odnosi, ki doloajo udeleence in njihove vloge in odgovornosti, ki jih imajo v

    proizvodnem procesu (lastniki, vodje, delavci, kontrolorji, tehnologi itd.).

    Uinkovit proizvodni proces mora biti organiziran tako, da uporablja tehnologijo in

    tehnoloke postopke, ki omogoajo im boljo izkorienost proizvodnih dejavnikov ob

    najnijih strokih na enoto proizvoda.

    3.3 STROKI

    Stroki so v denarju izraeni potroki proizvodnih dejavnikov.

    Zaostrene gospodarske razmere, vedno veja konkurenca, vse zahtevneji kupci narekujejo

    podjetjem proizvodnjo sodobnejih, uporabnejih in kakovostnejih izdelkov, ki morajo biti

    tudi cenovno sprejemljivi. To pa od podjetij, poleg ostalega, zahteva tudi natanen pregled in

    nadzor nad stroki. Podjetja se morajo vedno znova dokazovati z uinkovito proizvodnjo in

    stalnim znievanjem strokov, e elijo v konkurennem boju obstati, dosegati dobiek in se

    dolgorono razvijati. Vsi nepotrebni ali previsoki stroki pa predstavljajo oviro oziroma

    zmanjujejo monosti za dosego teh ciljev.

    Dobiek podjetja doloajo prihodki in stroki. Stroki so odvisni od:

    - tehnologije, ki doloa porabo proizvodnih dejavnikov za proizvodnjo doloene koliine, - od cen proizvodnih dejavnikov.

    Proizvodni koliina porabljenih proizvodnih dejavnikov cena

    stroki proizvodnih dejavnikov.

    Prihodki koliina prodanih proizvodov njihova cena.

    Dobiek celotni prihodki stroki.

    Za ekonomista je poznavanje strokov in njihov vpliv na poslovanje in poslovne izide zelo

    pomembno. Znanje o strokih lahko koristno uporablja na tevilnih podrojih kot so: vodenje

  • Ekonomija Proizvodnja

    19

    cenovne politike, politike prodaje in nabave, spremljanje in vrednotenje porabe prvin

    poslovnega procesa, odloitvah o nalobah itd.

    Stroke lahko preuujemo z razlinih vidikov, odvisno od namena in potreb, ki jih ima

    podjetje. Rebernik (2008, 289) pravi, da podjetje lahko stroke spremlja in preuuje po:

    naravnih vrstah, njihovi izvirnosti, po strokovnih nosilcih, strokovnih mestih, poslovnih

    funkcijah, neposrednosti (direktni) in posrednosti (indirektni), obsegu poslovanja.

    V nadaljevanju bomo spoznali vrste in znailnosti strokov glede na obseg proizvodnje.

    V vsakem podjetju nastajajo stalni in spremenljivi stroki. Stalni stroki obstajajo v okviru

    danih proizvodnih zmogljivosti, spremenljivi pa se spreminjajo z obsegom poslovanja.

    3.3.1 Stalni, spremenljivi in skupni stroki

    - Stalni ali fiksni stroki (FC Fixed Costs) so stroki, ki jih povzroajo stalni proizvodni dejavniki (npr. najemnine za poslovne prostore, obresti za izposojeni kapital, zavarovanja,

    amortizacija). Znailnost teh strokov je, da ostajajo nespremenjeni ne glede na obseg

    poslovanja, in tudi tedaj, ko proizvodnja ne proizvaja. S poveevanjem proizvodnje pa na

    enoto proizvoda upadajo porazdelijo se na vse vejo koliino proizvodov.

    - Spremenljivi ali variabilni stroki (VC Variable Costs) so stroki, ki jih ima podjetje zaradi delovanja spremenljivih proizvodnih dejavnikov. Se spreminjajo in so v neposredni

    odvisnosti od koliine proizvodov (npr. plae delavcev, material in surovine,).

    Spreminjanje je lahko sorazmerno, kar pomeni, da se poveujejo enako kot obseg

    proizvodnje, napredujoe, stroki naraajo hitreje kot obseg proizvodnje, ali pa padajoe,

    stroki naraajo poasneje kot obseg proizvodnje.

    - Celotni stroki (TC Total Costs) so stalni in spremenljivi. So vsi stroki, ki nastajajo v proizvodnji.

    TC = FC + VC

    Znailnosti krivulj stalnih, spremenljivih in skupnih strokov

    Znailnostih stalnih strokov smo e spoznali. Ker se ti stroki z obsegom proizvodnje ne

    spreminjajo, je tudi krivulja stalnih strokov ravna premica.

    Spremenljivi stroki naraajo z obsegom proizvodnje. Na zaetku je rast poasneja, zaradi

    uinkov zakona padajoih donosov, kasneje pa vse veja. Tudi krivulja na zaetku prikazuje

    poasnejo rast teh strokov, v nadaljevanju pa strmo naraa.

    Skupni stroki so setevek stalnih in spremenljivih, zato je tudi krivulja teh strokov podobna

    krivulji spremenljivih in poteka vzporedno z njo, vendar vije zaradi uinka stalnih strokov.

    Skupni stroki (TC)

    Stalni stroki (FC) Spremenljivi stroki (VC)

  • Proizvodnja Ekonomija

    20

    Tabela 3.1: Stalni, spremenljivi, povpreni in mejni stroki

    Vir: Lastni

    0

    100

    200

    300

    400

    500

    600

    700

    Koliina

    TC

    , F

    C, V

    C TC

    FC

    VC

    1

    1

    0 32 4 5

    6

    7 86

    Slika 3.2: Grafini prikaz stalnih, spremenljivih in skupnih strokov

    Vir: Tabela 3.2

    V razmislek

    Kateri proizvodni dejavniki v gradbenem podjetju povzroajo nastajanje stalnih in kateri

    spremenljivih strokov?

    Razmislite, kako bi lahko v vaem podjetju zmanjali stalne in spremenljive stroke?

    Za podjetje so pomembni celotni stroki, ker jih mora plaati in vplivajo na poslovni rezultat.

    Pomembni pa so tudi stroki na enoto proizvoda, ker jih primerja neposredno s ceno.

    3.3.2 Povpreni in mejni stroki

    Poleg skupnih, stalnih in spremenljivih strokov bomo v nadaljevanju spoznali e stroke, ki

    jih raunamo na enoto proizvoda. Dobimo jih tako, da stroke, ki se nanaajo na celoten obseg

    poslovanja preraunamo na enoto poslovnega uinka.

    Koliina

    (Q)

    Skupni

    stroki

    (TC)

    Stalni

    stroki

    (FC)

    Spremenlj

    . stroki

    (VC)

    Mejni

    stroki

    (MC)

    Povpreni

    skupni

    stroki (AC)

    Povpreni

    stalni str.

    (AFC)

    Povpre.

    sprem.

    stroki

    (AVC)

    0 100 100 - - - - -

    1 150 100 50 50 150,0 100,0 50,0

    2 184 100 84 34 92,0 50,0 42,0

    3 200 100 100 16 66,6 33,3 33,3

    4 214 100 114 14 53,5 25,0 28,5

    5 244 100 144 30 48,8 20,0 28,5

    6 292 100 192 48 48,6 16,6 32,0

    7 420 100 320 128 60,0 14,3 45,7

    8 600 100 500 180 75,0 12,5 62,5

  • Ekonomija Proizvodnja

    21

    0

    20

    40

    60

    80

    100

    120

    140

    160

    180

    200

    0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6 6,5 7 7,5 8

    Q

    MC

    , A

    C, A

    FC

    , A

    VC

    MC AC AFC AVC

    Slika 3.3: Znailne krivulje povprenih in mejnih strokov

    Vir: Tabela 3.2

    Povpreni stalni stroki (AFC Average Fixed Costs) = FC/Q. Dobimo jih, e celotne stalne stroke delimo s celotno koliino proizvodov. Njihova osnovna

    znailnost je, da z naraanjem proizvodnje upadajo. Zaradi tega je krivulja povprenih

    stalnih strokov padajoa in se pribliujejo vrednosti ni.

    Povpreni spremenljivi stroki (AVC Average Variable Costs) =VC/Q.

    Za te stroke je znailno, da na zaetku najprej padajo, nato pa zanejo naraati in se stalno

    poveujejo. Krivulja povprenih variabilnih strokov je podobna rki U.

    Povpreni celotni stroki (AC Average Total Costs) = TC/Q. So vsi stroki, ki odpadejo na enoto proizvodnje. Dobimo jih kot razmerje celotnih strokov in

    celotne koliine proizvodov ali kot vsoto AFC in AVC. Povpreni celotni stroki pri manjem

    obsegu proizvodnje padajo, zaradi vpliva povprenih fiksnih strokov, ki tudi padajo. Kasneje

    pa zaradi poveanega obsega proizvodnje in vpliva naraajoih povprenih variabilnih

    strokov zanejo naraati. Imajo nepravo sploeno obliko rke U.

    Mejni stroki proizvodnje so dodatni stroki, ki jih povzroi proizvodnja ene dodatne

    enote outputa (Samuelson in Nordhaus, 2002, 118).

    Za podjetje je poznavanje mejnih strokov pomembno zaradi sprejemanja razlinih

    kratkoronih poslovnih odloitev na podroju poveevanja proizvodnje, izrabe prostih

    zmogljivosti, oblikovanja cen za pospeevanje prodaje. Podjetje lahko kratkorono oblikuje

    cene, ki so nije od povprenih celotnih strokov, vendar vije od mejnih strokov in tako z

    dodatno koliino proizvodov zniuje izgubo, ki bi jo imelo, e tega ne bi poelo.

    Mejne stroke izraunamo kot razliko med posameznimi skupnimi stroki.

    MC (Marginal Costs) = TC =TCn TCn-1.

    Primer Izraun MC iz tabele t. 4.2 MC. Pri koliini 2 so: MC = TC2 TC1 = 184 150 = 34.

  • Proizvodnja Ekonomija

    22

    Mejni stroki nastanejo torej zaradi proizvodnje dodatne koliine proizvodov ob e danih

    proizvodnih zmogljivostih. Med mejnimi stroki in povprenimi celotnimi stroki ostaja

    pomembna povezava. Krivulja mejnih strokov seka krivuljo povprenih skupnih strokov v

    toki, kjer so ti najniji. Na tej toki je tudi dobiek na enoto proizvoda najveji.

    Znailnost mejnih strokov je, da se na zaetku zniujejo, zaradi naraajoih donosov

    spremenljivega proizvodnega dejavnika, kasneje pa zanejo naraati. Krivulja MC je na

    zaetku padajoa, v nadaljevanju dosee svoj minimum in zane naraati. Pomembno je

    vedeti, da seka krivulji AVC in AC v tokah, kjer so ti najniji.

    Podjetje, ki ie najnije povprene stroke proizvodnje, poie tisto koliino

    proizvodnje, pri kateri so mejni stroki enaki povprenim (Samuelson in Nordhaus,

    2002, 120).

    Primer

    Podjetje Hrast d. o. o. je druinsko podjetje, ki proizvaja masivne stole. Cena stola na trgu je

    50 EUR. Ker je eno izmed tevilnih podjetij, ki proizvajajo enake stole, na spremembo cene

    ne more vplivati. Na svoj poslovni rezultat pa lahko vpliva z obsegom ponudbe na trgu.

    Poglejmo, kateri obseg proizvodnje dosega z najnijimi stroki in pri kateremu obsegu

    proizvodnje bo imelo podjetje najveji celotni dobiek.

    Tabela 3.2: Vpliv strokov na koliino proizvodnje in dobiek Koli.

    Q

    Cena

    P

    Celotni

    prihodki

    TR

    Celotni

    stroki

    TC

    Povpreni

    skupni

    stroki AC

    Mejni stroki

    MC

    Celotni

    dobiek

    TP

    0 50 0 100 0 0 100

    1 50 50 150 150,0 50 100

    2 50 100 184 92,0 34 84

    3 50 150 200 66,6 16 50

    4 50 200 214 53,5 14 14

    5 50 250 244 48,8 30 6

    6 50 300 292 48,6 48 8

    7 50 350 360 51,4 68 10

    8 50 400 430 53,7 70 30

    Vir: Lasten

    TR = celotni prihodek (Total Revenue) = Q P

    Q = koliina, P = cena (Price)

    TP = celotni dobiek (Total Profit) = TR TC

    Kot vsako podjetje ima tudi Hrast d. o. o., glede na obseg proizvodnje, doloene stroke. V

    primeru, da ne bi proizvajalo, bi bili njihovi stroki v viini stalnih strokov, to je 100 EUR.

    Proizvodnja stolov pa poleg stalnih zahteva e spremenljive stroke, ki s poveanim obsegom

    proizvodnje vse hitreje naraajo. Na zaetku ima podjetje izgubo v viini stalnih strokov.

    Izgubo ima podjetje tudi pri proizvodnji nadaljnjih koliin, vendar je ta vse manja. Dobiek

    dosee podjetje pri proizvodnji petega stola, najveji pa pri proizvodnji estega. Nadaljnje

    poveevanje proizvodnje ponovno prinaa negativen izid.

    Temeljni cilj podjetja pa je doseganje im vejega dobika. e na zaetku smo povedali, da je

    dobiek razlika med celotnim prihodkom in celotnimi stroki. TP = TR TC. V naem

    primeru dosega podjetje najveji dobiek na enoto proizvoda pri proizvodnji 6 stolov. Pri tem

    obsegu so tudi mejni stroki najblie celotnim povprenim strokom.

  • Ekonomija Proizvodnja

    23

    3.3.3 Stroki v dolgem obdobju

    V dolgem obdobju se lahko podjetje v celoti prilagodi spremembam povpraevanja na trgu. Z

    izbranim optimalnim obsegom proizvodnih zmogljivosti in ustrezno tehnologijo, lahko

    proizvaja z najnijimi stroki. Najnije stroke na enoto proizvoda dosega z velikim obsegom

    proizvodnje, specializacijo, avtomatizacijo, nijimi nabavnimi stroki itd. Taknemu nainu

    proizvajanja pravimo ekonomija obsega. Podjetju se splaa poveevati proizvodnjo do meje,

    kjer so stroki na enoto najniji. To mu daje konkurenno prednost pred ostalimi proizvajalci,

    ki taknega obsega proizvodnje ne dosegajo. Poveevanje proizvodnje preko te meje poveuje

    stroke in slaba poslovni rezultat.

    Pri ekonomiji obsega ima podjetje nije povprene stroke. Podjetje deluje na obmoju

    padajoe krivulje mejnih strokov, kar pomeni, da se z veanjem proizvodnje stroki na enoto

    zmanjujejo (Senjur, 2008, 6).

    V primeru, ko se dolgoroni povpreni stroki proizvodnih dejavnikov ob nespremenjenih

    cenah poveujejo, nastopi pojav disekonomije obsega. To se lahko zgodi v primeru vejih

    strojelomov, delovnih nesre, (kot npr. nesrea angleke naftne drube BP pri rpanju nafte v

    Mehikem zalivu), poveanih nabavnih strokih itd.

    Stroki na enoto Minimalni stroki

    proizvoda na enoto proizvoda

    AC

    Ekonomija obsega Disekonomija obsega

    0 Tehnino optimalna Koliina proizvodnje

    koliina proizvodnje

    Slika 3.4: Ekonomija obsega in krivulja strokov na enoto proizvoda

    Vir: Glas, 2000, 70

    Nekateri proizvodni procesi temeljijo na izkorianju inputov, ki so potrebni za proizvodnjo

    enega izdelka, tudi za proizvodnjo nekega drugega izdelka. Pri tem se stroki prvega izdelka

    ne poveajo, stroki drugega izdelka pa so manji kot bi bili, e bi proizvajali samo ta izdelek.

    Taken nain proizvajanja je poznan kot ekonomija razpona. Primeri ekonomije razpona so

    po Reberniku (2008), poznani predvsem:

    - pri proizvodnji ve podobnih izdelkov, ko se uporabljajo skupne proizvodne zmogljivosti in se s tem zniujejo proizvodni stroki (znailno za avtomobilsko industrijo, proizvajalce

    raunalnikov),

    - ko se pri koliinskem poveevanju enega izdelka, povpreni stroki drugega izdelka zmanjujejo. V takem primeru govorimo o komplementarnosti strokov (znailno za

    predelavo nafte, naftnih derivatov).

    Vaje za samostojno delo

    Iz elektronskih delovnih zvezkov Mala in Velika ola ekonomije (Suli V., Forti H., Likon

    B., adl M.) preverite in dopolnite svoje znanje s podroja Proizvodnje in proizvodne izbire:

    http://www.pia.si/resitve.cfm?p2=pretekli_prod&p3=ostal

    http://www.pia.si/resitve.cfm?p2=pretekli_prod&p3=ostal

  • Proizvodnja Ekonomija

    24

    3.4 POVZETEK

    Proizvodnja je temeljna faza gospodarske dejavnosti in vir za ustvarjanje novih dobrin za

    zadovoljevanje potreb. Proizvodni proces pomeni materialno spremembo vhodnih dobrin v

    polizdelke in konne izdelke. Med ljudmi, ki v njem sodelujejo pa se oblikujejo proizvodni

    odnosi.

    Stroki so denarno izraena poraba proizvodnih dejavnikov. Delimo jih na stalne ali fiksne, ki

    se z obsegom proizvodnje ne spreminjajo in spremenljive ali variabilne, ki se poveujejo s

    poveevanjem koliine proizvodov.

    Povpreni stroki so stroki na enoto proizvoda. Dobimo jih, e celotne stroke delimo s

    tevilom proizvodov. Mejni stroki so prirastek spremenljivih strokov zaradi proizvodnje

    dodatne enote proizvoda. Med mejnimi stroki in povprenimi skupnimi stroki je pomembna

    povezava. Najniji povpreni stroki proizvodnje so pri tisti koliini, kjer se mejni stroki

    izenaijo s povprenimi.

    V dolgem obdobju se podjetje lahko popolnoma prilagodi trni situaciji in proizvaja koliine,

    ki jih trg potrebuje. Podjetje se v svojem delovanju lahko sreuje s padajoimi, stalnimi ali

    naraajoimi donosi. Naraajoi donosi so pogost pojav v podjetjih, kjer je uveljavljena

    mnoina proizvodnja oziroma ekonomija obsega.

    Ekonomija razpona je proizvodni proces, ki temelji na izkorianju skupnih proizvodnih

    zmogljivosti za proizvodnjo ve podobnih izdelkov. Pri tem se stroki na enoto izdelka

    zniujejo.

    3.5 VPRAANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA

    1. Kateri kljuni proizvodni dejavniki sodelujejo v poslovnem procesu, kjer ste zaposleni? 2. Katere vrste strokov z vidika obsega proizvodnje poznamo v poslovnem sistemu? 3. Tabela prikazuje celotne stroke (TC) pri izdelavi razlinih koliin miz. Izraunajte fiksne, variabilne, povprene in mejne stroke ter jih prikaite s krivuljami.

    Q 0 1 2 3 4 5

    TC 80 120 150 190 240 300

    4. Kakno obliko ima krivulja mejnih strokov in povprenih fiksnih strokov? Pojasnite zakaj?

    5. Kaj je znailno za ekonomijo obsega? Poznate kakno podjetje, ki uveljavlja prednosti ekonomije obsega?

    6. Poznate znailnosti ekonomije razpona? Utemeljite, katero podjetje v Sloveniji uveljavlja prednosti ekonomije razpona?

  • Ekonomija Trg in konkurenca

    25

    4 TRG IN KONKURENCA

    4.1 UVOD

    Vir: http://www.times.si/read/7387125bd0/46a64acf73/index.html

    Trg je igrie na katerem nastopajo prodajalci in kupci, ki na osnovi ponudbe in

    povpraevanja izmenjujejo izdelke in storitve po sprejemljivih cenah in koliinah. Dokler

    poteka izmenjava na osnovi ponudbe in povpraevanja imajo potroniki vpliv na prodajno

    ceno.Teave pa nastopijo, ko imamo na trgu samo enega ponudnika oziroma, ko se nekaj

    podjetij medsebojno dogovarja o usklajenem nastopu na podroju cen, trnih deleev, in

    podobno. V takih primerih pa je konkurenca okrnjena, cene izdelkom in storitvam pa

    praviloma vije.

    V tem poglavju bomo spoznali znailnosti povpraevanja in ponudbe ter dejavnike, ki

    vplivajo nanju. Izraunali in pojasnili bomo odzivanje potronikov in ponudnikov na

    spremembo cene. Konec poglavja je namenjen konkurenci in razloevanju razlinih trnih

    struktur.

    4.2 OPREDELITEV TRGA

    Trg je prostor, kjer se sreujejo ponudniki in povpraevalci, da po doloeni ceni

    prodajo oziroma kupijo doloeno koliino blaga, proizvodov in storitev (Glas, 2002, 7).

    Trgi niso samo prostori ali trnice, ampak predvsem kupoprodajni in drugi poslovni odnosi

    med kupci in prodajalci. Ti se lahko vzpostavljajo po telefonu, telefaksu, elektronski poti,

    internetu. Danes imamo spletna podjetja (eBay, Google, Najdi.si, Ceneje.si itd.), ki na

    virtualen nain povezujejo kupce in prodajalce, s pomojo vse ceneje in dostopneje sodobne

    informacijsko komunikacijske tehnologije.

    Bistvo delovanja trga je v tem, da se na njem opravlja proces menjave. Trge lahko

    razlikujemo:

    trg nepreminin,

    trg kmetijskih izdelkov,

    avtomobilski trg,

    trg delovne sile,

    trg vrednostnih papirjev itd.

    lokalni trgi,

    regionalni trgi,

    nacionalni,

    mednarodni,

    globalni trg.

    Trgi

    glede na vrsto blaga

    Trgi po velikosti

    Osem najvejih slovenskih gradbenih podjetij naj bi se dogovarjalo o izvajanju in

    razdelitvi gradbenih del pri avtocestnem programu. Zaradi kartelnega dogovora

    naj bi bila vrednost izvedbenih del vija za najmanj dve milijardi EUR. Primer

    preiskuje Urad za varstvo konkurence. e bo sum dokazan, jim Urad lahko naloi

    globo v viini deset odstotkov letnega prometa. Razmislite, zakaj taki dogovori niso

    dovoljeni!

    http://www.times.si/read/7387125bd0/46a64acf73/index.html

  • Trg in konkurenca Ekonomija

    26

    Prodajo in nakup je mogoe opraviti le, e se prodajalci in kupci sporazumejo o ceni in

    koliini blaga. Cena se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraevanja in je rezultat

    konkurence med ponudniki in med kupci. Njihove odloitve so prostovoljne in samostojne,

    brez kakrnihkoli zunanjih pritiskov.

    4.3 POVPRAEVANJE

    Na trgu se sreujemo z razlinimi oblikami konkurence. Povpraevanje in ponudba sta

    temeljna dejavnika oziroma trni sili, ki vplivata na oblikovanje konkurence.

    Povpraevanje po neki dobrini, kae kakne koliine dobrine so kupci pripravljeni

    kupiti ob doloeni ravni cen v doloenem asovnem obdobju (Glas, 2000, 36).

    Dejavnik, ki sproi povpraevanje so dejanske potrebe ljudi. To so kupci, ki blago resnino

    potrebujejo in ga lahko kupijo, ker razpolagajo z doloenim dohodkom.

    Na obseg povpraevanja vpliva veliko tevilo dejavnikov, ki vplivajo na posameznika ali pa

    tudi na celotno trno povpraevanje. Dejavniki se stalno spreminjajo zaradi novih

    modernejih sodobnejih in bolj izpopolnjenih proizvodov, naina ivljenja, prehranjevanja,

    spreminjanja dohodkov itd.

    Pri svojih odloitvah pa kupec ne sme pozabiti na ekonomski problem, ki od njega zahteva

    racionalno ravnanje in upotevanje alternativni strokov. e bo kupil ene dobrine ve, mu bo

    za druge ostalo manj denarja.

    Na odloitve kupca pri nakupu vplivajo:

    - Cena dobrine je verjetno najpomembneji dejavnik, ki omejuje kupce pri nakupih. - Subjektivni dejavniki okusi, potrebe, obiaji, navade, intenzivnost potreb, ki so odvisne

    od sestave gospodinjstva, spola, starosti, tevila lanov, ravni razvitosti.

    - Uinek realnega dohodka e se cena blaga znia, se ob nespremenjenem denarnem dohodku povea kupna mo potronikov. Pri poveanju dohodka bodo kupci ob

    nespremenjeni ceni pripravljeni kupiti ve.

    - Uinek substitucije e se cena doloeni dobrini znia, je v primerjavi z drugimi dobrinami (substituti), katerih cene so ostale nespremenjene, ta dobrina postala ceneja, zato jo bodo

    potroniki kupili in z njo nadomestili druge dobrine.

    Povpraevanje lahko razdelimo na individualno, ki pomeni koliko doloene dobrine je

    pripravljen kupiti posamezen kupec ob razlinih cenah in trno povpraevanje, ki je

    povpraevanje vseh kupcev na trgu doloene dobrine po razlinih cenah.

    V razmislek Ste vodja prodaje v tovarni pohitva, ki proizvaja spalnice. Razmislite, kateri dejavniki

    vplivajo na povpraevanje kupcev v Sloveniji. Menite, da so ti dejavniki enako pomembni pri

    odloitvah o nakupu tudi v Iranu, Angliji, ZDA?

    4.3.1 Sploni zakon povpraevanja

    Obseg povpraevanja na danem trgu in v danem asu se spreminja v nasprotni smeri

    od cene tega blaga, ob nespremenjenih okoliinah (Glas, 2002, 41).

    Zakon povpraevanja pojasnjuje obiajno ravnanje kupcev pri nakupih dobrin.

  • Ekonomija Trg in konkurenca

    27

    Primer Kupci so pripravljeni po najviji ceni, v naem primeru, 800 EUR za tono, kupiti 5 ton jabolk.

    Z nianjem cen se koliina povpraevanja poveuje. Pri najniji ceni, 240 EUR za tono so

    kupci pripravljeni kupiti 30 ton tega pridelka.

    Tabela 4.1: Povpraevanje po jabolkah

    Koliina (Q) v t 5 10 15 20 25 30

    Cena (P) v EUR/t 800 680 560 400 300 240

    Vir: Lasten

    0

    100

    200

    300

    400

    500

    600

    700

    800

    900

    5 10 15 20 25 30

    KOLIINA

    CE

    NA

    Slika 4.1: Krivulja povpraevanja (D) - demand

    Vir: Tabela 4.1

    Vpliv cene na povpraevanje nam prikazuje tudi padajoa krivulja trnega povpraevanja, ki

    potrjuje, da so potroniki pripravljeni kupiti vejo koliino jabolk pri niji ceni, pri viji pa se

    bo obseg povpraevanja zmanjal.

    e se spreminja le cena in ostali pogoji