EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE … · UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA...
Transcript of EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE … · UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA...
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Lea Mitrašinovič
EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.
Diplomsko delo
Maribor, september 2010
I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
EKOLOŠKA MOTORNA VOZILAV PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.
Študent: Lea MITRAŠINOVIČ
Študijski program: univerzitetni, Promet
Smer: Železniški promet
Mentor: izr.prof.dr. Matjaž ŠRAML
Somentor: Robert KOLER univ.dipl.ekon.
Maribor, september 2010
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju Šramlu in somentorju
Robertu Kolerju, uni.dipl.ekon. za strokovno
vodenje in podporo pri izdelavi diplomskega
dela.
IV
EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJA D.O.O.
Ključne besede: ekologija, poštni promet, ekološka vozila, energija, emisije UDK: 504.05: 629.1(043.2)
Povzetek
V diplomskem delu so na kratko predstavljena teoretična izhodišča poštnega prometa,
ekologije, okolja, emisij, energijske omejitve pri delovanju voznega parka in omejitve
pri zagotavljanju energije za delovanje voznega parka. Opisana je analiza obstoječega
stanja voznega parka Pošte Slovenije ter predstavljena potrebna ponudba električnih
vozil na trgu za namene dejavnosti pošt. Prav tako je opisana ponudba električnih vozil
in polnilna infrastruktura, ki je primerna za poštne storitve. Predstavljena je
zakonodaja na področju ekoloških motornih vozil in ocena vplivov na okolje. Opisani so
načrti za prihodnost na področju ekoloških vozil in obnovljivih virov energije. V
zadnjem delu diplomske naloge so predlagane dejavnosti pristojnih organov za
izvajanje ekološko sprejemljive dejavnosti.
V
ECOLOGICAL MOTOR VEHICLES AT SLOVENIAN POST
ENTERPRISE
Key words: ecology, postal traffic, electric vehicles, energy, emissions
UDK: 504.05: 629.1(043.2)
Abstract
This work presents an overview of the theoretical foundations of postal traffic, ecology,
environment, emissions and energy constraints on the operation of rolling stock and the
restrictions on the provision of power for the vehicle fleet. Described exists analysis of
existing condition of fleet of Post Slovenia company. In the present work is a necessary
supply of electric vehicles on the market for the purpose of post activities. Described the
supply of electric vehicles and infrastructure charging suitable for postal services.
Legislation is presented in area of ecological motor vehicles. In short, it presented an
environmental impact assessment. It describes the plans for the future on ecological
vehicles and renewable energy sources. In final part of the paper present the proposed
activities by competent authorities for the implementation of ecologically acceptable
activities.
VI
VSEBINA
1 UVOD .................................................................................................................. 1
1.1 PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE .................................................................. 2
1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ............................................................................. 2
1.3 UPORABLJENE METODE RAZISKAVE................................................................. 2
1.4 STRUKTURA NALOGE...................................................................................... 3
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA............................................................................. 4
2.1 POJEM LOGISTIKA IN TRANSPORT .................................................................... 4
2.2 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI POŠTNEGA PROMETA ................................................... 5
2.2.1 Pojem poštnega prometa ........................................................................ 5
2.2.2 Vrste poštnih storitev ............................................................................. 5
2.2.3 Infrastruktura poštnega prometa............................................................. 7
2.2.4 Suprastruktura poštnega prometa ........................................................... 7
2.3 LOGISTIKA POŠTNEGA PROMETA ..................................................................... 7
2.4 POMEN EKOLOGIJE, OKOLJA IN EMISIJ.............................................................. 8
2.4.1 Ekologija ............................................................................................... 8
2.4.2 Okolje.................................................................................................... 8
2.4.3 Emisija .................................................................................................. 9
2.5 TEORETIČNE OMEJITVE PRI ZAGOTAVLJANJU ENERGIJE ZA DELOVANJE VOZNEGA
PARKA ...................................................................................................................... 9
2.5.1 Nafta.................................................................................................... 10
2.5.2 Sintetična olja ...................................................................................... 10
2.5.3 Kapljevita goriva ................................................................................. 11
2.5.4 Utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin (CNG) in bioplin ......... 11
2.6 TEORETIČNE ENERGIJSKE OMEJITVE PRI DELOVANJU VOZNEGA PARKA ........... 12
2.6.1 Petrol d.d. ............................................................................................ 14
VII
2.6.2 OMV d.o.o........................................................................................... 14
3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POŠTE SLOVENIJE........................ 16
3.1 VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE ..................................................................... 16
3.2 OBSTOJEČA ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................. 17
3.2.1 Dostavno vozilo Piaggio Porter............................................................ 17
3.2.2 Kolo na električni pogon...................................................................... 18
3.3 ZELENE TEHNOLOGIJE V TRANSPORTU POŠTE SLOVENIJE ............................... 20
3.4 UPORABA IN PORABA ENERGIJE ELEKTRIČNIH VOZIL ...................................... 20
3.5 TEHNOLOGIJA POLNJENJA ELEKTRIČNIH VOZIL V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE 21
4 PONUDBA ELEKTRIČNIH VOZIL NA TRGU ZA NAMENE
DEJAVNOSTI POŠT................................................................................................ 22
4.1 ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................................... 22
4.1.1 Električno dostavno vozilo Ford Transit Connect ................................. 22
4.1.2 Električno dostavno vozilo Renault Kangoo Express Z.E. .................... 24
4.1.3 Električno vozilo Fiat Fiorino .............................................................. 26
4.2 ELEKTRIČNA KOLESA.................................................................................... 28
4.2.1 Kalkhoff Pedelec Agattu XXL Center .................................................. 28
4.2.2 Električno mestno trikolo 250W EMK-03 ............................................ 30
4.3 ELEKTRIČNI SKUTERJI................................................................................... 31
4.3.1 Električni skuter 1500W ES-01............................................................ 31
4.3.2 Električni mini skuter Yamaha EC-03.................................................. 32
4.4 HIBRIDNA ELEKTRIČNA VOZILA (HEV) ......................................................... 33
4.4.1 Hibridno električno dizel Mercedes-Benz Sprinter ............................... 34
4.4.2 Hibridno električno kolo Eneloop ........................................................ 35
4.4.3 Hibridno električno-bencinski skuter Eko ET-120............................... 36
4.5 POLNILNA INFRASTRUKTURA ELEKTRIČNIH VOZIL V SLOVENIJI ...................... 37
4.6 RAZVOJ ELEKTRIČNIH VOZIL IN POLNILNE INFRASTRUKTURE.......................... 39
4.6.1 Proizvodnja električnih vozil................................................................ 39
VIII
4.6.2 Vključitev Elektro industrije v razvoj-proizvodnjo električnih vozil..... 40
4.6.3 Zveza Renault-Nissan .......................................................................... 40
4.6.4 Električna vozila z gorivom ................................................................. 40
4.6.5 Električna in hibridna vozila ................................................................ 41
4.6.6 Polnjenje električnih vozil med vožnjo................................................. 41
4.6.7 Brezžična polnilna postaja za vozila - Plugless Power .......................... 42
5 ZAKONODAJA S PODROČJA EKOLOŠKIH MOTORNIH VOZIL.......... 43
5.1 KJOTSKI PROTOKOL...................................................................................... 43
5.2 ZAKONODAJA V EU...................................................................................... 44
5.2.1 Zelena knjiga – K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo . 44
5.2.2 Smernice trajnostnega razvoja na področju onesnaževanja okolja......... 44
5.2.3 Povečanje uporabe biogoriv ................................................................. 45
5.2.4 Spodbujanje čistih vozil za cestni promet ............................................. 47
5.2.5 Energija za spreminjajoči svet – Energy for a changing world.............. 48
5.2.6 Standardi EURO za cestni promet (ECE) ............................................. 49
5.3 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE ................................................................. 51
5.4 SMERNICE ZA POŠTNE UPRAVE ...................................................................... 55
6 OCENA VPLIVOV NA OKOLJE.................................................................... 56
6.1 ANALIZA VOZNEGA PARKA POŠTE SLOVENIJE (2006-2010)............................ 56
6.1.1 Analiza podatkov o porabi goriva......................................................... 57
6.1.2 Analiza in vrednotenje izmerjenih izpustov CO2.................................. 62
6.1.3 Analiza posledice zamenjave vozil na gorivo za EV............................. 64
6.2 EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV.................................................................... 66
6.3 EMISIJE STRUPENIH SNOVI............................................................................. 69
7 NAČRTI ZA PRIHODNOST NA PODROČJU EKOLOŠKIH VOZIL IN
OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE...................................................................... 71
IX
7.1 ENERGETIKA IN TRAJNOSTNI VIRI ENERGIJE................................................... 72
7.2 EVROPSKI STRATEŠKI NAČRT ZA ENERGETSKO TEHNOLOGIJO ......................... 74
7.3 ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................................... 75
7.4 NAČRT POŠTE SLOVENIJE ............................................................................. 75
7.5 PREDLOGI ZA UVAJANJE ELEKTRIČNEGA PROMETA V PODJETJA ...................... 76
8 STIK Z DRUŽBO ............................................................................................. 77
8.1 PREDLOGI ZA IZOBRAŽEVANJE VARČNE VOŽNJE............................................. 77
8.2 PREDLOGI ZA PROMOCIJO.............................................................................. 80
9 SKLEP............................................................................................................... 82
10 VIRI, LITERATURA.................................................................................... 84
11 PRILOGE ...................................................................................................... 90
11.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................... 90
11.2 SEZNAM PREGLEDNIC ................................................................................... 91
11.3 NASLOV ŠTUDENTA ...................................................................................... 91
11.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS................................................................................... 92
X
UPORABLJENI SIMBOLI
A - amper
Ah - amper ura
cm - centimeter
cola - velikost kolesa
g - gram
g/km - gram na kilometer
g/kWh - gram na kilovatno uro
kg - kilogram
km/h - kilometer na uro
kW - kilovat
kWh - kilovatna ura
l - liter
l/100km - en liter na sto kilometrov
m3 - kubični meter
m - meter
mm - milimeter
Nm - Newton meter
obr/min - obrat na minuto
ppm - enota za merjenje koncentracije
V - volt
t - ton
W - vat
Wh - vat ura
XI
UPORABLJENE KRATICE
ARSO - Agencija za okolje Republike Slovenije
CARS-21 - Competitive Automotive Regulatory System for the 21st
CFCs, HFCs - Fluorokloroogljikovodiki
CH4 - Metan
CNG - Stisnjen zemeljski plin
CO - Ogljikov monoksid
CO2 - Ogljikov dioksid
ECE - Gospodarska komisija za Evropo
EDF - Francoska energetska družba
EES - Elektroenergetski sistem
E-LDV - Lahko dostavno vozilo na električni pogon
EMAS - Eco. Management and Audit Scheme
EPA - Agencija za varstvo okolja
ERTRAC - Evropski svetovalni svet za raziskave v cestnem prometu
EU - Evropska unija
EV - Električno vozilo
EEV - Okolju prijazno vozilo
HC - Vodikoogljiki
HC + NOx - Mešanica vodikoogljikov in dušikovih oksidov
HEV - Hibridno električno vozilo
IPCC - Medvladni odbor za podnebne spremembe
LDV - Lahko dostavno vozilo
XII
Ni-MH - Nikelj-metal-hidridno
NMVOC - Nemetanske hlapne organske spojine
NO2 - Didušikov oksid
NOx - Dušikov oksid
O3 - Ozon
OECD - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
OP - Operativni program
OP-TGP - Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov
OV - Osebno vozilo
OVE - Obnovljivi viri energije
OVE-E - Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije
P-LDV - Lahko dostavno vozilo na utekočinjen naftni plin
PM - Trdi delci
PS - Pošta Slovenije
RO-RO - Roll on – roll off
RS - Republika Slovenije
SDV - Srednje dostavno vozilo
TGP - Toplogredni plin
TV - Tovorno vozilo
UNFCCC - Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja
UNP (LPG) - Utekočinjen naftni plin
UZP - Utekočinjen zemeljski plin
ZDA - Združene države Amerike
ZOV - Zakon o varstvu okolja
ZPSto-2 - Zakon o poštnih storitva
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 1
1 UVOD
Osnovna naloga transporta v poštnem prometu je kakovostni prenos oziroma distribucija
pošiljk. Elementi kakovosti prenosa oz. distribucije pošiljk so predvsem hitrost oz. točnost
(pravočasno prispetje in odprava pošiljk na/s poštnih enot, dostava pošiljk naslovnikom in
prevzem pošiljk pri pošiljateljih), rednost oz. pogostost (vsakodnevna dostava in prevzem
pošiljk), dostopnost (na celotnem geografskem območju) in varnost (brez poškodb, brez
odtujitev pošiljk,…). Izbrati je treba ustrezno prevozno sredstvo oz. vozilo (količina
pošiljk, dostopnost do poštne enote).
Iz vidika načrtovanja logističnih in transportnih poti je potrebno upoštevati obstoječe
zakonske predpise, raven storitev, stanje infrastrukture in prometno tehnične omejitve za
izvedbo prevoza. Vse kriterije je potrebno definirati za vsako območje, glede na različne
lokalne pogoje.
Pošta Slovenije (PS) se zaveda pomena varovanja okolja in družbene odgovornosti do
okolja v katerem deluje, zato je že začela z uvajanjem tehnologij, ki zmanjšujejo
obremenjevanje okolja. V strateškem razvojnem programu zato namenja posebno
pozornost ekološki sprejemljivosti voznega parka, hkrati pa s tem spodbuja nastajanje
novih delovnih mest v tako imenovani zeleni tehnologiji.
Povečanje emisij toplogrednih plinov (TGP), je v zadnjih petdesetih letih posledica
modernega načina življenja, ki zahteva porabo množice fosilnih goriv za različne namene,
npr. za ogrevanj, proizvodnjo električne energije, pogon vozil, itd.
Pomembna usmeritev PS je poleg spoštovanja standardov, preglednosti poslovanja in
etičnosti zagotovo tudi družbena in okoljska skrb, ki jo vključujejo v svoje poslovne
aktivnosti in tudi v odnose med vsemi udeleženci. Še posebej prizadevno podpira
aktivnosti, ki se odvijajo v okoljih, kjer je PS močno prisotna, kar jih tesno povezuje z
lokalnimi skupnostmi. PS je prevzela zaveze Združenja evropskih poštnih operaterjev, ki
do leta 2013 predvideva znižanje emisij TGP za 10%.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 2
1.1 Problem in predmet raziskave
Promet je zelo pomemben porabnik tekočih goriv. Problem diplomske raziskave je
obravnavati temo ekološka motorna vozila v podjetju PS, ki daje v zadnjem času velik
poudarek na vpeljavo ekoloških motornih vozil v svoj vozni park. Ekološka motorna vozila
je potrebno v vozni park uvesti postopoma. Obravnavano območje je uvajanje ekoloških
motornih vozil v PS.
Predmet diplomske raziskave je raziskati in potrditi važne zakonitosti in nivoje upravljanja
v poštnem prometu. Z uvedbo ekoloških motornih vozil se razbremeni okolje in s tem se
izboljša njegova kakovost. Na trgu so v ponudbi različna električna vozila za namene
dejavnosti pošt, ki pa se razlikujejo po doseženi razdalji z enim polnjenjem.
1.2 Namen in cilj raziskave
Namen in cilji raziskovanja je, da bo vozni park PS postal čistejši, okolju prijaznejši in
varčnejši. Cilj diplomskega dela je predvsem predstaviti ekološka motorna vozila, ki jih
uvaja PS, ter ugotoviti ekološko sprejemljivost voznega parka PS v »zeleni tehnologiji«.
PS je prvo državno podjetje, ki se je odločilo, da bo tudi v praksi dokazalo, da je ekološko
osveščeno. To bo podjetju omogočilo zmanjšanje stroškov za gorivo in zmanjšale se bodo
emisije ogljikovega dioksida v okolje.
Namen raziskave je opraviti analizo ali lahko za ekološka vozila, ki so v načrtu uvajanja,
realno napovemo oceno stopnje ravni emisij v okolje, glede na pričakovan vozni park. Na
podlagi definiranega problema lahko napovemo merila, ki razbremenjujejo okolje glede na
»zeleni« vozni park.
1.3 Uporabljene metode raziskave
Glede na temo diplomske naloge, sem pri izdelavi diplomskega dela uporabila naslednje
metode dela:
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 3
Metoda analize – je postopek raziskovanja in razstavljanja pojmov na njihove
enostavne sestavne dele in elemente ter študije vsakega dela zase v odnosu do
celote.
Metoda sinteze – je povezovanje delov ali elementov v eno enoto.
Primerjalna metoda – pomeni postopek primerjave istih ali podobnih dejstev. Ta
metoda omogoča raziskovalcu da pride do novih, boljših zaključkov.
Metoda opazovanja – metoda za zbiranje podatkov in informacij na podlagi dejstev.
Opazovanje predstavlja temeljni predpogoj za raziskavo.
Metoda deskripcije – je postopek enostavnega opisovanja dejstev, procesov in
predmetov v naravi.
1.4 Struktura naloge
V prvem poglavju je opisan problem in predmet raziskave, njen namen in cilj, metode dela
in struktura naloge. Drugo poglavje obsega glavna teoretična izhodišča, ki so splošni
pregled osnovnih pojmov poštnega prometa, ekologije, okolja, emisij in medsebojne
povezave med njimi. V tretjem delu je opis obstoječega stanja PS. V njem je predstavljen
obstoječi vozni park, obstoječa električna vozila, »zelene tehnologije« v transportu PS,
uporaba in poraba energije električnih vozil ter tehnologija polnjenja električnih vozil v
podjetju PS. V četrtem poglavju je podana ponudba električnih vozil na trgu za namene
dejavnosti pošt. Peto poglavje obsega zakonodajo s področja ekoloških motornih vozil.
Šesti del razkriva oceno vplivov prometa motornih vozil na okolje. V naslednjem delu so
opisani načrti za prihodnost na področju ekoloških vozil in obnovljivih virov energije.
Prikazane so tudi strateške usmeritve na področju energetike in električnih vozil. V osmem
delu je opisan »stik z družbo«, kjer je podan predlog za izobraževanje varčne vožnje in
izvajanje promocije o okoljski osveščenosti podjetij. Sledi sklep, v katerega so vključena
moja spoznanja, na koncu je podana literatura in priloge.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 4
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 Pojem logistika in transport
Transport zajema prevoz surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, sestavnih
delov in drugega materiala od mesta njihovega izvora oziroma od dobavitelja do
proizvodnje in prevoz od proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega
uporabnika.
V logistični verigi mora biti transport tekoč, s čim manjšimi motnjami in zastoji.
Omogočati mora čim krajši čas dostave ob upoštevanju stroškov in zadovoljiti naročnika.
Izkoriščati je treba prednosti kombiniranega transporta in špediterskih storitev. V zvezi s
transportom ne smemo misliti le na prevoznino. Zanesljiv transport lahko znižuje
odjemalcu zaloge in s tem stroške. Zelo pomembno je, da blaga med transportom ne
poškodujemo oz. da se ne zmanjša njegova vrednost.
Osnovna naloga transporta je pravočasen dovoz surovin nedokončanih proizvodov,
polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz končnih proizvodov. Za
uspešno in učinkovito izvajanje te naloge mora prevoznik izbrati najpomembnejše
prevozno sredstvo in prevozne poti ter spremljajoče naloge v zvezi s transportom zaupati
(Jakomin et al. 2002).
Poleg izbire prevozne poti in prevoznega sredstva se mora podjetje oziroma špediter
odločiti še med možnostjo lastnega prevoza (imeti lasten vozni park), najemanjem tujih
prevoznikov ali s kombinacijo obeh možnosti.
Lastne prevozne kapacitete pomenijo za podjetje večjo zanesljivost pri opravljanju
transportnih storitev kakor tudi večjo prilagodljivost, ko mora podjetje opraviti hitre in
nepredvidene transporte.
V praksi uporabljajo podjetja oz. špediterji različne kombinacije. Določen del transporta
opravijo z lastnimi transportnimi sredstvi, za drugo pa najamejo tuje, zunanje prevoznike.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 5
S takšnimi kombinacijami želijo zagotoviti čim ustreznejšo raven transportnih storitev in
seveda ob tem tudi nižje stroške.
2.2 Splošne značilnosti poštnega prometa
2.2.1 Pojem poštnega prometa
Pojem poštnega prometa oz. poštnega prevoza je specifična vrsta gospodarske dejavnosti,
ki s pomočjo prometne infrastrukture in poštne suprastrukture prevaža, transportira,
prenaša in prelaga poštne pošiljke z enega mesta na drugo. Pri tem obvladuje prostorske in
časovne razdalje.
Poštni promet kot specifična podvrsta prometa aktivno sodeluje v skoraj vseh
tradicionalnih vrstah transporta, v cestnem, železniškem, pomorskem, rečnem, jezerskem,
zračnem in kanalskem prometu. Uporablja tudi sodobne tehnologije transporta, kot je
paletizacija, kontejnerizacija, RO-RO (roll on – roll off), huckepack in bimodalni transport.
Najpomembnejše podvrste poštnega prometa so: notranji promet znotraj poštnega objekta,
zunanji transport med poslovnimi enotami v poštni mreži, prevoz pošiljk zaradi njihove
koncentracije, transport pošiljk zaradi njihove difuzije, prevoz poštnega osebja, transport
potnikov, mestni transport, medmestni transport, medmestni magistralni transport,
nacionalni poštni transport in mednarodni poštni transport. Poštni prevoz je prevoz z
lastnimi prevoznimi sredstvi, pogodbeni prevoz poštnih pošiljk in prevoz poštnih pošiljk z
rednimi linijami javnih prevoznikov. Glede na predmet prevoza, je poštni promet prevoz
posameznih (kosovnih) pošiljk, prevoz pošiljk v poštnih vrečah ali kontejnerjih in prevoz
potnikov s poštnimi prevoznimi sredstvi.
Poštni promet je celota poštnih storitev, poštnih poslovnih enot, sredstev za delo, pravnih
pravil, poštne tehnologije in človeških virov (Zelenika 2001).
2.2.2 Vrste poštnih storitev
Poštna storitev se v notranjem poštnem prometu izvaja v skladu z določili Zakona o
poštnih storitvah (Zakon o poštnih storitvah 2009), s splošnimi pogoji izvajanja
univerzalne poštne storitve, s splošnimi pogoji izvajanja drugih poštnih storitev, v
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 6
mednarodnem poštnem prometu pa tudi v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne
zveze in drugimi mednarodnimi predpisi ter dogovori.
2.2.2.1 Univerzalna storitev
Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več s tem zakonom
določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike
Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot
univerzalna storitev se izvajajo te poštne storitve:
sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.
Agencija lahko s splošnim aktom glede na stanje trga poštnih storitev in ugotovljenih
potreb uporabnikov poveča omejitev mase poštnih paketov pri univerzalni storitvi do mase,
ki ne presega 20 kg in lahko predpiše posebne ureditve za dostavo takšnih paketov. Ne
glede na navedeno pa mora biti kot del univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka
zagotovljena dostava poštnih paketov prejetih iz drugih držav članic Evropske unije do
mase, ki ne presega 20 kg na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Univerzalna storitev
se izvaja v notranjem in čezmejnem poštnem prometu.
2.2.2.2 Zamenljive storitve
Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za
storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno
zamenljive z univerzalno storitvijo (v nadaljnjem besedilu: zamenljive storitve). Med
zamenljive storitve spadajo predvsem vse storitve, ki so univerzalne storitve. Agencija v
posamičnih primerih ob uporabi pravil konkurenčnega prava presodi, ali so to zamenljive
storitve ter pri tem upošteva značilnosti storitev, vključno z značilnostmi dodane vrednosti
ter njihove predvidene uporabe in določanja cen (Zakon o poštnih storitvah 2009).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 7
2.2.3 Infrastruktura poštnega prometa
Infrastrukturo poštnega prometa sestavljajo obstoječi objekti, naprave in oprema, ki s
pomočjo poštne suprastrukture omogočajo izvedbo poštnih storitev. Sestavljajo jo poštne
zgradbe, poštne naprave, avtomati za prodajo znamk, vrednostnih papirjev in druga
fiksirana poštna oprema.
2.2.4 Suprastruktura poštnega prometa
Suprastrukturo poštnega prometa sestavljajo mobilna delovna sredstva oziroma mobilna
prevozna in pretovorna sredstva, naprave, avtomati, računalniki ipd. To so sredstva, ki s
pomočjo poštne infrastrukture izvajajo poštne storitve. Za racionalno izvajanje široke
palete zelo zahtevnih poštnih storitev je odločilnega pomena, razen poštne infrastrukture in
suprastrukture, človeški potencial. To so uslužbenci, specializirani poštni eksperti in poštni
operativni in kreativni managerji (Zelenika 2001).
2.3 Logistika poštnega prometa
Logistika poštnega prometa je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od
virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji. Logistika poštnega prometa zajema
fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do
končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje
(premagovanje časa). Cilj poštne logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve, na
pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na
okolje, skladno s sklenjeno pogodbo.
S prostorskimi spremembami, to je s transportom, je potrebno tudi oblikovanje tovornih
enot in pakiranje, nakladanje, prekladanje in razkladanje, določevanje zalog za
skladiščenje in s tem v zvezi vse potrebne komunikacije za izmenjavo in predelavo
informacij. Vsa ta dejavnost spada pod dejavnost poštne logistike (Zelenika 2005).
Vodenje poštne logistike vsebuje vse materialne tokove, in sicer: tok nabavljenega
materiala v podjetje, tok v proizvodnem procesu in tok izdelkov do kupcev. Izhodiščno
točko predstavlja kratkoročni prodajni plan in z njim povezan plan izdelkov. Funkcija
poštna logistika vsebuje torej kratkoročno planiranje materiala, oskrbo s surovinami in
drugim materialom, notranji transport, skladiščenje in fizično distribucijo.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 8
Logistika poštnega prometa mora biti:
orodje za obvladovanje oskrbovalnih verig,
zanesljiva, točna in hitra,
varna in stroškovno sprejemljiva,
izjemno odzivna,
omogočati mora oskrbo »just-in-time«,
vsebovati sisteme za informacijsko spremljanje in sledenje pošiljk,
temeljiti na elektronskem poslovanju v celovitih informacijskih sistemih.
Logistični poštni center je sestavljen, dinamičen in stohastičen (verjeten ali nepredvidljiv)
sistem z naslednjimi podsistemi: terminal, carinska skladišča, proste cone, blagovno-
transportni center, skladišča, blagovno-trgovinski center, blagovno-distribucijski center. Je
relativno fleksibilen, prilagaja se tržišču, potrošnikom in kupcu. Lociran je v
gravitacijskem področju večjih industrijskih centrov in mest (Zelenika 2005).
2.4 Pomen ekologije, okolja in emisij
2.4.1 Ekologija
Ekologija je veja biologije, ki preučuje odnose med organizmi ter odnose med njimi in
neživim okoljem (Novak 2000). Ekološka ozaveščenost je razumevanje in upoštevanje
naravnih zakonitosti in osnov življenja ter zavzetost za upoštevanje okoljskih družbenih
norm in reda.
2.4.2 Okolje
Okolje je prostor z različnimi sestavinami, ki omogoča življenje na Zemlji in je del narave,
ki jo je človek delno prilagodil svojemu bivanju ter delovanju. Je prilagojeno za
pridelovanje hrane, živinorejo, gozdarjenje, pridobivanje energije in vode, delno zaščito
pred naravnimi ujmami, za nekmetijske proizvodne in storitvene dejavnosti in promet. V
njem se urejajo naselja, mesta in središča. Za normalno življenje in delo je treba v sedanjih
razmerah skrbeti za ohranjanje naravne kakovosti zraka, vode, tal, žive narave, naravnih
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 9
virov ter narodovo in svetovno naravno dediščino, varovati je treba zdravje ljudi in skrbeti
tudi za urejene odnose med ljudmi ter odnose posameznikov in družbe do narave in okolja.
Okoljski pregled je občasni, periodični pregled stanja okolja, da se ugotovijo spremembe in
zlasti, ko kaj in kako škodi okolju, ljudem in sonaravnim dejavnostim, da se lahko določijo
ukrepi za izboljšanje tehnologij in razmer. Evropska Unija (EU) je ponudila članicam
shemo Eco. Management and Audit Scheme (EMAS), metodo oblikovanja okoljske
politike in sistema ravnanja z okoljem, ki zahteva ocenjevanje uspešnosti tega sistema,
zavedanja njegovega pomena za obstoj in razvoj podjetja ter obvezno obveščanje javnosti
o vplivih na okolje (Pirnat 2001).
2.4.3 Emisija
Emisija je odvajanje odpadnih plinastih, tekočih snovi ali energije iz vira (emitenta) v
ozračje, vode in tla, zlasti iz dimnikov, ventilacijskih naprav in izpušnih cevi vozil, za
katerega so s predpisi določene omejitve (pogojno dopustne količine za posamezna
onesnaževala in vire ali žarišča) ter nadzorovanje izpustov (Lah 2002). Emisija je pojav, da
kako telo (izvir) oddaja delce ali valovanje (sevanje valovanja).
2.5 Teoretične omejitve pri zagotavljanju energije za delovanje voznega parka
Danes imamo na voljo veliko različnih vrst goriv. Tako ločimo trdna in tekoča goriva.
Zgodovinsko gledano so se najprej uporabljala trdna goriva. Pri tem je najprej šlo za
obnovljive vire energije, kot so les, slama in ostala biomasa, kasneje pa so se pridružili še
najrazličnejši premogi, ki so fosilna goriva. Obnovljivi viri v zadnjih letih ponovno
pridobivajo na veljavi zaradi svoje okoljske sprejemljivosti in konkurenčne cene v
primerjavi s fosilnimi gorivi. Kljub velikim možnostim uporabe »čistejših« alternativnih
energijskih virov (sončna in geotermalna energija, razni obnovljivi viri energije – biomasa)
se danes v večini primerov uporablja za ogrevanje, zgorevanje fosilnih goriv, kar je
posledica njihovih prednosti pred ostalimi gorivi, kot so: visoke kurilne vrednosti,
relativno nizke cene, močno razvejane distribucijske mreže in sorazmerno preproste
regulacije zgorevalnih naprav (Samec 2005). Fosilna goriva so torej gorljive snovi, ki
morajo imeti določene lastnosti (gostota, kurilnost, sestava, agregatno stanje,…) od katerih
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 10
je v največji meri odvisna odločitev o vrsti zgorevalne naprave, ki je za izbrano gorivo
najbolj primerno.
2.5.1 Nafta
Nastala je pred mnogimi milijoni let na osnovi rastlinskih in živalskih ostankov v morskem
mulju. Pridobivamo jo s črpanjem iz zemlje s pomočjo globokih vrtin na različnih predelih
planeta. Nafto transportiramo po naftovodih ali pa s tankerji do rafinerij, kjer jo
predelujemo v razne vrste tekočih goriv. Nafta je kemijska zmes različnih ogljikovodikov,
to je spojina ogljika in vodika, in še nekaterih drugih elementov kot je žveplo, dušik, kisik,
težke kovine, itd. Nafto predelujemo s frakcijsko destilacijo, pri čemer se pri različnih
temperaturah izločajo različne sestavine in z rafinacijo na razna olja, med katerimi je
veliko takih, ki jih uporabljamo kot goriva. Tako pridobivamo:
Lahko olje – pretežno predstavljajo razni bencini, ki za zgorevanje v stacionarnih
kuriščih niso primerni. V največji meri ga sestavljajo parafinski ogljikovodiki in je
najpogosteje uporabljeno kot pogonsko gorivo bencinskih motorjev z notranjim
zgorevanjem.
Srednje težko olje – po večini tvorijo petrolej, plinsko olje (dizelsko gorivo), ki se
je prej uporabljalo za pridobivanje oljnega plina, danes pa je izključno namenjeno
pogonu dizelskih motorjev (Samec 2005).
Težko olje – je pretežno namenjeno mazanju, uporabljamo ga kot kurilno olje v
kuriščih večjih zgorevalnih naprav (vroče vodni in parni kotli), služi pa tudi kot
pogonsko gorivo večjih dvotaktnih dizelskih motorjev.
2.5.2 Sintetična olja
Proizvajajo jih na osnovi premoga in iz ostankov nafte in katrana. Danes še nimajo večjega
pomena v energetiki, v prihodnosti pa, če upoštevamo zmanjševanje zalog nafte in s tem
zviševanje njene cene, lahko zavzamejo pomemben položaj na področju goriv. Danes jih
uporabljamo predvsem kot dodatke pogonskim gorivom (bencinom) in za izdelavo visoko
kvalitetnih motornih olj.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 11
2.5.3 Kapljevita goriva
Kakovost tega goriva se stalno izboljšuje in danes je v prednosti pred ostalimi
konkurenčnimi gorivi. V zadnjem času narašča proizvodnja rastlinskih olj, ki so osnova za
izdelavo biodizla, ki se že na veliko uporablja kot dodatek klasičnemu dizelskemu gorivu
(od 01.01.2005 ga je v gorivu 5%) ali kot čisto gorivo za pogon dizelskih motorjev z
notranjim zgorevanjem (Samec 2005).
2.5.4 Utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin (CNG) in bioplin
Utekočinjen naftni plin (LPG) imenujejo zaradi njegove velike razširjenosti v nekaterih
državah tudi avtoplin. LPG je zmes propana in butana pridobljen kot stranski produkt
rafinacije nafte in kot stranski produkt pri ločevanju zemeljskega plina. Je težji od zraka za
razliko od naravnega plina, ki je lažji. Za pogon motornih vozil se LPG uporablja že od
leta 1913. Veliki proizvajalci vozil proizvajajo vozila z možnostjo uporabe obeh vrst goriv
(LPG ali bencin – Citroen, Opel, Volvo Fiat, Peugeot, Renault, Ford…), možna pa je tudi
predelava vozila – Plineks.
Tako kot nafta je tudi zemeljski plin fosilno, neobnovljivo gorivo, ki pa ga zaradi
najčistejšega izgorevanja in s tem bistveno zmanjšanega onesnaževanja okolja lahko
uvrščamo med alternativna goriva. Zemeljski plin je mešanica ogljikovodikov, predvsem
metana.
Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja (razgradnja brez prisotnosti kisika)
organskih snovi. Sestava bioplina je odvisna od sestave organskih snovi in razmer v katerih
poteka proces njihove anaerobne razgradnje. Možnosti energijske izrabe bioplina so
številne: za kuhanje in razsvetljavo v gospodinjstvih, za proizvodnjo toplote in tehnološke
pare, za proizvodnjo različnih kemikalij in tudi kot gorivo (izboljšan in očiščen na
kakovost CNG) v vozilih, ki so prirejena za rabo zemeljskega plina (CNG). Tudi v
Sloveniji že obstajajo dobre možnosti za koriščenje bioplina, vendar le v druge energijske
namene in ne za uporabo v motornih vozilih. Kljub temu bi bila lahko bioplin in zemeljski
plin zaradi cenovne ugodnosti zanimiva možnost za večje vozne parke z lastnimi mesti za
oskrbo z gorivom. Stroški pridobivanja (oz. zajemanja) bioplina na odlagališčih odpadkov
so na splošno sicer nižji kot v primeru proizvodnje v bioplinskih napravah, vendar so višji
stroški naknadnega izboljšanja bioplina do kakovosti, ki je potrebna za rabo v vozilih
(Uporaba zemeljskega plina ali bioplina v vozilih 2009).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 12
2.6 Teoretične energijske omejitve pri delovanju voznega parka
Uporaba čistejših in alternativnih goriv narašča, vendar Slovenija ne dosega dogovorjenih
deležev. Večina evropskih držav je uspešno nadomestila osvinčeni bencin, vendar področje
uporabe goriv zaradi omejene zaloge fosilnih goriv in hitre rasti prometa, ki izničuje
prednosti čistejših tehnologij, še naprej zahteva tehnološke izboljšave ter uvajanje
alternativnih oblik goriv. Njihov delež narašča, vendar Slovenija zaradi omejene
proizvodnje zaostaja za izhodiščnimi vrednostmi evropske direktive.
Uporaba osvinčenega bencina, ki je še pred nekaj leti pomenila resno grožnjo okolju in
zdravju, se v večini evropskih držav uspešno opušča. S tem so se močno zmanjšali izpusti
žvepla, ki so eden od krivcev za zakisljevanje, prispevajo pa tudi k nastanku delcev. Večini
držav, tudi Sloveniji, je uspelo doseči ciljno vrednost za leto 2005. V letu 2005 se je
vsebnost žvepla v gorivih v Sloveniji za pogon motornih vozil znižala na 50 ppm. Zaradi
zmanjšanja energetske odvisnosti in zmanjšanja okoljskih obremenitev, ki jih povzroča
izgorevanje fosilnih goriv, se kot alternativna možnost pojavljajo različne oblike biogoriv,
ki naj bi zmanjšale izpuste toplogrednih plinov iz prometa. Biogorivo je proizvedeno iz
biomase in je tekoče ali plinasto. Delež biogoriva se izračuna na podlagi njegove
energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega bencina in dizelskega goriva,
uporabljenega v prometu.
Evropska direktiva o spodbujanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu
uvaja ukrepe za spodbujanje nadomeščanja uporabe dizelskih goriv in bencina v prometu.
Za članice EU so izhodiščne vrednosti določene za državne ciljne vrednosti deležev
biogoriv v prometu. Kljub vsemu je v EU povprečni delež uvedenih biogoriv manjši od 0,4
odstotka, vendar se z izvajanjem omenjene direktive na državni ravni stanje hitro
spreminja (Plevnik 2008).
Nacionalni program varstva okolja uvršča uvajanje biogoriv med ukrepe za zmanjševanje
izpustov toplogrednih plinov in prevzema ciljne vrednosti direktive EU. Vendar pa cilji
uvajanja biogoriv tudi v Sloveniji zaostajajo za izhodiščnimi vrednostmi, kar Slovenija
utemeljuje z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv. Cilje pri uvajanju biogoriv
podrobneje opredeljuje Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil
(Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 – popr.,) v skladu s katerim morajo distributerji
dizelskih goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da bo letna povprečna
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 13
vsebnost na trg danih biogoriv v vseh gorivih za pogon motornih vozil enaka najmanj 5% v
letu 2010. V letu 2006 je bila enaka najmanj 1,2%, v letu 2007 najmanj 2%, leta 2008
najmanj 3% in leta 2009 najmanj 4%.
Večina evropskih držav je uspešno dosegla ciljno vrednost vsebnosti žvepla v bencinu in
dizelskem gorivu, določeno za leto 2005. Nekaterim pa je uspelo doseči za leto 2009
predvideno popolno odstotnost žvepla v gorivih (manj kot 10 ppm). Tudi Slovenija je tako
za bencin kot za dizelsko gorivo v letu 2005 dosegla ciljno vrednost po 50 ppm. V
Sloveniji so se biogoriva prvič poskusno vmešala v dizelsko gorivo leta 2004. Osnovna
surovina za biodizel, ki je tudi edino biogorivo, s katerim so se leta 2005 v Sloveniji
nadomeščala pogonska goriva mineralnega izvora, je olje, ki se pridobiva s hladnim
stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Površine, zasajene z omenjenima kulturama, naj bi se
letno povečevale (Plevnik 2008).
V EU prispeva sektor prometa okoli 21% skupnih emisij TGP, ki povzročajo globalno
segrevanje ozračja. Med leti 1990 in 2003, ko so se skupne emisije TGP v EU zmanjšale,
se je delež emisij iz prometa povečal za 24%. Tako lahko zmanjšanje emisij TGP iz
prometa pomembno prispeva k uresničitvi kjotskih ciljev EU. Fosilna goriva so z 98%
deležem glavni energijski vir v sektorju prometa v EU. Delež ostalih, alternativnih goriv je
v letu 2002 znašal 2%, delež biogoriv pa samo 0,3% (od tega je okoli 80% biodizla in 20%
etanola). V zadnjih nekaj letih se je delež rabe biogoriv nekoliko povečal, predvsem zaradi
izvajanja Direktive o biogorivih v nekaterih državah članicah. Cilji spodbujanja biogoriv v
EU so zmanjšanje emisij TGP, pospeševanje »dekarbonizacije« goriv za transport,
povečevanje raznolikosti oskrbe, ustvarjanje novih poslovnih priložnosti za podeželje in
dolgoročna nadomestitev fosilnih goriv. Evropski Parlament in Svet Evrope sta leta 2003
sprejela Direktivo 2003/30/EC, ki je namenjena pospeševanju rabe biogoriv za transport. V
skladu z Direktivo morajo države članice nadomestiti 2% porabljenega dizelskega goriva
in bencinov z biogorivi, dopustni so le posamezni upravičeni izjemni primeri. Zgolj s
preprostimi ukrepi, kot je izbor čistejših vozil in bolj varčna vožnja, lahko vozniki bistveno
prispevajo k zmanjšanju škodljivih vplivov prometa. V večini primerov so z izvajanjem
ukrepov doseženi tako finančni prihranki kot tudi koristni vplivi na okolje (Izobraževalna
gradiva za lastnike voznih parkov 2009).
V prometu bo vstop novih tehnologij: hibridnih vozil, akumulatorskih električnih vozil in
vozil na vodik zahteval ustrezno prilagoditev oskrbe z energijo in infrastrukturo. Električna
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 14
energija, ki bi jo potrebovali za napajanje predvidenega voznega parka v letu 2030, bi
predstavljala 2% od trenutne celotne porabljene električne energije v Sloveniji oz. 6% od
energije nizkonapetostnega omrežja. Nujen je tudi zagon aktivnosti za spodbujanje
energetske učinkovitosti v prometu (Zelena Knjiga za nacionalni energetski program
Slovenije 2010).
2.6.1 Petrol d.d.
Petrol je največja slovenska skupina po prihodkih, največje slovensko energetsko podjetje,
največji slovenski uvoznik, sočasno pa tudi ena največjih slovenskih trgovskih družb.
Osrednjo poslovno dejavnost družbe predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in
ostalimi energenti.
Trgovanje z naftnimi proizvodi predstavlja Petrolovo osrednjo poslovno dejavnost, s
katero v Sloveniji dosega vodilni tržni delež. Gre za področje, ki družbi zagotavlja stabilne
prihodke in zanesljiv denarni tok, s tem pa ji omogoča tudi nadaljnjo rast in razvoj. S
prodajo naftnih proizvodov Petrol v povprečju ustvari približno 80% celotnih čistih
prihodkov brez trošarin. Petrol je v letu 2009 prodal 2,22 milijonov ton proizvodov iz
nafte.
Na področje plinske energije, ki je dolgoročno zanimiva alternativa tradicionalnim virom
ogrevanja, je Petrol pričel resneje posegati leta 1998. Gradnja omrežij, distribucija in
trženje plina tako predstavljajo sestavni del Petrolove celovite oskrbe z energenti.
Področje električne energije je mesto v portfelju Petrolovih dejavnosti dobilo v letu 2001.
Gre za logično nadgrajevanje obstoječe ponudbe energentov oziroma za zagotavljanje
celovite energetske oskrbe (Petrol.si - Ekologija 2009).
2.6.2 OMV d.o.o.
Skupina OMV je vodilno srednjeevropsko naftno podjetje na področju predelave in
trgovanja z nafto. OMV raziskuje, odkriva in črpa nafto in zemeljski plin na petih celinah.
Na področju plina prihaja že več kot ena tretjina prodanega plina iz njihove lastne
proizvodnje. Zaradi nakupa večinskega deleža romunske naftne in plinske družbe Petrom,
sta Romunija in Avstrija njihova dva glavna vira proizvodnje nafte in
plina. Skupaj predstavljata približno tri četrtine dnevne proizvodnje, 316.000 sodčkov.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 15
Zemeljski plin je ena ključnih dejavnosti OMV in ima znatne možnosti rasti, saj
je pomemben naravni vir energije za prihodnost. Delujejo v vseh členih vrednostne verige.
V Avstriji, kjer razpolagajo z lastnimi nahajališči, dobavljajo pomembne količine
zemeljskega plina tudi iz Rusije, Norveške in Nemčije. Igrajo ključno vlogo pri transportu,
približno tretjina ruskega izvoza zemeljskega plina v Zahodno Evropo, ki poteka prek
plinovoda Baumgarten.
Petrom je vodilna naftna in plinska družba v Jugovzhodni Evropi. Njene ključne dejavnosti
so črpanje in proizvodnja, rafinerija, trženje in zemeljski plin. Dnevna količina črpanja je
204.000 sodčkov, dejanskih rezerv je za 940 milijonov sodčkov. Petrom ima
rafinerijske zmogljivosti za 8 milijonov ton in ima 804 bencinske servise (OMV – Močna
pozicija pri rafinerijah 2010).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 16
3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POŠTE SLOVENIJE
3.1 Vozni park Pošte Slovenije
PS se s svojo logistično mrežo uvršča med podjetja, katera imajo velik vpliv na
obremenjevanje okolja. Vozni park PS vključuje 1.057 avtomobilov in približno 1.500
dvokoles, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem.
V redni dostavi se je uporabljalo 731 lahkih dostavnih vozil (LDV), za paketno dostavo in
prevoz poštnih sklepov na I. ravni se je uporabljalo 210 srednjih dostavnih vozil (SDV),
prevoz poštnih sklepov na I., II. in III. ravni je opravljalo 69 tovornih vozil (TV). Medtem,
ko se je za potrebe strokovnih služb uporabljalo 47 osebnih vozil (OV). Preglednica 3.1
prikazuje vozni park PS za leto 2009.
Preglednica 3.1: Pregled voznega parka (Analiza voznega parka 2009)
Transportno sredstvo Število Povprečno prevoženi km
/dnevno/transportno sredstvo Povprečna poraba goriva v l/100 km
LDV 731 64 9,8 SDV 210 91 10,7 TV 69 291 22,1 OV 47 56 6,5
Avtomobili so v letu 2009 porabili 3.395.995 litrov naftnih derivatov. Od tega so porabila
LDV 40,8%, TV 39,4%, SDV 18,2% in OV 1,5% naftnih derivatov.
Vozni park Pošte uporablja za pogon motorje z notranjim izgorevanjem, ki jih poganjajo
fosilna goriva. Razvoj motorjev je v zadnjem času zelo napredoval, saj so motorji z
notranjim izgorevanjem postali bistveno varčnejši in posledično prijaznejši do okolja
(Analiza voznega parka 2009).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 17
3.2 Obstoječa električna vozila
Posebno pozornost je PS namenila ekološkim vidikom in v vozni park vključila vozila, ki
izpolnjujejo visoke ekološke standarde. V letu 2008 so v dostavi testirali vozilo na
električni pogon. Poštna kolesa pa morajo ustrezati standardom in A-testom, ki veljajo v
Republiki Sloveniji.
3.2.1 Dostavno vozilo Piaggio Porter
Piaggio Porter (sl. 3.1) je malo dostavno vozilo, ki lahko prevaža 560 kg tovora v 3 m 3
tovornega prostora in ga poganja elektromotor z močjo 11 kW. Z enim polnjenjem
akumulatorja, ki traja 8 ur, lahko vozilo v urbanih naseljih prevozi tudi do 90 km dolgo
pot. Vozilo doseže maksimalno hitrost 60 km/h. Avtomobil je namenjen dostavi hitre pošte
in paketnih pošiljk za mestna središča, saj ga odlikuje dobra okretnost in ekološka
neoporečnost. Medosna razdalja tega avtomobila znaša od 1.750 do 1.850 mm (Interno
gradivo PS 2010). Njegova notranjost ima:
sponke za pritrditev tovora,
varnostne obloge notranjih blatnikov, posebna varnostna obloga za stranice, in sicer
lesna obloga po celotnih notranjih stenah vozila,
vodo odporna obloga tal tovornega prostora, ki preprečuje zdrse in
za sedeži je fiksna pregradna stena, zgornji del je delno mrežast.
Slika 3.1: Dostavno vozilo Piaggio Porter (Interno gradivo PS 2010)
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 18
Dostavno vozilo Piaggio Porter ima akumulator zaprtega sistema brez vzdrževanja.
Življenjska doba baterije znaša najmanj 600 polnjenj in čas polnjenja baterije je največ 10
ur. Z enkratnim polnjenjem akumulatorja se zagotovi najmanj 65 km v urbanih naseljih.
Upoštevati moramo, da se pri dostavi od vrat do vrat vozilo pogosto ustavi in speljuje.
Piaggio Porter lahko premaguje strmine z najmanj 18% (z največjo dovoljeno
obremenitvijo). Dovoljena obremenitev (masa) tega vozila je 400 kg.
Vrsta motorja, ki ga ima vozilo na električni pogon je pogonski električni asinhronski
motor. Moč motorja je najmanj 8 kW. Zavore pri dostavnem vozilu Piaggio Porter so
naslednje:
spredaj – disk,
zadaj – boben.
Prostornina tovornega prostora – brez prostora sovoznika znaša najmanj 2.900 litrov (l).
Krog obračanja med robniki je največ 10 m.
3.2.2 Kolo na električni pogon
Kolo ima električni pogon (sl. 3.2), ki je povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa, motor
moči 250 W pa je integriran v pestu prednjega kolesa. Kolo je jeklene konstrukcije, ima
pet prestav, lastna teža kolesa je 30 kg, skupna nosilnost pa 210 kg. Baterija je 10 Ah litij-
ionska in omogoča doseg od 15 do 20 km.
Slika 3.2: Kolo na električni pogon – Pedelec (Interno gradivo PS 2010)
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 19
Tehnične karakteristike določajo nekatere specifične tehnične in tehnološke pogoje za
električna kolesa, ki se uporabljajo v poštnem prometu. Zaradi specifičnih pogojev uporabe
morajo biti sestavni deli kolesa močnejši in vzdržljivi.
Specifični sestavni deli kolesa:
Velikost kolesa – zadnje kolo velikosti 26 col in prednje 24 col.
Sedež – ergonomsko oblikovan za delovno vožnjo, nepremočljiv, horizontalno in
vertikalno nastavljiv, nuditi mora dobro in prijetno oporo pri vožnji.
Krmilo – ergonomično, komfortno-prilagojeno za pošto.
Zavore – morajo imeti trojni zavorni sistem (prednja zavora-hidravlični disk,
zadnja zavora in ročna zavora, ki preprečuje gibanje kolesa).
Teža – dovoljena celotna masa kolesa (skupna obremenitev minimalno 200 kg)
Električni motor – na električni pogon po EU EPAC regulativah: 36V , 250W
Navor – več kot 50 Nm
Največja hitrost – do 25 km/h
Asistenca pri hoji – od 0 do 6 km/h
Doseg – najmanj do 15 km
Baterija – 10Ah, Litij-ionska polimerska baterija, delovanje baterije mora vzdržati
temperaturno razliko med –10 in +45 stopinj. Stanje polnosti baterije mora biti
moč odčitati na LED prikazovalniku, ki je na ohišju baterije. Čas polnjenja baterij
je maksimalno 4 ure. Baterija mora imeti zunanjo sončno zaščito.
Zahtevana kvaliteta, uporabnost in zanesljivost koles na električni pogon:
kolo mora vzdržati vsakodnevno uporabo v vseh pogojih in ob polni obremenitvi,
pri opravljenih od 300 do 400 startih in stopih,
izrecno mora biti prilagojeno za vožnjo po mestu,
okvir kolesa mora biti uniseks – univerzalen z nizkim prestopom 450 mm z
dolžino stopalk do 200 mm in ergonomično sedišče vožnje (Interno gradivo PS
2010).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 20
kolo mora biti izdelano iz standardiziranega okvirja, ki omogoča uporabo osebam
višine od 165 cm do 195 cm in mora zagotavljati stabilnost pri parkiranju,
življenjska doba kolesa mora biti najmanj 4 leta.
3.3 Zelene tehnologije v transportu Pošte Slovenije
PS se uvršča v skupino podjetij, ki je v vozni park tovornih vozil začelo uvajati tovorna
vozila z motorji EURO 5, ki izpolnjujejo najvišje ekološke standarde. Zaradi potreb EURO
5 motorjev je Pošta Slovenije vzpostavila svoje lastno točilno mesto za aditiv (AdBlue), ki
je potreben pri teh motorjih in omogoča bistveno nižje emisije v okolje.
Dvotaktna dvokolesa zamenjujejo z dvokolesi, ki jih poganjajo štiritaktnimi motorji. To so
EURO 2 in EURO 3 motorji. V vozni park so v letu 2008 uvedli 16 LDV na utekočinjeni
naftni plin, s to prakso so nadaljevali v letu 2009, ko je v vozni park bilo uvrščenih še
dodatnih 11 tovrstnih avtomobilov.
Testirajo tudi vozila, ki jih poganjajo elektromotorji. V vozni park so leta 2009 bila
uvrščena 4 takšna kolesa.
Ekološki vozni park Pošte Slovenije v letu 2010 sestoji iz:
27 avtomobilov na utekočinjen naftni plin,
3 avtomobilov na električni pogon in
11 koles na električni pogon.
3.4 Uporaba in poraba energije električnih vozil
Različne vrste električnih vozil so primerne za različno uporabo. Najlažji električni
dvokolesniki so primerni za mestno vožnjo ali za krajše razdalje, električni avtomobili pa
za nujne daljše razdalje ali za slabo vreme (Interno gradivo PS 2010). Cena elektrike ne bo
spremljala cen nafte in bo današnje razmerje 3:1 v korist elektrike tudi v prihodnje ostalo
enako ali celo ugodnejše. Tudi narodnogospodarsko so električna vozila zelo zanimiva, saj
se z uvajanjem zmanjša uvoz nafte, denar pa se uporabi za investicije v okolju prijazne
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 21
tehnologije. Energetski izkoristki sodobnih brezkrtačnih elektromotorjev znašajo v širokem
razponu delovanja med 80 in 90%. Bencinski motorji dosegajo do 25% izkoristek energije
le pri večjih obremenitvah, npr. pri vožnji na avtocesti, kjer pa je poraba energije zaradi
velikega zračnega upora že tako velika. Glavna težava bencinskih motorjev pa je izredno
slab izkoristek v mestni vožnji, kjer v povprečju dosega le od 5 do 10%. Prav to je
področje, kjer lahko električni pogoni dobijo svojo priložnost.
Zaradi večje energijske učinkovitosti tudi obremenitev omrežja ne bo prevelika, saj bo ob
zamenjavi večjega dela voznega parka obsegala le nekaj odstotkov proizvedene energije.
Električna vozila se bodo polnila večinoma ponoči, podnevi pa bodo lahko preko
informacijske in energijske povezave celo pomagala vzdrževati zanesljivo delovanje
električnega omrežja. Prednosti klasičnih vozil so po drugi strani povezane predvsem z
visoko avtonomijo, ki jo zagotavlja v fosilnih gorivih shranjena energija ter postavljena
mreža polnilnih mest (Intervju: Ceste bodo zasedla električna in hibridna vozila 2009).
3.5 Tehnologija polnjenja električnih vozil v podjetju Pošta Slovenije
Obstajata dva načina napajanja: konduktivno napajanje (električni priključki) in induktivno
napajanje. Najbolj varčen postopek napajanja, za katerega se je PS tudi odločila, je
napajanje iz električnega omrežja. Oskrba z elektriko poteka preko običajnega električnega
omrežja.
Poleg napajanja preko električnega omrežja bi se lahko posluževali tudi alternativnih virov,
kot sta veter ali sončna energija. Kljub temu pa v mestnih predelih z ozkimi ulicami
običajno ni dovolj prostora za zadostno solarno napajanje. Zaradi dobrega navora
elektromotorjev so vozila primerna za vožnjo v mestnih okoljih.
Vzdržljivost vozil na električni pogon je lahko manjša. Električna vozila odlikujejo zelo
dobre vozne lastnosti, imajo dobre pospeške in dovolj veliko moč. Vsa električna vozila so
glede polnjenja prilagojena zahtevam uporabnikov. Klasično napajanje preko električnega
omrežja oz. preko vtičnice z napetostjo 220 V in jakostjo 16 A, omogoča napolnitev
baterije v električnih vozilih v 6 do 8 urah. Ker PS še nima svojih polnilnih mest, bi bilo
potrebno postopoma uvesti posebna polnilna mesta. Če je na voljo posebno polnilno mesto,
ki ima večjo moč kot hišna električna napeljava, bi se vozila napolnila v slabi uri.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 22
4 PONUDBA ELEKTRIČNIH VOZIL NA TRGU ZA NAMENE
DEJAVNOSTI POŠT
Zaradi njihovega pozitivnega učinkovanja na okolje, so električna vozila in hibridna
električna vozila pomemben dejavnik za izboljšanje prometa in zlasti za zdravo okolje.
Cene olja enakomerno naraščajo in posledica tega je, da narašča potreba po alternativnih
virih energije. S tem je tudi konkurenčnost oljem vse bolj in bolj realna. Električna vozila
ter hibridna električna vozila ponujajo najboljšo možnost za uporabo novih energetskih
virov. Posledica preoblikovanja je visok izkoristek teh virov. V sistemih z električnimi
pogoni ali njihovimi komponentami se viri uporabljajo z najvišjo možno učinkovitostjo.
Električna vozila najmanj onesnažujejo okolje glede na načine prevoza, ki so danes na
voljo. Lahko delujejo zelo gospodarno pri uporabi malo, ali brez naftnih goriv.
4.1 Električna vozila
Električno vozilo (EV), je vozilo z enim ali več elektromotorjev za pogon. Gibanje se
lahko zagotovi s kolesi ali propelerji, ki jih poganjajo rotacijski motorji, ali v primeru
goseničnih vozil, ki jih poganjajo linearni motorji. Strošek goriva za električni avtomobil je
ena četrtina stroška za bencin. Litij-ionske baterije razširijo obseg in najvišjo hitrost vozila.
4.1.1 Električno dostavno vozilo Ford Transit Connect
Ford Transit Connect (sl. 4.1) ima naziv »all-electric« ali popolnoma električno vozilo.
Namen tega vozila je za komercialno uporabo z redno in predvidljivo vožnjo.
Z električnim avtomobilom Ford Transit Connect se bo dalo prevoziti z enim polnjenjem
približno 130 km z 28kWh litij-ionsko baterijo. Polnilni čas dostavnega vozila naj bi bil od
6 do 8 ur. Možno pa je napajanje iz 240 ali 120 voltne postaje (Gospodarska vozila 2010).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 23
Slika 4.1: Električno vozilo Ford Transit Connect (Auto.info 2010)
Na sliki 4.2 je elektromotor Transit akumulator električnega vozila. Ford Transit Connect
je izdelan na zelo primerni platformi za lahko gospodarsko vozilo in nudi edinstveno
kombinacijo vozne dinamike, veliko kapaciteto tovornega prostora, dostopnost in ima
nizke stroške vzdrževanja. Uspešen model je hkrati odlično izhodišče za elektrifikacijo.
Slika 4.2: Elektromotor Transit akumulator EV (Auto.info 2010)
Uporabniki lahkih gospodarskih vozil pogosto potujejo na enaki krajši relaciji, relacijah s
pogostimi ustavljanji, se dobro znajdejo v mestnem in primestnem prometu. S Transit
Connectom Electric bo PS pridobila na ekonomičnosti v prometnih urbanih centrih. Vsa
vozila se po zaključku delovnega dne vrnejo v bazo, kjer se čez noč napolnijo
(Gospodarska vozila 2010).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 24
Dolg in širok tovorni prostor z ravnimi stranicami omogoča izjemen izkoristek. Velik in
prilagodljiv tovorni prostor je primeren za prevoz najrazličnejših tovorov, na primer
poštnih paketov, delovnega materiala ali orodja. Zadnja dvokrilna vrata se odpirajo široko,
kar zagotavlja preprost dostop, širina med zadnjima blatnikoma pa zagotavlja dovolj
prostora za dve euro paleti.
Transit Connect ima drsna bočna vrata na levi ali na obeh straneh vozila, kar zagotavlja
preprost dostop do vsakega kotička tovornega prostora in preprečuje poškodbe vozila ali
okolice pri raztovarjanju v ožjih prostorih. Električno vozilo ponuja bistveno manjše
stroške vzdrževanja in obratovanja na daljše razdalje (Gospodarska vozila 2010).
4.1.2 Električno dostavno vozilo Renault Kangoo Express Z.E.
Kangoo Express je rešitev za podjetja, ki so okoljsko osveščena. Je tiho tovorno vozilo
brez emisij (sl. 4.3), ki ga je preprosto voziti. Se čudovito vključi v vozni park vozil, ki so
prijazna do okolja.
Slika 4.3: Električno vozilo Kangoo Express Z.E. (Vozila z nič izpusti 2010)
Kangoo je idealen pri delu poklicnih uporabnikov. Izdelan je na osnovi modela Renault
Kangoo, njegove posebne predelave pa omogočajo lažje nakladanje in prevoz blaga ali
opreme.
Z enim polnjenjem (sl. 4.4) vozilo doseže razdaljo 160 km. Največja hitrost vozila je 130
km/h. Navadno polnjenje traja od 6 do 8 ur za popolno napolnjenost akumulatorja. Polni se
ponoči, ko je vozilo parkirano na zasebnem parkirišču, ali med delavniki na skupnih
parkiriščih. Polni se preko električnega omrežja. Obstaja tudi hitro polnjenje, ki traja od 20
do 30 minut za polnjenje akumulatorja 20 kWh. Za hitro polnjenje tega vozila bodo
narejene polnilne postaje, ki bodo nameščene v bližini naselij, pisarn in nakupovalnih
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 25
središč. Pri tem vozilu obstaja še tretje polnjenje, ki se imenuje Quickdrop. To je vrsta
polnjenja z zamenjavo akumulatorja. Za zamenjavo akumulatorja je potrebno samo 3
minute. Polni se lahko na cesti ali avtocesti za polnjenje do popolnega dosega med daljšim
potovanjem. Polni se na postaji Quickdrop, ki bo omogočala samodejno prepoznavanje
vozila, kar bo uporabnikom tega vozila poenostavilo celoten postopek.
Slika 4.4: Polnjenje Renault Kangoo Express Z.E. (Vozila z nič izpusti 2010)
Renault Kangoo Express Z.E. ima 44-kilovatni elektromotor, ki ponuja 226 Nm (Nm -
newton meter) navora v povezavi z litij-ionskimi baterijami. Poraba energije je minimalna,
predvsem zaradi pozornosti, ki so jo snovalci namenili celotnemu projektu in
optimiziranim energetskim rešitvam. Dolžina tega vozila je 3,95 m in višina vozila znaša
1,85 m. Renault je popolnoma okreten in ima manevrske sposobnosti tako v mestu kot
izven mesta (Vozila z nič izpusti 2010).
Tovorni prostor Kangoo-ja vsebuje:
osvetlitev tovornega prostora,
mrežasto pregrado,
tovorni prostor s pločevinastim podom,
pod z gumirano preprogo (enostavno za vzdrževanje in zaščito karoserije),
stransko obloženi tovorni prostor,
šest pritrdilnih sponk na podu, kar omogoča trdno pritrditev tovora,
pritrdilne sponke na stranice in
kljukice za obleke.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 26
Glede natovarjanja in raztovarjanja je vse zasnovano tako, da se prihrani čas in energija.
Vozilo vsebuje mrežasto pregrado (sl. 4.5), ki omogoča popolnoma varen prevoz vseh vrst
tovora. V vozilo se lahko naloži ena euro paleta (štirje vhodi, dimenzija palete: 800 x 1.200
mm, nosilnost 1.500 kg), saj je tovorni prostor dolžine 173 cm.
Slika 4.5: Mrežasta pregrada vozila Renault Kangoo Express (Vozila z nič izpusti 2010)
Merilnik, ki kaže raven napolnjenosti baterije, je nameščen ob merilniku hitrosti. Poseben
merilnik »ekonometer« vozniku kaže raven porabe energije, ki jo podkrepijo barvne
oznake vrednosti: svetlo modra označuje »normalno« porabo energije, temno modra
optimalno delovanje, rdeča pa veliko porabo energije, ki bo tudi vplivala na doseg vozila.
Potovalni računalnik je prilagojen električnemu pogonu vozila in kaže preostali doseg in
preostanek kWh (kilovatna ura) ter povprečno in trenutno porabo energije (Vozila z nič
izpusti 2010).
4.1.3 Električno vozilo Fiat Fiorino
Fiorino (sl. 4.6) združuje zmogljivost, vodljivost in udobje avtomobila z zmogljivostjo
tovornega prostora in enostavnim nakladanjem, čemur se pridružujeta še zanesljivost in
vrednost glede na ceno.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 27
Slika 4.6: Električni dostavnik Fiat Fiorino (Comercial Vehicles 2010)
Dolžina tega vozila je 3,86 m, višina 1,72 m in širina 1,71 m, kar mu omogoča brezskrbno
vožnjo po mestnih središčih, saj tudi obračalni krog znaša le 9,95 metra. Prostornina
tovornega prostora je 2,5 m³ (z zloženim sovoznikovim sedežem 2,8 m³), notranja dolžina
je več kot 1,5 m (ob zloženem sovoznikovem sedežu skoraj 2,5 m). Nosilnost je do 610 kg
(vključno z voznikom), zato je Fiorino revolucionarno vozilo v prodajnem razredu
majhnih dostavnih vozil. Nakladanje in razkladanje lajšajo zelo nizek nakladalni prag (527
mm) in velika drsna stranska ter dvokrilna zadnja vrata. Za popolnoma varno prevažanje
blaga ima šest močnih in uporabnih prstanov za pričvrstitev. Fiorino ima v serijski
(deželni) opremi dvokrilno mrežasto pregrado, ki voznika varuje pred morebitnimi vdori
tovora v potniški del, hkrati pa omogoča še dodatno povečanje tovornega prostora. Je
unikatno vozilo v svojem segmentu, ustvarjeno za uporabnike, ki potrebujejo majhen
dostavnik z nizkimi stroški vzdrževanja, okreten v prometu ter priročen pri parkiranju.
Novi električni Fiorino je popoln za dostave in transport v mestih. Razvili so ga pri Micro-
Vett, poganja ga trifazni asinhronski agregat z močjo 15/30 kW, ki omogoča pospešek od 0
do 50 km/h v sedmih sekundah in dosega hitrosti 80 km/h in več.
Vozna učinkovitost je več kot sprejemljiva (polno obremenjen lahko premaguje strmine z
20 % naklonom), kar potrjuje dejstvo, da je električni pogon za vožnjo po mestih ustrezna
alternativa, še posebej, če je le-ta kombiniran z avtomatskim menjalnikom, ki omogoča
manj stresno vožnjo tudi v prometnih konicah (Comercial Vehicles 2010). Litijeve baterije
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 28
zagotavljajo avtonomijo 100 km in več po standardu ECE 101 za mestno vožnjo. Baterije
je mogoče na omrežju s 3 kW priključkom napolniti v 6 do 8 urah (v primeru priključka z
9 kW, polnjenje traja le 3 ure). Z enim polnjenjem vozilo doseže razdaljo 100 km. Fiorino
je gospodaren in ne onesnažuje okolja, je namenjen vožnji po velikih in majhnih mestih.
Navzven kompakten, znotraj prostoren, saj je tovorna površina presenetljivo velika
(Comercial Vehicles 2010).
4.2 Električna kolesa
Kolo je v svetovnem merilu najširše uporabljeno prevozno sredstvo, saj za nizko ceno na
enostaven, prijeten in zdravju koristen način omogoča prevoz na krajše razdalje. Še širšo
uporabo v urbanih okoljih zavira nepraktičnost prevoza večje količine prtljage, fizični
napor, relativno nizka potovalna hitrost, pogostost kraj, odvisnost uporabe od vremenskih
razmer ter ponekod tudi neurejena infrastruktura kolesarskih stez. Električni pogon za kolo
je enostaven, saj zahteva le okoli 200 W moči, nekaj več kot 100 Wh energije in do 50 Nm
navora, kar lahko dosežemo že s preizkušenimi in uveljavljenimi komponentami.
Električno kolo je sicer nekoliko težje od klasičnega, vendar omogoča manj naporno in
nekoliko hitrejšo vožnjo. Z uporabo sodobnih akumulatorjev in brez krtačnih motorjev
bodo električna kolesa postala še bolj zanimiva za širšo uporabo, ne bodo pa nadomestila
večjih vozil.
4.2.1 Kalkhoff Pedelec Agattu XXL Center
Proizvajalec Kalkhoff Pedelec Agattu XXL (sl. 4.7) je Kalkhoff Nemčija. Pogon
električnega motorja je povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa, brez pedaliranja tudi
električnega pogona ni. S Pedelecom se vozite kot bi imeli stalno veter v hrbet, zlahka
obvladuje tudi strmine (Welcome to Kalkhoff Electric bicycle reviews 2010).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 29
Slika 4.7: Električno kolo Kalkhoff Pedelec Agattu XXL (Welcome to Kalkhoff Electric
bicycle reviews 2010)
V Pedelecu poganja Panasonicov motor s pripadajočo baterijo in elektroniko.
Panasonicova tehnologija slovi kot najboljša na tržišču: motor brez krtačk deluje neslišno,
litij-ionska baterija omogoča doseg 50 km, v idealnih razmerah celo do 80 km. Centralna
namestitev pomeni nizko težišče in s tem dobre vozne lastnosti, podaljšana medosna
razdalja zagotavlja udobje in stabilnost pri večjih hitrostih. Košare za pošto se pritrdijo
tako spredaj kot zadaj z dimenzijami, ki ji pošta potrebuje (Welcome to Kalkhoff Electric
bicycle reviews 2010).
Motor zmore 250 W in električno podporo 25 km/h, s krmilno enoto lahko izberemo 50,
100 ali 130% podporo, seveda pa se s Pedelecom lahko vozimo tudi brez električnega
pogona, saj je skupna teža še vedno zmernih 25 kg. Ostale tehnične karakteristike kolesa:
baterija – 26 V,
zmogljivost litijske baterije – 10 Ah,
teža baterije: 2,5 kg in
čas polnjenja – do 5 ur.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 30
4.2.2 Električno mestno trikolo 250W EMK-03
Električno trikolo s pogonom v samem kolesu. Tako so zmanjšane izgube zaradi
mehanskih prenosov, kar omogoča daljši domet, večji izkoristek, daljšo življenjsko dobo
(Električno mestno trikolo 2010).. Tehnični podatki električnega kolesa 250W EMK-03
(sl. 4.8):
motor – 250 W v prednjem kolesu,
baterija – 36 V,
zmogljivost litijske baterije – 10 Ah,
pomoč s pedali,
največja obremenitev 100 kg,
največja hitrost do 20 km/h,
domet 30 km,
obseg kolesa – 20 col kolesa spredaj, 16 col kolesa zadaj,
košarica spredaj in zadaj,
polni se približno 4 ure
Slika 4.8: Električno mestno trikolo 250W EMK-03 (Električno mestno trikolo 2010)
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 31
4.3 Električni skuterji
Motorna kolesa z majhnimi kolesi oz. skuterji, so predvsem v Aziji zelo uveljavljena
prevozna sredstva, ki uporabnikom omogočajo hiter prevoz v urbanih okoljih in enostavno
parkiranje. Pri mnogih lastnostih presegajo avtomobile, njihova glavna pomanjkljivost pa
je v strožjih zahtevah za obvladovanje (vožnjo) vozila, slabši varnosti in odvisnosti
uporabe od vremenskih pogojev.
4.3.1 Električni skuter 1500W ES-01
Električni skuter (sl. 4.9) s pogonom v samem kolesu. Zmanjšane so izgube zaradi
mehanskih prenosov, kar omogoča daljši domet, večji izkoristek, daljšo življenjsko dobo
(Električni skuter 2010). Tehnični podatki skuterja:
motor – 48 V,
moč motorja – 1500 W,
baterija – 48 V,
zmogljivost baterije – 33 Ah,
največja obremenitev – 150 kg,
največja hitrost – 45 km/h,
domet – 60 km,
zavore – diski spredaj, boben zadaj,
dodan kovček s ključavnico ter
teža 90 kg brez baterij.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 32
Slika 4.9: Električni skuter 1500W ES-01 (Električni skuter 2010)
4.3.2 Električni mini skuter Yamaha EC-03
Električni skuter Yamaha je okolju prijazen in zmore pri optimalni temperaturi zraka 25
°C. Potovalna hitrost skuterja Yamahe (sl. 4.10) je 30 km/h. Avtonomija skuterja je 43 km
ter je tako namenjen rabi v mestnem okolju. Za napajanje 1,4-kilovatnega elektromotorja
skrbi 50-voltna litij-ionska baterija iz Sanya, ki se polni na klasičnem hišnem električnem
omrežju približno 6 ur. Polnilni adapter ni potreben, saj je celoten sistem integriran v zadek
skuterja, kar pomeni, da se lahko polnjenje opravi kjerkoli, kjer je omogočen dostop do
električne vtičnice. Zgolj s tem, da se priklopi priložen električni kabel. Poraba energije je,
poleg števila prevoženih kilometrov, odvisna tudi od ostalih razmer na cesti. Poleg okolju
prijaznega delovanja, naj bi bili ena glavnih prednosti električnega skuterja, predvsem
izredno nizki stroški uporabe (Yamaha Releases Electric Scooter 2010).
Slika 4.10: Električni skuter Yamaha EC-03 (Yamaha Releases Electric Scooter 2010)
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 33
Tehta namreč le 56 kg. Nizka masa, 1,7 m obračalnega radija in skromne dimenzije (1.565
mm × 600 mm × 990 mm), omogočajo zgledne vozne lastnosti, dobro stabilnost in
predvsem nujno potrebno okretnost (Yamaha Releases Electric Scooter 2010).
4.4 Hibridna električna vozila (HEV)
Hibridne avtomobile poganja kombinacija elektromotorja in motorja z notranjim
izgorevanjem. Za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov, so tako s finančnega vidika
vseeno primerni. Hibridno vozilo s štirikolesnim pogonom, eno os poganja motor z
notranjim izgorevanjem, drugo pa električni pogon. Pri menjalniku ni potrebno dodati
navora, kontrolni sistem tega tipa hibrida pa je preprost. Zaradi dobrega navora
elektromotorjev so vozila primerna za vožnjo v mestnih in ruralnih okoljih. Vzdržljivost
vozil na izključno električni pogon je lahko manjša. Poleg tega je pri nizkih temperaturah
kapaciteta neogretih akumulatorjev bistveno nižja (odvisno od tipa akumulatorja).
Obstajajo trije pogonski sistemi hibridnih električnih vozil:
klasični sistem, pri katerem ni mehanske povezave med motorjem z notranjim
izgorevanjem in kolesi,
vzporedni sistem, pri katerem vozilo poganjata elektromotor in motor z
notranjim izgorevanjem in
zaporedni sistem, pri katerem delujoči motor z notranjim izgorevanjem polni
baterije preko generatorja.
Klasični sistem je primeren izključno za t.i. stop&go pogoje, torej npr. v počasi se
premikajoči koloni, neprimeren pa je za premagovanje daljših razdalj. Vzporedni hibridni
sistem deluje s pomočjo zapletenih kontrolnih mehanizmov, poraba energije ob polni
obremenitvi vozila pa je bolj učinkovita. Slabšo vlečno moč klasičnega sistema in majhno
zalogo energije bolj težko skrijemo za svetlečo oznako hibridnega vozila, lahko prav tako
opazimo, da so vzporedni hibridni sistemi samo izboljšani sistemi "stop&go" tehnologije,
ne ponujajo pa možnosti vožnje na izključno električni pogon. Korak naprej v razvoju
predstavljajo hibridna vozila "plug-in" tehnologij, ki omogočajo daljšo uporabo izključno
električnega pogona.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 34
Zelo preprost, a neučinkovit sistem je štirikolesni pogon, pri katerem eno os poganja motor
z notranjim izgorevanjem, drugo pa električni pogon. Moč vozila začutimo z zamikom, kar
je pripisati »flegmatičnosti« motorja z notranjim izgorevanjem (razlog: učinkovitost) in
kontrolnemu sistemu (Sustainable Green Fleets 2010).
4.4.1 Hibridno električno dizel Mercedes-Benz Sprinter
Mercedes-Benz Sprinter (sl. 4.11) je lahko dostavno vozilo in je namenjeno predvsem
podjetjem, ki niso zasebni uporabniki.
V hibridnem pogonu Sprinterja (z ali brez ponovnega polnjenja) je električni motor
integriran v pogonski sklop med menjalnikom in sklopko. Svojo energijo pridobi iz nikelj-
kovinsko hidridne baterije, ki se nenehno napaja, ko na potezo, ki deluje kot generator in
uporabo energije, proizvedene pri zaviranju ali na naklonih spusta (okrevanja).
Slika 4.11: Električno hibridno-dizel vozilo Mercedes-Benz Sprinter (Hanlon 2010)
Medosna razdalja vozila je 355 cm. Nakladalna zmogljivost vozila je 1.500 kg. Dimenzije
tovornega prostora so:
dolžina 335 cm,
širina 172 cm in
višina 186 cm.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 35
Plug-in pomeni, da je vozilo opremljeno z vtičnico, ki omogoča ponovno polnjenje
akumulatorja tudi, ko motor ne teče, na primer ponoči. Kombi na hibridni pogon ne
proizvaja emisij in vožnja z njim je mirna. Sprinter ima plug-in hibridni pogon s 70 kW
električnim motorjem. Sprinter ima motor, ki je razdeljen na dva pogona. Z notranjim
izgorevanjem motorja in električnim motorjem ter sta postavljena vzporedno.
Sprinter ima električni motor z močjo 70 kW v kombinaciji z konvencionalnim dizelskim
motorjem. Potrebno energijo pridobi iz nikelj-kovinske hidridne baterije (NiMH) s
kapaciteto 14 kWh. Z izključno električnim pogonom se omogoči razdalja do 30 km.
Baterija se napaja iz električnega omrežja oskrbljenega z električno energijo. Čas polnjenja
baterije je približno 6 ur. Energija pri zaviranju se uporablja za polnjenje akumulatorja
(Hanlon 2010).
4.4.2 Hibridno električno kolo Eneloop
Pionir v razvoju o hibridnih električnih sestavnih delov koles je proizvajalec Sanyo.
Eneloop je hibridno električno kolo (Eneloop bike 2010).
Prednosti e-kolesa:
ima minimalne obratovalne stroške,
visoki izkoristek je pomenljiv za udobje ter
hibridno električno kolo je bolj uporabno kot navadno kolo.
Kolo Eneloop (sl. 4.12) vsebuje nikelj-metal-hidridno (Ni-MH) in litij-ionsko baterijo, ki je
lažja v teži in daje več kilometrine na eno polnjenje kolesa.
Slika 4.12: Električno hibridno kolo Eneloop (Eneloop bike 2010)
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 36
Eneloop kolo se lahko napolni na tri načine. Zavorno polnilni sistem je tak, da se s
pritiskom na zadnjo zavoro preko vzvoda transformira motor v generator in to je
sposobnost polnjenja baterije. Kadarkoli so zavore uporabljene, se ustvarja energija. Pri
Auto Mode načinu polnjenja se kolo med vožnjo samodejno prilagodi na okoljske razmere,
pa naj gre za ravno površino, navkreber ali navzdol po hribu. Auto Mode sistem omogoča
pospešeno vožnjo. Power-up način polnjenja nudi udobno vožnjo z močno asistenco.
Zaradi vgrajenega načina Power-up polnilnika se pri kolesu zviša izhodna moč motorja. S
tem se omogoči udobna vožnja navkreber z zelo malo porabljene energije pri pedaliranju.
Polnjenje Loop je način polnjenja med vožnjo. Loop polnjenje je močna funkcija
generatorja, kjer energija kroži bolj učinkovito. Baterija se polni med vožnjo s kolesom
(Eneloop bike 2010).
Tehnične karakteristike kolesa so:
baterija – Litij-ionska,
moč baterije – 25 V,
zmogljivost baterije – 5,7 Ah,
motor – brezkrtačni z močjo 250 W,
prenos moči – notranja s 3-hitrostmi,
čas polnjenja – 3 ure in 30 minut,
poraba električne energije polnilnika – 67 W,
polnilnik baterije – preko vtičnice. 120 V, 60 Hz, enofazna ter
velikost pnevmatik – 26 x 1-3/8''.
4.4.3 Hibridno električno-bencinski skuter Eko ET-120
Eko ET-120 je revolucionarni električno-bencinski hibridni skuter, opremljen z bencinskim
motorjem (70 konjev). Hibridno območje dosega za 120 km/ltr kot v primerjavi
normalnega dosega, ki znaša 40 km/ltr. Motor ima navor in moč enakovredno (120 konjev)
bencinskemu motorju.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 37
Največja hitrost Eko ET-120 električno-bencinskega hibridnega skuterja je 65 km/h. Ko je
skuter (sl. 4.13) vključen na hibridni pogon se akumulator avtomatsko polni med vožnjo in
ga ni potrebno posebej polniti (Newtechnology 2010).
Slika 4.13: Električno-bencinski hibridni skuter Eko ET-120 (Newtechnology 2010)
4.5 Polnilna infrastruktura električnih vozil v Sloveniji
Polnilna infrastruktura se lahko razvije neodvisno, v okviru trgovanja z električno energijo
ali kot del distribucijskega omrežja. Ni pa vezana na tranzitne poti, kot je na primer vezan
razvoj polnilnic z avtoplinom.
Ena od strategij je postavljanje polnilnic na mesta (sl. 4.14), kjer so vozila parkirana, saj
polnjenje traja več ur. V Sloveniji imamo šest polnilnih mest za električna vozila. Javna
polnilna mesta so v:
Ljubljana- Grad Kodeljevo,
Maribor- Kavarna Italcrem,
Kranj- Labore,
Bohinj- Park Hotel,
Celje- Hotel Štorman ter
Logarska Dolina.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 38
Postavitev polnilnih mest je priporočljiva ob večjih trgovskih središčih, garažnih hišah in
javnih parkirnih mestih.
Prvo polnilno mesto je podjetje Etrel aprila letos postavilo pred ploščad restavracije na
Gradu Kodeljevo. V juliju pa je prvo polnilno mesto dobil tudi Maribor, tam je postavljena
pred kavarno Italcrem, ki se nahaja na naslovu Belokranjska ulica 12b (Budal 2009).
Slika 4.14: Polnilno mesto za električna vozila (Budal 2009)
Načini polnjenja električnih vozil so:
normalno polnjenje s standardno 230 V vtičnico pri toku 10 oziroma 16 A traja do
8 ur,
hitrejše je polnjenje s tipsko vtičnico pri 400 V in 36 A, ki traja do pol ure ter
zamenjava praznega akumulatorja s polnim, kar traja 3 minute.
Da bi poenotili sisteme za polnjenje električnih avtomobilov v Evropi poteka proces
standardizacije opreme (Budal 2009). Glavne zahteve so:
da je vtičnica enotna po vsem svetu in skladna z eno in tri faznim sistemom,
omogoča polnjenje z napetostjo do 500 V in 63 A pri treh fazah ali 70 A pri eni,
da je robustna in omogoča uporabo na prostem in je poceni,
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 39
omogoča več stopenj zaščite, zaklepanje, preprečevanje kraje in varnost
uporabnika,
ne nazadnje pa naj omogoča podatkovno povezavo med vozilom in električnim
omrežjem.
Sistem plug-in za električno hibridna vozila začne delovati, ko zmanjka električne energije
v vozilu, tako pogon prevzame bencinski ali dizelski motor, litij-ionske baterije pa je prek
hišne električne vtičnice ali javne polnilne postaje moč napolniti v 90 minutah (Budal
2009).
4.6 Razvoj električnih vozil in polnilne infrastrukture
Prva električna vozila so se na cestah pojavila ob koncu 19. stoletja, in kljub temu da je
takrat kazalo, da bodo postala standardno cestno prevozno sredstvo, so jih spodrinila vozila
z motorji z notranjim zgorevanjem. »Kolizija gospodarske recesije, labilnih cen nafte,
prekomernih emisij TGP ter relativno visoke stopnje informacijskih ter drugih tehnologij,
pa jih je ponovno postavila v ospredje«, pravi Miha Levstek direktor Etrela.
Razvoj električnih vozil je v preteklih dveh letih doživel pravi razcvet. Tovrstna vozila so
ne samo »zelena«, temveč tudi zelo hitra. V kateri smeri se bodo razvijala električna
vozila, bo pokazal razvoj, ki bo temeljil na tehničnih in cenovnih možnostih tehnologije na
eni ter potrebah in pričakovanjih uporabnikov vozil na drugi strani. Zagotovo pa bo v
nadaljnje razmišljanje in razvoj električnih vozil in s tem povezano polnjenje potrebno
vključevati distribucijska podjetja, ki imajo dolgoletne izkušnje, predvsem pa znanje na
področju distribucije električne energije (Polnilna mesta v Sloveniji 2010).
4.6.1 Proizvodnja električnih vozil
Evropska elektro in avtomobilska industrija je usmerjena predvsem v proizvodnjo
posameznih komponent za večje zahodne in Japonske kupce. Trenutno tudi tehnološki nivo
in stopnja zanesljivosti ter kvalitete proizvodnje omogoča sodelovanje z zahtevnejšimi
strankami, partnerji, ki se sicer postopoma selijo v cenejšo Azijo. V bližnji prihodnosti
lahko zaradi hitrega razvoja Kitajske in Indije pričakujemo, da bo imela evropska
elektroindustrija ter industrija vozil vse več težav pri konkuriranju na globalnem trgu. Po
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 40
drugi strani pa se z razvojem Azije ta trg odpira tudi za evropske proizvajalce (Lampič
2010).
Slovenija ima vse možnosti, da na področju razvoja, proizvodnje in prodaje električnih
vozil uspe v globalnem vidiku. Združitev raziskovalnega znanja, inovacij in kvalitete
industrije lahko omogoči zasnovo, izdelavo in prodajo električnih vozil, ki bi bili primerni
za globalni trg.
4.6.2 Vključitev Elektro industrije v razvoj-proizvodnjo električnih vozil
Francoska energetska družba (EDF) upravlja že kar s 1.500 električnimi vozili. Ponaša se z
bogatim tehnološkim znanjem s področja hranilnikov el. energije, polnilne infrastrukture
ter navsezadnje tudi z uvajanjem novih poskusnih vozil. S ciljem uveljavitve električnih
vozil kot življenjsko pomembno in atraktivno transportno rešitev za potrošnika, je EDF
podpisal sporazum z družbo Renault. Skupaj z zavezništvom Renault-Nissan namerava
razviti komercialni projekt o postavitvi polnilne infrastrukture za električna vozila, ki naj
bi omogočila potrošniku transport brez emisij že v letu 2011 (Foratom-Novice 2010).
4.6.3 Zveza Renault-Nissan
Renault-Nissan razvija celovito paleto povsem električnih pogonskih sklopov, ki bo
pokrila razpon moči od 50 do 100 kW (70 do 140 km). Namenjeni bodo vsem vrstam
vozil, od mestnih in družinskih avtomobilov do malih in večjih dostavnikov. Prvi povsem
električni pogonski sklopi bodo v letu 2011 na voljo v klasični (triprostorski) limuzini in v
dostavniku tipa Kangoo (AMD Avtoin 2010).
4.6.4 Električna vozila z gorivom
Daimler AG je objavil, da so vodilni proizvajalci vozil v tehnologiji gorivnih celic -
Daimler AG, Ford Motor Company, General Motors Corporation/Opel, Honda Motor
Company, Hyundai Motor Company, Kia Motors Corporation, skupina Renault SA in
Nissan Motor Corporation ter Toyota Motor Corporation – s podpisom okvirnega
dogovora dali skupno izjavo o razvoju in tržnem uvajanju električnih vozil z gorivnimi
celicami.
Da bi zagotovili uspešno tržno uvajanje električnih vozil z gorivnimi celicami, je treba
zgraditi dovolj gosto vodikovo infrastrukturo. Omrežje mora biti pripravljeno do leta 2015
in mora od mestnih predelov prek koridorjev pokrivati široka območja. Podpisniki
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 41
okvirnega sporazuma močno podpirajo zamisel o postavitvi vodikove infrastrukture v
Evropi, ki bi se začela v Nemčiji. Prav tako razmišljajo o sočasnem razvijanju podobnih
konceptov za tržni prodor vodikove infrastrukture na druga svetovna območja, kot so
ZDA, Japonska in Koreja kot naslednja izhodišča njenega širjenja (Auto.info 2010).
4.6.5 Električna in hibridna vozila
Tuje študije, ki se ukvarjajo s to tematiko, kažejo, da bo leta 2020 električne pogone imelo
od 25 do 60% novih prodanih vozil. Hibridov naj bi bilo od 20 do 50%, akumulatorskih
električnih vozil od 0,5 do 20%, vozil na vodik pa od 0,1 do 20%. Gre torej za zelo velik
razpon ocen. Le pri hibridih, ki so na trgu že ustaljeni, so napovedi relativno podrobne.
Leta 2030 naj bi bili skoraj vsi pogoni elektrificirani. Hibridov naj bi bilo od 20 do 100%,
akumulatorskih vozil od 2 do 30%, vozil na vodik pa od 3 do 40%. Direktor podjetja
Elaphe Gorazd Lampič ocenjuje, da bo leta 2020 tržni delež hibridov približno 25%,
akumulatorskih vozil 15% in vozil na vodik 2%.
Za daljše relacijske vožnje lahko še naprej pričakujemo prodor hibridnih vozil, ki imajo
veliko zalogo energije shranjene v tekočih ogljikovodikih. Električna vozila pa se bodo
zaradi svoje čistosti uveljavila predvsem v mestnih središčih (Intervju: Ceste bodo zasedla
električna in hibridna vozila 2010).
4.6.6 Polnjenje električnih vozil med vožnjo
S pomočjo posebnih celic na površju ceste, je mogoče električno energijo brezžično
»dostaviti« vozilu, ki se po tistem voznem pasu vozi. Tako lahko med vožnjo polnimo
električni avtomobil.
Avtonomija je pri vozilih na električni pogon ena največjih težav. Popolnoma izpraznjena
baterija namreč vseeno pomeni, da vozilo vsaj eno uro ne bo v uporabi. Vsaj toliko časa
ne, da se baterije zopet ne napolnijo do neke mere. Nova bodoča rešitev vse te težave
zavrača, njeno bistvo je namreč polnjenje baterij kar med vožnjo.
S pomočjo elektromagnetne indukcije bi bilo mogoče vozilo polniti kar med vožnjo (sl.
4.15). V tleh enega voznega pasu bi bile na površju asfalta nameščene enote, preko katerih
bi se brezžično, brez neposrednega stika z vozilom, baterije v njem lahko polnile. Ko bi
bile dovolj napolnjene, bi voznik samo zamenjal vozni pas in z nekoliko višjo hitrostjo
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 42
odpeljal naprej. Avtonomija bi bila torej neomejena, za polnjenje se sploh nikoli ne bi bilo
potrebno ustaviti (Polnjenje električnih vozil med vožnjo 2010).
Slika 4.15: Polnjenje vozila med vožnjo (Polnjenje električnih vozil med vožnjo 2010)
V osnovi gre za brezžično pošiljanje električne energije med ponudnikom in porabnikom.
Zadeva deluje samo med elementi z enako frekvenco, zato bojazni, da bi elektrika »ušla«
ni. Prav tako ni strahu, da bi prišlo do električnega udara, saj se električna energija
spremeni v magnetno sevanje (zelo podobno sevanju Zemlje in je prav tako neškodljivo)
ter potem v vozilu nazaj v elektriko. Delovanje ni nikakršna težava, vgradnja takšnih
kretnic oz. enot pa je izjemno velik poseg v infrastrukturo oz.projekt, ki ga ni mogoče
uresničiti v kratkem času, tudi če bi se omejili le na avtoceste, ki so namenjene daljšim
potem (Polnjenje električnih vozil med vožnjo 2010).
4.6.7 Brezžična polnilna postaja za vozila - Plugless Power
Pri družbi Evatran so se odločili razviti polnilno postajo za avtomobile, ki deluje brez žic.
Plugless Power charging station (sl. 4.16), kot so jo poimenovali uporablja
elektromagnetno indukcijo za prenos električne energije. Tako je potrebno na tla namestiti
induktor in vozilo. Polnjenje ima zaradi prenosa brez žice 10% izgube, a je polnjenje enako
hitro kot pri žičnem (Plugless Power 2010).
Slika 4.16: Brezžično polnjenje vozila – postaja Plugless Power (Plugless Power 2010)
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 43
5 ZAKONODAJA S PODROČJA EKOLOŠKIH MOTORNIH VOZIL
5.1 Kjotski protokol
Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je namenjen zmanjševanju onesnaževanja
okolja s TGP. Okvirna konvencija za preprečevanje podnebnih sprememb je nastala pred
trinajstimi leti, Kjotski protokol pa ji je bil dodan pred približno osmimi leti.
Kjotski protokol je bil sprejet 11. decembra leta 1997, veljati pa je začel 16. februarja. Do
začetka leta 2009 je protokol ratificiralo 183 držav in EU. To pomeni, da je 37 razvitih
držav in EU-15 (15 držav članic v času podpisa protokola) zavezanih k doseganju kjotskih
ciljev. Samo ena velika država, ki je podpisala pogodbo, je potem ni ratificirala: ZDA.
Emisije držav, ki so sporazum ratificirale, predstavljajo 61% globalnih emisij. Obdobje od
leta 2008 do leta 2012 je določeno kot prvo ciljno obdobje, v katerem bodo države, ki so
protokol ratificirale, skušale emisije zmanjšati za najmanj 5% v primerjavi z letom 1990.
Slovenija se je z ratifikacijo Kjotskega protokola leta 2002 obvezala k 8% zmanjšanju
emisij TGP v prvem ciljnem obdobju od leta 2008 do leta 2012 glede na emisije v baznem
letu 1986.
Prvi programski dokument na področju zmanjševanja emisij TPG v Sloveniji je Strategija
s kratkoročnim akcijskim načrtom zmanjševanja emisij TGP, sprejeta novembra leta 2000.
Strategija določa cilje in osnovna izhodišča zmanjševanja emisij TGP. V njej je navedenih
več kot 120 ukrepov za zmanjšanje emisij, časovna dinamika izvajanja pa ni bila določena
(Koler 2009).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 44
5.2 Zakonodaja v EU
5.2.1 Zelena knjiga – K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo
Zelena knjiga z naslovom K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo, ugotavlja,
da EU postaja vse bolj odvisna od zunanjih virov energije in da njena odvisnost lahko
naraste do 70% v 20 do 30 letih (v primerjavi s trenutno 50% odvisnostjo). Zato poudarja
potrebo, da se politika ponudbe uravnava z jasnim ukrepanjem pri politiki povpraševanja
ter poziva k dejanski spremembi obnašanja porabnikov zato, da se povpraševanje usmeri k
porabi, ki bo bolj gospodarna, učinkovita in okolju prijazna. To velja zlasti na področju
prometa in stavb, ter da se pri oskrbi z energijo da prednost razvoju novih in obnovljivih
virov, da bi se odzvali na izzive globalnega segrevanja.
Evropski parlament je v svoji resoluciji v zvezi z Zeleno knjigo – K evropski strategiji za
zanesljivost oskrbe z energijo, opredelil učinkovito rabo energije in varčevanje z energijo
kot prvo prednostno nalogo. Pozval je k spodbujanju »inteligentnega« pristopa k rabi
energije, ki bo Evropo popeljal do energetsko najbolj učinkovitega gospodarstva na svetu.
Energija, ki se trenutno uporablja v prometu, je skoraj vsa proizvedena iz nafte. Trenutne
rezerve nafte so seveda omejene in se nahajajo le na nekaterih območjih sveta. Iz tega
razloga mora EU nujno razviti lastno strategijo oskrbe z energijo v prihodnosti, ki ne bo
temeljila zgolj na oskrbi z nafto. Nekatere rešitve so bile predlagane v Zeleni knjigi - K
evropski strategiji za zagotovitev oskrbe z energijo. Strategija je med drugim pozvala
države članice k nadomestitvi 20% konvencionalnih goriv z alternativnimi, okolju
neškodljivih goriv (Evropska unija v svetu in meje Evropske unije 2010).
5.2.2 Smernice trajnostnega razvoja na področju onesnaževanja okolja
Številne možne ključne ukrepe, ki bi pospešili zmanjševanje emisij TGP in prispevali k
boljši energetski učinkovitosti, predlaga Zelena knjiga o energetski učinkovitosti. Nekateri
ključni ukrepi, ki jih predlaga Zelena knjiga:
Vzpostavitev letnih akcijskih načrtov energetske učinkovitosti na nacionalni ravni.
Takšni načrti lahko opredeljujejo ukrepe, ki naj se sprejmejo na nacionalni,
regionalni in lokalni ravni in nato spremljajo njihovo uspešnost tako v smislu
izboljšanja energetske učinkovitosti kot stroškovne učinkovitosti.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 45
Dati državljanom boljše informacije, npr. z bolj ciljno usmerjenimi promocijskimi
kampanjami in boljšim označevanjem izdelkov.
Izboljšanje obdavčevanja z namenom, da onesnaževalec res plača okoljsko takso.
Bolj ciljno usmerjanje državne pomoči, da se zagotovi spodbuda za učinkovito
rabo energije.
Z javnimi naročili spodbuditi nove energetsko učinkovite tehnologije, kot so bolj
energetsko učinkoviti avtomobili.
Z novimi ali izboljšanimi finančnimi instrumenti, tako na ravni EU kot na
nacionalni ravni, dati spodbude tako gospodarskim družbam kot gospodinjstvom za
uvajanje stroškovno učinkovitih izboljšav.
S pobudo Komisije CARS-21 pospešiti razvoj nove generacije vozil z bolj
učinkovito porabo goriva.
5.2.3 Povečanje uporabe biogoriv
Akcijski načrt za biomaso je osrednji dokument na ravni EU in sodi v širok okvir ukrepov,
namenjenih boju proti stalnemu povečevanju emisij TGP. Načrt določa ukrepe za
povečanje razvoja energije iz lesne biomase ter biomase iz odpadkov in poljščin. Na tak
način lahko Evropa zmanjša svojo odvisnost od fosilnih goriv in emisije toplogrednih
plinov ter spodbuja gospodarsko dejavnost v podeželskih območjih. EU predlaga načrt v
širšem smislu celostne in skladne energetske politike in spodbujanja rabe obnovljivih virov
energije (Uradni list Republike Slovenije 2007). Nekateri poudarki in obveznosti iz načrta:
EU bo pripravila zakonske predloge, ki bodo pravilno pristopili k spodbujanju
rabe obnovljivih virov energije, vključno z biomaso za potrebe ogrevanja.
EU bo spodbujala skupne ogrevalne sisteme, ki bodo temeljili na biomasi.
EU bo spodbujala države članice k uvajanju biogoriv in biogoriv druge generacije.
EU bo pripravila predloge za povečanje uporabe »čistih« vozil v javnem prometu.
EU bo namenjala posebno pozornost tistim področjem, ki lahko pomembno
vplivajo na povečanje uporabe biomase in biogoriv (kmetijstvo, gozdarstvo,
industrija).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 46
EU bo še naprej spodbujala raziskave in razvoj na celotnem področju obnovljivih
virov energije.
Decembra leta 2004 se je začela Ocena učinkov Strategije z namenom zbrati čim več
informacij in mnenj različnih vpletenih strani o Akcijskem načrtu. Ocena učinkov se
posveča vprašanju, kakšne bodo ekonomske in okoljske posledice sprejetega načrta o
povečanju uporabe bioenergije. Glavni zaključki ocene učinkov uveljavitve Akcijskega
načrta:
Povečala se bo diverzifikacija energentov znotraj EU in prišlo bo do večje
zanesljivosti oskrbe z energijo. Delež fosilnih goriv se bo zmanjšal iz 80%
na 75%. Količina uvožene nafte se bo zmanjšala za 8%, pri čemer bo to
zmanjšanje posledica uporabe biogoriv in biomase.
Zmanjšal se bo izpust toplogrednih plinov za približno 209 milijonov ton
CO2 na leto. K zmanjšanju izpusta bo največ pripomogla prav uporaba
zelene elektrike in uporabe biogoriv in biomase.
Učinki načrta bodo vidni tudi pri povečanju števila delovnih mest in
stabilizacij ter napredku podeželskih regij. Ocenjuje se, da se bo zaradi
povečanja uporabe biomase v energetskem sektorju in transportu biogoriv
število delovnih mest v EU povečalo za 250.000 do 300.000, predvsem v
podeželskih regijah.
Vidike povezane s podnebnimi spremembami obravnava Strategija trajnostnega razvoja
Evropske Unije iz leta 2005.
Direktiva o pospeševanju rabe biogoriv in obnovljivih goriv v sektorju prevoza, je
najpomembnejši dokument EU na tem področju. Cilj te direktive je pospeševanje rabe
biogoriv ali drugih obnovljivih goriv, ki bi zamenjala dizelsko gorivo ali nafto, namenjeno
sektorju prevoza v vse država članica, in s tem prispevala k ciljem, kot so izpolnjevanje
obveznosti v zvezi s spremembami podnebja, okolju prijazno varno oskrbo in pospeševanje
obnovljivih virov energije. Za ta namen predlaga vsaki posamezni članici določitev ciljnih
vrednosti deleža biogoriva v skladu z referenčnimi vrednostmi. Po Direktivi bi članice tako
do konca leta 2005 morale na tržišče dati najmanj 2% biogoriv, do konca leta 2010 pa
najmanj 5,75% biogoriv.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 47
Letni cilji iz Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za
pogon motornih vozil (Uradni list Republike Slovenije 2007), za vrednosti deleža biogoriv
na trgu so naslednji:
V letu 2007 najmanj 2%,
v letu 2008 najmanj 3%,
v letu 2009 najmanj 4%,
v letu 2010 najmanj 5%,
v letu 2011 najmanj 5,5%,
v letu 2012 najmanj 6%,
v letu 2013 najmanj 6,5%,
v letu 2014 najmanj 7%,
v letu 2015 najmanj 7,5%.
Do konca leta 2010 si je Slovenija v skladu s to direktivo zadala cilj, doseči najmanj 5%,
do leta 2015 pa 7,5% goriv iz obnovljivih virov za pogon motornih vozil.
Če se želimo izogniti negativnim vplivom prehoda na bioenergijo, potrebujemo predvsem
trdno politiko na nacionalni ravni, da bi preprečili spremembe rabe zemljišč, ki bi še
dodatno povečale okoljske težave v iskanju bioenergije. Izziv je brez dvoma vsesplošen.
Potrebna pa je globalna razprava o tem, kako zaustaviti zmanjševanje biotske
raznovrstnosti in se obenem spopasti s podnebnimi spremembami, pri tem pa upoštevati
zaskrbljujoče povečanje cene nafte.
5.2.4 Spodbujanje čistih vozil za cestni promet
Cilja, ki ju postavlja Direktiva o spodbujanju čistih vozil za cestni promet:
Zmanjšanje emisij škodljivih snovi, ki jih proizvaja prevozni sektor in
spodbujanje trga čistih vozil za vozila s težo 3,5 t.
Direktiva javne organe zavezuje, da je pri letnem naročilu težkih vozil s težo 3,5 t
zagotovijo minimalno kvoto za vozila (25%), ki bodo v skladu s standardom učinkovitosti
»okolju prijaznega vozila«. Določena kvota naj bi omogočila postopno uvedbo okoljskih
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 48
meril v postopek javnih naročil ter javne organe in industrijo pripravila na možno razširitev
takih zahtev tudi na druge kategorije vozil.
Direktiva 2005/55/ES določa tudi spodbujanje uporabe okolju prijaznih, »čistih vozil«.
Direktiva med ostalim določa stroge mejne vrednosti za emisije CO2, ter škodljive emisije
ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov, delcev ter predhodnikov ozona, ki jim taka
vozila morajo zadostiti.
Spodbujanje uporabe vozil Enhanced Environmentaly-Friendly Vehicle (EEV) je skladno s
predlogom Direktive o obdavčitvi osebnih vozil. Ta direktiva temelji na zmanjševanju
emisij CO2, njen cilj pa je spodbujanje nakupa čistejših in učinkovitejših vozil z
energetskega vidika, kot so vozila na biogoriva, naravni plin, utekočinjeni naftni plin in
vozila na električni ali hibridni pogon (Promet, telekomunikacije in energija 2008).
5.2.5 Energija za spreminjajoči svet – Energy for a changing world
Evropska komisija je 10. januarja 2007 v Bruslju predstavila strateški energetski sveženj
Energija za spreminjajoči svet (Energy for a changing world), s katerim želi energetiko
povezati s podnebnimi spremembami, okrepiti zanesljivost energetske oskrbe v EU in
vzpostaviti konkurenčni trg, ki bo omogočal nadaljnji razvoj evropskega gospodarstva ter
njegovo konkurenčnost v svetovnem merilu.
Cilj teh predlogov je usmerjati nacionalne energetske politike držav članic, da do leta 2020
zmanjšajo izpuste TGP za najmanj 20%. Za doseganje tega cilja in z namenom razvoja
enotne evropske energetske politike so predlagani ukrepi:
Povečanje vlaganj v obnovljive vire energije.
Povečanje vlaganj v ustrezne tehnologije obnovljivih virov energije.
Krepitev učinkovitosti.
Predlagani energetski ukrepi so razdeljeni na šest sklopov:
Načrt za izboljšanje omrežja evropskih daljnovodov in plinovodov.
Strategija za trajnostno rabo fosilnih goriv.
Program za uporabo jedrske energije.
Načrt za vzpostavitev učinkovitega notranjega trga.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 49
Program za obnovljive vire.
Načrt za razvoj energetskih tehnologij.
5.2.6 Standardi EURO za cestni promet (ECE)
Okoljski emisijski standardi za vozila v cestnem prometu so EURO I, EURO II, EURO III,
EURO IV in EURO V, ki jih je opredelila EU. Standardi določajo minimalne vrednosti
nekaterih škodljivih plinov v izpuhih (ogljikov monoksid, vodikoogljik, mešanice
vodikoogljika in dušikovih oksidov ter trdih delcev) za vozila v cestnem prometu.
Standardi ECE so bili z nekaterimi popravki v veljavi do konca leta 1991, ko jih je zaradi
neupoštevanja držav članic zamenjal EURO I. Ta standard, je bistveno poostril kriterije pri
izpustu škodljivih plinov ter opredelil nove, jasne postopke certificiranja vozil. EURO II
standard, ki je bil sprejet leta 1994 in je stopil v veljavo leta 1996, je minimalne dovoljene
vrednosti še dodatno znižal. V primerjavi z EURO I standardom je EURO II standard
znižal mejo izpusta ogljikovega dioksida za 30%, mešanice vodikoogljikov in dušikovih
oksidov 50%. Standardu EURO II sta sledila EURO III in EURO IV, ki sta stopila v
veljavo leta 2000 oz. 2005. Trenutno so s standardom EURO IV v EU predpisani
minimalni standardi za omenjene pline za vsa vozila v cestnem in železniškem prometu,
medtem ko takih standardov za pomorski in zračni promet za enkrat še vedno ni. Standardi
se nanašajo zgolj na nova vozila in ne vključujejo tistih, ki so že v prometu. Standard
EURO V je kriterije poostril in velja od septembra leta 2009.
V preglednicah 5.1 in 5.2 so prikazani posamezni standardi in maksimalne vrednosti
izpusta škodljivih plinov, kot jih je opredelil posamezen standard (European emission
standards 2010).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 50
Preglednica 5.1: Okoljski standardi EU za osebna vozila (v g/km) (European emission
standards 2010)
Standard Leto CO (ogljikov
monoksid)
HC
(vodikoogljiki)
HC+NOx
mešanica
Vodiko-
ogljikov in
dušikovih
Oksidov)
NOx
(dušikovi
oksidi)
PM
(trdi
delci)
Dizelska vozila
EURO I 1992 2,27 - 0,97 - 0,14
EURO II 1996 1,0 - 0,7 - 0,1
EURO III 2000 0,64 - 0,56 0,5 0,05
EURO IV 2005 0,5 - 0,3 0,25 0,025
EURO V 2009 0,5 - 0,25 0,18 0,005
EURO VI 2014 0,5 - 0,17 0,08 0,005
Bencinska vozila
EURO I 1992 2,72 - 0,97 - -
EURO II 1996 2,2 - 0,5 - -
EURO III 2000 2,3 0,2 - 0,15 -
EURO IV 2005 1,0 0,1 - 0,08 -
EURO V 2009 1,0 0,1 - 0,06 0,005
EURO VI 2014 1,0 0,1 - 0,06 0,005
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 51
Preglednica 5.2: Okoljski standardi EU za tovorna vozila in avtobuse (v g/kWh) (European
emission standards 2010)
Standard Leto Moč CO (ogljikov
monoksid)
HC
(vodikoogljik)
NOx
(dušikovi
oksidi)
PM
(trdi
delci)
EURO I 1992 < 85 kW
> 85 kW
4,5
4,5
1,1
1,1
8,0
8,0
0,612
0,360
EURO II 1996 4,0 1,1 7,0 0,25
EURO II 1998 4,0 1,1 7,0 0,15
EURO III 1999
1 1,5 0,25 2,0 0,02
EURO III 2000 2,1 0,66 5,0 0,1
EURO IV 2005 1,5 0,46 3,5 0,02
EURO V 2008 1,5 0,46 2,0 0,02
5.3 Strategija razvoja Slovenije
Strategija razvoja Slovenije je bila sprejeta leta 2005 in postavlja temeljne okvirje za
nadaljnji razvoj Republike Slovenije na vseh ključnih področji. Kot osrednji nacionalni
razvojni cilj v obdobju od leta 2006 do leta 2013, je naveden tudi trajnostni okoljski razvoj.
Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja vključuje pod-ukrep Integracija
okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce (Koler 2009). Znotraj tega
pod-ukrepa so predvideni naslednji cilji:
zmanjševanje prispevka k spreminjanju podnebja in prilagajanje gospodarstva,
uveljavljanje trajnostne rabe naravnih virov,
zmanjševanje energetske intenzivnosti,
1 za vozila EEV- Okolju prijazna vozila (Enhanced Environmentally friendly Vehicle)
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 52
spodbujanje ponovne uporabe odpadkov,
povečanje ekološke učinkovitosti in kakovosti življenja,
povečanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije,
uveljavljanje okoljske davčne reforme in »zelenih« javni naročil,
spodbujanje okoljsko ustreznih, sonaravnih podjetniških in potrošniških praks,
spodbujanje razvoja in uporabe okoljskih tehnologij,
reševanje transportnih problemov z razvojem novih, okolju prijaznih transportnih
sistemov in
spodbujanje uporabe javnega prevoza.
Operativni program (OP) zmanjševanja emisij TGP je bil sprejet leta 2004 (OP-TGP), leta
2006 je bil sprejet obnovljeni dokument Operativni program za zmanjševanje emisij TGP
do leta 2012. Predstavlja ključni programski dokument Slovenije na področju doseganja
Kjotskega cilja.
Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije je bila sprejeta leta 2005, ki na sodoben,
kratek in enostaven način v izhodiščih, viziji, ciljih in ukrepih določa temeljne usmeritve
prometne politike za prihodnost. Resolucija govori, da morajo iz ekološkega vidika nosilci
prometne politike omogočati razvoj novih transportnih tehnik in tehnologij, ki bodo za
okolje manj obremenjujoče in spodbujati uporabo varčnejših in ekološko sprejemljivejših
vozil. Ob spremenjenih družbenih navadah in gospodarski dinamiki Slovenije je potrebno
pri prebivalcih vzbuditi zavest o pomenu trajnostnega razvoja, vlogi transporta in
njegovem delovanju ter optimalni uporabi.
Na trajnostnem razvoju mora temeljiti tudi oskrba gospodarstva, ukrepi prometne politike.
Resolucija predvideva postavitev sistema zaračunavanja uporabnin infrastrukture, ki bo
slonel na tržni osnovi. V interesu države je razvoj in konkurenčnost prevozniških podjetij,
ki bodo svoje storitve izvajala kakovostno in uspešno, povečala dodano vrednost in
inovativnost. Z gospodarskega vidika resolucija predvideva vključevanje zasebnega
kapitala v razvoj prometne infrastrukture, ki naj bi ga vključili povsod tam, kjer je zasebno
pobudo mogoče doseči želene rezultate in tako razbremeniti javne finance. S predpisi in
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 53
drugimi akti, je potrebno urediti predvsem pogoje za razvoj kakovostne tržne strukture na
področju transporta.
Trošarina se v skladu s prvim odstavkom 53. člena Zakona o trošarinah plačuje od
energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za
ogrevanje. Biogoriva kot pogonska goriva, so izključena iz sistema trošarinskega nadzora
in plačila trošarinskih dajatev, če so uporabljena kot goriva v čisti obliki. Za mešanice, ko
je energentu dodano biogorivo, ima upravičenec pravico do vračila plačane trošarine ali do
oprostitve plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega izdelka, vendar do največ 5%.
Oprostitev za biogoriva je obvezna.
Z Zakonom o davku na motorna vozila skuša država spodbujati nakup vozil, ki jih
poganjajo okolju prijazna goriva in prispevati k zmanjšanju onesnaževanja okolja z
ogljikovim dioksidom.
Zakon o davku na motorna vozila (Preglednica 5.3) določa, da je stopnja davka odvisna od
izpusta CO2 in vrste goriva, ki se uporablja za pogon in je podan v %. Za motorna vozila z
najmanj osmimi sedeži se predmetne stopnje davka znižajo za 30%.
Preglednica 5.3: Stopnja davka odvisna od izpusta CO2 in vrste goriva (Motorna vozila
2010)
Izpust CO2 v (g/km) Bencin, UNP (utekočinjen
naftni plin) Dizel
0-110 0,5 1
110-120 1 2
120-130 1,5 6
130-150 3 6
150-170 6 11
170-190 9 15
190-210 13 18
210-230 18 22
230-250 23 26
nad 250 28 31
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 54
Za vozila, ki spadajo v stopnjo EURO IV ali EURO V se višina nadomestila zniža, za
vozila, ki spadajo v stopnjo EURO II, EURO I, EURO 0 ali nižje pa se višina nadomestila
zviša. To določa Uredba o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v
cestnem prometu, ki upošteva emisijske lastnosti lahkih tovornih ter težkih vozil glede na
emisijsko stopnjo EURO (Motorna vozila 2010).
Za lahka tovorna vozila, katerih motor ustreza strožjim emisijskim zahtevam od EURO III,
se letna dajatev zniža:
EURO IV – za 12,5 % ter
EURO V – za 25 %.
Za lahka tovorna vozila, katerih motor ne ustreza emisijskim zahtevam EURO III, se višina
letne dajatve zviša, in sicer:
EURO II – za 5 %,
EURO I – za 20 % in
EURO 0 ali nižje zahteve – za 30 %.
Za tovorna vozila in avtobuse (kategorije N2 in N3 ter M2 in M3), katerih motor ustreza
strožjim emisijskim zahtevam od EURO III, se letna dajatev zniža, in sicer:
EURO IV – za 12,5 %,
EURO V – za 25 %.
Za tovorna vozila in avtobuse, katerih motor ne ustreza emisijskim zahtevam EURO III, se
višina letne dajatve zviša, in sicer:
EURO II – za 5 %,
EURO I – za 20 % ter
EURO 0 ali nižje zahteve – za 30% (http://www.mg.gov.si – ukrepi za izpolnitev
ciljev).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 55
5.4 Smernice za poštne uprave
Poštna smernica državam članicam oz. ponudnikom poštnih storitev v njih nalaga le
minimalne zahteve oz. standarde, ki jih morajo upoštevati. Vsekakor pa držav članic z
ničemer ne omejuje, če želijo uvesti oz. obdržati bolj liberalne ukrepe, kot so določeni v
smernici, če so le v skladu z določili Pogodbe o Evropski uniji.
Na področju ekološke osveščenosti, se na poštnih uprav in poštnih zvez dogajajo številne
aktivnosti. Med najaktivnejše aktivnosti lahko uvrstimo dogajanje v okviru Post Europ, ki
je pripravil program Greenhouse Gas Reduction Programme – A Challenge for Europe
and Public Postal Operators, za zniževanje emisij TGP v okolje, v skladu z veljavnimi
usmeritvami Kjotskega sporazuma in Evropske komisije.
Na osnovi izvedenih študij se ocenjuje, da poštne uprave v Evropi na letni ravni
producirajo od 8 do 11 milijonov ton CO2. Ocenjuje se, da 50% odpade na cestni transport,
preostalo polovico pa ustvarijo zgradbe (energije) in druge vrste transporta.
Z udeležbo poštnih uprav v programu se pričakuje, da bi v petletnem obdobju do leta 2013
lahko uspelo znižati emisije CO2 v povprečju za 10%.
Program je baziran na svetovanju in je razdeljen na področja:
transport,
zgradbe in naprave,
ekološko učinkovite storitve in
uporaba obnovljivih energetskih virov (Koler 2009).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 56
6 OCENA VPLIVOV NA OKOLJE
Problem, ki se pojavlja zaradi naraščajočega cestnega motornega prometa, je škodljiv vpliv
na okolje. Današnji motorji z notranjim izgorevanjem imajo kljub izboljšavam razmeroma
slabi izkoristek. Ogromno emisij in nečistoč konča v naravnem okolju.
Promet na celotnem republiškem cestnem omrežju dnevno povzroča nad 140 t ogljikovih
oksidov, nad 20 t ogljikovodikov, nad 70 t dušikovih oksidov, približno 100 kg svinca in
več kot 4 t žveplovega dioksida. Promet je pomemben vir degradacije okolja, in sicer kot
vir onesnaževanja in kot pomemben porabnik prostora. Po podatkih EU je delež cestnega
prometa glede na skupne emisije dušikovih oksidov največji. Promet v EU ustvarja 22%
vseh emisij TGP in 28% emisij CO2. V Sloveniji je ta delež še višji. Emisije dušikovih
oksidov naraščajo zaradi vse večjih prometnih obremenitev in zaradi večjih hitrosti vozil,
saj se z večanjem hitrosti večajo tudi emisije dušikovih spojin (Murks 2009).
Cestni motorni promet je velik onesnaževalec zraka, saj prispeva večino škodljivih emisij
ogljikovega monoksida CO, dušikovih oksidov NOx in nemetanskih hlapnih organskih
spojin NMVOC ter pomemben delež TGP ogljikovega dioksida CO2 in didušikovega
monoksida NO2. Zahteve za izboljšanje zraka se iz leta v leto bolj zaostrujejo s tem
namenom, da bi omejili škodljive posledice.
6.1 Analiza voznega parka Pošte Slovenije (2006-2010)
Analiza voznega parka analizira podatke o porabi goriva (od leta 2006 do leta 2010),
izmerjenih izpustov CO2 (od leta 2006 do leta 2010) v okolju ter posledici zamenjave vozil
na gorivo za električna vozila. Za leto 2010 so zgolj predvidevanja. Spodnja preglednica
6.1 prikazuje vrsto im število vozil ter letne izpuste CO2 v tonah.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 57
Preglednica 6.1: Prikaz vozil in izpustov CO2
Vrste in število vozil
Leto e-LDV
(lahko
dostavno
vozilo na
električni
pogon)
p-LDV
(lahko
dostavno
vozilo na
utekočinjen
naftni plin)
LDV
(lahko
dostavno
vozilo)
SDV
(srednje
dostavno
vozilo)
TV
(tovorno
vozilo )
OV
(osebno
vozilo)
Izpust
CO2 (v
tonah)
2006 698 156 61 49 8.550
2007 713 179 57 47 8.621
2008 716 191 69 46 9.354
2009 721 209 69 47 9.541
2010 3 27 681 202 68 50 9.352
6.1.1 Analiza podatkov o porabi goriva
V nadaljevanju so prikazani rezultati opravljene analize podatkov o porabi goriva. Na
podlagi rezultatov izračuna in na podlagi opravljene analize podatkov o porabi goriva za
vozni park Pošte Slovenije so bili narejeni ustrezni diagrami, iz katerih je razvidna skupna
letna poraba goriv (v litrih) vseh vrst vozil ter primerjava porabe goriva v litrih na eno
interno vozilo (LDV, SDV, TV in OV) v letu 2008 in 2009. Za leto 2010 je mišljena
predvidena poraba goriva na vsa vozila v Pošti Slovenije.
Poraba goriva
2.800.000,00
3.000.000,00
3.200.000,00
3.400.000,00
3.600.000,00
2006 2007 2008 2009 2010
Leta
Por
aba
gori
va (
l)
Slika 6.1: Poraba goriva na vsa vozila za obdobje 2006 – 2010
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 58
Poraba goriva (l) na eno vozilo v letu 2009
1.916,14
2.946,65 19.420,49
1.102,54
LDV
SDV
TV
OV
Slika 6.2: Poraba goriva (v litrih) na eno vozilo po kategorijah za leto 2008
Poraba goriva (l) na eno vozilo v letu 2008
2.010,21
3.202,50
19.942,37
1.234,87
LDV
SDV
TV
OV
Slika 6.3: Poraba goriva (v litrih) na eno vozilo po kategorijah za leto 2009
V zgornjem diagramu (6.1) je prikazana letna poraba goriva (l) za vsa vozila, ki so letno
prevozila določeno število kilometrov (Preglednica 6.1). Poraba goriva se je izračunala na
podanih podatkov o prevoženih kilometrov, o številu vozil v določenem letu ter o
povprečni porabi goriva (v litrih na 100 km). Slednje preglednice (6.2, 6.3, 6.4, 6.5 ter 6.6)
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 59
je prikaz o izračunani porabi goriva. Iz rezultatov v preglednicah in zgornjih diagramov, je
razvidno, da se je poraba goriva večala, vse do leta 2008 ter da se največ goriva porabilo za
tovorna vozila. Število vozil so se v letih spreminjala. Če primerjamo porabo goriva v letu
2008 in v letu 2009 je zaradi več prevoženih kilometrov v letu 2008 poraba goriva večja
kot v letu 2009 glede na to, da je število vozil v letu 2008 bilo 1022 ter 1046 vozil v letu
2009.
Preglednica 6.2: Letno prevoženi kilometri v Pošti Slovenije
Leto LDV SDV TV OV Skupaj
2006 13.858.955 5.109.733 5.366.015 509.436 24.844.139
2007 13.901.264 5.192.917 5.851.789 540.963 25.486.933
2008 14.250.569 5.611.716 6.142.963 778.135 26.783.383
2009 14.097.347 5.755.609 6.060.667 797.224 26.710.847
2010 13.895.186,19 5.673.071,59 5.973.754,95 785.791,53 26.327.804,26
Preglednica 6.3 Poraba goriva za leto 2006
LDV SDV TV OV
povprečna
poraba
goriva v
l/100 km 10,24 9,56 26,83 13,66
gorivo v l
za eno
vozilo 2.033,24 3.131,87 23.597,32 1.420,50
število vozil 698 156 61 49
gorivo v l 1.419.201,52 488.571,08 1.439.436,52 69.604,42
Skupaj
porabljenega
goriva v l 3.416.813,54
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 60
Preglednica 6.4: Poraba goriva za leto 2007
LDV SDV TV OV
Povprečna
poraba
goriva v
l/100 km 10,43 10,80 22,99 12,38
gorivo v l
za eno
vozilo 2.033,24 3.134,43 23.597,32 1.424,58
število vozil 713 179 57 47
gorivo v l 1.449.700,12 561.062,97 1.345.047,24 66.955,26
Skupaj
porabljenega
goriva v l 3.422.765,59
Preglednica 6.5: Poraba goriva za leto 2008
LDV SDV TV OV
povprečna
poraba
goriva v
l/100 km 10,1 10,90 22,40 7,30
gorivo v l
za eno
vozilo 2.010,21 3.202,50 19.942,37 1.234,87
število vozil 716 191 69 46
gorivo v l 1.439.307,47 611.677,04 1.376.023,71 56.803,86
skupaj
porabljenega
goriva v l 3.483.812,08
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 61
Preglednica 6.6: Poraba goriva za leto 2009
LDV SDV TV OV
povprečna
poraba
goriva v
l/100 km 9,8 10,7 22,11 6,5
gorivo v l
za eno
vozilo 1.916,14 2.946,65 19.420,49 1.102,54
število vozil 721 209 69 47
gorivo v l 1.381.540,01 615.850,16 1.340.013,47 51.819,56
skupaj
goriva v l 3.389.223,20
Preglednica 6.7: Predvidena poraba za leto 2010
LDV SDV TV OV
povprečna
poraba
goriva v
l/100 km 15,54 10,14 21,79 7,46
gorivo v l
za eno vozilo 3.171,50 2.847,96 19.139,03 1.172,91
število vozil 681 202 68 50
gorivo v l 2.159.792,95 640.643,43 215.662,14 158.575,11
skupaj
porabljenega
goriva v l 3.269.818,69
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 62
6.1.2 Analiza in vrednotenje izmerjenih izpustov CO2
Za analizo izračunanih podatkov o izpustih CO2 za primer Pošte Slovenije je ugotovljeno
sledeče:
na obravnavanem področju (Slika 6.4) so največ izpustov CO2 (t – ton)
povzročila lahka dostavna vozila,
največje povprečno število izpustov CO2 (g/km) na posamezno vozilo
(Slika 6.5) so naredila osebna vozila,
celotno število izpustov CO2 srednjih dostavnih vozil se je iz leta v leto
povečevalo,
povprečno je eno tovorno vozilo povzročilo približno 100 izpustov CO2
(g/km) na leto,
bistveno več izpustov CO2 (g/km) na leto je povprečno spustilo eno lahko
dostavno vozilo,
med leti v letu po izpustih CO2 v tonah za srednja dostavna vozila nekoliko
izstopa leto 2009,
najpogostejši vzrok za veliko izpusta CO2 v okolje so prevoženi kilometri
in s tem večja poraba goriva,
med vsemi deleži vozil največji delež prispevajo lahka dostavna vozila
(Preglednica 6.7),
največji delež so tovorna vozila prispevala v letu 2008, največji delež
osebnih vozil in lahkih dostavnih vozil je bilo v letu 2006 (glej Preglednica
6.7) ter srednja dostavna vozila svoj največji delež prispeva v letu 2009,
osebna vozila največ izstopajo pri izpustu CO2 (g/km),
večino izpustov CO2 v tonah v letu 2010 (predvideno) naj bi povzročila
lahka dostavna vozil, najmanj pa skoraj nič pa električna vozila,
povprečni najmanjši izpust CO2 (g/km) na leto ima tovorno vozilo, ker se
ga najmanj uporablja,
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 63
le v preglednici 6.7 je razvidno, če zamenjamo nekaj LDV za EV, bodo
LDV prispevala manj odstotkov deleža v izpuste CO2.
Število izpustov CO2
0,00
1.000,00
2.000,00
3.000,00
4.000,00
5.000,00
6.000,00
7.000,00
2006 2007 2008 2009 2010
Leto
CO2 (t)
LDV
SDV
TV
OV
UNP-LDV
EV-LDV
Slika 6.4: Število izpustov (v tonah) po posameznih tipih
Preglednica 6.8: Deleži, ki jih prispevajo vozila
Leto
skupno število
vozil LDV v %
SDV v
%
TV v
%
OV v
%
UNP-LDV
v %
EV-LDV
v %
2006 964 72,41 16,18 6,33 5,08 0,00 0,00
2007 996 71,59 17,97 5,72 4,72 0,00 0,00
2008 1022 70,06 18,69 6,75 4,50 0,00 0,00
2009 1046 68,93 19,98 6,60 4,49 0,00 0,00
2010 1031 66,05 19,59 6,60 4,85 2,62 0,15
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 64
Izpust CO2
0,00
200,00
400,00
600,00
800,00
1.000,00
2006 2007 2008 2009 2010
Leta
CO
2 (g
/km
) LDV
SDV
TV
OV
Slika 6.5: Število izpusta CO2 (g/km) na en tip vozila
Na podlagi zgoraj predstavljenih glavnih ugotovitvah glede na število izpustov CO2 v
prejšnjih letih lahko vidimo katera vozila naj bi zamenjali za električna vozila. V tem
primeru so to LDV. Vendar pa je iz vidika predvidenih zmanjšanj emisij potrebno uvesti
EV v vozni park.
6.1.3 Analiza posledice zamenjave vozil na gorivo za EV
Povzetek bistvenih ugotovitev analize posledice zamenjave vozil na gorivo za EV:
pomemben podatek, ugotovljen pri izračunu je, da se pri vpeljavi EV ne
glede na število menjave vozil in prevoženih kilometrov bistveno zmanjša
poraba goriva in izpusta CO2 (Preglednica 6.8),
kljub zamenjavi vozil na gorivo za EV, ki je predvidljivo, je glede LDV
število izpustov CO2 v tonah še vedno velika (Slika 6.6).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 65
Preglednica 6.9: Zamenjava vozil za EV- električna vozila
EV UNP LDV SDV TV OV
število vozil 10 41 660 202 68 50
izpust
celotnih
emisij
CO2 v tonah:
9155,87
delež vozil 0,97 3,98 64,02 19,59 6,6 4,85
število CO2 v
tonah 88,81 364,40 5.861,57 1.793,63 604,29 444,06
prevoženi km 17.957,00 478.621,00 16.819.366,41 5.673.071,00 5.973.754,95 785.791,53
skupni km:
29.748.561,89
izpusta CO2
g/km 0 761,35 348,52 316,17 101,16 565,11
povprečna
poraba
goriva v l/100
km 0 0 12,18 11,05 35,58 19,76
gorivo v l 0 0 2049421,75 627115,21 2125260,6 155255,22
skupaj
porabljenega
goriva v l 3.201.221,10
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 66
Posledica zamenjave vozil za EV
0,00
2.000.000,00
4.000.000,00
6.000.000,00
8.000.000,00
10.000.000,00
12.000.000,00
14.000.000,00
16.000.000,00
18.000.000,00
20.000.000,00
10 41 660 202 68 50
EV UNP LDV SDV TV OV
Prevoženi km
0,00
1.000,00
2.000,00
3.000,00
4.000,00
5.000,00
6.000,00
7.000,00
8.000,00
9.000,00
10.000,00
CO2 (t)
prevoženi km CO2 v tonah
Slika 6.6: Zamenjava vozil
6.2 Emisije toplogrednih plinov
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) letno pripravljajo evidence emisij TGP
po metodologiji, ki jih je za podpisnice Okvirne konvencije Združenih narodov o
spremembi podnebja (UNFCCC), izdal Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC).
ARSO je pristojna za odločanje v upravnih zadevah na področju trgovanja s pravicami do
emisije TGP in okoljske dajatve za emisijo CO2. ARSO v povezavi s trgovanjem z
emisijami TGP vodi tudi register emisijskih kuponov.
Najpomembnejši TGP v ozračju je vodna para, vendar ljudje na njeno vsebnost za zdaj še
ne vplivamo. Ostali TGP, ki vplivajo na toplotno stanje ozračja, so: ogljikov dioksid
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 67
(CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), ozon (O3) in fluorokloroogljikovodiki
(CFCs, HFCs, ...).
Izpusti TGP iz prometa so se v Sloveniji do leta 2007 povečali za 165%, glede na leto 1986
(iz cestnega prometa za 174%). Tako močno presegajo rast na območju starih članic (EU-
15), kjer so v obdobju od leta 1990 do leta 2007 narasle za 24%. Vir velike večine TGP je
cestni promet, ki prispeva 99,2% vseh izpustov. Stalna rast TGP iz prometa in njihov velik
delež (26% leta 2007) v skupnih izpustih otežujeta prizadevanje Slovenije za dosego
sprejetih obveznosti iz Kjotskega protokola. Izpusti TGP naj bi se zmanjšali za 40% do leta
2020 in za 80% do leta 2050 glede na leto 1990 za EU.
Svet EU je s sprejetjem sklepov junija 2007 potrdil svojo podporo cilju, da povprečne
emisije novih vozil, prodanih v EU, do leta 2012 dosežejo 120 g CO2/km (130 g CO2/km
bi dosegli z izboljšanjem tehnologije vozil in 10 g CO2/km z drugimi ukrepi), pri čemer se
prepreči izkrivljanje konkurence in zagotovi pravičnost na gospodarskem in socialnem
področju.
Starejši vozni park ustvarja več emisij kakor mlajši, toda njegova hitrejša zamenjava ima
pomanjkljivost v povečani porabi energije in surovin za izdelavo, odstranitev in reciklažo
vozil (Emisije toplogrednih plinov 2010).
Emisije TGP v evropskem prometu še vedno naraščajo in to predvsem zaradi prevoza ljudi
in blaga na daljše razdalje. Zaradi razvoja čistejših prevoznih sredstev pa po drugi strani
promet postaja vse bolj učinkovit. Nova komisarka EU za podnebne spremembe Connie
Hedegaard je izpostavila glavni cilj na področju trajnostnega prometa: razvoj nizkoogljične
strategije v tem sektorju. 50% zmanjšanje globalnih emisij TGP do leta 2050, kar ustreza
80 do 95% zmanjšanju emisij razvitih držav, je zagotovo v veliki meri odvisno od
zmanjšanja emisij v prometu. Nekateri ukrepi so že bili sprejeti, npr. zmanjšanje emisij na
95 g CO2/km do leta 2020, kar je približno 50% manj kot leta 1990. Učinkovitejša vozila,
ki porabijo manj goriva, bi lahko bila na dolgi rok cenejša, to pa bi tudi znižalo prometne
stroške. V preglednici 6.1 so prikazane emisije TGP za promet brez mednarodnega
letalstva in pomorstva.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 68
Preglednica 6.10: Emisije toplogrednih plinov v sektorju prometa (Emisije toplogrednih
plinov 2010)
Emisije TGP v mio ton
Država 1990 2007 Rast v %
EU-27 779,72 982,52 26
EEA-32 832,79 1.067,68 28
Avstrija 14,02 24,22 73
Belgija 20,58 25,93 26
Bolgarija 11,00 8,29 – 25
Češka 7,45 19,22 158
Danska 10,70 14,15 32
Estonija 3,39 2,62 – 23
Finska 12,79 14,75 15
Francija 118,78 136,86 15
Grčija 14,79 23,75 61
Irska 5,17 14,38 178
Islandija 0,61 1,02 67
Italija 103,28 129,19 25
Latvija 2,95 3,83 30
Litva 5,79 5,18 – 11
Luksemburg 2,76 6,68 142
Madžarska 8,47 12,83 51
Nemčija 164,58 153,18 – 7
Nizozemska 26,44 35,69 35
Norveška 11,33 15,92 41
Poljska 25,39 38,81 53
Portugalska 10,15 19,50 92
Slovaška 5,04 6,72 33
Slovenija 2,74 5,40 97
Španija 57,48 112,27 95
Švedska 18,58 20,84 12
Švica 14,77 16,35 11
Turčija 26,29 51,79 97
Velika Britanija 118,59 132,60 12
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 69
Prevoz blaga se veča hitreje, kot raste gospodarstvo. Najbolj raste cestni promet in z njim
povezane emisije CO2. Gospodarska kriza je na stopnje rasti vplivala le kratkoročno,
splošni trend pa nakazuje, da naj bi manj učinkovita prevozna sredstva nadaljevala rast tudi
na dolgi rok.
Zadnji podatki o energetski učinkovitosti novih vozil kažejo višje stopnje izboljšav. Leta
2008 so bile povprečne emisije novih vozil 154 g CO2/km, kar je krepko nad ciljem 140 g
CO2/km, a vseeno boljše kot leta 2007 – 159 g CO2/km. V skladu z Nacionalnim
programom varstva okolja je cilj zmanjšati onesnaženost okolja zaradi prometa. Med
ukrepi za spodbujanje okoljske zavesti sta v Nacionalnem programu varstva okolja
opredeljena dva trajna ukrepa, ki pripomoreta k zagotavljanju tega cilja, in sicer:
zagotavljanje informacij o okolju (med njimi tudi informacij o onesnaževanju okolja zaradi
prometa) in izvajanje ozaveščevalnih kampanj (tudi v trajnostni mobilnosti). Prebivalci ter
večja podjetja, kot je PS se zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic
za okolje.
Sporočila mednarodnih konferenc o dogajanju v ozračju in prometu (Kyoto 1998, OECD o
prometu oktobra 2000 na Dunaju) opozarjajo, da bi nadaljevanje sedanjega načina in
dinamike razvoja prometa, ki je glavni emitent TGP, povzročilo okoljsko katastrofo.
Strokovnjaki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjujejo, da bi
se brez korenitega zmanjšanja povečale emisije ogljikovega dioksida (CO2), do leta 2030,
kar za 300%. V Sloveniji bi to povečanje znašalo okoli 56%, kar nikakor ni sprejemljivo.
Tako bi tudi učinek teh plinov prispeval k spreminjanju podnebja, kar že občutimo in je
škodljivo za ljudi in naravo (Novak & Medved 2000).
6.3 Emisije strupenih snovi
Termoelektrarne, toplarne, peči za ogrevanje stanovanj in hiš, avtomobili in drugi
onesnaževalci ozračja proizvajajo vsako leto milijone ton različnih plinov, ki se zgoščujejo
v našem zraku, ki nas obdaja. Tako nastajajo življenju nevarni žvepleni in dušikovi plini.
Žvepleni in dušikovi oksidi (plini), ki prihajajo od teh različnih proizvajalcev se v povezavi
z vodo (v oblakih) spremenijo v strupeni žvepleni in dušikovi kislini. Tako nastanejo
zakisane padavine, kisli dež in kisli sneg, do zakisanja pa prihaja tudi v megli.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 70
Povečanje transporta ter količine motornih vozil je povzročilo številne negativne vplive na
okolje. Direktive, ki omejujejo škodljive emisije motornih vozil, so primer sodelovanja
med težnjo po visokih okoljskih standardih ter težnjo po visoko učinkovitem delovanju
notranjega trga. Glede na dosedanja odkritja so poleg izpusta motorja pomembni tudi drugi
viri izpustov:
dviganje prahu,
prah, nastal z obrabo gum, zavor in cest,
kurjava in industrija,
naravni prah ter
oblikovanje sekundarnih delcev iz škodljivih plinov v zraku.
Glavne snovi, ki se pri energetskih pretvorbah fosilnih goriv z dimnimi plini izločajo v
ozračje, škodljivo vplivajo na naravo ter počutje in zdravje ljudi.
Ogljikov monoksid je brezbarven plin, brez vonja in okusa. Glede na količino sodi med
največje onesnaževalce zraka, pa tudi zelo nevaren je za ljudi. Nastaja pri nepopolnem
zgorevanju ogljika v fosilnih gorivih (namesto CO2 dobimo CO). Ogljikov monoksid
nastaja pri prometu in ga najdemo posebno veliko v predorih, pri vožnji v koloni na
avtocestah ali mestnih vpadnicah.
Pri zgorevanju fosilnih goriv se v številnih oblikah pojavijo dušikovi oksidi. Vsa fosilna
goriva vsebujejo nekaj dušika, ki pri zgorevanju oksidira.
Ozon je sekundarni onesnaževalec, ki se ne izloča pri sežigu goriv, temveč nastaja v
atmosferi zaradi primarnega onesnaževanja. Ozon v troposferi je škodljiv tako ljudem, kot
rastlinam.
V zraku so tudi drobni lebdeči delci trdnih snovi ali tekočin. Kot skupno ime za te majhne
delce trdnih snovi ali tekočin se uporablja izraz aerosoli. Delce trdnih snovi imenujemo
tudi prah, saje ali leteči pepel (Novak 2000).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 71
7 NAČRTI ZA PRIHODNOST NA PODROČJU EKOLOŠKIH
VOZIL IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Treba se je zavedati, da za resnično ekološko vožnjo potrebujemo tudi ekološko pridelano
električno energijo. Dokler za pridobivanje električne energije kurimo premog, sicer z
vožnjo ekoloških vozil ne onesnažujemo neposredno, a popolnoma eko tudi nismo. Za to
torej potrebujemo urejeno infrastrukturo in na čist način pridobljeno elektriko. Dokler
električni pogon ne doseže zmogljivosti klasičnega, so hibridna vozila začasna alternativa.
Srce in hkrati največja ovira pri razvoju električnih vozil, so akumulatorji.
Številna evropska mesta se bodo zavezala za še večje zmanjšanje izpustov CO2 in tako
začela novo poglavje v boju proti podnebnim spremembam. EU se zavzema za množično
proizvodnjo ekoloških vozil. Evropska komisija je že objavila načrte za razvoj evropskega
omrežja javnih električnih polnilnic za oskrbo z visokonapetostnim tokom. Do leta 2011
namerava pripraviti tudi varnostne in tehnične standarde za polnilne točke (Smernice za
trajnostni razvoj 2006).
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE-E) v večini primerov
zahteva ukrepe za zagotavljanje enakih ali prednostnih možnosti kot proizvodnja iz
klasičnih virov, kar številne države izvajajo z različnimi sistemi spodbujanja. V Sloveniji
je spodbujanje izvedeno na osnovi energetskega zakona z uredbami in sklepi vlade
(Ministrstvo za gospodarstvo RS, Podzakonski akti). V Sloveniji je soproizvodnja in
proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije združena s pravnim pojmom
»kvalificirana proizvodnja električne energije«. Proizvajalci, ki ustrezajo pogojem,
določenim v zakonodaji, si pridobijo status kvalificiranega proizvajalca in pripadajoče
ugodnosti.
Ko razmišljamo o energetski prihodnosti, vidimo, da smo prišli do razpotja. Priča smo
podnebnim spremembam, naša družba pa je odvisna od nafte in drugih fosilnih goriv.
Zaradi naraščajočega uvoza goriv ter rasti stroškov energije je gospodarstvo postalo
odvisno, naša družba pa ranljiva. Da bi posamezen energetski vir izpolnjeval zahteve po
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 72
najsodobnejših energetskih virih, mora biti v skladu s standardi sodobne družbe. Ta nosi
poleg odgovornosti do družbe in sočloveka, tudi odgovornost do tehnološkega napredka
civilizacije in spodbujanja njenega nadaljnjega razvoja (Energetika in trajnostni viri
energije 2008). Med postavke, po katerih skušamo vrednotiti sodobnost posameznih
energetskih virov, spadajo:
obnovljivost energetskega vira,
potencial njegove uporabe,
ekološka sprejemljivost,
dostopnost,
zanesljivost,
tip uporabljene tehnologije,
razpršenost,
estetskost,
modularnost,
robustnost,
zahtevnost vzdrževanja ter
način obratovanja in cenovna konkurenčnost.
7.1 Energetika in trajnostni viri energije
Slovenija je, tako kot ostale evropske države, vpeta v globalne trende razvoja. In tako kot
Evropa, se ne more izogniti sodobnim izzivom, ki so povezani z energijsko oskrbo in
varovanjem okolja in na formalni ravni tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih
obveznosti na področju učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije.
Sprememba v ustaljeni oskrbi z energijo nudi odlične možnosti in hkrati velik inženirski
izziv za uresničitev razvojnih ciljev v prihodnosti. V kombinaciji z različnimi ukrepi
energetskega trikotnika – zmanjševanje potreb na eni strani, razvoj učinkovitih tehnologij
obnovljivih virov na drugi strani in implementacija razvitih tehnologij na tretji strani,
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 73
področje energije predstavlja resnični potencial za velike, globalne učinke. Tudi z
uvajanjem obnovljivih virov energije bodo razvite države v prehodnem obdobju omilile
naraščanje emisij TGP in jih dolgoročno zmanjšale. Razvoj tehnologij gre izrazito v smeri
maksimiranja energetske učinkovitosti izrabe virov, kot npr. sočasna proizvodnja elektrike,
toplote in hladu.
Področje energetike in alternativnih virov energije je seveda nedeljivo povezano z
nekaterimi ostalimi področji, npr. trajnostno gradnjo, transportom ter boljšimi materiali. Z
nadaljnjim razvojem tehnologij, predvsem materialov, ki bodo omogočili tako delovanje
elektrarn oz. obratovanje pri visokih tlakih in visokih temperaturah, je izkoristke možno še
povečati (Energetika in trajnostni viri energije 2008).
V bližnji prihodnosti je pričakovati porast porabe in uporabe plinov kot goriva ali kot
snovi, ki sodelujejo v različnih procesnih proizvodnjah. Kot eden izmed ključnih plinskih
energentov bo zemeljski plin. Zanesljiv dostop do virov zemeljskega plina je strateški cilj
vsake države, še posebej tiste, ki tega energenta sama nima. Povečevanje deleža
zemeljskega plina v energetiki in transportu že danes dosega raven porabe, ko ga v primeru
pomanjkanja ne bo možno več enostavno nadomeščati z drugimi viri. Za zmanjšanje teh
tveganj je ključni ukrep diverzifikacija virov. Slovenija danes pridobiva plin iz Rusije
(preko Avstrije) in Alžirije (preko Italije). S svojo lego je na koncu transportnih poti, kar je
strateško gledano neugodna lega, saj se vsi učinki na transportni poti pokažejo tudi v
oskrbi slovenskih potrošnikov. Alternativni možni vir dobave zemeljskega plina, ki je v
svetu poznan že nekaj desetletij, je utekočinjen (ukapljen) zemeljski plin, ki se do vstopnih
točk v prenosne plinovode pripelje s posebnimi ladjami, plinskimi tankerji za UZP. Na
sprejemnih lokacijah so postavljeni sprejemni terminali utekočinjenega zemeljskega plina,
ki so običajno v območju pristanišč.
Slovenski elektroenergetski sistem (EES) v letu 2020 in kasneje bo:
Prilagodljiv – zadovoljeval bo potrebe odjemalcev prihodnosti, ki bodo aktivneje
sodelovali pri upravljanju in vodenju EES.
Dostopen – omogočal bo vključitev vsem uporabnikom omrežja, predvsem
razpršenim proizvodnim virom ter obnovljivim virom.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 74
Zanesljiv – izboljšala se bo zanesljivost dobave in kakovost dobavljene energije z
uporabo novih tehnoloških rešitev.
Ekonomsko učinkovit – z inovacijami, učinkovitim ravnanjem z energijo,
povečano konkurenčnostjo in bolj učinkovito regulativo bo strankam nudil največ
za njihov denar.
Danes v svetu velja prepričanje, da je tehnologija gorivnih celic nedvomno tehnologija, ki
v prihodnosti predstavlja enega najpomembnejših in najbolj perspektivnih načinov
pridobivanja električne energije. Zato se sredstva, namenjena razvoju tehnologije gorivnih
celic, eksponencialno povečujejo. Razvoj gorivnih celic je soodvisen od razvoja
spremljevalnih tehnologij – v transportu predvsem razvoj elektropogonov, močnostnega
krmiljenja in regulacije, itd. Podporne tehnologije vodikovi tehnologiji, so tehnologije
pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije, kot npr.: fotovoltaika, vetrna
energija, biomasa, itd.
7.2 Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo
Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo zahteva dolgoročno vizijo, skladno z
dolgoročnim izzivom prehoda na energetski sistem z nižjimi emisijami ogljika, te so:
Da bi lahko do leta 2020 uresničili cilj 20% izkoriščanja obnovljivih virov
energije, bodo morale tehnologije omogočiti strmo naraščanje deleža cenejših
obnovljivih virov energije (vključno z izkoriščanjem vetrne energije na morju in
biogoriv druge generacije).
Do leta 2030 bo potrebno elektriko in toploto v čedalje večji meri proizvajati iz
virov z nižjimi emisijami ogljika, z velikimi elektrarnami na fosilna goriva s skoraj
nično emisijo ter zajemom in shranjevanjem CO2. Sektor prevoza bo moral v
čedalje večji meri prehajati na uporabo biogoriv druge generacije in vodikovih
gorivnih celic.
Leta 2050 in pozneje bi se moral zaključiti prehod na nižje emisije ogljika v
evropskem energetskem sistemu, pri čemer bi evropski energetski viri v veliki meri
vključevali obnovljive vire energije, trajnostno rabo premoga in plina, trajnostno
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 75
rabo vodika, pridobivanje energije s fisijo četrte generacije (v državah članicah, ki
bi se zanjo odločile) in energijo fuzije (Potencialni ukrepi evropske energetske
politike 2010).
7.3 Električna vozila
Električna vozila bodo še vedno zajemala trenutne ciljne trge. Pričakovana je hitra rast teh
vozil, ko se bo izboljšala tehnologija baterij. Za električna vozila študije prikazujejo
prodajo vozil med 1 do 2% v letu 2020 in 11 do 30% v letu 2030. Za hibride na polnjenje
je pričakovana prodaja 2% v letu 2020 in 5 do 20% leta 2030 (IHS - Global Insight:
Battery Electric and Plug-in Hybrid Vehicles study). Ekonomičnost je za kupce najbolj
pomembna pri vpeljavi električnih vozil. Cena vozil se bo morala zmanjšati zaradi
napredka tehnologije in povpraševanja na trgu. Čista električna vozila bodo najbolj
primerna za urbano uporabo.
Evropski svetovalni svet za raziskave v cestnem prometu (ERTRAC) se zaveda, da so
električna vozila korak naprej k prenovi tehnologije glede na odlično »od izvora do
kolesa« energetsko učinkovitost tehnologije (Trajnostne oblike transporta 2010).
7.4 Načrt Pošte Slovenije
PS ima izdelano Strategijo ekološke učinkovitosti transporta v Pošti Slovenije, ki je
zasnovana na postopni vpeljavi okolju prijaznih vozil do leta 2030. Zastavljena strategija
predvideva postopno zniževanje stroškov delovanja voznega parka (gorivo, amortizacija,
vzdrževanje), zaradi vpeljevanja ekološko sprejemljivih vozil:
leta 2015 – stroški naraščajo za približno 4%,
leta 2020 – stroški so blizu današnjim,
leta 2025 – prihranek pri stroških je približno 6% in
leta 2030 – stroški voznega parka se znižajo za približno 20%.
PS mora zagotavljati stalno in organizirano obveščanje državne in lokalne javnosti v zvezi
z njihovimi aktivnostmi na področju ekologije (Interno gradivo PS 2010).
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 76
7.5 Predlogi za uvajanje električnega prometa v podjetja
Utemeljitve smiselnosti in pomena vpeljave električnih vozil v podjetja:
Vpeljava električnih vozil lahko izdatno pripomore k izpolnitvi mednarodnih
zavez po zmanjšanju emisij in smotrnejši uporabi energije.
Emisije, ki jih povzroča uporaba električnih vozil, so bistveno manjše kot emisije
vozil na fosilna goriva in še te so omejene na območja, kjer se proizvaja električna
energija, torej večji del zunaj mest.
Polnjenje vozil bi za manj kot 5% obremenilo električno omrežje, še to polnjenje
pa lahko poteka v času manjše porabe električne energije, npr. ponoči.
Uvajanje električnih vozil lahko pozitivno spodbudi tudi gospodarski razvoj in
proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo na področju teh tehnologij.
Sledenje evropskim in svetovnim trendom je ključno za zagotavljanje
konkurenčnosti.
Predlogi za optimalno vpeljavo električnih vozil v podjetja:
Skoncentrirati vlogo na aktivnosti, ki so povezane z razvojem, promocijo in
izobraževanjem ter aktivnostmi v obliki javno zasebnih partnerstev pri postavitvi
infrastrukture.
Spodbujati nakup vozil z javnimi naročili za vozne parke javnih institucij in
sofinanciranjem nakupa privatnim službam, ki opravljajo družbeno pomembne
funkcije, kot so poštne, kurirske in dostavne službe.
Osredotočiti se na produkte, ki so komercialno blizu samostojno konkurenčnosti
na trgu in s tem promovirati ter izobraževati.
Pri polnilnih mestih za električna vozila je smiselno izbrati po sledečih prioritetah:
interes podjetij, spremljati mednarodne aktivnosti in vpeljavo električnih vozil na
trg ter postavitev polnilnih mest na parkirišču oz. v garažah podjetja, sodelovati s
proizvajalci in prodajalci vozil na lokalnem trgu.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 77
8 STIK Z DRUŽBO
Nova znanja in spoznanja so tista, ki vodijo v spremembe naših ravnanj, te pa so nujne, saj
nas »mati Zemlja« vse bolj dramatično opozarja, da ne ravnamo prav, da gremo s svojim
pehanjem za materialnim bogastvom predaleč. Znanje o (socialni) ekologiji, o medsebojni
prepletenosti naravnih in družbenih dejavnikov in vplivov, je temelj, na podlagi katerega
bomo lahko spremenili pogled na svet in svojo lastno vlogo v njem. To pa je nujno, če
želimo preživeti v civilizacijskem smislu in predvsem ohraniti planet.
Evropa strmi k trajnostnemu razvoju, v katerem živijo v soglasju in stremijo po njem:
človek, okolje in gospodarstvo. Pri tem imajo pomembno vlogo dejavnosti kompetentnih
kadrov za izvajanje ekološko sprejemljive dejavnosti. Stik z družbo zajema razne
dejavnosti kot so projekti, mednarodni simpoziji, predstavitve, delavnice, promocijo,
izobraževanje, itd. na področju vozil na alternativni pogon.
8.1 Predlogi za izobraževanje varčne vožnje
Sam način vožnje je pomemben dejavnik, koliko energije in denarja bomo porabili ter
posledično v kolikšni meri bomo onesnaževali okolje. Tako imenovan eco-driving
(smart/clever driving, varčna vožnja, nov slog vožnje) je varen, ekonomičen in okolju
prijazen način vožnje, ki združuje tehnologijo, nasvete in učinke. Po Evropi je program
eco-drivinga na različnih stopnjah, uvajajo ga ob podpori različnih (ne)vladnih organizacij
ter ga apelirajo na različne skupine uporabnikov (Avtoin 2010).
Z izobraževanjem voznikov v tehniki varčne vožnje se lahko zagotovi dolgoročen in
učinkovit nadzor nad porabo goriva. Posredno lahko podjetja pričakujejo tudi učinke na
področju znižanja stroškov vzdrževanja, znižanja emisij toplogrednih plinov in večji
prispevek k varnosti v cestnem prometu.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 78
Praktično usposabljanje voznikov je zasnovano tako, da se čim bolj nazorno prikaže
razlika v učinkih med neekološkim in ekološkim načinom vožnje. Vozniki testirajo vozila
tako, da se peljejo s polno obremenitvijo dostavnih vozil »prvi krog«, in sicer v svojem
lastnem slogu vožnje, pri čemer naj bi vsak od njih napravil vnaprej določeno število
kilometrov. Temu sledi enourno poučevanje ekološke tehnike vožnje, nato voznik in
inštruktor nadaljujeta testno vožnjo z vozilom, s tem, da to pot pri vozni tehniki voznik
sledi navodilu inštruktorja.
Povedati je treba, da je tehnika ekološke vožnje relativno učinkovita tudi v neugodnih
voznih okoliščinah oziroma v okoliščinah, ki voznike silijo, da zaradi nujnosti pravočasne
dostave blaga, pošiljk močneje pritiskajo na plin.
Pospeševanje in podpiranje novega sloga vožnje je pomembno predvsem iz treh razlogov;
pripomore k varnosti na cestah, pozitivno vpliva na lokalno in globalno okolje ter
nenazadnje omogoča manjšo porabo goriva in stroškov. S treningom varčne vožnje se
lahko zmanjša število nesreč tudi do 40%, poraba goriva se zmanjša do 20% neposredno
po treningih, dolgoročno pa do 5%. Po izračunih The European Climate Change
Programme, je mogoče z varčno vožnjo znižati vsaj 50 milijonov ton emisij CO2 letno, kar
pomeni prihranek približno 20 bilijonov evrov.
Poleg tega varčna vožnja prispeva k zmanjševanju hrupa (vozilo, ki vozi s 4000 obrati na
minuto, povzroča toliko hrupa kot 32 vozil, ki vozijo z 2000 obrati na minuto), zmanjšuje
stroške vzdrževanja in popravil vozila ter omogoča boljše počutje voznikov. Za poštne
uprave je najprimernejši kompleksen, specializiran in prilagojen projekt PostEurope.
Glavni razlogi za varčno vožnjo so:
prihranek goriva,
varnost ter
zmanjšanje skupnih stroškov.
Predlogi ukrepov za varčno vožnjo:
Država:
davčne olajšave podjetij, ki uveljavljajo princip varčne in varne vožnje,
spodbude za dodatna izobraževanja v podjetjih,
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 79
učinkovita prometna infrastruktura in ustrezna signalizacija
subvencioniranje države za nakupe sodobnih ekoloških in varčnih
gospodarskih vozil in
eksterni stroški tudi za druge panoge.
Podjetja:
sistematično spremljanje učinkov in nagrajevanje zaposlenih,
ekonomična vožnja mora biti filozofija podjetja,
treningi voznikov in drugih odgovornih oseb za prevoze glede varčne in
varne vožnje,
usmerjenost k nabavi vozil in sredstev, ki pripomorejo k varčni in varni
vožnji.
Uprave:
izobraževanje podjetij in njihovih voznikov,
obveščanje javnosti o pozitivnem odzivu podjetij ter
priprava predstavitev in seminarjev za podjetja o tematiki varčne vožnje.
Za različne ciljne skupine – posameznike, institucije, prevozniška podjetja – se pripravijo
različni načini izobraževanja, ki so prilagojeni tako po zahtevnosti kot po obsegu.
Z načrtovanjem poslovnih poti lahko podjetje prihrani pri stroških za vodenje voznega
parka, pri vračanju potnih stroškov ter pri stroških za najem in vzdrževanje parkirnih
prostorov za zaposlene. Omogočena je boljša dostopnost do poslovnih prostorov za
zaposlene, kupce in dostavo, izboljša se zdravje, produktivnost, morala in medsebojna
povezanost zaposlenih.
Pozitiven »stranski učinek« zmanjševanja števila vozil na cesti pa je seveda zniževanje
emisij toplogrednih plinov. V Sloveniji o novem slogu vožnje in načrtovanju poslovnih
poti za enkrat še ni veliko govora. Številne uspešne izkušnje iz tujine pa kažejo, da tudi
slovenski porabniki goriva lahko prihranijo, izboljšajo svojo konkurenčnost in hkrati
ohranjajo okolje.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 80
Priporočila za varčno vožnjo:
hladnega motorja na mestu ne ogrevamo,
vedno skrbimo za pravilen tlak v pnevmatikah,
zimskih pnevmatik brez potrebe ne uporabljamo,
odprta okna povečujejo zračni upor vozila,
zračni upor vozila narašča z njegovo hitrostjo,
pri vožnji za drugim vozilom je poraba občutno nižja (ob upoštevanju varnostne
razdalje),
vozimo z minimalnimi vrtljaji, ki jih motor normalno prenese,
težimo k tekoči in enakomerni vožnji,
pravočasno prestavljajmo v višjo prestavo,
med pospeševanjem (prehitevanje) upoštevajmo območje največjega navora
(Šraml 2005),
prilagajajmo svojo hitrost vozilom pred seboj, če vidimo da bo zavilo, se ne
lepimo na odbijač, ampak taktično zmanjšajmo hitrost že prej in nadaljujmo
tekoče, ko ga ni več pred nami,
v koloni spremljajmo dogajanje brez prepoznega zaviranja, ki terja pospeševanje
med postanki vedno ugašajmo motor (delo na cesti, železniški prehodi, …),
kadar je možno, izklopimo klimo, ugašajmo nepotrebne porabnike,
vožnja z ugasnjenim motorjem po klancu navzdol sicer privarčuje gorivo,
in upoštevajmo, da je varčna vožnja tudi varna vožnja.
8.2 Predlogi za promocijo
Predlogi za promocijo okoljske osveščenosti podjetij so:
izdelava spletnih strani,
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 81
brezplačni oglasi,
forumi za podjetja,
projekti, ki jih izbiramo za potrebe podjetij,
predstavitve na temo okoljske osveščenosti,
informacije za tiste, ki se želijo izobraževati na področju varčne vožnje,
uradne strani podjetij,
predstavitvene in reklamne brošure podjetij,
omogočanje in spodbujanje inovacij v Evropi ter
povečanje čezmejnega sodelovanja.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 82
9 SKLEP
V diplomski nalogi je analiziran vozni park za leto 2009 in električna vozila PS. Urejen
vozni park in ekološka motorna vozila so bistvenega pomena, saj znatno pripomorejo k
zmanjševanju porabe goriva in zmanjševanju emisij v okolje.
Naloga države je, da spodbudi začetno povpraševanje ter razvoj električnih vozil, in
Slovenija je tukaj v ozadju. Treba je zgraditi tudi potrebno infrastrukturo, ki bo
uporabnikom, kot je PS, električnih vozil dala dober občutek, da ne bo med njihovo potjo
prišlo do nepredvidenih zapletov. Hkrati bi bilo nato treba uporabnikom teh vozil tudi
stimulirati, kdaj naj polnijo svoja vozila, da ne bi prišlo do preobremenitve omrežja.
Čeprav je mogoče električna vozila polniti preko omrežja, je kljub temu izgradnja svoje
lastne mreže polnilnic nujna za podjetje PS. Na pošti pojasnjujejo, da evropske poštne
uprave na leto proizvedejo od 8 do 11 milijonov ton ogljikovega dioksida. Cilj ekološko
ozaveščenih evropskih pošt pa je, da bi to številko do leta 2013 znižali za vsaj 10
odstotkov.
Hibridna tehnologija je kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem in elektromotorja.
Ob usklajenem delovanju obeh sklopov je omogočeno delovanje motorja z notranjim
izgorevanjem (ICE, Internal Combustion Engine) v področju optimalnega izkoristka.
Posledica je izboljšanje ekonomije vožnje, izpusta škodljivih plinov in tudi lastnosti
pogonskega sklopa.
Vozila, opremljena z električnim pogonskim sistemom (hibridna električna vozila in
popolnoma električna vozila), kažejo pomembne možnosti za zmanjšanje emisij iz vozil ter
tako veljajo za privlačno možnost na poti k trajnostni mobilnosti.
Pri vpeljavi električnih vozil je ekonomičnost kupcem najpomembnejša. Cena vozil se bo
oblikovala v skladu z napredkom tehnologije in povpraševanja na trgu. Električna vozila
imajo velik potencial za rešitev velikih izzivov Evropske Komisije kot so podnebne
spremembe, odvisnost od fosilnih goriv, lokalna kvaliteta zraka in shranjevanje energije iz
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 83
obnovljivih virov preko pametnega omrežja. Za urbano uporabo bodo čista električna
vozila najprimernejša.
Izračunali, primerjali ter analizirali smo podatke o voznem parku PS
za obdobje 2006 do 2010. Izračunala sem porabo goriva na podane podatke prevoženih
kilometrov in povprečno porabo goriva (l/100 km) za tip vozila. Izračunali smo koliko
izpustov CO2 (v tonah) je PS od leta 2006 do danes (2010) spustila v okolje. Na osnovi teh
podatkov sem primerjala in analizirala ali vpeljava električnih vozil koristi tako podjetju
PS kot tudi okolju. Prišla sem do spoznanja, da bo ekološki vozni park PS pripomogel k
čistejšemu okolju a hkrati se bodo trenutni stroški za nakup električnih vozil in porabo
električne energije povišali. Dolgoročno gledano se PS izplača postopoma uvesti električna
vozila v svoj vozni park, ker bodo imeli manjše stroške vzdrževanja kot pri vozilih z
notranjim izgorevanjem ter poraba goriva bi se zmanjšala napram ostalih vozil, katera ne bi
zamenjali za električna vozila. Država bo glede na izpuste CO2 pobirala davke in bodo
zelo visoki.
V diplomski nalogi sem glede načrtov za prihodnost na področju ekoloških vozil podala
predloge za uvajanje električnih vozil v podjetja, ki bi jih morala v bližnji prihodnosti
izvesti vsa podjetja ne samo PS, ki upravljajo z večjim številom voznega parka, zaradi
velikih izpustov v cestnem prometu. K zmanjšanju izpustov naj bi najbolj pripomogla
ustrezna finančna spodbuda in ostrejša določila za energijsko učinkovitost.
Želim si in upam, da bom s tem diplomskim delom spodbudila okoljsko ozaveščenost
podjetij in ljudi. Večina podjetij bo morala po novi EU shemi pridobivanja emisijskih
kuponov v večini primerov slednje kupiti na trgu ali pa bodisi zmanjšati obseg proizvodnje
bodisi investirati v tehnologije za zmanjšanje emisij TGP oz. v uporabo CO2 nevtralnih
goriv kot je to biomasa.
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 84
10 VIRI, LITERATURA
AMD Avtoin 2010, Pogonski sklopi Renaulta: Prava prelomnica na področju izpustov
CO2. Dostopno na:
<http://www.avtoin.com/novica/3087/Pogonski-sklopi-Renaulta:-Prava-prelomnica-
na-podro%C4%8Dju-izpustov-co2> [31.7.2010].
Analiza voznega parka 2009, Pošta Slovenije d.o.o., Maribor.
Avtoin 2010, Predstavitev novega sloga vožnje in načrtovanja poslovnih poti. Dostopno
na:
<http://www.avtoin.com/novica/2050/Predstavitev-novega-sloga-voznje-in-
nacrtovanja-poslovnih-poti> [31.6.2010].
Auto.info 2010, Podpis okvirnega dogovora o razvoju in tržnem uvajanju električnih vozil
z gorivnimi celicami, Ljubljana. Dostopno na:
<http://www.avto.info/Obvestila/Podpis_okvirnega_dogovora_o_razvoju_in_
trznem_uvajanju_elektricnih_vozil_z_gorivnimi_celicami> [31.7.2010].
Budal, M, Električna energija, Promet 2009, Električni avtomobili prihajajo, kaj pa
infrastruktura za njihovo polnjenje, Energetika.net d.o.o.. Dostopno na:
<http://www.energetika.net/novice/clanki/elektricni-avtomobili-prihajajo-kaj-pa-
infrastruktura-za-nji> [23.6.2010].
Commercial Vehicles 2010, Fiat. Dostopno na:
<http://www.fiat.com.mt/CommercialVehicles/tabid/125/language/en-
GB/Default.aspx> [7.4.2010].
Električni skuter 2010. Dostopno na:
<http://www.zeleno-kupi.si/product_info.php?products_id=432> [7.4.2010].
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 85
Električno mestno trikolo 2010, Dostopno na:
<http://www.zelenokupi.si/product_info.php?cPath=70_74&products_id=649&osCsi
d=9679b6772db380d58203df18e5dc3eba> [7.4.2010].
Emisije toplogrednih plinov 2010, Agencija Republike Slovenije za okolje Ministrstvo za
okolje in prostor, Ljubljana. Dostopno na:
<http://www.arso.gov.si/zrak/emisije%20toplogrednih%20plinov/emisijske%20evide
nce/> [24.5.2010].
Eneloop bike 2010. Dostopno na:
<http://us.sanyo.com/SANYO-Store/eneloop-bike-CY-SPA600NA> [23.6.2010].
Energetika in trajnostni viri energije 2008, Svet vlade Republike Slovenije za
konkurenčnost, Ljubljana. Dostopno na:
<http://www.svr.gov.si/fileadmin/srs.gov.si/pageuploads/Svet_za_konkurencnost/pri
porocila-koncna/5._RASK_Strateski_dokument_koncni_081110.pdf> [2.6.2010].
Evropska unija v svetu in meje Evropske unije 2010, Evropski parlament. Dostopno na:
<http://www.futureofeurope.europarl.europa.eu/future/webdav/site/myjahiasite/share
d/import/Home/EP_PE/chambre1/theme1/613642SL.pdf> [2.6.2010].
European emission standards 2009, Wikipedia. Dostopno na:
<http://en.wikipedia.org/wiki/European_emission_standards> [24.5.2010].
Foratom – Novice 2010, Elektro industrija se vključuje v razvoj-proizvodnjo električnih
vozil. Dostopno na:
<http://foratom.si/Novice.html?NewsId=30> [31.7.2010].
Gospodarska vozila 2010, Summit motors, Dostopno na:
<http://www.ford.si/Gospodarskavozila> [30.8.2010].
Hanlon, M, Mercedes – Benz Sprinter now also with diesel-electric hybrid drive, Gizmag.
Dostopno na:
<http://www.gizmag.com/go/3906/> [15.5.2010].
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 86
Infinitas d.o.o. 2010, Infinitas. Dostopno na:
<http://www.infinitas.si/rr.html> [2.6.2010].
Interno gradivo PS 2010, Pošta Slovenije d.o.o., Maribor.
Intervju: Ceste bodo zasedla električna in hibridna vozila 2009, Časnik finance d.o.o.,
Ljubljana. Dostopno na:
<http://www.finance-akademija.si/242341/Intervju-Ceste-bodo-zasedla-
elektri%E8na-in-hibridna-vozila> [30.8.2010].
Izobraževalna gradiva za lastnike voznih parkov 2009, Sustainable green fleets 2009.
Dostopno na:
<http://www.sugre.info/docs/D5_1a_Training_Materials_for_Fleet_Owners_Sloveni
an.pdf> [14.6.2009].
Jakomin, L, Zelenika, R, Medeot, M, 2002, Tehnologija prometa in transportni sistemi,
Fakulteta za pomorstvo in promet, Portorož.
Koler, R, 2009, Koncept uvajanja ekoloških rešitev v poslovanje Pošte Slovenije, Pošta
Slovenije d.o.o., Maribor.
Lah, A, 2002, Okoljski pojavi in pojmi, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije,
Ljubljana.
Lampič, G, Svet za konkurenčnost: Slovenske predispozicije inpredlog poslovnih
priložnosti na področju energetike in električnih vozil 2010. Dostopno na:
<http://in-wheel.com/media/website/slovenske-predispozicije-in-predlog-poslovnih-
priloznosti-na-podrocju-energetike-in-elektricnih-vozil/poslovninacrttveinev.pdf>
[9.6.2010].
Leben, J, 2010, Električna energija, Promet in električna vozila – trenutno stanje.
Dostopno na:
<http://www.energetika.net/novice/promet/promet-in-elektricna-vozila--trenutno-
stanje> [2.6.2010].
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 87
Motorna vozila 2010, Direkcija Republike Slovenije za ceste. Dostopno na:
<http://www.dc.gov.si/si/vozila/> [8.8.2010].
Murks, A, 2009, Trend in napoved gibanja emisij toplogrednih plinov v Evropi v letu 2009,
Časnik o energetiki. Dostopno na:
<http://www.energetika.net/novice/komentarji-strokovnjakov/trend-in-napoved-
gibanja-emisij-toplogrednih-plinov-v-evropi> [2.6.2010].
Newtechnology 2010, Eko ET – 120 – Electric-Petrol Hybrid Scooter 2010. Dostopno na:
<http://www.newtechnology.co.in/eko-et120-price-scooter/> [23.6.2010].
Novak P., 2000, Energija in okolje: izbira virov in tehnologij za manjše obremenjevanje
okolja, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana.
OMV – Močna pozicija pri rafinerijah, vodilni na trgu pri trženju 2010, OMV d.o.o..
Dostopno na:
<http://www.omv.si/portal/01/si/!ut/p/c5/04_SB8K8xLLM9MSSzPy8xBz9CP0os3hf
A0sPN89Qo1BHE3dvCzdzQ18vAwgAykeiyBsZeJt6hzkawuTx6w4uztH388jPTdUv
yI0oBwCusbuJ/dl3/d3/L2dJQSEvUUt3QS9ZQnZ3LzZfTTA5SEZJVTJVQTRHSzh
GNzRNSjAwMDAwMDA!/> [22.7.2010].
Petrol.si - Ekologija 2009, Petrol d.d., Ljubljana. Dostopno na:
<http://www.petrol.si/index.php?sv_path=213,215> [22.7.2009].
Plevnik, A, 2008, Okolje in promet: Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija
Republike Slovenije za okolje.
Plugless Power 2010. Dostopno na:
<http://www.blog.uporabnastran.si/2010/08/02/brezzicna-polnilna-postaja-za-
avtomobile-plugless-power/> [8.8.2010].
Polnilna mesta v Sloveniji 2010. Dostopno na:
<http://www.energijadoma.si/znanje/zanimivosti/v-sloveniji-trenutno-pet-polnilnic-
za-elektricna-vozila> [18.7.2010].
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 88
Potencialni ukrepi evropske energetske politike 2010. Dostopno na:
<http://www.evropa.gov.si/si/energetika/potencialni-ukrepi-evropske-energetske-
politike/> [28.8.2010].
Polnjenje električnih vozil med vožnjo 2010. Dostopno na:
<http://www.siol.net/avtomoto/tehnika/2009/10/polnjenje_elektricnih_vozil_med_vo
znjo.aspx> [8.8.2010].
Promet, telekomunikacije in energija 2008, Svet Evropske Unije, Dostopno na:
<http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/Council_Conclusions/April/0407_
TTE3.pdf> [16.4.2010].
Samec, N, 2005, Zgorevanje, emisije in izvajanje meritev v malih kurilnih napravah,
Smernice za trajnostni razvoj 2006, Stališče evropskih okoljskih nevladnih organizacij do
regionalne politike EU v obdobju po letu 2006. Dostopno na:
<http://www.coalition-on-eufunds.org/brosura_nvoregio_print.pdf> [16.4.2010].
Sustainable green fleets 2010, Alternative fuels, Recodrive. Dostopno na:
<http://www.sugre.info/tools.phtml?id=664&sprache=sl#> [15.5.2010].
Šraml, M, Potrč, I, Kramberger, J, 2005, Vleka in transportna sredstva, Fakulteta za
gradbeništvo - Promet, Maribor.
Študijsko gradivo, Fakulteta za strojništvo, Maribor.
Trajnostne oblike transporta 2010. Dostopno na:
<http://www.energap.si/?viewPage=103> [14.6.2010].
Uporaba zemeljskega plina ali bioplina v vozilih 2009, Novice projekta Madegascar
Dostopno na:
<http://www.energap.si/uploads/E-novice%20st_%202.pdf> [23.6.2010].
Uradni list Republike Slovenije 2007, št. 103/07, Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv
in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil 2007. Dostopno na:
<http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007103&stevilka=5135> [16.4.2010].
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 89
Uradni list Republike Slovenije 2009, Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2) 2009. Dostopno
na:
<http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200951&stevilka=2497> [14.6.2010].
Vozila z nič izpusti 2010, Renault, Ljubljana. Dostopno na:
<http://www.renault-ze.com/si/#/si/modeli.html> [30.8.2010].
Zelena knjiga za Nacionalni energetski program Slovenije 2009, Ministrstvo za
gospodarstvo. Dostopno na:
<http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/Zelena
_knjiga_NEP_2009.pdf> [22.7.2009].
Zelenika, R, 2005, Logistički sustavi, Ekonomski fakultet u Rijeci, Rijeka.
Zelenika, R, 2001, Prometni sustavi: tehnologija, organizacija, ekonomika, logistika,
manadžment, Ekonomski fakultet u Rijeci, Rijeka.
Welcome to Kalkhoff Electric bicycle reviews 2010, Electric bicycle Kingdom, Dostopno
na:
<http://www.electric-bicycle-kingdom.com/kalkhoff-electric-bicycle.html>
[7.4.2010].
Yamaha Releases Electric Scooter 2010. Dostopno na:
<http://www.twowheelsblog.com/post/4791/yamaha-releases-ec-03-electric-scooter>
[15.5.2010].
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 90
11 PRILOGE
11.1 Seznam slik
SLIKA 3.1: DOSTAVNO VOZILO PIAGGIO PORTER ...............................................................17
SLIKA 3.2: KOLO NA ELEKTRIČNI POGON – PEDELEC .........................................................18
SLIKA 4.1: ELEKTRIČNO VOZILO FORD TRANSIT CONNECT ................................................23
SLIKA 4.2: ELEKTROMOTOR TRANSIT AKUMULATOR EV....................................................23
SLIKA 4.3: ELEKTRIČNO VOZILO KANGOO EXPRESS Z.E. ...................................................24
SLIKA 4.4: POLNJENJE RENAULT KANGOO EXPRESS Z.E. ..................................................25
SLIKA 4.5: MREŽASTA PREGRADA VOZILA RENAULT KANGOO EXPRESS.............................26
SLIKA 4.6: ELEKTRIČNI DOSTAVNIK FIAT FIORINO ............................................................27
SLIKA 4.7: ELEKTRIČNO KOLO KALKHOFF PEDELEC AGATTU XXL ....................................29
SLIKA 4.8: ELEKTRIČNO MESTNO TRIKOLO 250W EMK-03................................................30
SLIKA 4.9: ELEKTRIČNI SKUTER 1500W ES-01 ..................................................................32
SLIKA 4.10: ELEKTRIČNI SKUTER YAMAHA EC-03.............................................................32
SLIKA 4.11: ELEKTRIČNO HIBRIDNO-DIZEL VOZILO MERCEDES-BENZ SPRINTER ................34
SLIKA 4.12: ELEKTRIČNO HIBRIDNO KOLO ENELOOP .........................................................35
SLIKA 4.13: ELEKTRIČNO-BENCINSKI HIBRIDNI SKUTER EKO ET-120 .................................37
SLIKA 4.14: POLNILNO MESTO ZA ELEKTRIČNA VOZILA (BUDAL 2009) ...............................38
SLIKA 4.15: POLNJENJE VOZILA MED VOŽNJO ....................................................................42
SLIKA 4.16: BREZŽIČNO POLNJENJE VOZILA – POSTAJA PLUGLESS POWER ..........................42
SLIKA 6.1: PORABA GORIVA NA VSA VOZILA ZA OBDOBJE 2006 – 2010 ...............................57
SLIKA 6.2: PORABA GORIVA (V LITRIH) NA ENO VOZILO PO KATEGORIJAH ZA LETO 2008 .....58
SLIKA 6.3: PORABA GORIVA (V LITRIH) NA ENO VOZILO PO KATEGORIJAH ZA LETO 2009 .....58
SLIKA 6.4: ŠTEVILO IZPUSTOV (V TONAH) PO POSAMEZNIH TIPIH ........................................63
SLIKA 6.5: ŠTEVILO IZPUSTA CO2 (G/KM) NA EN TIP VOZILA ..............................................64
SLIKA 6.6: ZAMENJAVA VOZIL...........................................................................................66
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 91
11.2 Seznam preglednic
PREGLEDNICA 3.1: PREGLED VOZNEGA PARKA ..................................................................16
PREGLEDNICA 5.1: OKOLJSKI STANDARDI EU ZA OSEBNA VOZILA .....................................50
PREGLEDNICA 5.2: OKOLJSKI STANDARDI EU ZA TOVORNA VOZILA IN AVTOBUSE ..............51
PREGLEDNICA 5.3: STOPNJA DAVKA ODVISNA OD IZPUSTA CO2 IN VRSTE GORIVA .............53
PREGLEDNICA 6.1: PRIKAZ VOZIL IN IZPUSTOV CO2...........................................................57
PREGLEDNICA 6.2: LETNO PREVOŽENI KILOMETRI V POŠTI SLOVENIJE................................59
PREGLEDNICA 6.3 PORABA GORIVA ZA LETO 2006 .............................................................59
PREGLEDNICA 6.4: PORABA GORIVA ZA LETO 2007 ............................................................60
PREGLEDNICA 6.5: PORABA GORIVA ZA LETO 2008 ............................................................60
PREGLEDNICA 6.6: PORABA GORIVA ZA LETO 2009 ............................................................61
PREGLEDNICA 6.7: PREDVIDENA PORABA ZA LETO 2010.....................................................61
PREGLEDNICA 6.8: DELEŽI, KI JIH PRISPEVAJO VOZILA .......................................................63
PREGLEDNICA 6.9: ZAMENJAVA VOZIL ZA EV- ELEKTRIČNA VOZILA ..................................65
PREGLEDNICA 6.10: EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV V SEKTORJU PROMETA ......................68
11.3 Naslov študenta
Lea Mitrašinovič
Križna cesta 23
2311 Hoče
Gsm: 031 668 091
e-mail: [email protected]
Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 92
11.4 Kratek življenjepis
Rojena: 5.11.1982
Šolanje: 1989 – 1997 osnovna šola (OŠ Hoče)
1997 – 2002 srednja šola (Višja šola za gospodarske poklice, Avstrija)
2002 – 2010 Fakulteta za gradbeništvo Maribor, Železniški promet (UNI)