četrtek, 19. junij 2014

Azbest v OŠ Hrastnik

Držim pesti

05

Zagorska argonavtska ladja by night (nočna podoba)

07 13

Pogovor: Andrej Božič

Brečko: Mladim manjka želje in skromnosti

16

Lepa točajka je zmagala

www.zasavskitednik.si info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikLetnik 1, številka 2

Finančno prestrukturiranje RTH

Prav zanimive odzive doživljam na naš Zasavski tednik. Od prešernih nasmehov in trepljanja po rami do zelo zadržanih stiskov rok. In, kje za hrbtom, prav gotovo tudi nevoščlji-vih komentarjev. Ti me ne brigajo, niti ne motijo. Se pa muzam ob tistih zadržanih »prijateljih«, ki časopisa raje ne omenijo, kot pa, da bi se mo-rali pogovarjati o njem.Ob tem se spomnim kave z eno iz-med najbolj iskrenih Zasavk, ki ti vedno pove v glavo, pa naj še tako boli. Vabil sem jo v ekipo, pa je po premisleku dejala: »Veš kaj, Marko, meni se ne da več biti teh bitk. Vedeti moraš, da boste marsikomu mešali štrene. Da se boste zaletavali v zid. Da nekaterim ne bo všeč, da bo izha-jal časopis, ki ga ne bodo imeli pod kontrolo.« Hehe, mislil sem, da malo vseeno pretirava. Pa ja de. Niti malo se ni motila. Občutimo to, občutimo, draga Alenka.Vesel pa sem bil nadaljevanja, ko mi je rekla, da bo močno stiskala pesti, da nam uspe. Da ve, da bomo delali dobro. In iz tega črpam energijo. Za-četki so vedno težki, začetki takšne-ga projekta, kot je regijski časopis, še posebej. Dolgo sem razmišljal, če bi sprožil akcijo podporništva projektu. Do-končno sem se odločil malo pred tem, ko sem pričel pisati uvodnik. Naj pojasnim: uvodnik vedno pišem, ko je časopis postavljen. To so zadnje napisane besede pred tiskom časo-pisa. Torej, preberite na zadnji stra-ni, kako lahko podprete naš projekt. Vesel bom vaše dobre volje, vesel za-radi ljudi, ki bodo lahko dobivali naš izdelek brezplačno na dom. Veste, ni vedno kruh tisto, kar manjka na ku-hinjski mizi. Včasih je to tudi časo-pis, kjer so fotke naših otrok, kjer so vesti iz mojega kraja, kjer je križanka, ki jo rešujem, ko žulim kruh.Mi smo na naš izdelek ponosni, čeprav vemo, da še ni takšen, kot bo čez čas. In se v njem najde tudi kakšna napaka. Je pač takšen, kot smo mi. Fajni, pa tudi s kakšno ma-lenkostno napakico.

Marko Planinc

Direktor RTH Bojan Jelen vidi real-ne možnosti pridobitve teh sredstev z odprodajo dela premoženja RTH, ki ga je po zadnjih cenitvah za 43,5 milijonov evrov. Od tega je vrednost hčerinske družbe Spekter z 2300 sta-novanji ocenjena na 26,7 milijona evrov. Hčerinska družba M&P, ki ima v lasti počitniške zmogljivosti na Rabu, objekt samskega doma na Šu-štarjevi in trgovino, pa je vredna 1,1 milijona. Družba GRO inženiring je vredna 70 tisoč. Izkupiček si obetajo

italijanski investitor.Načrt finančnega prestrukturiranja, jamstvo za njegovo izpeljavo je 43,5 milijona evrov premoženja RTH, predvideva 100 odstotno poplačilo dobaviteljev še v letošnjem letu. RTH jim skupaj dolguje za 1,2 milijona evrov. Dobaviteljem - upnikom pa ne bodo poplačane zamudne obre-sti. Z obrestmi pa bodo 100 odstotno poplačane banke upnice, ki naj bi z reprogramiranjem dolga denar preje-le v letih 2015 do 2018. RTH bankam in dobaviteljem, dolguje okrog 16 milijonov evrov.

Karmen Štrancar Rajevec

Za delovanje RTH je v letošnjem letu država iz proračuna namenila po zakonu o uravnoteženju javnih financ 5 milijonov. Večino tega denarja je RTH za svoje delovanje porabil že lani, letos pa so dodatno prejeli še 4 milijone proračunskih sredstev, ki jih je država prerazporedila iz naslednjih let do zaprtja.

Poslovodstvo Rudnika Trbovlje Hrastnik je pripravilo načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga zahteva sredi marca vpe-ljana delna prisilna poravnava v družbi. Načrt, ki predvideva 100 odstotno poplačilo upnikov, pa zaradi želje ene od upnic (Nove ljubljanske banke op.a.) za podaljšanje roka za podro-ben pregled načrta, še ni bil poslan na pristojno sodišče. To na poslovanje RTH, ki si bo moral za nemoteno delovanje in poslovanje v letošnjem in prihodnjem letu zagotoviti slabih 8 milijonov evrov, ne vpliva.

tako od odprodaje dela tehnološke opreme, ki je skupaj ocenjena na 7,6 milijona, kot od prodaje posameznih zemljišč in proizvodnih hal, za katere se zanima, kot je povedal Jelen, tudi

Rudarji do poklicne upokojitveZasavskim rudarjem je s sprejetjem dopolnitve Zakona o postopnem za-piranju rudnika Trbovlje Hrastnik omogočena poklicna upokojitev. Ru-darji se bodo tako lahko upokojili ob polni delovni dobi 40 let in starosti 49 let. S tem je izpolnjena še zadnja stavkovna zahteva zasavskih knapov iz marčevske stavke v jami Hrastnik.V državnem zboru sprejeta dopol-nitev zakona o postopnem zapiranju RTH prinaša vsem tistim rudarjem, ki so bili 1. januarja letos zaposleni pri RTH in so v obdobju od 1. januar-ja 2001 do 31. decembra 2013 nepre-kinjeno vključeni v poklicno zavaro-vanje, pravico do poklice upokojitve. Tako se bodo vsi, ki izpolnjujejo po-

goje, to je 40 let delovne dobe in sta-rost najmanj 49 let, lahko poklicno upokojili. Ti pogoji veljajo do zaprtja rudnika, ki je predvideno za konec leta 2018. Tisti, ki se bodo odločili za tovrstno upokojitev, pa se bodo morali odpovedati odpravninam. Te znašajo vrednost treh zadnjih plač. Rudarji imajo, glede na vrsto dela, v letu dni priznanih največ 17 mesecev delovne dobe. »V letošnjem letu se bi lahko poklicno upokojilo 37 delav-cev. Skupno do zaprtja rudnika pa 158,« je povedal direktor RTH Bojan Jelen. Koliko zasavskih rudarjev bo to pra-vico izkoristilo, še ni znano. RTH bi s tem privarčeval RTH, saj bi v na-

sprotnem primeru, kot je poudaril Jelen, »morali število zaposlenih zni-ževati z odpuščanjem iz poslovnih razlogov«. Pri tem bi morala družba izplačati tudi odpravnine, te bi se gi-bale okrog višine desetih plač, saj je, po podatkih Jelena, večina delavcev na RTH zaposlena že dvajset in več let. Prihranili pa bodo tudi pri sred-stvih za prezaposlovanje delavcev, ki jih morajo izplačati novemu deloda-jalcu, ki prezaposli delavca RTH. Gre za okrog 23 tisoč evrov za posame-znika. Vodstvo RTH ocenjuje da bo na račun poklicnega upokojevanja rudarjev do zaprtja rudnika prihra-nilo med 4,4 in 6,2 milijona evrov.

KŠR

2 četrtek, 19. junij 2014

Slaba udeležbaDrugo junijsko nedeljo so se po le štirinajstih dneh ponovno odprla vo-lišča. Referenduma o arhivih se je udeležilo zgolj 11,7% volilnih upravi-čencev in kljub temu, da se je večina udeležencev (67,28%) izrekla proti zakonu, bo ta obveljal, saj je bil tokratni referendum prvi, odkar je dr-žavni zbor lani spremenil referendumska pravila. V njih je najpomemb-nejša novost kvorum zavrnitve, ki predvideva, da mora za razveljavitev zakona proti njemu glasovati vsaj petina vseh volivcev.

Tudi v vseh treh zasavskih občinah je bila udeležba na referendumu niz-ka. Najvišja je bila v občini Zagorje, kjer je znašala 11,71%, najnižja pa v Hrastniku, kjer je glasovalo zgolj 8,37% volilnih upravičencev. Proti zakonu je glasovala večina udeležencev v Trbovljah in Zagorju, medtem ko je v Hrastniku večina volivcev zakon podprla.

ZASAVJE

Čistilna naprava - argonavtska ladja

Zagorski zdravnik Franc Grošelj, osumljen nedovoljenega prometa s psihoaktivnimi zdravili, je Zdrav-niški zbornici Slovenije podal iz-javo, da vrača licenco za delo na področju splošne medicine. Zbor-nica je izdala ustrezno odločbo, na podlagi katere ne sme več samostoj-no opravljati zdravniške službe, so sporočili iz Zdravniške zbornice, Grošlja pa so izpustili iz pripora, saj je tako izključena možnost po-novitve kaznivega dejanja. Vodstvo Zdravstvenega doma Zagor-je in zagorski župan Matjaž Švagan so se na podlagi tega odločili, da bodo zasebni ambulanti Vitasan, ki ima prostore v zagorskem zdravstvenem domu, odvzeli koncesijo. »Grošljeva

soproga, otroška zdravnica Mara Gro-šelj, ki je svoje delo prav tako opra-vljala v okviru ambulante Vitasan, pa bo svoje delo lahko nadaljevala v okviru zdravstvenega doma, saj v po-licijsko preiskavo ni bila vključena,« je pojasnil Švagan. Dodal je, da občina novega koncesionarja ne bo iskala, saj bodo Grošljevim pacientom novega lečečega zdravnika zagotovili pri eni od zdravnic, ki bi sicer prenehala z delom. Policisti so Grošlja skupaj s tremi nje-govimi bolniki konec maja priprli za-radi nadpovprečnega števila izdanih belih receptov za psihoaktivna zdravi-la, za katera naj bi Grošelj dobil tudi plačilo, bolniki pa so zdravila prepro-dajali. Za izdani recept je po ugotovi-

Kopno na vidikuBolj kot to, ali je prav ali naro-be, da ima bodoča zagorska či-stilna naprava obliko ladje, me okupira misel, zakaj Zasavje nima enotne, ene, centralne, regionalne čistilne naprave. Kaj res potrebujemo v vsaki občini svojo? Čemu? Prijatelj elektroinženir mi je razložil,

kako bi lahko bila ena sama čistilna naprava dovolj. Ne morem soditi njegovih kompetenc, a razlaga mi je bila razumljiva.

Zakaj spet ena zabloda v luknji, zakaj? Ah, saj vemo vsi … aroganca je vidna na vsakem koraku, tako očitna in brezsramna je že, da se niti skriva ne več. Ceste se na veliko razkopavajo, golaži se smejoče kuhajo, čistilne naprave se gradijo. Vse zato, ker ljudje to potrebujemo. Jp, zago-tovo. Ravno tisti čas v kolobarjenju je, ko nas je treba spomniti, kaj vse potrebujemo.

Kar ljudje v Zasavju potrebujemo, je kolesarska steza v Trbovljah, da ljudi ne bo več strah s kolesom na cesto po mestu. Je delavska zadruga, ki nastane iz Svee in pri vsem lesu, ki ga mora Slovenija porabiti, njen obstoj ni vprašljiv, lastništvo pa v rokah zasavskega ljudstva. Zadruga Sijaj, zadruga TET, morda? Je brezplačna uporaba praznih prostorov za produkcijske namene. Je več povezave z okoliškimi kmeti, ne pa z ger-manskimi mega trgovci. Je spodbujanje inovativnosti, omogočanje razvo-ja idej. Je motivacija in brca v rit, da nehamo čakati. Je vodenje občin, ki krepi regijo. Je transformacija intelektualnega napuha v tveganje. So boljše, bolj ekonomične in zelene povezave javnih prevozov znotraj regije. Je usmeritev v zelene tehnologije, spodbujanje ustvarjalnosti in toleran-co. Je pozaba starih časov, v katerih gospe v knjigovodstvih med službo kvačkajo prtičke, praktikantke jim iščejo turistične pakete za zimo in poletje, gospodje iz nabave pa vozijo kamione peska najprej v okoliške hribe, potem pa še prijatelju na Dolenjsko, ki ravno gradi zidanico. Saj nismo butasti, še manj slepi, jebela cesta. Teh časov v tej naši luknji NI VEČ, zato za božjo voljo že enkrat nehajmo živeti v njih.

Kakšni časi pa so tukaj? Slikoviti in zabavni. Volitve prihajajo, hijene se cufajo. Pametnjakoviči, ki v gostilnah, na facebooku in iz daljave soli-jo pamet drznim in aktivnim, so vse bolj groteskni. Zasavje si kroji pri-hodnost, ki ustreza zgolj birokratskim zahtevam razvojnih razpisov in posvečenim, ljudstvo viha rokave po svoje, s svojo glavo. Civilna družba pritiska, mladi crkujejo za preživetje. Raufnk se pripravlja na izstrelitev nekaj pohlepnežev na Dob.

Čistilna ladja kot zasavska turistična znamenitost? Ja, če se bo ponu-jena storitev do potankosti izdelala ter zgodba pravilno zapakirala. In bo - kdor odloča - profesionalno pristopil h gradnji blagovne znamke tu-rističnega paketa. V kolikor tega razmisleka ter načrtovanja ne bo, in se bo mimoidoče turiste vleklo gledati čistilno napravo v obliki ladje, je priložnost izgubljena že sedaj.

Tadeja BučarFoto: Primož Kostanjšek

Na občini pojasnjujejo, da se za spre-membo sredi gradnje centralne čis-tilne naprave niso odločili zgolj zato, ker bi objekt radi oblikovali v obliki ladje, ampak je odločitev posledica potrebe po dodatni zaščiti pročelja pred vremenskimi vplivi. To bo na-mreč zaradi bližine regionalne ceste poleti izpostavljeno prahu, pozimi pa snežni brozgi, zato objekt potre-buje boljšo zaščito in materiale, ki bodo odporni proti tovrstnim zuna-njim vplivom, je pojasnil Ivo Vrtač-nik, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe. Dodal je, da vzdrževanje tako izvedene fasade zagotavlja dolgo življenjsko dobo z minimalnim vzdrževanjem, kar sledi načelu trajnostne gradnje.Z izborom spremenjenih materia-lov za zaščito pročelja se je ponudila

tudi možnost, da bi sicer industrijski objekt naredili oblikovno bolj zani-miv, je pojasnil Vrtačnik in dodal, da so se za argonavtsko ladjo odloči-li na podlagi legende, ki pravi, da se je Jazon na poti do Vrhnike ustavil na sotočju Save in potoka Medija, ki takrat še ni imel imena. Jazonova spremljevalka Medeja si je v njem umila obraz, nato pa je Jazon potok poimenoval Medeja, iz česar izvira današnje ime Medija.Tako zasnovano pročelje objekta bo občinski proračun stalo nekaj več kot pet odstotkov od 2,8 milijona evrov vrednosti projekta, kar znaša oko-li 150.000 evrov, vendar pogajanja z izvajalcem, trboveljskim podjetjem Rudis, še potekajo, pojasnjujejo na občini. Dodatnim stroškom in idejam ne

oporekajo niti občinski svetniki, so pa v stranki NSi, v kateri zadnje čase najbolj glasno opozarjajo na odlo-čitve pri porabi proračuna, pouda-rili, da projekta ne podpirajo, če bo ta namenjen sam sebi. »Ne bomo pa projekta omenjali v predvolilni kam-panji in mu nasprotovali, če bodo gospodje z občine, ki so se spomnili legende o argonavtih, Jazonu in Me-deji, zgodbo spremenili v turistično zanimivost. Torej, da se bo vsake toli-ko pri nas ustavil kakšne Nizozemec in šel od izliva Medije pa do izvira, ker bodo vmes še druge zanimivosti, povezane s to zgodbo,« je dejal Pri-mož Štendler, predsednik občinske-ga odbora NSi.Gradnja čistilne naprave sicer po-teka v skladu s terminskimi roki in bo končana do konca oktobra, nato se bo pričelo poskusno obratovanje, celotni projekt pa mora biti zaključen do 30. junija prihodnje leto, je še po-jasnil Vrtačnik.

Sabina LokarPodoba ladje: Občina Zagorje

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko PlanincOdgovorna urednica: Sabina LokarUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža)Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

tvah policije prejel od 5 do 50 evrov. Da so bile tablete, ki so jih osumljenci dobili na recept, namenjene za nadalj-njo prodajo, pa kaže tudi dejstvo, da se kriptirne številke pacientov niso ujemale s številkami na receptu.Grošljevo ravnanje so kot izrazito ne-strokovno ocenili tudi v Psihiatrični kliniki Ljubljana, saj je tako z odmerki kot s kombinacijo predpisanih zdra-vil, med katerimi so bili najpogosteje apaurin, leksonin, helex, xanax, salval in dormicum, prekoračil odmerek varnega jemanja teh zdravil tudi za stokrat. Grošlju grozi do 12 let zapor-ne kazni, policisti pa preiskavo nada-ljujejo, saj ga sumijo tudi drugih ko-rupcijskih dejanj in zlorabe položaja.

Sabina Lokar

Grošelj ni več zdravnik, ambulanta brez koncesije

Občina Volilna udeležba ZA PROTI

Trbovlje 10,19% 45,72% 54,28%

Zagorje 11,71% 38,04% 61,96%

Hrastnik 8,37% 51,24% 48,76%

Vstop v zagorsko dolino ob mostu čez Savo jeseni ne bo dru-gačen le zaradi novozgrajene čistilne naprave. Na zagorski občini so se namreč odločili, da bodo industrijski objekt na-redili bolj zanimiv, zato bo imel obliko - argonavtske ladje.

3četrtek, 19. junij 2014 GOSPODARSTVO

Energetika z 20 milijoni evrov izgube

Ajpes je v začetku junija objavil re-zultate poslovanja družb in podjetij, ko so jih pripravili iz podatkov letnih poročil za leto 2013, ki so jih družbe

in podjetniki Ajpesu predložili za namen državne statistike. Podatki kažejo, da zasavsko gospodarstvo slabi že zadnjih pet let, ko so zasa-vske družbe v povprečju poslovale negativno. V nasprotju z zasavskimi gospodarskimi družbami pa so pod-jetniki v regiji ustvarili 4 milijone evrov neto prihodka. Podjetniki v povprečju sicer že vrsto let poslujejo pozitivno, v lan-

Brezplačno za podjetnike Razvoj podjetništva v Zasavju lahko prinese nova delovna mes-ta in s tem tudi izhod iz sedanje gospodarske krize, v kateri se je znašla regija. Pri tem je po-memben tudi pravilen pristop k ustvarjanju podjetja, za kar so koristna podjetniška znanja in izkušnje. Projekt Podjetno Za-savje združuje RCR ter Območ-ne obrtno podjetniške zbornice Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. V okviru projekta v vseh treh mes-tih potekajo brezplačne delav-nice podjetniškega usposablja-nja. Udeleženci se spoznavajo z generiranjem in vrednotenjem podjetniške ideje, ustvarjalnim razmišljanjem in lobiranjem, gospodarskim pravom, trže-njem in prodajnimi veščinami, ustanavljanjem d.o.o ali s.p., poslovnim načrtom, viri finan-ciranja, razvojem poslovne ideje in izdelavo poslovnega načrta ter pojavljanjem v medijih in na socialnih omrežjih. Ta vikend bodo razvijali poslovne ideje in izdelovali poslovni načrt. V prihodnjem tednu organizirajo delavnice s področja marketinga in prodajnih veščin. Vse delavni-ce so za udeležence brezplačne, obvezna je le prijava en dan pred samim predavanjem na naslov: branka.dolinsek@ozs.si.

SK

Jasmina je pričela izdelovati nakit že v otroštvu, mama jo je spodbujala k ustvarjanju. Sama včasih ni nosila nakita, izdelovala ga je za druge in tako ugotovila, da lahko z ustvar-janjem tudi zasluži za kakšno kavo. Zanimanja za njene izdelke je bilo vse več in izdelovanje nakita ji je včasih vzelo tudi nekaj študijskega časa. Zato ji je pri izdelavi poslovne-ga načrta, ki ga je morala pripraviti pri predmetu podjetništvo, pomagal fant Blaž, ki je ravno zaključeval štu-dij marketinga in trženja. Poslovni načrt, ki sta ga zasnovala za nalogo, je bil tako dober, da sta se odločila, da ga skupaj realizirata in odpreta tr-govino, kjer bosta prodajala Jasminin nakit. »Delo sva si poskušala enako-merno porazdeliti in izkoristiti pred-nosti in sposobnosti vsakega od naju. Blaž zna s številkami in papirjem, meni pa bolj ležijo barve in oblike,« Jasmina pojasnjuje, kako sta se lotila odprtja trgovine Čudežna dežela, ki je prve obiskovalce gostila preteklo soboto.

Začetek podjetniške poti ni lahek in tudi njima je na poti stalo kar nekaj ovir. »V Zasavju je glavni problem to, da imamo ogromno neizkoriščenih in praznih prostorov, v katerih bi lah-ko mladi ustvarjali in realizirali svo-je ideje. Na žalost imajo lastniki raje prazne prostore, ki propadajo, kot pa da bi spustili cene najemnin,« težave z iskanjem prostora za trgovino opi-suje Jasmina. Tudi država do mladih podjetnikov ni ravno prizanesljiva. Pred leti je podjetnikom, ki so prvič

začenjali samostojno pot, nudila sub-vencije, vendar ta program že nekaj mesecev ni več aktiven in podjetni-ki morajo sami poskrbeti za celoten začetni kapital, kar pa je za mlade po končanem študiju in še brez rednih prihodkov težka naloga.Sodelovanje sta ponudila tudi dru-gim mladim ustvarjalcem, ki jih je Jasmina spoznala na sejmih in pre-ko spleta. Ker želita, da je izbira v njuni trgovini čim bolj pestra, bosta v Čudežni deželi vsak mesec ponu-jala izdelke drugih ustvarjalcev in tako spodbujala njihovo kreativnost. »Ljudje se moramo danes med seboj povezovati in si pomagati. Ustvar-jalci Čudežne dežele prihajajo iz celotne Slovenije, precej pa jih je tudi iz Zasavja,« pojasnjuje Jasmina. Oba z Blažem sta bila že med študi-jem aktivna kot prostovoljca. Tako sta pridobila delovne izkušnje in znanje, spoznala pa sta tudi ljudi, ki jima lahko pomagajo na njuni kari-erni poti. »Zdi se mi pomembno, da si nenehno aktiven,« razmišlja Jasmi-na o tem, kaj lahko storijo mladi, da

Zasavske gospodarske družbe so v lanskem letu ustvarile 10,2 milijona evrov neto čiste izgube, kar je 1,5 milijona več kot v letu 2012. Na povečanje izgube v celotni regiji so najbolj vplivali slabi rezultati družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro in družb s področja rudarstva, ki so skupaj izkazale 20,2 milijona evrov neto čiste izgube.

Družbe iz Trbovelj so ustvarile 18,6 milijonov evrov neto čiste izgube, 52 % več kakor v letu 2012. Družbe iz Zagorja so izkazale 5,6 milijonov evrov neto čistega dobička, 56 % več kot v letu 2012. Družbe iz Hrastnika, ki imele v letu 2012 še neto čisto izgubo v višini 97 tisoč evrov, pa so v letu 2013 ustvarile 2,7 milijona evrov neto čistega dobička.

skem letu pa se je njihov poslovni izid v primerjavi z letom 2012 po-večal kar za 29 odstotkov. Največ so k dobremu rezultatu poslovanja prispevali podjetniki s področja gradbeništva, področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavno-sti, s področja trgovine, vzdrževa-nja in popravil motornih vozil ter s področja predelovalne dejavnosti.

Skupaj so ustvarili kar dve tretji-ni neto dohodka vseh podjetnikov. Na drugi strani so k povečanju čiste izgube poslovanja družb največ pri-spevale družbe s področja energeti-ke. Te so izgubo v primerjavi z letom 2012 podvojile in brez tega povečanja bi bil končni rezultat poslovanja za-savskih družb pozitiven. K zmanj-šanju izgube družb so pripomogle

predvsem družbe s področja prede-lovalnih dejavnosti, ki so 3,6 milijo-nov evrov visoko izgubo iz leta 2012 lani pretvorile v dobiček v višini 5,8 milijona neto. K boljšemu rezultatu so prispevale tudi družbe s področ-ja informacijskih in komunikacij-skih dejavnosti, ki so izkazale 3,2 milijona evrov neto čistega dobička. Zasavske družbe so lani zaposlovale 5852 ljudi, podjetniki pa 580. Pov-prečna plača zaposlenega pri podje-tnikih je lani znašala 909 evrov in bila za en evro višja kot v letu 2012. Pov-prečne plače zaposlenih v družbah pa so bile lani precej višje, kot tiste pri podjetnikih. Zaposleni v družbah so namreč v lanskem letu mesečno pov-prečno prejeli 1454 evrov.

Saša Kisovec

Občina Število družb

Trbovlje 319

Zagorje 231

Hrastnik 99

Iz ideje je nastala dežela

Če imaš dovolj močno voljo in željo, so vsake sanje uresničljive in vse poti premagljive!« Jasmina Drolc

Vedno več mladih se ob neuspešnem iskanju prve zaposli-tve odloča za lastno podjetniško pot. Vendar ideja in želja večkrat nista dovolj za uspeh. Potrebno je znanje in ljube-zen do dela, ki ga opravljaš. Jasmina Drolc je v poslovni ideji združila svoj hobi ter podjetniško znanje svojega fanta Blaža Božjaka in iz poslovnega načrta, ki je bil sprva le projektna naloga na faksu, se je rodila Čudežna dežela.

si povečajo možnosti za zaposlitev. Mlada podjetnika sta dokazala, da je s trdno voljo, znanjem in ljubeznijo do dela mogoče doseči marsikaj. Za več takšnih zgodb o uspehu mladih,

pa sta potrebna tudi posluh za pod-jetništvo na ravni lokalne skupnosti in države.

Saša KisovecFoto: Matjaž Kirn

Dosedanji prvi mož Lafarge Cemen-ta Trbovlje Haimo Primas odhaja iz Slovenije po slabem letu in pol. Še naprej pa bo vodil postopke za prido-

bitev okoljevarstvenega dovoljenja za Lafarge Cementa Trbovlje, so sporo-čili iz trboveljske cementarne. Gre za dovoljenje, ki mu ostro nasprotujejo

zasavski okoljevarstveniki. Z njim želi trboveljski Lafarge pridobiti do-voljenje za sosežig odpadkov, kar bi po njihovih besedah znižalo stroške energenta in pozitivno vplivalo na dvig konkurenčnosti podjetja.

Haimo Primas iz Trbovelj odhaja zaradi nove organiziranosti v okvi-ru Lafarge Srednja Evropa, ki bo pričela veljati s 1. julijem. Doseda-njo funkcijo generalnega direktorja družbe v Trbovljah bodo po novem enakopravno prevzeli štirje člani lokalnega vodstva, ki bodo postali

tudi pravni zastopniki družbe. Novo ekipo bodo sestavljali Aljaž Kuzma-novski, direktor prodaje, Leopold Povše, finančni direktor, Sebastjan Ledinek, vodja oskrbovalne verige in Dušan Škalički, tehnični direk-tor. Vsi štirje so dolgoletni sodelavci družbe. Kadrovska direktorica bo Iva Dominkovič, Andrej Sopotnik pa ostaja vodja marketinga in komu-niciranja. Podobne spremembe bodo v organiziranosti skupine  tudi v Av-striji, na Madžarskem in Češkem.

KŠR

Dosedanji generalni direktor Lafarge Cementa Trbovlje Ha-imo Primas bo prevzel oskrbovalno verigo za Lafarge Sre-dnja Evropa na Dunaju, so sporočili iz trboveljske družbe. Torej zapušča Trbovlje, v Lafargu pa so potrdili, da bo kar z Dunaja vodil postopek pridobivanja okoljevarstvenega do-voljenja za trboveljsko cementarno, ki bi v cementarniški peči dovoljevalo uporabo alternativnih virov energije oziro-ma so sežig odpadnih olj, plastike, gum.

Primas odhaja

4 četrtek, 19. junij 2014ZASAVJE

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176

blaz.germadnik@siol.net

25 % popust na vse izdelke in storitve

Tako je svoje misli ob prelomu iz osnovne v srednjo šolo strnila Julija Krautberger, učenka 9. b OŠ Ivana Skvarče. Julija je eno izmed 49 novih zlatih imen, vpisanih v Zlato knjigo Občine Zagorje ob Savi. Vpis najbolj-ših učencev in dijakov se je pričel že leta 1977, skupaj se je v njej nabralo že 1500 imen. To so učenci, od kate-rih si starši, občina in država največ obetajo. So pogumni in se zavedajo,

Rotarijci za poplavljenePoleg številnih zasavskih organizacij so pomoč v poplavljeno Bosno pos-lali tudi člani Rotary kluba Zagorje. Pomagali so prebivalcem Brčkega, saj so pobrateni s tamkajšnim rotary klubom. V treh pošiljkah so v mes-to, ki sta ga poplavili Sava in Brka, poslali več kot tri tone hrane, vode, oblačil in higienskega materiala, člani pa so zbrali še 1500 evrov denarne pomoči.

Zbiranju oblačil za prebivalce Brčkega, kamor je iz poplavljenih domov pribežalo tudi okoli 1100 ljudi iz hrvaške strani, so se pridružile tudi za-savske OŠ. “Tako smo vsi skupaj, tudi otroci, pokazali veliko solidarnost do človeka v stiski, ki mu veliko pomeni že beseda in dober namen,” je dejal predsednik Rotary kluba Zagorje Silvo Strmljan. Dodal je, da so veliko postorile soproge rotarijcev, njihove prijateljice in znanke, pre-voz zbrane hrane, oblačil in higineskih pripomočkov pa sta omogočila Safet Crnovršanin in družba JE&GR iz Zagorja. Vse pošiljke so prevzeli v organizaciji Crveni krst križ Brčko Distrikt, kjer so jim pomagali tam-kajšnji rotarijci.

Še toliko bolj bo letos za otroke iz Brčkega razveseljiva tudi udeležba na enotedenskem taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah, ki ga že tretje leto zapored pripravljajo rotary klubi iz Zagorja, Brčkega in srbskega Zrenja-nina. Iz Brčkega in Zrenjanina bo v Dolenjske Toplice prišlo osem otrok, iz zasavskih šol pa devet. Z ostalimi udeleženci, skupaj jih bo več kot 150, bodo letos preživljali angleške počitnice na temo hišni ljubljenčki.

SL

Agencija in tiskarna Grafex je 30 let uspešnega obstoja obeležila z zajetno investicijo, vredno 900.000 evrov. Pred kratkim so v Podlipovi-ci pri Izlakah odprli 600 m2 novih poslovnih prostorov.Glavna pridobitev novih prostorov je »show room«, v katerem bodo na-ročnikom lahko v celoti predstavili prodajni program, od oblikovanja do končne izvedbe - tiska in spletnih rešitev. Grafex se je sprva ukvarjal z grafično in tiskarsko dejavnostjo, sčasoma pa začel ponujati še spletne in agencijske storitve. Razvoj družin-skega podjetja, z začetki v letu 1983, so spremljale stalne investicije v so-dobno tehnologijo, ponašajo pa se tudi z visoko usposobljenim kadrom, s katerim Grafex ohranja dober polo-žaj na trgu.Direktor Matej Sešlar poudarja, da

Lažje plačevanjeObčina Hrastnik je ustanovila javno blagajno, ki občanom omogoča gotovinsko plačevanje položnic na enem mestu in brez provizije. Z novo pridobitvijo je moč plačevati položnice tistih podjetij, ki so občino pooblastila, da lahko sprejema vplačila za njihove storitve: OŠ NHR Hrastnik, Vrtec Hrastnik, Knjižnica Antona Sovreta, Kultur-no rekreacijski center Hrastnik, Glasbena šola Hrastnik, Dom starejših Hrastnik, KSP Hrastnik, Mestni plinovodi Koper, Elstik in Elektro Celje Energija. V Javni blagajni lahko Hrastničani poravnajo tudi račune, ki jih fizičnim osebam izstavi občina. Javna blagajna deluje v avli občinske zgradbe, odprta je ob ponedeljkih od 8. do 11. ure ter ob sredah od 12. do 16. ure. Sredstva za delovanje Javne blagajne so večinoma zagotovili iz občinskega proračuna.

ZT

Zlati učenci, svetla prihodnost

»Želim si živeti v svetu, ki je pravičen, svoboden ter spoštljiv do vseh ljudi. Upam na boljšo prihodnost, boljši svet. Spre-minjanje življenj, risanje nasmehov na obraze mlajših, predstavljati upanje na boljši jutri. To je moj načrt za priho-dnost, moj smisel življenja.«

da je pred njimi še veliko dela. Tako kot Primož Pungartnik, učenec 9. a OŠ Ivana Skvarče, ki bo nadaljeval s šolanjem na gimnaziji, potem pa na-črtuje študij medicine. »Na mladih svet stoji in mi bomo ustvarili boljši svet tudi za vse ostale,« poln optimiz-ma pove Primož. Tri odličnjakinje so zaključile tudi program zdravstvene nege na Srednji šoli Zagorje. Pod ok-roglo številko 1500 je v zlato knjigo

vpisana Medina Okić, ki namerava študij nadaljevati na Visoki zdra-vstveni šoli. Zaveda se, da bo tam več obveznosti se bo morala potruditi. »Važno je, da imaš pred sabo cilje, da se jih trudiš doseči. Tudi če ne uspeš takoj. Mladi se danes ne trudimo do-volj, zato se veliko talentov izgubi.« Ali kot je povedal raper Zlatko, ki je po končanem uradnem delu, nastopil na podelitvi v Delavskem domu Za-gorje: »S trdim delom in močno voljo lahko uresničiš vse, kar si želiš! Imeti moraš le zaupanje vase in izkoristiti svoj talent.«

Tekst in foto: Nina Ojsteršek

Letošnji tridnevni festival Knjižnice Antona Sovreta Šport v Hrastniku se je začel s pogovorom z vrhunski-mi športniki. Odprl ga je župan Mi-ran Jerič, pogovor pa je novinarka Anja Markovič. Peter Kauzer je razložil, kako je prišlo do poškodbe rame v Londonu in da ima operacijo 15. julija. Upa, da bo do naslednjega SP na divjih vodah že spet v formi in bo lahko tekmoval. Denis Ške-tako, prvi zasavski ironman, je svoj čas na triatlonih že večkrat izboljšal, sanja pa o točkah, ki bi ga pripeljale na Havaje. Naslednjo tekmo ima 28. junija v Celovcu. Vesna Ojsteršek je šestnajst let tekmovala v namiznem tenisu, enajst let trenirala v Hra-stniku, zdaj pa uspešno opravlja se-

so ključ do uspeha sistematične po-slovne aktivnosti ter dobra notranja organizacija, ki natančno določa pristojnosti zaposlenih. Grafex je za svoje delo že prejel številna prizna-nja. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) jih je nagradila za urejenost

podjetja, priznanje so dobili tudi na Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF). Leta 2000 je podjetje pridobilo certifikat sistema kakovosti po stan-dardu ISO 9001.

ZTFoto: Grafex

Show room

lektorsko delo ženske reprezentance Slovenije. Sabina Fazlič je vrhunska karateistka, zaključuje pa tudi študij na Fakulteti za zdravstvo. V bodoče bi želela opravljati svoj polic in treni-rati mlade. Miha Halzer je pred me-secem dni dosegel cilj, ki ga je že več let naskakoval: zmago v svetovnem pokalu. Čaka ga še nekaj manjših tekem gorskega kolesarstva, v jeseni pa svetovno prvenstvo. Valter Moljk se je spomnil, kako je začel s skoki v višino v mladosti in o vrhunskih do-sežkih na veteranskih svetovnih in evropskih tekmovanjih. Meni, da je potrebno v šport čim več vlagati, si-cer zaradi lagodnega življenja narodi propadajo.

Tekst in foto: Fanči Moljk

Poletni festival knjižnice

5četrtek, 19. junij 2014

dal Pajić, ki priznava, da je bil pro-jekt energetske sanacije nujen zaradi dotrajanosti objekta. "Azbestne kri-tine je v občini Hrastnik zelo veliko, kljub že več kot 20 let starem zakonu o odstranitvi le-te iz objektov zaradi škodljivosti za zdravje ljudi. Izvajal-cem del moramo zaupati, da delajo s kritinami po pravilih za zmanjševa-nje tveganj, moramo pa jih vseskozi kontrolirati. Tu pa nastane problem, saj na papirju kontrole so, dejansko jih pa ni," še dodaja Pajić.

"Investitor in izvajalec bi morala ne samo pogodbeno, ampak tudi dejansko zagotoviti odstranitev az-bestne kritine na zakonsko predviden način in v času, ko v šoli ne bi bilo otrok," je nadaljeval Pajić in opozoril, da zaradi azbesta niso bili izpostav-ljeni le šolarji. "Prav tako bi morala občina in izvajalec obvestiti občane o terminu del odstranitve škodljive kritine in v obvestilu navesti, da se ljudje ne bi zadrževali v bližini, sta-novalci v bližini šole bi morali imeti okna zaprta in podobno," zatrjuje Pa-jić, ki je ob koncu še enkrat poudaril, da v Hrastniku ni pravega posluha za ekološke probleme in da v mestu skoraj ni družine, ki ne bi kakšnega člana izgubila zaradi raka.

Izvajalec nedosegljivZa dodatna pojasnila smo skušali stopiti v stik tudi z izvajalcem del, podjetjem Martin Mlakar d.o.o., a Mlakarja, ki je stoodstotni lastnik družbe, do zaključka redakcije nismo uspeli priklicati.

David BuovskiFoto: Sabina Lokar

ZASAVJE

"Odstranjevanje azbestne kritine in ostalih elementov, ki vsebujejo azbest je dopustna le pri izpraznjenem in ograjenem objektu," so v odgovor na dopis Eko kroga, ki je poslal dopis s prošnjo za preverjanje in ukrepanje, odgovorili pri NIJZ. "Med drugim je potrebno zelo previdno, mokro, odstranjevanje elementov, ki vse-bujejo azbest. Po odstranitvi je pot-rebno objekt pred ponovno uporabo temeljito mokro očistiti. Ravnanje z azbestnimi odpadki zelo dobro ure-ja naša zakonodaja," so še dodali na inštitutu.Zasavske okoljevarstvenike je zmoti-la predvsem odstranitev stare kriti-ne, ki je vsebovala elemente azbesta. Omenjena dela so opravljali tudi v času, ko so imeli otroci pouk. Med-tem ko nekateri opozarjajo na po-manjkljivo obveščanje investitorja in izvajalca, ki stanovalcev bližnjih blokov niso seznanili z naravo del, pa so v šoli prepričani, da zdravje učen-

cev ni bilo ogroženo. "Pred začetkom del na strehi so izvajalci zagotovili, da varstvo in zdravje otrok zaradi energetske sanacije ni ogroženo," je povedala ravnateljica hrastniške šole Marina Kmet.

Do zdaj brez pripomb"Izvajalce del na strehi sem večkrat povprašala, kaj lahko storim, da v kar največji meri zaščitim otroke. Na naj-bolj izpostavljenih mestih smo posta-vili zaščitne ograje. Izvajalci so mi zagotovili, da za otroke ni nevarnos-ti, če so v času del v prostorih. Dogo-vorili pa smo se, da dela ne potekajo takrat, ko otroci odhajajo in prihajajo iz stavbe," je še povedala Kmetova, ki je dejala, da vseh del ni bilo mogoče opraviti med poletnimi počitnicami, v maju in juniju pa je veliko ekskurzij in športnih dni, zato so se odločili za takšen termin. Poudarila je še, da so staro kritino večinoma odstranjevali

ob koncih tedna in da do dopisa Eko kroga ni slišala nobene pripombe gle-

Prenova šole dviguje (azbestni) prahEnergetska sanacija OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku je dvignila veliko prahu. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko krog in predsednik sveta staršev šole so zaskr-bljeni zaradi odstranitve kritine z elementi azbesta, ki je bila izvedena, medtem ko so bili učenci v šoli. Na občini in v šoli zatrjujejo, da zdravje otrok ni bilo ogroženo.

Podjetno Zasavje vabi na brezplačne podjetniške delavnice (prijave vsaj en dan pred dogodkom na tel.: 03/56-32-960 ali 031-660-067 oziroma na e-naslov branka.dolinsek@ozs.si

19. 6. 2014 / 15.00Podjetniški inkubator Hrastnik

Trženje in prodajne veščine, marketing – celoten pregled 121 Marketing

20. 6. 2014 / 9.00Podjetniški inkubator Hrastnik

Poslovni načrt OOZ Hrastnik

20. 6. 2014 / 17.00Območna obrtna zbornica

Trbovlje

Poslovni načrtOOZ Hrastnik

20. 6. 2014 / 17.00Podjetniški inkubator Hrastnik

Viri financiranja za mala in srednja podjetja Tehnološki park Ljubljana

21. 6. 2014 / 9.00 - 17.0022. 6. 2014 / 9.00 - 13.00Podjetniški inkubator Hrastnik

Vikend dogodek: Razvoj poslovne ideje in izdelava poslovnega načrta Tehnološki park Ljubljana

23. 6. 2014 / 15.00Podjetniški inkubator Hrastnik

Trženje in prodajne veščine, marketing – celoten pregled121 Marketing

24. 6. 2014 / 15.00Podjetniški inkubator Hrastnik

Trženje in prodajne veščine, marketing – celoten pregled 121 Marketing

26. 6. 2014 / 17.00Podjetniški inkubator Hrastnik

Pojavljanje v medijih in na socialnih omrežjih 121 Marketing

2. 7. 2014 / 16.00Mladinski center Zagorje

Moderne oblike sodelovanja – COWORKING Mladinski center Zagorje

3. 7. 2014 / 10.00 Delavski dom Hrastnik

Konferenca: Prenos dobrih praks in B2B srečanje Lisac&Lisac ZATO d. o. o.

4. 7. 2014 / 9.00 - 13.00Mladinski center Zagorje

Postani LEAN podjetje Tehnološki park Ljubljana

4. 7. 2014 / 15.00 - 20.00 5. 7. 2014 / 9.00 - 17.00Mladinski center Zagorje

Vikend usposabljanje: Gradnja podjetja po metodi Business model generation Tehnološki park Ljubljana

In NE POZABI! Samo še do 27. junija imaš čas, da razgibaš svojo idejo in zmagaš!

Prihaja še več, zato spremljaj bogat program na www.facebook.com/podjetnozasavje ali na www.rcr-zasavje.si

Brezplačne podjetniške delavnice

Investitor energetske prenove je Občina Hrastnik, projekt sta s finančnimi sredstvi podprli tudi Evropska unija in Republika Slovenija. Dela na šoli so se začela 19. maja in bodo končana pred začetkom novega šolskega leta. Pogled menjave kritine so obnovili tudi okna, vrata in tesnila.

de obnove, o kateri so se sicer začeli pogovarjati že pred dvema letoma.

"Občina Hrastnik je kot investitor in naročnik del vsa opozorila glede morebitnega vpliva na zdravje otrok skrbno preučila in še enkrat preverila skladnost z okoljskimi in zdravstve-nimi predpisi tako pri projektantu kot pri izvajalcih, ki zatrjujejo, da zdravje otrok med obnovo šole nika-kor ni ogroženo,“ so zagotovili na ob-čini, kjer so ob nastali situaciji zahte-vali dodatna pojasnila od izvajalcev.

"Glede na nadaljnji terminski plan obnove smo od izvajalca in pooblaš-čenega nadzora zahtevali, da se poleg vseh obveznih zakonskih predpisov pri prenovi upoštevajo tudi vsa pri-poročila ustreznih zdravstvenih or-ganizacij, ki na prvo mesto postavlja-jo zdravje otrok in zaposlenih,“ trdijo na občini in pomirjajo občane, da pri obnovi uporabljajo okolju prijazne materiale, ki jih v svojih razpisih priznavajo tudi EKO Sklad RS in mi-nistrstva oz. kohezijski sklad. Le-ta zagotavlja tudi velik delež sredstev za izpeljavo tega približno 1,5 milijona evrov vrednega projekta.

Svet staršev zaskrbljen Predsednik sveta staršev OŠ Hra-stnik Gregor Pajić se je odzval, po-tem ko so ga o možnih nepravilnos-tih obvestili iz Eko kroga. "Takoj sem poslal vprašanja o možnih tveganjih ravnateljici in investitorju - obči-ni Hrastnik. Kot predsednik sveta staršev sem vedno zaskrbljen zaradi vseh vrst negativnih tveganj za otro-ke. V občini imamo vrsto negativnih ekoloških problematik, vendar ni nikakršne volje za ukrepe," je pove-

6 četrtek, 19. junij 2014TEMA

Na razpis zasavske območne gospo-darske zbornice za inovacije v letu 2013 je prispelo 23 inovacijskih pri-jav pri katerih je sodelovalo 58 ino-vatorjev iz zasavskih gospodarskih družb in institucij. Najuspešnejši so bili inovatorji izlaškega ETI-ja, ki so prejeli kar štiri od šestih zlatih pri-znanj. Še bolj spodbudno pa je so-delovanje obeh trboveljskih srednjih šol in Varstveno delovnega centra Zagorje.

Eti ni presenečenjeUspeh ETI-jevih inovatorjev ni pre-senečanje, saj gre za poslovno okolje, kjer so že zdavnaj prepoznali pomen inovatorstva in so bili tudi med pi-onirji razvijanja zasavskega modela spodbujanja in nagrajevanja inova-torstva, ki ga že slabi dve desetletji

vodi območna gospodarska zbornica Zasavje. Gre za uspešen inovativni model, ki ga je pred leti prevzela tudi Gospodarska zbornica Slovenije in razširila po vsej državi.Inovacijska dejavnost vodi do uspe-ha, do večje konkurenčnosti, do no-vih izdelkov in novih trgov. Vsega tega brez inovatorjev ne bi bilo. Zato ne preseneča, da med najboljšimi iz-stopajo tudi poslovno uspešne sredi-ne. Izlačanom letos sledijo inovator-ji hrastniške Steklarne, ki so prejeli eno zlato priznanje. Zlato priznanje je prejela še družba Aereforma iz Tr-bovelj. V obeh največjih zasavskih gospo-darskih družbah sta vodstvi že zdav-naj prepoznali pomen spodbujanja inovativnosti, kar zagotavlja tudi dobre poslovne rezultate, inovator-jem pa ugodno in spodbudno ino-vacijsko okolje. Zato pa je toliko bolj razveseljiv prodor in prijava inovacij novih inovatorjev, na primer trbo-veljskega Aereforma.

Inovacije v šolahŠe posebej pa veseli odziv obeh sre-dnjih šol iz Trbovelj - Gimnazije in ekonomske srednje šole (GESŠ) ter Srednje tehniške in poklicne šole, pa tudi Varstveno delovnega centra iz Zagorja. Inovacije niso omejene le na industrijsko delovno okolje, inovacij-ski duh lahko nosi spremembe tudi

v okoljih, kjer ne delajo večinoma s stroji, ampak se ukvarjajo predvsem z ljudmi. Prav odziv teh okolij kaže da se inovacijski duh v Zasavju širi.Komisija je tokrat nagradila vseh 23 prijavljenih inovacij: dvanajst pri-znanj je odšlo v občino Zagorje ob Savi, sedem v Hrastnik, tri v Trbovlje in ena v Zidani Most. Pet najboljših inovacij Zasavja bo kandidiralo tudi na nacionalni ravni za podelitev naj-višjih priznaj inovatorjem v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.V Zasavju območna gospodarska zbornica priznanja inovatorjem po-deljuje od leta 1996. Doslej so v Za-savju na razpis prejeli 435 inovacij, pri njih pa je sodelovalo 810 inova-torjev.

Pomoč uspešnimV okviru podelitve priznanj in di-plom najboljšim inovatorjem Zasavja za leto 2013 je potekala tudi okrogla

miza z naslovom Razvojni izzivi za-savskega gospodarstva, ki se je ude-ležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Drago-nja. Dragonja je v razpravi poudaril: »Zasavsko gospodarstvo mora svoje priložnosti iskati na temeljih dobrih oziroma uspešnih gospodarskih no-silcev v regiji (kot so ETI, Steklarna,

Dewesoft…….op.avtorja) in delati na tem, da se ti naprej razvijajo, da jih podpremo z različnimi inštrumenti, da bodo ustvarili pogoje za večanje svoje konkurenčnosti in uspešen prodor na trge.« Dragonja je še do-dal: »Prvo pravilo je, da je potrebno na obstoječih produktih in na obsto-ječih trgih tržne deleže povečevati in večati ekonomijo.« Pomembne pa so tudi nove dejavnosti, predvsem tiste z večjo dodano vrednostjo in novi trgi.Predsednik območne gospodarske zbornice Zasavje Stojan Binder je opozoril na negativno plat slovenske politike v zadnjih petnajstih letih: »Ta nima strategije za posamezna področja, s tem pa so gospodarstve-niki prepuščeni sami sebi in svoji iz-najdljivosti. Rezultati gospodarstva so tudi v zasavski regiji odvisni od uspešnosti direktorjev in vodstvenih struktur ter inoviranja, ki je spet od-visno od vodstva in njegove vključe-nosti v tovrstno razmišljanje.« Na okrogli mizi so razpravljalci ugo-tavljali, da v Zasavju deluje en del tistih, ki so uspešni, piše se pa tudi kar nekaj nesrečnih zgodb, ki se pra-viloma končajo s stečaji. Svoje k ža-lostnim zgodbam dodaja še zasavska

Inovatorji – gibalo napredkaV Zasavju Območna gospodarska zbornica podeljuje pri-znanja inovatorjem od leta 1996. Doslej so na razpis prejeli 435 inovacij, pri njih pa je sodelovalo 810 inovatorjev. Letos so smetano na torti pobrali inovatorji iz največje zasavske gospodarske družbe Eti Izlake.

Posebej razveseljiv je odziv obeh srednjih šol iz Trbovelj - Gimnazije in ekonomske srednje šole (GESŠ) ter Srednje tehniške in poklicne šole ter Varstveno delovnega centra iz Zagorja. To kaže, da se inovacijski duh v Zasavju širi.

V Zasavju območna gospodarska zbornica priznanja inovatorjem podeljuje od leta 1996. V teh letih so v Zasavju na razpis inovatorji prijavili 435 inovacij, pri njih pa je sodelovalo 810 inovatorjev.

Zlata priznanjaNov instalacijski odklopnik ETIMAT P10 QC Inovativna rešitev hitrega priklopa vodnika instalacijskega odklopnika ETIMAT P10 QC dopolnjuje program instalacijskih odklopnikov ETI-MAT. Inovatorja: Tadej Drnovšek (ETI d.d.) in Janez Škrabanja (RC NELA, podružnica Izlake).

Nova generacija talilnih vložkov »Railway fuse« Nova generacija talilnih vložkov »Railway fuse« je namenjena za najso-dobnejše inverterske lokomotive, program železniških talilnih vložkov se je pomembno razširil. Inovatorji: Brane Lebar, Anton Rome (RCe-NeM d.o.o., Podružnica keramični elementi in varovalke), Viktor Mar-tinčič (ETI d.d.).

Nova generacija talilnih vložkov »Battery fuse«Baterijski talilni vložki so novost na svetovnem trgu. V blagovni znamki »Battery fuse« je ETI združil vse tehnične karakteristike, ki so potrebne za zaščito baterijskih sistemov na preobremenitev in kratek stik. Inova-torji: Brane Lebar, Janez Cirar in Anton Rome (RCeNeM d.o.o., Podru-žnica keramični elementi in varovalke).

Projekt učenja na daljavo Pipistrel-onlinePodjetje Aereform d.o.o. je za svetovno znanega slovenskega proizvajal-ca letal Pipistrel pripravilo projekt učenja na daljavo. Tečaji so popolno-ma prilagojeni tipu letala, kar je povsem nova praksa pri manjših letalih. Inovatorji: Sašo Knez, David Hanč, Jure Pocrnjič in družba AERE-FORM Trbovlje. Nove recepture obarvanja transparentnega stekla z Eco materiali, ki jih najdemo v naravi Inovacija predstavlja nov postopek in recepturo obarvanja transpa-rentnega stekla z zdravstveno in ekološko neškodljivimi snovmi, ki jih najdemo v naravi in se pri pripravi obarvanega stekla do sedaj še niso uporabljale. Inovatorji: Mateja Koritnik (RC eNeM d.o.o., Podružnica Steklarna Hrastnik), Branka Mušič in Nevenka Rajnar (Nanotesla In-stitut, Ljubljana), Zoran Drolc (Steklarna Hrastnik d.o.o.) in družba Razvojni center Novi Materiali, Podružnica Steklarna Hrastnik.

Robotizirana justirno/merilna celica KZS-ROBO Robotizirana justirno/merilna celica je sestavni del vitke linije KZS sti-kal s katero so v ETI-ju nadomestili predhodne štiri naprave, na katerih je delo potekalo ročno s prelaganjem izdelkov iz stroja na stroj. Inova-torji: Blaž Pleterski in Dejan Ocepek (ETI d.d.), Darko Koritnik (DAX d.o.o. Trbovlje)

Spodbudno je, da se inovacijska dejavnost širi tudi izven gospo-darskih družb. Zato je srebr-no priznanje za inovacijo Eki-pno vodenje sistema kakovosti v varstveno delovnem centru (VDC) Zagorje ob Savi, ki ga je prejela Špela Režun, še toliko pomembnejše.Spodbudna je tudi inovacijska dejavnost na obeh trboveljskih srednjih šolah, ki navdaja z op-timizmom. Srebrno priznanje za inovacijo Ustno ocenjevanje pri matematiki z vodeno raz-pravo so prejeli Majda Škrinar Majdič, Irena Kovač Gregorčič, Anton Leskovšek Gimnazije in ekonomska šola Trbovlje. Bronasto priznanje pa je preje-la inovacija trboveljske Srednje tehniške in poklicne šole za ino-vacijo Razvojni komplet z mi-krokontrolerjem ATMEGA 32 avtorja Ivana Pavliča.

energetika, ki ji država ni znala ume-stiti mesta in vloge. Rezultati zasa-vskega gospodarstva tako niso odvis-ni od generalne gospodarske politike države ampak od sposobnosti posa-meznih vodilnih struktur družb in vseh zaposlenih.Na okrogli mizi pa so si bili sode-lujoči enotni, da makroekonomski pogoji gospodarjenja v Sloveniji niso

ugodni, opozorili so na visoko ceno dela ter visoke dajatve in davke. Prav to bo morala naslednja vlada na novo urediti.

Karmen Štrancar RajevecFoto: Branko Klančar za OGZ Zasavje

(inovatorji) in Stanislav Rožanc (Metod Dragonja)

7četrtek, 19. junij 2014 POGOVOR

Ne rabimo kriznega, temveč menedžment sprememb

Vedno poudarjate, da niste okleva-li, da bi prišli delat v Hrastnik in da vas ne motijo slabe cestne povezave, za katere Zasavci menijo, da so ena glavnih konkurečnih pomanjkljivo-sti regije. Kaj o cestah pravijo vaši kupci in katere so po vašem mnenju v resnici pomanjkljivosti Zasavja?

Zagotovo je logistična cestna pove-zava, posebno za velika podjetja, ki imamo veliko transportov, slaba. Težko je dnevno transportirati veliko ton izdelkov, vendar se mi to ne zdi glavna pomanjkljivost Zasavja. Če se namreč primerjamo s Koroško, imamo mi še dobre pogoje. Tako da menim, da bi bilo za nas, ki se veli-ko vozimo, dovolj že, če bi uredili primestne železniške povezave. Od Ljubljane do Zidanega Mosta je po

mojem mnenju še vse predmestje, tako da bi s tem veliko naredili za dnevne migracije in bi bilo tako tudi na cesti precej manj prometa. Seveda pa je dejstvo, da Zasavje nima tretje razvojne osi in povezave z avtocesto, za gospodarstvo slabo. Ampak glede na trenutno stanje v Sloveniji, se to ne bo zgodilo tako hitro.

Kar zadeva druge konkurenčne po-manjkljivosti Zasavja, pa menim, da je tukaj še vedno vse preveč razdro-bljeno. Nekateri so z Dola pri Hra-stniku, drugi so iz Hrastnika, tretji iz Trbovelj, Izlak… Večja podjetja se poskušamo povezovati in bomo v okviru gospodarske zbornice posku-šali skupaj tržiti, izmenjujemo si dob-re prakse… Kljub vsemu pa menim, da je takšnega povezovanja še vedno premalo.  Znani ste kot krizni menedžer. Ali zdaj, ko je Steklarna splezala na ze-leno vejo, že vidite izziv kje drugje?

Nisem krizni menedžer. Sem mene-džer za spremembe. Ti pa delajo tudi v uspešnih podjetjih. V steklarni vi-dim še ogromno izzivov, tako da še ne nameravam oditi, saj imamo z ekipo še veliko dela. Res je, da smo prišli iz akutne faze saniranja, zago-tavljamo likvidnost in redno plaču-jemo vse obveznosti, tudi finančni rezultati so veliko boljši. Kljub vsemu pa ravno zdaj prihaja najbolj razbur-ljivo obdobje še večje kreativnosti in prepoznavnosti. Steklarna Hrastnik bo postala podjetje, ki bo eno najbolj pomembnih igralcev v naši branži.

Bi si morda upali prevzeti katero od zasavskih podjetij v težavah?

O tem ne razmišljam. Metodologija pristopa k sanaciji ali spremembam, ki jo imamo pri nas, deluje v katerem koli podjetju in kjer koli, ne samo v Sloveniji. Odvisno je samo od tega, ali najdeš tisto, kar stranke želijo ku-povati, in če najdeš ljudi, ki se s tem želijo ukvarjati.

Katere pa so prednosti Zasavja, ki lahko pripomorejo k hitrejši gospo-darski rasti?

Zelo pomembno se mi zdi, da je delež industrije tukaj še zelo velik. Mislim, da se vsi zavedamo, da moraš za us-peh najprej trdo delati, tudi z glavo, ne samo z žulji. Imamo še vedno do-volj ljudi, ki so še pripravljeni delati na tri ali štiri izmene, ki se še trudijo pri 40 stopinjah Celzija in ne tulijo,

da bi jim moral delodajalec v takšnih pogojih zagotoviti klimatsko napra-vo. V tem vidim prednost Zasavja. Že ko smo se odpovedali nekdanjim podjetjem, če se poistovetim z Zasav-ci, smo se zavedali, da smo odvisni samo od sebe. Vsa podjetja delajo sama in ne pričakujejo, da bo zanje kaj naredila država. Takšna so deni-mo podjetja Eti, Dewesoft in Studio Moderna, pa še cel kup jih je. Tudi zagonskih podjetij. Zato sam na pri-hodnost Zasavja gledam zelo optimi-stično.  

Tudi sicer ste nedavno na okrogli mizi o razvoju zasavskega gospo-darstva našteli nekaj potencialov, kako bi denimo lahko uporabili ru-dniške objekte in površine… Imate ideje, kaj bi v njih delala steklarna?

Smo v fazi, ko širimo kapacitete. To pomeni, da bomo ob opustitvi ce-nejših proizvodov iskali podjetja, ki jih naredijo ceneje, mi pa jim bomo pomagali, da bodo naredili bolj-

še. Po drugi strani pa iščemo nove priložnosti in se povezujemo s par-tnerji, ki so v nečem najboljši. Tako raziskujemo možnosti, kje bi skupaj s partnerji naredili velik obrat za proizvodnjo dekorativnih izdelkov, prav tako ustanavljamo spin-off pod-jetje za pregledovanje stekla, ki gre k najbolj zahtevnim kupcem. In seveda priložnosti iščemo tudi v stavbah, ki so ali bodo prazne, in imajo že ure-jeno vso potrebno infrastrukturo za našo proizvodnjo. Menim, da bomo to podrobneje opredelili že v prihod-njih mesecih.

Kako v podjetništvo pritegniti mla-de?

Že v vrtcu bi morali otroke učiti prevzemanja odgovornosti in drugih vrednot. Prav tako bi jih morali učiti, da so pomembni tudi poklici, kot so steklar, čevljar, mizar ali ključavni-čar. Odnos družbe do teh poklicev se namreč začne razvijati že v vrtcu. Hkrati pa se mora spremeniti tudi sistem države, da bo spodbujal ljudi k podjetništvu, ne pa da si doma in delaš na črno. Ta sistem se bo moral spremeniti, sicer bomo potonili.  V Zasavju nastane veliko inovacij, tudi pri vas. So tudi dovolj zanimi-ve za trg?

Če ne bi imeli inovacij, ki prinašajo boljše proizvode, za katere se kupci pripravljeni več plačati, bi imeli slab-še poslovne rezultate. Inovacije pa lahko delaš le v podjetju, v katerem se vsi počutijo vključene in so zato motivirani, da prispevajo k boljšim proizvodom. Inovacij in kreativnosti v podjetju, kjer zaposleni delajo čim več za čim manj denarja in morajo biti pri tem še tiho, ne boste našli. Pri nas smo pri tem še na začetku in se trudimo, da bomo na tem področju še boljši. Vsi zaposleni moramo čuti-ti, da smo na istem čolnu in da vesla-mo k istemu cilju.

Z avtomatizacijo delovnih proce-sov se manjša tudi število delovnih mest. Kako za te ljudi ustvarjati nova delovna mesta, kolikšna odgo-vornost je pri tem na strani podje-tja?

Zaposleni se ne bi počutili varne, če bi nekritično uvajali avtomatizacijo in bi vsakega, ki ga ne bi potrebovali več, takoj odpustili. V štirih letih in pol, odkar sem v Steklarni Hrastnik,

smo število zaposlenih zmanjšali re-lativno malo. Še vedno nas je skupaj s pogodbenimi delavci, ki so zapos-leni prek zaposlitvene agencije, 723. Ko sem prišel, nas je bilo 765, tako da v bistvu nismo zmanjševali šte-vila zaposlenih, smo pa izboljševali njihovo strukturo. Tiste, ki so šli v pokoj, smo nadomestili z mladimi z boljšo izobrazbo, s čimer omogoča-mo obvladovanje sodobnih tehnolo-gij. Zagotovo je vodstvo odgovorno za ohranjanje delovnih mest, hkrati pa je treba primarni proizvodnji, ki ustvarja vrednost, na ravni države zagotoviti pogoje, ki bodo omogočali

dobre rezultate. Z davki, ki jih bomo plačevali od te uspešnosti, pa bomo tistim, ki želijo delati v civilnih ini-ciativah, omogočili zaposlovanje v tovrstnih organizacijah. Na ta način se ustvarja socialna kohezija in imajo vsi v družbi svojo dodano vrednost, ker se počutijo, da tudi oni nekaj prispevajo. Tu pa odgovornost za ustvarjanje pogojev, tako kot v podje-tju vodstvo, nosi politika. Če se bomo pa v podjetjih soočali z administra-tivnimi ovirami in bomo težko zapo-slovali ter plačevali visoke davke, pa tega ne bomo mogli financirati.  Delali ste tudi v tujini. Kako bi pri-merjali delo v tujini in pri nas?

V tujini je vse veliko bolj enostavno. Politika se zaveda, da je tam zato, da dela za interese državljanov. Če imaš problem, veliko prej dobiš po-moč. Delal sem v Nemčiji, izkušnje

imam tudi s Poljsko in Anglijo, celo Ekvadorjem. Povsod pravna država funkcionira, kar pomeni, da dela-vec oziroma državljan dobi, kar mu pripada, sicer država hitro ukrepa. Tam torej ni zgodb, kakršne imamo pri nas, da podjetja ne plačujejo pri-spevkov zaposlenim ali dobaviteljem, pa še vedno lahko poslujejo. V tuji-ni se torej ukvarjaš samo s tistim, za kar si plačan - kako bo podjetje po-slovalo še boljše. Poleg tega so tam tudi lastniki takoj pripravljeni na investicije, če verjamejo, da bo denar dobro naložen. Pri nas pa je veliko lastnikov, ki nimajo sredstev za vla-

ganja, podjetja propadajo, upniki pa nimajo dovolj moči, da bi jih razlas-tili in sami podjetje spravili pokonci. Tako se vrtimo v začaranem krogu. V tujini pa je tako, da gre podjetje, ki je zrelo za stečaj, v stečaj, če nekdo verjame vanj, ga prevzame, sicer pa gredo delavci delat drugam. Stvari se torej v tujini odvijajo hitreje, procesi so bolj enostavni, s tem pa tudi pogoji za dobre rezultate.

Po drugi strani pa imamo v Sloveni-ji toliko kreativnosti, da če bi imeli takšne pogoje za delo, kot jih imajo v drugih urejenih državah, bi res lahko bili - pa čeprav sliši oguljeno - druga Švica.

Sabina Lokar, Marko PlanincFoto: Steklarna Hrastnik

Ko razmišljamo o viziji zasavskega gospodarstva, niso le mali podjetniki tisti, ki nam svetijo v prihodnost. Kot primer dobre prakse, kako lahko še vedno dobro posluje tudi “tradi-cionalna” zasavska industrija, se tako vedno izpostavlja tudi Steklarna Hrastnik. Iz globine rdečih številk jo je potegnil generalni direktor Andrej Božič, ki veliko priložnosti za ra-zvoj gospodarstva vidi tudi drugje po Zasavju.

Nisem krizni menedžer. Sem menedžer za spremembe. Ti pa delajo tudi v uspešnih podjetjih. V steklarni vidim še ogromno izzivov, tako da še ne nameravam oditi…

V tujini je vse veliko bolj enostavno. Politika se zaveda, da je tam zato, da dela za interese državljanov. Če imaš problem, veliko prej dobiš pomoč.

8 četrtek, 19. junij 2014POGLED ČEZ PLANKE

Odprta vrata – le za obiskovalce

Prevzgojni dom Radeče, ki je edini takšen zavod v Sloveniji, že več kot desetletje vsak prvi četrtek v mese-cu juniju različnim obiskovalcem odpre svoja vrata. Vendar še vedno pod budnim očesom pravosodnih policistov, da se ne bi kakšen izmed 23 mladostnikov, ki trenutno bivajo v zavodu, nedovoljeno zmuznil sko-zi vrata. Med njimi v tem obdobju ni nobenega dekleta, po sklepu sodišča pa vzgojni ukrep prestajajo zaradi različnih kaznivih dejanj, med kate-rimi so najpogostejši premoženjski delikti, proizvodnja in preprodaja prepovedanih drog ter nasilništvo.

Na drugi strani ekvatorjaTokratni dan odprtih vrat je minil v sodelovanju s člani društva Ekvator.

V polletnem projektu, imenovanem Lesena predstava, so skupaj z mla-dostniki prenavljali staro pohištvo, glasbeno in gledališko ustvarjali, se učili cirkuških in akrobatskih veščin, grafično oblikovali ter se učili pisne-ga izražanja. V zaključni prireditvi so si številni obiskovalci lahko ogledali mladostnike, katere sicer strokovna terminologija opredeljuje kot mla-doletnike, v različnih ustvarjalnih točkah. Organizirali so celo licitacijo restavriranega pohištva. Za mlade, ki so iz preteklega življenja vajeni lagodnega poležavanja pred televizijo, je zelo pomembno, da v času prestajanja vzgojnega ukrepa kvalitetno preživljajo prosti čas. Po-leg rednega dela v učnih delavnicah in izobraževanja so jim dnevno po-nujene različne oblike dejavnosti, v

katere se vključujejo po svojih željah in interesih.

Denarja tudi v Radečah niNajvečjo težavo, s katero se sooča zavod, direktor Franc Majcen vidi v tem, da je naša država že od leta 2008 tako v gospodarsko finančni kot tudi moralni krizi, imenovani krizi vre-dnot. »Tako vsi vitalni deli države ne delujejo kot bi morali ali pa sploh ne.

Na vseh ravneh se krčijo sredstva, po-sledično pa je za kvalitetno izvajanje vzgojnega programa in resocializaci-je tudi v Prevzgojnem domu Radeče na voljo vsako leto manj denarnih sredstev. Kriza se še posebej kaže v upadanju števila zaposlenih, pred-vsem v oddelku za vzgojo, saj niso možne nadomestne zaposlitve, kar se občuti v zmanjševanju določenih aktivnosti in kvaliteti,« pove Majcen.

V središču Slovenije, v Slivni, so 7. junija odprli trgovino KNOF in butik Stara šola. Pri podvigu sta združila moči sevniško socialno podjetje Za-vod KNOF in Mirjam Maurer Balant iz gostilne Vrabec. Koordinatorica socialnega inkubatorja pri Zavodu KNOF Nataša Rupnik je povedala: »Prodajalna je zasnovana kot prostor lokalne izmenjave. V prodajalno pri-nesete stvari, ki jih več ne potrebujete, vendar so še vedno uporabne. Prine-

sene stvari kreativno predelamo ali pripravimo za nadaljnjo uporabo in jih prodamo po simbolični ceni. Izku-piček iz prodaje je namenjen zaposlo-vanju ljudi iz ranljivih ciljnih skupin. S ponovno uporabo omogočamo, da še uporabne stvari ne končajo na od-padu, temveč krožijo med ljudmi in pišejo novo zgodbo.«Svojo zgodbo je s KNOF-ovo uspešno prepletla Mirjam Maurer Balant. Na privlačni turistični lokaciji ima go-stilno in gostje so jo vedno povpra-

ševali po dekorativnih izdelkih, s ka-terimi jo je opremila. Želela je ustreči svojim strankam in se povezala z Zavodom KNOF. Tako je nastala tr-govina z istim imenom. V njej so na prodaj izdelki, ki nastanejo pod okri-ljem Socialnega inkubatorja Posavja. Inkubator omogoča »podjetništvo v zavetju«. Posamezniki ali skupine v varnem okolju s strokovno podporo razvijejo svojo poslovno idejo preden odprejo podjetje. Inkubator je nastal pred enim letom in v tem času razvil kar trinajst podjetnih centrov, kate-rih izdelki so na voljo v Slivni.Odprtje obeh trgovin je pospremila neobičajna modna revija na travni-ku, ki so jo organizatorji poimeno-vali Re-fashion show, moda z zgodbo ali moda z zavestjo. Širši javnosti so predstavili koncept ponovne uporabe skozi modo. »Ljudem smo želeli po-vedati, da so lahko oblačila iz druge roke tudi moderna, omogočajo iz-žarevanje individualnosti in imajo svojo zgodbo, zgodbo preteklosti in zgodbo ekološke ozaveščenosti, ‘ je dodala Nataša Rupnik.

Polona Siter DrnovšekFoto: Zavod KNOF

V petek, 6. junija, so Laščani po dvajsetih letih mirovanja odprli pre-novljeni mestni kino, v njem pa je dobil prostor ŠMOCL – študentski, mladinski in otroški center. Preno-va objekta je trajala dve leti. Občina Laško je za nakup, gradbena dela in opremo namenila, kot je pove-dal župan Franc Zdolšek, približno 294.000 evrov. Prostori, v katerih je večnamenska dvorana in multi-medijski center TV Laško, bodo čez dan namenjeni osnovnošolski mla-dini, ob večerih pa celotni lokalni skupnosti. Mladi in študenti bodo svoje aktivnosti še vedno izvajali v starih Šmoclovih prostorih pod ob-čino. Tako imajo zdaj, po besedah predstavnika ŠMOCL-a Jurija Šuh-la, ‘hruške in jabolka ločene v svojih

košarah’. Čeprav je nakup in preno-vo kina financirala Občina Laško, je največja vrednost projekta, kot je navdušeno povedal Šuhel, prosto-voljno delo, ki so ga opravili mladi. Klepali so omete, čistili in prenovi-li staro pohištvo, ki je samevalo na podstrešju občinske zgradbe. »Še posebej so ponosni na to, da niso ku-pili niti enega novega kosa pohištva. Mladi, ki so sodelovali pri prenovi, so dobili občutek, da si lahko sami ne-kaj ustvarijo in da sami vplivajo na svojo usodo,« je dejal Šuher in dodal, da so mladi posvojili nov mladinski center, še preden je ta uradno odprl svoja vrata.

Polona Siter DrnovšekFoto: Rok Remic

Čeprav med fanti prevladuje splošno mnenje, da jim v za-vodu ni všeč prav nobena stvar, saj so zaprti, po premisleku najdejo tudi lepše plati. »Pozitivno je to, da se imaš možnost popraviti, začeti znova, da prideš k sebi, da nekaj delaš na sebi. Najbolj negativno pa je to, da si zaprt, da nisi doma, da nisi z najbližjimi, ne moreš komunicirati s svetom,« pri-poveduje eden izmed njih. »Pozitivno je to, da delam šolo v Radečah in da lepo napredujem,« doda drugi.

Ne za zaprtje zavodaPred časom se je govorilo tudi o za-prtju zavoda, saj se v prihodnjem letu izteče petletna najemna pogodba. »Prevzgojni dom Radeče kot edini v Republiki Sloveniji izvaja vzgojni program po spoznanjih stroke in na-čelih za mladoletnike in mladostnike s posebnimi potrebami na področju vedenjsko čustvenih težav in mo-tenj, ki so največkrat kombinirane še z drugimi težavami in motnjami. Ob kvalitetnih vzgojnih vsebinah program vključuje tudi redno šola-nje s praktičnim poukom in delovno usposabljanje, široko paleto srednjih in nižjih poklicnih programov, pe-dagoško vodene prostočasne aktiv-nosti, specifične obravnave in tudi v program integrirano obravnavo odvisnosti od psihoaktivnih snovi. V svoje delo verjamemo in vemo, da ga opravljamo dobro,« direktor Majcen utemeljuje nujnost in vrednost obsto-ja Prevzgojnega doma Radeče.

Tekst in foto: Jerca Vučetič Nagode

Moda z zgodbo in zavestjo

Stara šola tudi v Trbovljah Butik se nahaja na Ulici 1. junija 4. Tam sprejemajo stara oblačila, ki jih predelajo za ponovno uporabo. V prodajalni obratuje tudi popravljalnica oblačil.

2.700 litrov vode, 8 kilovatnih ur elektrike in pesticidi za vzgojo bombaža so potrebni za izdelavo ene bombažne majice. »Če bi vsak od nas samo 1 kilogram oblačil, namenjen na odlagališče, ponovno uporabil, predelal ali podaril, bi prihranili 6.000 litrov vode in oblačilom podaljšali življenjsko dobo,« pravi Nataša Rupnik.

Prenovljeni kino mladim

9četrtek, 19. junij 2014 DRUŠTVENO

Resno smešen Funšterc team

Vse skupaj se je začelo, ko je mlado hrastniško društvo Rast septembra 2011 organiziralo Funšterc festival zasavske kulinarike. »Gremo pa še mi, za hec,« so rekli v Čečah. Zbra-la se je skupina krajanov iz Bobna in Čeč, da pokaže, kakšen funšterc je bil poznan pri njih. Prireditvi primer-no so si nadeli ime Funšterc Team Boben - Čeče. Nekateri so jim rekli „Bolj star, bolj nor“. »Pa kaj zato, saj tega norega v današnjem času potre-bujemo vedno več,« pravijo v skupini.

Funšterc z ocvirkiDa bi lahko knapovsko jed funšterc prikazali v taki obliki, kot je v resnici bila, so se odločili tudi za kulise. Na prizorišče so s seboj pripeljali pravo knapovsko kuhinjo, kakršne so imeli

včasih v knapovskih kolonijah. Dru-žina se je oblekla v oblačila iz tistih časov, funšterc so pekli na šporhetu na drva, z obilico ocvirkov. Niso po-zabili niti na ata, ki je bil knap in je precejšnji del plače pustil v bližnji gostilni. Obiskovalce in strokovno komisijo so s svojim početjem prep-ričali, da so jim oboji prisodili glavno nagrado.

Knapi zakurili parlamentLe nekaj dni po tej prireditvi so sode-lovali v oddaji Dobro jutro, Slovenija (SLO 1) v živo izpred Maximarketa v Ljubljani. Poleg znamenitega fun-šterca so pripravljali tudi druge za-savske jedi, ki tonejo v pozabo. Ker v preddverju Maximarketa niso mogli

Peka funšterca je v Zasavju enostavna stvar. No, za starejše gospodinje že. Mlajšim je treba razložiti, kako se streže taki peki. Če ga pečeš z drvmi, v starem šporhetu in v starih ob-lačilih, s sočno kletvico na ustih in kozarcem jabolčnika v rokah… No, to je pa že podobno Funšterc teamu.

kuriti, so šporhet zakurili pred maxi-jem. Dim se je valil proti parlamentu. Nastala je fotografija, obiskovalci so ji dodali napis Knapi zakurili parla-ment. Zakurili ne, z domačo hrano pa so nahranili tudi nekaj parlamen-tarnih želodcev.Ljudje so humorne nastope dobro sprejeli in jih spodbujali. Pripravili

so prvo igro, poimenovali so jo Kna-puska colnga. Govori o življenju in najpogostejši jedi knapovske druži-ne. Igrajo v hrastniškem žargonu, ne izogibajo se kletvicam, ki so se dokaj pogosto uporabljale v knapovskih krogih. V Mlakarjevem stanovanju v Hrastniku so igro posneli tudi na DVD.

Igrajo turistomS predstavami ohranjajo kulturno in kulinarično dediščino Rdečih revirjev. Za člane ekipe pa je še bolj pomembno, da razvedrijo ljudi. Igro so na raznih prireditvah odigrali že več kot dvajsetkrat. Vse več pa je tudi turističnih obiskovalcev, ki si poleg znamenitosti Hrastnika ogledajo še igro, pomalicajo knapovski funšterc in popijejo divko, jabolčnik ali do-mači šnopček. V letošnjem aprilu in maju so sprejeli, nasmejali, zabavali in postregli s funštercom udeležence petih takšnih ekskurzij.»Ob odhodu so bili obiskovalci zelo zadovoljni. Spoznali so, da Hrastnik ni črno, mrko in turobno mesto, am-pak pokrajina polna zelenja, bogate kulturne, industrijske in kulinarične dediščine ter veselih in prijaznih lju-di,« so zadovoljni člani Funšterc tea-ma, ki so našli prav zanimivo tržno turistično nišo.

NGFoto: Funšterc team

Športno društvo Čemšenikin

Krajevna skupnost Čemšenik

OB DNEVU DRŽAVNOSTI

organizirata

v torek, 24. junija 2014, ob 17. uri

na športnem igrišču v Čemšeniku

AED Avtomatski zunanji defibrilator - REŠUJE ŽIVLJENJA

NA PRIREDITVI PREVZEM DEFIBRILATORJA

Nakup naprave so omogočili:

Krajevna skupnost Čemšenik

Rdeči križ SlovenijeObmočno združenje Zagorje ob Savi

Prostovoljno gasilsko društvoČemšenik

Povezovanje programa:Brane GrobljarHedvika Kovač

Organizacija prireditve:

Športno društvo Čemšenik

Krajevna skupnost Čemšenik

Čemšenik, 19. 06. 2014

V kulturnem programu bodonastopili učenci Podružnične šole Čemšenik in Folklorna skupina Prosvetnega društva Čemšenik Družabno srečanje krajanov bomo združili• z zaključkom pouka v šoli• s tekmovanjem ekip iz okoliških

vasi v različnih spretnostih• s srečelovom

Otroci bodo imeli na voljo zračni tobogan, lahko se bodo sladkali spalačinkami

Za dobro razpoloženje boposkrbel ansambel Slovenski express

Sodelujoče ekipe: Dobrljevo, Čemšenik, Jesenovo, Znojile, Razbor, Brezje, Ržiše PRISRČNO VABLJENI V ČEMŠENIK

SLOVENIJA

Bodi zdrava domovina,mili moj slovenski kraj.

Naj domuje mir med nami,srčnost naj bo v naših dejanjih,zrelost v naših potrebah.

Da bi si zaupali med seboj,pomnili dobro in pozabili zlo.

Se veselili sreče drug drugega.

(p. Pavle Jakop)

Rex prinesel zlatoKinološko društvo Trbovlje je zadnjo majsko soboto pripravilo tradicional-no državno tekmovanje šolanih psov. Na društvenem prostoru se je tokrat zbralo 252 tačk, 42 vodnikov z njiho-vimi psi. Najprej so znanje pokazali tekmovalci, prijavljeni na disciplino A. Uspešno je štartalo 9 vodnikov s svojimi psi, njihov nastop pa je ocenil sodnik Marjan Polajnar. V disciplini b-Bh so se med 21 tekmovalci odlič-no odrezali tudi trije člani Kinolo-škega društva Trbovlje. Jože Gradišar je z zlatim prinašalcem Rexom osvo-jil prvo mesto in hkrati prejel nag-rado za najboljšo poslušnost, drugo mesto pa sta osvojila Gašper Glas s staffordshire bull terierjem Bodyjem in Katarina Kovačič z labradorcem Timijem. Sodnik Roman Hoefferle je sodil tekmovalcem v programu VO (dve tekmovalki) in po višjih pro-gramih (IPO-1, 2 in 3). Ti obsegajo vaje iz poslušnosti, obrambe in sledi. Ker v Trbovljah poteka tekma brez sledi, so se tekmovalci tokrat pome-rili zgolj v poslušnosti in obrambi. V disciplini IPO-3 je trboveljsko kino-loško društvo zastopal Jože Bola, ki

je z belgijskim ovčarjem (Malinois) Wynnom dosegel skupno 5. mesto. Prireditev so zaključili s podelitvijo pokalov. Člani trboveljskega kinolo-škega društva so se izkazali z orga-nizacijo in pogostitvijo ter poskrbeli, da se bodo tekmovalci tudi naslednje leto z veseljem udeležili edine za-savske tekme šolanih psov v zgoraj omenjenih disciplinah. Pogrešali so le več gledalcev, ljubiteljev psov. Og-ledi tekem so brezplačni, gledalci pa lahko preverijo, v kakšnih discipli-nah v Sloveniji šolajo pse. Pri tekmo-valcih lahko poiščejo nasvete za delo s svojim psom. V društvu lahko šo-lajo pse in poiščejo znanje pri vzgoji, saj so veseli vsake tačke.

Tekst in foto: KK

Srečanje žrtev vojnega nasiljaVeliko Trboveljčanov je med dru-go svetovno vojno spoznalo grozote okupatorja, saj je mnoge izgnal iz nji-hovih domov. Pred desetimi leti so v parku pred Občino Trbovlje odkrili spomenik žrtvam vojnega nasilja. Od takrat se srečujejo žrtve vojnega na-silja, njihovi družinski člani in drugi na proslavi ob dnevu izgnancev, 7. juniju. Enajstega srečanja so se 6. ju-

nija udeležili vsi, ki jim to še dopušča zdravje, saj se vrste članov Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 vse bolj redčijo. Letošnje srečanje je bilo posvečeno vrnitvi domov leta 1945. Mnoge je pričakala porušena ali zažgana hiša in izropano vse, kar je bilo kaj vred-no. Njihova volja, da obnovijo ali postavijo na ruševinah nove domo-ve, je bila velika in ni jim bilo težko poprijeti za delo. Predsednik društva Ivan Tolar se je zahvalil nekdanjemu županu Bogdanu Baroviču za pomoč pri postavitvi spomenika. Predstav-nik Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 Franc Žnidaršič je opisal tež-ke dneve, ki so jih žrtve doživele, pa prizadevanja za priznanje statusa in pravic, ki jim pripadajo po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Še vedno os-taja odprto vprašanje plačila odško-dnine za nepremično in premično premoženje, izgubljeno zaradi iz-gnanstva. Upajo lahko le, da že pri-dobljene pravice ne bodo ukinjene. V kulturnem delu programa so nasto-pili Rogisti Zasavje Trbovlje in pevci MPZ Zarja.

IV

Dobrodelni sejem rabljene otroške opreme in oblačil»V času, ko smo ljudje odtujeni in vedno bolj navajeni kupovati preko spleta, se mi zdi to prijeten družaben dogodek. Lahko sem poklepetala z drugimi starši, hkrati pa sem v miru pregledala vse izdelke, medtem ko se je hči zamotila na ustvarjalnih de-lavnicah.« Tako je dobrodelni sejem rabljene otroške opreme in oblačil, ki se je odvijal v zavodu za prosti čas družin Metuljček v Trbovljah, opisa-la mamica Eva iz Zagorja. Po prvem uspešnem sejmu, ki se je odvijal v mesecu aprilu, sta tokrat dobrodelni sejem pripravila DPM Trbovlje in Metuljček. Izkupiček od prodaje so namenili za organizaci-jo počitniških dejavnosti DPM Tr-bovlje. »Ideja za sam sejem se mi je porodila, ker sem tudi sama mamica in se soočam z vsakdanjimi vpraša-nji staršev, kako zadovoljiti otrokove potrebe in pri tem porabiti manj de-narja. Menila sem, da je lahko takšen dogodek zanimiv tako za kupce kot

za prodajalce. Upam, da ga bomo lahko ponovili še večkrat.« je pove-dala direktorica zavoda Metuljček Tjaša Kerin.

NO

10 četrtek, 19. junij 2014REPORTAŽA

Sodobni starodobniki

Člani društva so pripravili dirko za državno prvenstvo starodobnih mo-tornih koles. Za tekmo je bilo bolj malo prijavljenih, zato so prireditev popestriti še z razstavo starodob-nih vozil, v sodelovanju s Porsche klubom Slovenija pa so organizirali promocijske vožnje s porscheji, je pojasnil predsednik društva Magnet Franc Malgaj.

Dvajset, trideset let stare avtomobi-le in motorje si je pred popoldansko tekmo v Čeče ogledovalo staro in mlado. Morda so bili najbolj navdu-šeni ravno starejši, ki so ob vozilih obujali spomine na mladost, otro-kom na drugi strani pa so bila vozila zanimiva, ker jih cesti vidijo le ma-lokdaj. Zbiratelji so ponosno opazo-vali obiskovalce in hiteli razkazovati vsak kotiček avtomobila, pri tem pa pojasnjevali, od kje so pripeljali vozi-lo, kaj vse je še originalno in koliko takšnih modelov je še v Sloveniji ali na svetu.

Titovo darilo – coupeIvan Rančigaj iz Ojstrške vasi v Sa-vinjski dolini je v Trbovlje pripeljal fiata bertone coupeja, letnik 1982, ki si ga je ogledoval že vse od mladih let. “Imel ga je prijatelj Ervin Pepel z Vranskega, podaril mu ga je pa Tito,” se spominja Rančigaj, ki se je s sta-rodobniki pričel ukvarjati, ko se je upokojil. Do avta, ki je eden od dveh v Sloveniji, je prišel prek prijateljeve-ga prijatelja v Švici, sicer Slovenca, nato pa se je pričelo. Zdaj ima doma in pri prijatelju - ker je v treh garažah zmanjkalo prostora - še tri avtomobi-le, dva motorja, tri traktorje in kmeč-ke stroje. “Tako kot se ne da opisa-ti, koliko to stane, se ne da opisati, kakšna je ljubezen do starodobnikov. Ko ga pripelješ domov, komaj čakaš, da dobi drugo obliko,” je dejal Ranči-gaj. A na cesto kljub vsemu skorajda ne gre z nobenim od starodobnikov, razen na takšna srečanja, kot je bilo trboveljsko. “S fiatom sem lani nare-dil okoli 1000 kilometrov, z motorjem

skoraj nič. Zadnje čase dam toliko za popravilo, da za vožnjo zmanjka de-narja,” je povedal v smehu in dodal, da ravno restavrira fičota.

Ravno nakup in restavriranje na-mreč sežeta najgloblje v žep, je pove-dal tudi Boris Zupan, Trboveljčan, ki je na razstavo pripeljal oba svoja konjička, Jaguarja panterja in MG-ja. “Ko je vozilo končano, pa je strošek minimalen. Tudi rezervne dele dobiš iz Anglije hitro in precej ugodno,” je povedal Zupan in dodal, da je morda še bolj kot denar pomemben čas, ki ga vložiš v delo. Večinoma se namreč lastniki restavriranja lotevajo sami, ker je to pač nekaj za dušo, pravijo. Poleg tega pa je restavriranje pri ne-komu drugemu lahko zelo drago, saj delo ni enostavno in tako hitro kot pri novih vozilih, je pojasnil Malgaj, ki se prav tako z vsemi starodobniki ukvarja sam. Pri hiši jih imajo oko-li 20, saj se ljubezen do starodobnih vozil v moškem delu družine prenaša že četrto generacijo, zdaj pa se nav-dušujejo tudi vnukinje, je še povedal sogovornik.

Motoristi “prve faze”Med obiskovalci pa ni vladalo le za-nimanje za starodobne avtomobile, saj so starejši podoživljali tudi mla-dost, ki so jo preživeli na motornih kolesih. “Smo stari motoristi. Še prva faza,” je smeje dejal Ivan Kos. Na vprašanje, kaj pomeni ta “prva faza”, je odgovoril, da so mu motorji zlezli v kri že v mladih letih, ko so s koles presedlali na mopede, potem čez leta pa na “prave” motorje. “To ti ne gre

Ljubezni do starodobnikov se ne da opisati. Pretaka se ti po krvi in teh “bacilov” se ne moreš znebiti. Tako so vsi po vrsti razlagali lastniki starodobnih avtomobilov in motorjev, ki so svoje jeklene konjičke na ogled postavili v soboto, 7. junija, pred trboveljsko občino. S tem so obeležili tudi 10. obletnico delovanja Magneta, društva ljubiteljev starodobnih vozil iz Zasavja.

V nedeljo, 22. junija ob 18. uri, vas vabimo na prireditev ob dnevu državnosti, združeno z odprtjem nove proge, na kateri bo obiskovalce europarka iz središča mesta vozil električni avto, helfar poimenovan. Nastopila bosta Pihalni orkester SVEA in skupina Bohem in prvič boste lahko v živo v Zagorju slišali naj slovensko napitnico Lepa točajka. Praznujmo skupaj v Europarku Zagorje, ki je že 10 let priljubljeno stičišče vseh generacij.

Občina Zagorje ob Savi

S helfarjem v zagorski Europark

nikoli iz krvi. Sicer nisem tako zelo okužen in se z motorjem vozim samo še ob vikendih, če je lepo vreme, rad pa si ogledam tudi takšne razstave,” je dejal. Prijatelj Franc Hudomalj pa svojega motorja zdaj nima, saj pravi, da za to ni ne časa ne denarja, kljub vsemu pa motoristični duh v sebi oh-ranja s spremljanjem dirk Moto GP, z veseljem pa si ogleda tudi starodob-nike, s kakršnimi se je v mladosti vozil sam.

Da je res mladost tista, ki te zasvoji s hrumenjem in hitrostjo, je potrdila tudi Blažka Cerar. Na prireditvi je sicer spremljala očeta, ki je dirkal, a je hitro pojasnila, da jo zanima vse, kar je povezano z motorji. Čeprav ima oče doma okoli 20 starodobnikov in si želi, da bi jih kasneje obdržala ona, jo vseeno bolj privlačijo hitrejši sodobniki, je priznala. Ne izključuje pa možnosti, da bi se iz ljubezni do motorjev razvila tudi ljubezen do sta-rodobnikov.

Sabina LokarFoto: Dominik Kužnik

11 REPORTAŽAčetrtek, 19. junij 2014

»Vsako obdobje v zgodovini Vetra ima svoje lepe trenutke. V prvem obdobju smo bili še mladi, na mla-dost ima vsak lepe spomine. V dru-gem smo šli med profesionalce, igrali smo skoraj po celi Evropi od Italije, Avstrije, Nemčije. Spoznali smo og-romno krajev in ljudi. Sledil je čas, ko smo začeli več snemati. Vsak po-snetek ti da nov navdih in nov zagon. Ko smo posneli Belo snežinko, se mi je zazdelo, da se je ves trud iz prete-klosti poplačal. Sem človek, ki se rad spominja dobrih stvari, slabe pa po-

zabi, zato pa mi je tudi uspevalo to, kar mi je,« še doda Filipovič.Obletnico so začeli s sprehodom skozi čas in razstavo v galeriji dela-vskega doma. Razstavili so fotogra-fije, prospekte, glasbila in uniforme. Pretekli petek so v športni dvorani Hrastnik pripravili koncert. Člani, kar 53 se jih je zvrstilo v 40 letih, so se menjali zaradi različni vzrokov. Šest bivših članov je že pokojnih, prav toliko jih živi v tujini. »Z večino smo še vedno v kontaktih, smo ko-legi. Večina je prišla na obletnico na skupen nastop. Koncert bi lahko bil bolj obiskan, ampak mi smo bili zelo zadovoljni, bilo je kvalitetno izvede-no in imeli smo se fantastično,« pravi Slobodan.

Pesmi ostale v ušesihVečina ljudi se ob imenu Veter spom-ni na pesem Bela snežinka, vendarle so v svoji dolgi karieri izvajali veliko pesmi, ki smo jih lahko pogosto sliša-li na radijskih postajah: Bela nevesta, Ona me ljubi kot ti, Hrastniška de-klica, Beli cvet in druge. Danes Veter piha v naslednji zasedbi: Neva Marn Hafner (vokalistka in saksofonistka),

Preteklo soboto in nedeljo, 14. in 15. junija 2014, so organizirali v Hrastni-ku ob 90 - letnici NK Hrastnik nogo-metne dneve. »Oba dneva so potekali turnirji,« je povedal vodja trenerjev Franci Pavšek, vodja trenerjev, »ker smo želeli, da se predstavijo vse štiri selekcije: U9, U11, U13 in prvič tudi U15. Povabili smo dvajset ekip vseh tistih, s katerimi veliko sodelujemo. Ena je bila tudi s Hrvaške, s Krka.«»Za spremljevalni program smo prip-ravili ob nogometnem igrišču še ra-zne ustvarjalne delavnice, nastopale so plesno navijaške skupine, pa še ak-cijske prodaje razne športne opreme so lahko na stojnicah izbirali obisko-valci,« je dodala podpredsednica NK Hrastnik Valentina Moljk.Iz brošure, ki je izšla ob tej prilož-nosti, je razvidno, da je imel hrastni-

ški nogomet v preteklosti vzpone in padce, kar je značilno za vse vrste športa. Včasih so se tudi po štirje klubi v Hrastniku ukvarjali s to naj-bolj postransko stvarjo na svetu – v Steklarni, na Rudniku in v Sijaju. Ob derbijih so privabili tudi po štiri tisoč gledalcev, ki so bili strastni navija-či. Najstarejši klub je bil ustanovljen oktobra 1924, imenoval se je ŠK Edi-nost. Prvo igrišče je bilo ob sedanji glasbeni šoli, stadion na Logu so zgradili kasneje.

Zvrstilo se je na desetine entuziastov in prostovoljcev, ki so vzgajali mlade nogometaše in jim namenjali svojo energijo, čas in včasih tudi denar. Med njimi je bil tudi 58-letni Blaž Dvornik, ki smo ga opazili v teh dneh na Logu med gledalci. Z nogo-

metom je bil povezan od leta 1972, ko je pri šestnajstih letih začel igrati pri NK Hrastnik. »Aktiven sem bil do leta 1990. Takrat smo bili na višku moči. Vse smo imeli urejeno, tako da tudi uspehi niso izostali. Žal pa je v tem času nenadoma umrl Niko Oberčkal in za njim je šlo potem vse navzdol. V klubu sem delal še do leta 1998 in reševal zadeve, kolikor se je dalo.« Pravijo, da je bil deklica za vse - od predsednika kluba do čistil-ke. Vendar so člani počasi prenehali z igranjem. Zadnji dve leti pa so pri NK spet začeli z resnim delom, kar daje upanje, da se obeta hrastniške-mu nogometu nov razcvet. »Najbolj me veseli, da smo se znali povezati s starši,« je dejala Magdi Šurina, člani-

Veter – od viharja do vetriča»Obdobje 40 let je kot veter. Včasih je bolj viharno, drugič pa piha samo vetrič. Tako kot pri vsaki stvari v življenju so tež-ka in lažja obdobja. Na sceni je bilo težko ostati tako dolgo. To zahteva ogromno dela, moraš biti vztrajen in pogumen,« je ob okroglem jubileju skupine dejal vodja in duša ansam-bla Veter Slobodan Filipovič.

Zoran Košir (kitara), Srečko Erjavec (bobni), Jernej Bevk (vokal in klavi-ature), Ljubo Prešeren (bas kitara) in legendarni Slobodan Filipovič (klaviature). V skupini je pomembna medsebojna kemija. Slobodan pravi, da je večinoma uspelo, da so se med seboj razumeli. Neva Marn Hafner se v tej zasedbi počuti odlično. »V njej so dobri glasbeniki s kilometrino. Z Vetrom sodelujem kakšne dve leti, ampak Bela snežinka in Bela nevesta sta me spremljali skozi mojo mladost. Vetrove kasete smo imeli doma in se včasih sploh nismo zavedali, da jih izvajajo ljudje iz naših krajev. So pa te pesmi še danes del našega železnega repertoarja« pove Neva.

Mikrofon za odlikoZačelo se je leta 1974, ko se je skupina 5 glasbenikov in 5 pevcev, ki so svoj čas radi namenili glasbi, odločila ustanoviti ansambel v Mladinskem klubu Hrastnik. Jože Buden, sedanji pevec ansambla Zasavci, se spomi-nja: »To so bili najlepši časi, bili smo mladi, polni entuziazma in veselja do glasbe. Na koncertu ob 40 oble-tnici smo bili vsi iz tiste stare zased-be razen enega kitarista. Jaz sicer še aktivno pojem, večina pa ni več ak-tivnih pevcev.« Mojca Ulaga, Anita Kauzer in Mira Buden so bile ženski del vokalne ekipe iz tistega prvega obdobja. Tistih časov se spominjajo z nostalgijo: »To je bila lepa mladost,

brez računalnikov. Peli smo večglas-no vse, kar je bilo takrat popularno, od Abbe do Beatlesov, Tine Turner, Les Hampers Singersov in drugo. Imeli smo kar dosti nastopov, ampak ti so se začeli ob osmih in končali ob polnoči. Takrat še nismo bili profe-sionalci.« Spominjajo se tudi, kako težko je bilo pri nabavi opreme in aparatur. »Meni je oče prinesel mi-krofon iz Nemčije. Če boš odlična, ga boš dobila, mi je rekel.« pove Anita. Sedaj so drugi časi, bivši člani Vetra pa se še vedno srečajo vsakih deset let in obujajo spomine.

Tekst in foto: Nina Ojsteršek

90 let nogometa v Hrastniku

ca UO NK Hrastnik. »Vedno več jih hodi na nogometne tekme in tudi v teh dneh so nam pomagali pri delu. Otroci čutijo to povezanost in pozi-tivno energijo, kar gotovo vpliva na njihovo športno zagnanost.«

Pozornost dajejo tudi medsebojnemu spoštovanju, spoštovanju do trenerja in soigralcev, je povedal Franci Pri-všek na zaključni prireditvi, ko je do-bil za svoje prizadevno delo posebno priznanje. Za dolgoletno sodelovanje in podporo jih je podelil predsednik kluba Darko Šergan še Športni zvezi Hrastnik, županu Miranu Jeriču in MNZ Celje. Sprejel ga je Aleksander Janžovnik, član UO Medobčinske nogometne zveze. Spomnil je, da je

bil med osmimi ustanovitelji MNZ Celje leta 1939 tudi hrastniški nogo-metni klub.V teh dneh je nogomet zaradi sve-tovnega prvenstva v Braziliji med nogometnimi navdušenci še posebno v ospredju. Z navdušenjem spremlja-jo virtuozne predstave bolj ali manj znanih nogometnih zvezdnikov. Vendar – vsak je nekoč začel v ne-kem manjšem klubu. Mogoče bomo nekoč dobili vrhunskega igralca tudi iz mladih hrastniških vrst nogometa-šev. Na vsak način pa jim bodo tre-nerji, člani UO in starši privzgojili zdrav odnos do športa in učenja, kar je v življenju zelo pomembno.

Tekst in foto: Fanči MoljkDruga fotografija iz arhiva kluba

 

12 četrtek, 19. junij 2014KULTURA

Hrastniške marionete so že veliko otrok in tudi odraslih odpeljale v čarobni svet pravljic, kjer je vse mo-goče. Lutke na svojih predstavah v hrastniškem muzeju v roke vzamejo lutkarji, ki so približno takšne sta-rosti, kot tudi one same. Tam nekje 60 let imajo v povprečju. Lutkarji se delijo na animatorje, ki lutke spretno premikajo po odru, in na recitatorje, ki jim dodajo glas. Tako s skupnimi močmi lutke oživijo. Kot radi rečejo sami, imajo starinski način igre, re-citatorji namreč besedilo berejo, tako kot včasih. Igrajo klasične predsta-ve, ne modernistične, saj želijo na ta način ohranjati tradicijo. V društvu Jurček je 22 članov, 18 od tega je ak-tivnih, so v letih, a še vedno polni elana. Vsi pa so amaterski lutkarji. Milko Plahuta, ki na odrih stoji že skoraj celo življenje, s hrastniškim marionetami sodeluje od leta 2008. »Igranje v lutkovnem gledališču mi pomeni ogromno. Tam se lahko iz-ražam in ustvarjam. Odlično funkci-oniramo kot ekipa, včasih pa se tudi

malo skregamo. Ampak to je kon-struktiven prepir, zaradi tega smo še bolj ustvarjalni,« pove Milko. Zelo si želijo, da bi med njih prišli tudi mlajši člani, saj premikanje lutk zahteva kar nekaj fizičnega napora, je povedala predsednica društva Jerica Ulaga.

Lutke in bagerVse se je začelo, ko je skupina fantov iz hrastniškega rudnika kmalu po drugi svetovni vojni po naključju za-čela oblikovati lesene lutke. Postavili so prvo predstavo Začarani gozd in od takrat naprej je gledal