Zdravstvene izkušnje in spoznanja za dosego višje kakovosti življenja, skozi povečano skrb

za varnost in zdravje

dr. Majda Zorec KarlovšekZdruženje za razvoj forenzične toksikologije in drugih forenzičnih ved FORTOX

ČLOVEK IN NJEGOV SISTEM VREDNOT

Kaj so vrednote?Kako jih identificiramo?Vrednote delujejo na naše delovanje in

odločitve

Ali so vrednote posledica okolja, vzorcev (vzornikov)?

Ali vrednote lahko načrtno spreminjamo (delujemo proaktivno) ?

ČLOVEK IN NJEGOV SISTEM VREDNOT

Vrednote skozi življenska obdobja

• otrok• mladostnik• odraslo obdobje• starostnik

Človek in njegovo delovno okolje

Razmerje delavec-delodajalec VREDNOTE: učinkovitost, kakovost, lojalnost, varnost, zdravje, zadovoljstvo

• Dober delodajalec bo

• izrabil delavčeve potenciale in • zmanjšal tveganja, ki jih vnaša delavec v proizvodne postopke.

POTENCIALI : TVEGANJA

POTENCIALNA TVEGANJAprisotnosti psihoaktivnih snovi na delovnem mestu• alkohol DA• prepovedane droge DA• psihoaktivna zdravila (?)

Alkohol: • večja pogostnost napak in nesreč pri delu (3,5x),• večja pogostnost poškodb, • večja pogostnost obolevanj (2,5x)• večja odsotnost od dela (16x), • zmanjšanje produktivnosti, kvalitete opravljenega dela

Vrednote povezane z opravljanjem dela

Pomembno je, • da je človek za opravljanje dela motiviran, • da ga je telesno in duševno zmožen opravljati, • da mu omogoča osebnostni razvoj, • da delo opravlja v varnem in zdravju

nenevarnem okolju, • da delo opravlja v dobrih medsebojnih odnosih s

sodelavci in nadrejenimi in • da so rezultati dela in plačila v okviru

pričakovanj (nagrada).

MOŽGANSKI SISTEM ZA NAGRAJEVANJE

PROMOCIJA ZDRAVJA na delovnem mestu

Skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu.

Poti za doseganje ciljev: • izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja, • spodbujanje zaposlenih, da se aktivno udeležujejo

aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, • omogočanje izbire zdravega načina življenja in • spodbujanje osebnostnega razvoja.

Izvajanje promocije zdravjaPravice delavca in obveznosti in delodajalca

( ZVZD-1)

Zdrava prehrana, ustrezne psihične in fizične aktivnostiZmanjševanje stresa in povečevanja sposobnosti

soočanja s stresom, zmanjševanje oblik psihofizičnega nasilja, bremena in pojavnosti depresije, pojavnosti odvisnosti

PROMOCIJA ZDRAVJA na delovnem mestu

Snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih duševnih ali vedenjskih motenj, zlorabe, odvisnosti,...)(Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB 10)

• Alkohol (F10)• Opioidi (opij, morfin, kodein, heroin, metadon) (F11),• Kanabinoidi (F12),• Sedativi in hipnotiki (barbiturati, benzodiazepini) (F13),• Kokain (F14),• Drugi stimulansi, vključno kofein (amfetamin,

metamfetamin, MDMA, MDA, MDEA)(F15)• Halucinogeni (LSD, meskalin, psilocibin)(F16)• Tobak (F17)• Hlapna topila (F18)• Kombinacija več snovi hkrati (F19)

MOŽGANSKI SISTEM ZA NAGRAJEVANJE

! Uživanje psihoaktivni snovi, je samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika…

(15. člen Ustave RS (Ur.l.RS, št. 33/91)

Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava.

Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine

pravica do varnosti

Načelo sorazmernosti!

! Uživanje psihoaktivnih snovi, je samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika…

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1); Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011• 51. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog

in drugih substanc)

Tudi pri nadzoru in testiranju na alkohol in druge droge na delovnem mestu je potrebno upoštevani etična načela in pravice podane z ustavo in zakoni

Zakon o varovanju osebnih podatkov Zakon o pacientovih pravicah

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

• 51. člen(prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

• (1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

• (2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

• (3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.

• (4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja….

S promocijo zdravja na delovnem mestu • zajamemo najširši krog odraslih oseb, • jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskega učenja) in • spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v

privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola.

• DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!

ALKOHOL

• zasvojljiva snov z vplivom na možgane

• spada med strupe

• zaviralec delovanja možganov

kratkotrajni učinki: za mnoge prijetni

“ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko; ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi”

vsaj 10.000 let nazaj

veliki verski začetniki : zmernost ali abstinenca

Biblija:

“Ne glej vina, kako se rdečkasto iskri, kako se v kozarcu lesketa, gladko teče! Naposled piči kakor kača, brizgne strup kakor gad.”

vladarji, misleci, zdravniki,laična abstinentska gibanja

običaji in prepričanja:“Le pij, le pij, pa drugega nalij!”

KRATKOTRAJNI UČINKI ALKOHOLA

v kri se vsrka večinoma v tankem črevesu

le jetra ga lahko razgradijo (pribl. 1 kozarec vina/1-1,5 ure)

povzroča kemične spremembe na nivoju prenašalcev dražljajev v možganih

zaviralec višjih centrov v možganih → sprememba vedenja,

psihomotoričnih sposobnosti, doživljanja, presojanja

razširitev žil podkožja, spremeni pulz, krvni tlak

v večjih koncentracijah zavira delovanje nižjih centrov v možganih

5g/kg krvi - smrt zaradi motnje v delovanju centra za dihanje

POSLEDICE DOLGOTRAJNEGA PITJA živčevje (krčenje možganov, božjast, težje duševne bolezni, depresija, motnje

spanja, okvare živcev, zasvojenost) prebavila (alkoholna okvara jeter, trebušne slinavke, želodca) obtočila (motnje srčnega ritma, povišan krvni tlak, popuščanje srca) žleze (koža, spolna potenca, libido, poraščenost, …) drugi organski sistemi (n.pr. krvotvorni, imunski, …) rakaste bolezni (n.pr. jetra, požiralnik, žrelo, dojka, …) nezgode doma, na delu, v prometu in drugod motnje v delovanju družine, delovnega okolja in družbe nasilje (fizično, duševno, spolno) v družbi in v družini samomori nezaposljivost oz. brezposelnost, revščina, brezdomstvo raba drugih drog in druga socialna patologija ? Ali je alkohol res zdrav za srce ??

Tveganje za raka dojke pri ženskah

Vir: Collaborative Group on Hormonal Factors in Breast Cancer (2002) British Journal of Cancer 87 1234-1245.

8894

101108

116124

133

70

90

110

130

150

0 1 2 3 4 5 6Število meric alkohola na dan

Rak

dojk

e

Kumulativna incidenca raka dojke na 1000 žensk do 80. leta starosti v povezavi s količino popitega alkohola

Izgubljena leta (bolezen ali prezgodnja smrt) - Evropa

Vir: Global Health Risks, WHO 2009

STATISTIČNI PODATKI O ALKOHOLU• poraba alkohola: 11 litrov + 7 l = 18 l/leto/prebivalca nad 15 let

• umrljivost zaradi ciroze jeter: 38,9/100.000 (3. v Evropi)

• umrljivost zaradi samomorov: 33/100.000 (med prvimi v EU)

• več kot 1/3 hujših prometnih nezgod je zaradi alkohola • skoraj 1/2 moških in skoraj 1/3 žensk pije tvegano ali škodljivo

• 5% otrok, starih 10 let in 27% 15 let pije alkohol nekajkrat na teden

• le 40% otrok, starih 10 let in 25% 15-letnikov ne pije alkohola

• 14% otrok (10 let), 42% (15 let) in 73% (16 let) je že bilo pijanih

• 25% dijakov prvih razredov srednjih šol se napije vsak teden

• v povprečju ljudje izgubijo 12,3 let življenja zaradi alkohola

• več kot 25% smrti mladih med 15. in 29. letom je povezane z

alkoholom – prometne nezgode in samomori

SLOVENIJA JE DEŽELA

“MOKRE KULTURE”

velika dostopnost alkoholaobičaji, ki spodbujajo pitje alkohola

visoka toleranca do negativnih posledic pitja

pomanjkanje učinkovitih preventivnih ukrepov

ABSTINENT

MANJ TVEGANO PITJE

TVEGANO PITJE

ŠKODLJIVO PITJE

ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM = ALKOHOLIZEM

ALKOHOLIZIRANOST OPITOST, PIJANOST

(nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkohola)

(verjetno ne bo privedlo do težav, okvar zdravja)

(načini pitja in količina alkohola, ki bodo verjetno sčasoma privedli do težav = povečano tveganje)

(že lahko ugotovimo posledice oz. težave zaradi pitja alkohola, vendar še ni izražena zasvojenost)

(6 meril - vsaj trije znaki v zadnjem letu)

- akutna zastrupitev z alkoholom

• KULTURNO PITJE

• ZMERNO PITJE

• PITJE "PO PAMETI"

• PREUDARNO PITJE

• NORMALNO PITJE

• ZDRAVO PITJE----------------

• PREKOMERNO PITJE

MERICA OZ. ENOTA ZA ALKOHOL

Ena enota alkohola vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola: = 1 dcl vina ali = 2,5 dcl piva ali = eno šilce 0,3 dcl (“štamperl”) žgane pijače ali = 2 - 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta)

MANJ TVEGANO PITJEMOŠKI:• do 14 enot tedensko (t.j. n.pr. do 2 dcl vina

dnevno) • ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti• en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola

ŽENSKE:• do 7 enot tedensko (t.j. do 1 dcl vina dnevno)• ne več kot 3 enote ob eni pivski priložnosti• en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola

AUDIT VPRAŠALNIK (skrajšana prilagojena različica)1. Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pijače, ki vsebujejo alkohol ?0) nikoli 1) 1x/mesec ali manj 2) 2-4x/mesec 3) 2-3x/teden 4) 4x/teden ali več2. Koliko meric pijač, ki vsebujejo alkohol, ste v zadnjih 12 mesecih popili na tipičen dan,

ko pijete ? (Ena merica alkoholne pijače je približno 2 in pol decilitra piva ali jabolčnika, 1 deciliter vina ali malo šilce = “štamperl” žgane pijače. )

0) nič do 1 merice 1) 2 merici 2) 3 ali 4 3) 5 ali 6 4) 7 ali več3. Kako pogosto se je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da ste popili -

– moški: 6 ali več meric ob eni priložnosti ?– ženske: 4 ali več meric ob eni priložnosti ?

0) nikoli 1) manj kot 1 x/mesec 2) mesečno 3) tedensko 4) dnevno ali skoraj vsak dan

Odgovor: Če je vsota točk iz vseh treh vprašanj • za moške 6 točk ali več, • za ženske 5 točk ali več, se šteje, da je test pozitiven in mora zdravnik z dodatnimi vprašanji ugotoviti, kakšno je

pitje.

Merila za zasvojenost

1. močna želja po alkoholu

2. težave pri obvladovanju pitja alkohola

3. vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam

4. posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in obveznostim

5. povečana toleranca za učinke alkohola

6. težave ob prenehanju pitja (abstinenčni znaki)

RAZVOJ ALKOHOLNE BOLEZNI

Različne teorije (Jellinek, Jackson, Hudolin - Rugelj)

• faza uničevanja družine (navzven še varuje ugled, prikriva zasvojenost, doma pa že spori, grožnje, manj socialnih stikov družine, reorganizacija družine - spremenjene vloge)

• faza osebnostnega in socialnega propadanja (družina zelo motena, težave v službi, odtujenost, ožanje interesov, vse manjše miselne sposobnosti, doživljajska otopelost, okolica ga vse manj spoštuje in upošteva ter se vse manj želi družiti z njim, vse bolj osamljen - le pivski bratci; razveza, brezposelnost)

Alkoholikov obrambni sistem

• zanikanje

• minimaliziranje oz. bagateliziranje

• racionalizacija

• projekcija

• fragmentacija

Alkoholikove manipulacije

• vzbujanje občutkov krivde

• poniževanje

• preobčutljivost in nagla užaljenost

• prošnje, obljube, prisege

• grožnje

Po drugi strani

(Duval, 1985):“Bolnik sem, vendar želim reči vsem tistim, ki bi

me morali razumeti: Ni pošteno od vas, da me prezirate in me ne

skušate razumeti, marveč me hočete izbrisati s seznama živih.

Alkoholizem je bolezen, ne napaka. Je trpljenje, ne ugodje. Sužnost, ne šala.”

IZHODIŠČA ZA POMOČ ZASVOJENCU

• Zasvojenost je bolezen možganov in zaradi tega alkoholik pije.

• Alkoholik praviloma ne bo nikoli več sposoben za manj tvegano pitje. (Zanj obstajata samo dve možnosti: ali nič ali preveč.)

• Prepričevanje za zdravljenje je nesmiselno. (Saj sam pri sebi alkoholik ve, da potrebuje zdravljenje, čeprav to ponavadi zanika.)

• Potrebna je usmeritev v zdravljenje ne samo zahteva za abstinenco.

• Vključitev družine - s sodelovanjem družine so uspehi usmeritve v zdravljenje bistveno boljši.

• Sodelovanje s specialistom medicine dela in osebnim zdravnikom

Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja….

S promocijo zdravja na delovnem mestu • zajamemo najširši krog odraslih oseb, • jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskega učenja) in • spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v

privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola.

• DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!

Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja….

S promocijo zdravja na delovnem mestu • zajamemo najširši krog odraslih oseb, • jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskega

učenja) in • spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju

zdravja tudi v privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola.

• DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!