UNIVERZA V MARIBORUEKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRIMERJALNA ANALIZA E-POSLOVANJA BANK S PRAVNIMI OSEBAMI NA PODROČJU PLAČILNIH SISTEMOV S POUDARKOM NA SISTEMU SEPA

COMPARATIVE ANALYSIS OF CORPORATE E-BANKING PAYMENT SYSTEMS WITH EMPHASIS ON SEPA SYSTEM

Aleš PrapotnikProgram: Visokošolski strokovniŠtudijska smer: Finance in bančništvoMentor: red. prof.dr. Samo Bobek

Ptuj, oktober 2011

PREDGOVORV prvi polovici 90.let se je v neslutenem obsegu pričela era komunikacije med banko in stranko preko elektronskih medijev. Kreditne banke so najprej dajale poudarek možnostim plačilnega prometa in pozneje tudi prodaje močno standardiziranih storitev preko telefona, od leta 1995 dalje pa je vsa pozornost usmerjena v »homebanking« s pomočjo osebnih računalnikov.Dinamično e-poslovanje konkurenčnih bank s pravnimi osebami začenja z uvedbo vseevropskih bančnih standardov poostrovati konkurenčni boj na domačem trgu. Za ohranitev položaja je smiselno spoznati stanje e-poslovanja NLB z vidika pravnih oseb in ga s pomočjo SWOT analize primerjati z domačimi in tujimi finančnimi ustanovami. V bankah se pojavlja intenzivna globalizacija e-storitev, usmeritev k potrebam predvsem velikih podjetij, zaostritev konkurence z inovativno ponudbo ter vzpostavitev neposrednega e-poslovanja s tujino. Na razvoj e-storitev vplivajo tudi potrebe podjetij, ki postajajo vse zahtevnejša. Njihove želje so usmerjene v enostavno, natančno in hitro e-poslovanje, ki nudi pomoč in osebno svetovanje, predvsem pa podroben pregled poslovanja in finančne e-storitve. Ključne besede: e-poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, Proklik, NLB

SUMMARYIn first half of nineties was started in unimaginable extend era of communication between bank and costumer over electronic mediums. Credit banks was giving at first emphasis on possibilities of pay-commecial intercouse and later also selling hard standardesided producions over telephone, but since 1995 is all attention directed in „homebanking“ with assistance of personal computers.Dynamic e-business competitive banks for legal entity with introduction alleuropean banking standards is restrict competitive struggle on the domestic market. For maintain current position is utility recognize to real e-business situation of NLB with aspect of legal persons and with SWOT analysis is compare to domestic and foreign financial institutions. In banks appears extreme global services, banks orienteted on a needs of a big company, intensity competitive with a innovation e-services and introducting direct e-business with foreign markets. On a production new e-services influence companies requirements, whose are very demanding. Their desires are orientated on a simple strict and fact e-business, whose offer help and personal consultation, special detailed supervision business and financial e-services.Key words: e-business, electronic banking, internet banking, Proklik, NLB.

2

Vsebina:

1. UVOD 51.1. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave 51.2. Namen, cilji in osnovne trditve 51.3. Predpostavke in omejitve raziskave 61.4. Uporabljene raziskovalne metode 6

2. E-POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI 72.1.Splošno o elektronskem poslovanju 72.1.1. Plačilne kartice in POS terminali za pravne osebe 82.1.2. Bančništvo iz pisarne 102.2.Pravne osebe in uporaba e- bančništva 112.3.Storitve e-poslovanja 122.4.Varnost poslovanja in e-potrdila 13

3. ANALIZA NEKATERIH VEČJIH SLOVENSKIH BANK IN PRIMERJAVA Z NLB 143.1. E-proizvodi izbranih bank 14 3.1.1. Abanka d.d. 14 3.1.2. Banka Celje 163.1.3. Banka Koper 183.1.4. Gorenjska banka 203.1.5. NKBM 223.1.6. Slovenska komercialna banka 243.2. Pravne osebe in uporaba elektronskega bančništva v Sloveniji 27

4. TUJA KONKURENCA 28 4.1. Trendi elektronskih storitev v okolju SEPA 284.2. Pomen vstopa tujih bank na slovenski trg 294.3. E-proizvodi tujih bank 314.3.1. Raiffeisen Bank 31

4.3.2. Italijanska Uni Credit Banca 32 4.3.3. Švicarska Credit Suisse 34

5. NLB IN E-POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI 37 5.1. Splošno o elektronskem poslovanju in NLB 37 5.2. Plačilne kartice in NLB 37 5.3. Bančništvo iz pisarne 38 5.4. Pravne osebe in uporaba e-bančništva NLB 38 5.5 Elektronska banka NLB Proklik 39 5.6. Varnost poslovanja in e-potrdila 41

3

6. SISTEM SEPA – ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH 426.1.Splošna definicija in značilnosti 42

6.2. Kreditno plačilo SEPA 43 6.2.1. Splošna definicija in značilnosti kreditnega plačila 43 6.2.2. Kreditno plačilo SEPA 44 6.2.3. Standardi za kreditna plačila 45 6.2.4. Migracija kreditnih plačil na SEPA 46 6.3. Novi obrazec UPN 46 6.4. Direktne obremenitve SEPA 48 6.5. Kartično plačilo SEPA 48 6.6. Gotovinsko poslovanje SEPA 49 6.7. SEPA in proračunski porabniki 49

7. SKLEP 50

4

1. UVOD

1. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskaveV diplomski nalogi sem najprej predstavil pojem e-poslovanja pravnih oseb. Začetek kartičnega poslovanja sega v leto 1949, v Sloveniji pa se prva plačilna kartica pojavi leta 1989. V okviru pojma e-poslovanja sem proučil značilnosti, načela, cilje ter razlikovanje e-poslovanja NLB primerjalno z nekaterimi večjimi slovenskimi in tujimi bankami. Poseben poudarek sem namenil opisu e-poslovanja internetnih storitev NLB ter na koncu še vključevanju v enoten evropski sistem SEPA. Izvedel sem pregled obstoječega e-poslovanja in e-storitev ter ugotavljal prednosti in slabosti s katerimi se srečujejo podjetniki ob uporabi e-poslovanja z e-proizvodi izbranih bank. Po uvodnem poglavju sem v drugem poglavju opisal splošni pojem e-poslovanja. Nadalje sem opisal pojem plačilnih kartic, POS terminalov, bančništva iz pisarne ter uporabo, storitve in varnost e-poslovanja.V tretjem poglavju sem analiziral e-proizvode in e-storitve nekaterih večjih slovenskih bank z izjemo NLB, kateri sem se v celoti posvetil v petem poglavju. Še pred tem sem se v četrtem poglavju dotaknil še e-poslovanja tujih bank.Diplomsko nalogo sem zaključil z natančnejšim opisom sistema SEPA ter povzetkom celotne diplomske naloge.

2. Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je spoznati poslovanje ter ponudbo nekaterih večjih tako domačih kot tujih bank s področja e-poslovanja s pravnimi osebami ter ugotoviti želje pravnih komitentov po novih storitvah, istočasno pa tudi prikazati poslovne odnose, ki pri tem nastajajo. Podal sem nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje e-poslovanja, namenjenega pravnim osebam. Aplikativni cilj diplomskega dela je analiza (oziroma raziskava) stanja e-poslovanja s pravnimi osebami – ugotoviti kaj banka ponuja pravnim komitentom, število pravnih oseb, ki imajo pri banki odprt račun, število uporabnikov e-poslovanja, analizirati konkurenčno prednost banke. Pridobljene informacije sem primerjal med stanji največjih slovenskih bank, kot so NLB, NKBM, SKB, Banka Koper, Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka. Sočasno sem analiziral pomen vstopa tujih bank v Slovenijo.

5

3. Predpostavke in omejitve raziskavePodročje bančnega e-poslovanja (za pravne osebe) je kompleksno področje, ki se hitro razvija in je v stalnem porastu. Pravne osebe (komitenti) so vse bolj zahtevne, konkurenca pa hitro prevzema, razvija in izboljšuje lastno poslovanje s podjetji. Z vstopom Slovenije v EU so se poleg novih priložnosti pojavile tudi nevarnosti, ki jih konkurenčnost e-poslovanja še dodatno spodbuja.Banke morajo stalno slediti trendom, standardom in se nanje ustrezno odzivati. Da bi se banka lahko odzivala na spremembe zunanjega okolja in se jim prilagajala, je treba spremljati tako domačo kot tudi tujo konkurenco ter potrebe pravnih komitentov po novih storitvah.V ta namen je smiselno analizirati dejansko stanje e-poslovanja (z vidika poslovnih komitentov). Pomembno je pridobiti informacije kaj banka dejansko ponuja in kaj komitenti uporabljajo, spoznati konkurenčno prednost NLB. Pri tem sem se v večjem delu naloge omejil na najbolj prodoren segment e-bančništva, tj. internetno bančništvo.V zadnjih desetih letih se je e-poslovanje zelo razvilo in postalo izredno pomembno, tako da si sedaj delovanja podjetja brez e-poslovanja ni več mogoče zamisliti. Ponudba iz dneva v dan narašča ter postaja vse kvalitetnejša.Vendar pa ostaja dejstvo da e-poslovanje v Sloveniji še zdaleč ni tako razvito kot nekaterih zahodnoevropskih državah, kjer obstajajo tudi že povsem spletne-virtualne banke. Z popolno vključitvijo Slovenije v evropski sistem SEPA pa se bo to zelo spremenilo. Prvi znaki sprememb se po 1.novembru 2010, ko se je začel postopek vključevanja Slovenije v sistem SEPA, že kažejo.Zaradi vse večjega števila bank v slovenskem bančnem prostoru se bodo banke v prihodnosti vse bolj povezovale in s tem še izboljšale ponudbo svojih storitev za gospodarske subjekte.

4. Uporabljene raziskovalne metodeV diplomski nalogi sem uporabil deskriptivni pristop z kompilacijsko, deskriptivno ter komparativno metodo.Kompilacijska metoda: Pri pisanju diplomske naloge sem si pomagal tako z domačo kot s tujo literaturo. Tako sem podatke črpal iz strokovne literature različnih domačih in tujih avtorjev ter glede na vsebino diplomske naloge predvsem iz spletnih strani izbranih bank ter tudi iz aktualnih člankov.Deskriptivna metoda: Diplomsko delo je osredotočeno na e-poslovanje v podjetju. Poskušal sem tudi predstaviti sodelovanje banke in podjetja na področju e-poslovanja v določenem trenutku. Opisoval sem dejstva, procese in pojave. Kot pristop k raziskovanju sem uporabil SWOT analizo, s pomočjo katere sem poskusil na osnovi številnih povzetih spoznanj, stališč in sklepov priti do novih, posplošenih ter samostojnih sklepov.Komparativna metoda: Komparativna metoda pomeni primerjavo e-poslovanja za pravne osebe nekaterih izbranih večjih tako slovenskih kot tujih bank.S pomočjo urejevalnika besedil sem zbrane podatke uredil v smiselno ter urejeno obliko in vsebino.

6

2. E-POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI

2.1. Splošno o elektronskem poslovanju Pojem bančno e-poslovanje izhaja iz angleškega izraza electronic banking in izhaja iz e-trgovine, pri kateri je prek interneta prišlo do nakupa ali prodaje informacij blaga ali storitev, sledilo je sodelovanje med poslovnimi partnerji ter izvedbe elektronskih transakcij znotraj organizacije.« ( Kovačič 2000, 12)Hiter informacijski in telekomunikacijski tehnološki napredek je poleg tega, da je vplival na nastanek e-bančništva, vplival tudi na tržne bančne poti, ki se danes razvrščajo na tri področja poslovanja: elektronsko poslovanje v banki, elektronsko poslovanje med bankami ter elektronsko bančništvo pri poslovanju s strankami – tako z državnimi subjekti (B2A), fizičnimi osebami (B2C) kot tudi s pravnimi osebami (B2B).Banke prek tržnih poti pravnim osebam (in drugim udeležencem e-poslovanja) nudijo naslednje oblike e-bančništva:- bančništvo iz pisarne, ki obsega internetno in telefonsko bančništvo, virtualno televizijo ter poslovanje preko mobilnih telefonov.- samopostrežne aparate, kot so bankomati, ter- kartično poslovanje, ki zajema pametne, debetne kartice in kreditne kartice ter poslovanje s POS-terminali.E-bančništvo omogoča optimizacijo distribucije bančnih storitev prek elektronskih medijev do pravnih oseb. Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke iskati vedno nove poti za ponudbo storitev, kar pomeni napredek v bančni ponudbi za pravne osebe. Banke so v hudem konkurenčnem boju prisiljene urejati nove storitve, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah (Groznik in Lindič 2007, 7-8).E-banka ni več le e-servis za plačila, ampak postaja kanal, ki uporabnikom prinaša dodano vrednost z oblikovanjem informacij iz obstoječih podatkov, bankam pa priložnost za ciljano in neagresivno trženje bančnih produktov.Težnje so v dopolnjevanju elektronske banke s ciljem narediti iz nje močan, a nevsiljiv prodajni kanal ter v bogatitvi produkta z dodajanjem novih orodij oziroma pripomočkov za bančne komitente.Z vstopom Slovenije v EU slovenske banke odpirajo trg svetovnim velikanom, kar konkurenco na bančnem trgu še zaostruje. Zato je nujno potrebno konkurenco spremljati in se ustrezno odzivati nanjo. Vsekakor ne smemo pozabiti na želje pravnih oseb, saj (s svojimi izkušnjami in potrebami) predstavljajo dodaten vir idej, ki lahko služijo za posodobitev ali razvoj novih storitev, ki bi jim bile namenjene.Banke so razvile pestro ponudbo na področju elektronskega poslovanja B2B. Z izjemo telefonskega bančništva, ki je namenjen fizičnim osebam, banke omogočajo podjetjem elektronsko uporabo internetnega bančništva in kartičnega poslovanja, mobilna elektronska pot pa je namenjena zasebnikom in fizičnim osebam. Ponudba spletnega bančništva za podjetnike in pravne osebe obsega: internetno različico in namestitveno aplikacijo. Podjetja se lahko odločijo za enouporabniško, mrežno, primerno za podjetja, ki želijo imeti več delovnih mest opremljenih z e-banko, ter popolnoma avtomatizirano namestitveno aplikacijo B2B.

7

Zasebnikom, ki so uporabniki družbe Mobitel in Debitel, je namenjena tudi mobilna storitev. Slednja omogoča: vpogled v stanje in promet poslovnega računa, plačilo položnic in računov, prenos sredstev med računi, povišanje limita na računu, vezavo depozita ter naročilo alarma in obvestila SMS, ki ga banka posreduje na mobilni telefon, ko stanje računa pade pod znesek, ki ga določi podjetje. Poleg omenjenih elektronskih poti je pravnim osebam in zasebnikom omogočena storitev t.i. Avtomatski odzivnik, ki je namenjen vpogledu v stanje na poslovnem računu preko telefona.

2.1.1. Plačilne kartice in POS terminali za pravne osebe

Zgodovina pametnih karticVse se je začelo leta 1949, ko je ameriški poslovnež Frank McNamara rezerviral poslovno večerjo v restavraciji. Ko je po večerji natakar prinesel račun, je Frank segel po denarnici… in neprijetno presenečen ugotovil, da je ta ostala v prejšnjem suknjiču. Iz zadrege ga je rešila žena, ki je prinesla denar, vendar ga je ta dogodek vznemiril do te mere, da je ponoči razmišljal:«Zakaj so ljudje pri plačevanju omejeni z denarjem, ki ga nosijo s seboj v denarnici, namesto da bi lahko zapravili toliko, kolikor si lahko privoščijo?«Februarja 1950 sta se Frank in njegov partner Ralph Schneider vrnila v isto restavracijo in naročila večerjo. Ko je natakar prinesel račun, se je Frank McNamara predstavil z majhno, kartonasto kartico Diners Club Card in se podpisal na račun. V industriji kreditnih kartic je ta dogodek znan kot »Prva večerja«.Ljudje so hitro sprejeli nov način plačila z zamikom in ideja se je hitro razširila tudi med trgovci, ki so na ta način bolje izkoristili nakupovalno moč svojih strank. Kartica Diners club Card je postala kultna ikona in statusni simbol. Navdušenje množic nad novim plačilnim instrumentom je izkoristil celo Hollywood z filmom Človek iz Diners kluba.Zamisel se je hitro preselila izven Združenih držav Amerike in Diners Club je že leta 1952 pričel izdajati prve mednarodne kartice. V Jugoslaviji se je kartica Diners pojavila že v letu 1960.Izraz smart card (pametna kartica) je prvi uporabil francoski publicist Roy Bright, čeravno sta ga pred njim že leta 1967 in 1968 skovala nemška inženirja Jurgen Dethloff in Helmut Grottrupp. Februarja 1969 sta prijavila patent, vendar je bil registriran šele leta 1982 pod nazivom »Identifikanden/Identifikationsshalter«.Leta 1974 Roland Morenono registrira patent samostojne elektronske naprave, ki vsebuje pomnilnik. Gre za kartice z integriranim vezjem, ki so bile kasneje poimenovane z vzdevkom »smart cards«, pametne kartice. Moreno se osredotoči predvsem na uporabne vidike in namen novega instrumenta, ki je že zavarovan z osebnim geslom, PIN-om. Ustanovi podjetje Societe internationale pour I'innovation (Innovatron), katerega glavni namen je razvoj nove tehnologije in razširjanje čipnih rešitev po vsem svetu. Med leti 1974 in 1979 Roland Moreno v 11 različnih državah registrira 47 patentov, ki se nanašajo na pametne kartice.Leta 1982 francosko bančno združenje (danes Carte Bencaires) vključi v projekt podjetja Bull, Schlumberger in Philips. Pridružijo se jim operaterji telekomunikacij, VISA International s kartico Bleu in MasterCard s kartico Carte Verte. V poskusnem projektu

8

sodeluje okrog 100.000 kartic in 700 POS terminalov. Da bi neodvisno prišli do prave rešitve, proizvajalci čipa pri razvoju namenoma uporabijo tri različne tehnologije. Izkaže se, da je rešitev Bulla, ki uporablja 8 Kb Motorolin čip, najboljša. Da bi ohranili združljivost s tehnologijo magnetnega zapisa, se začnejo uporabljati kartice, ki združujejo čip in magnetni zapis. Istočasno v Franciji pričnejo z razvojem in s testiranjem pomnilniških telefonskih kartic. To je prvi večji svetovni projekt uvajanja čipnih kartic.Bull leta 1985 ustanovi podjetje Bull CP8. Prve kartice so opremljene z dvema, med seboj povezanima čipoma. Na prvem se nahaja pomnilnik kartice, na drugem pa je mikroprocesor. Pri redni uporabi kartic se kontakti dokaj hitro obrabijo, zato prihaja do pogostih okvar in nedelovanj kartice. Dodaten problem se pojavi zaradi pomanjkljive varnosti, saj je preko kontaktov moč vdreti v pomnilniški del kartice. Zato Bull CP8 razvije in patentira celovit čip. To licenco je pridobila in še dandanes uporablja velika večina proizvajalcev kartic po vsem svetu.

Leta 1989 Banka Koper (takrat še Ljubljanska banka, Splošna banka Koper) prične z razvojem plačilne kartice. Vendarle prvo domačo plačilno kartico izda decembra 1989 delniška družba FIBA, prav tako iz Kopra.Leta 1990 Banka Koper v sodelovanju z LB d.d. in Gorenjsko banko Kranj razvije plačilno kartico z nazivom LB KARTICA kot odgovor vse večji ponudbi tujih blagovnih kartičnih znamk. Uvajanje plačilne kartice z magnetno stezo sodi, poleg bankomatov, v projekt posodobitve poslovanja s prebivalstvom.Leta 1991 v prvem projektu plačilne kartice v Banki Koper sodeluje 300 prodajnih mest in približno 1000 kartic. Zaradi nesoglasij med materjo in hčerjo pri trženju plačilne kartice se Banka Koper odloči za samostojno pot. Marca 1992 nastane samostojna blagovna znamka Activa in kartični sistem Activa. Banki Koper se pridružijo splošna banka Celje, Kreditna banka Maribor, Pomurska banka Murska Sobota, Komercialna banka Nova Gorica, Dolenjska banka Novo mesto, Splošna banka Velenje in Gorenjska banka Kranj. Konec leta je izdanih nekaj čez 15.000 kartic, ki jih sprejema 1.800 prodajnih mest.24.maja 1994 Banka Koper izvede prvo POS transakcijo. Konec leta je nameščenih skoraj 100 POS terminalov. Istega leta sistem Activa prične z izdajo kombiniranih kartic Activa Eurocard/Mastercard.Leto 1998 je bilo v celoti posvečeno uvajanju bančnih kartic Activa Maestro. Sistem Activa je imel že skoraj 300.000 kartic, s katerimi je bilo moč dvigovati gotovino po vseh poštnih okencih v državi.V letu 1999 je število kartic sistema Activa poraslo na 400.000. Uvedli so elektronsko trgovino, katera je omogočala »on-line« plačevanje blaga in storitev preko interneta. Pričeli so se uporabljati prvi GSM POS terminali.Leta 2003 sta izdani milijonta Activina plačilna kartica ter prva pametna plačilna kartica v Sloveniji.Sistem Activa začne z redno izdajo pametnih kartic 15.decembra 2004. Prvi izdajateljici sta banka Koper za kreditne kartice Activa MasterCard in Poštna banka Slovenije za bančne kartice Activa Visa.

9

VISAZačetki Vise segajo v leto 1958, ko je Bank of America začela izdajati modre, bele in zlate kartice BankAmericard v Kaliforniji. Leta 1970 so pridružene banke, ki so izdajale kartice BankAmericard, ustanovile kartično združenje National BankAmericard. Leta 1974 je Bank of America razširila svoje poslovanje preko ameriških meja in za te potrebe ustanovila podjetje IBANCO. Leta 1976 se je IBANCO preimenoval v Visa International, National BankAmericard pa je postal VISA U.S.A.

MASTERCARDLeta 1966 je 17 bank v Buffalu, New York, ustanovilo kartično združenje The Interbank Card Association (ICA) z namenom medsebojnega sprejemanja kreditnih kartic. Zaradi boljše prepoznavnosti in razvoja močnejše blagovne znamke se je združenje leta 1969 preimenovalo v MasterCharge. Takrat se kot simbol tega združenja pojavita značilna prepletajoča se kroga v rdeči in oranžni barvi, ki sta še danes osnova vseh kartičnih izdelkov združenja MasterCard, ki se je kot tako preimenovalo leta 1979.

AMERICAN EXPRESS (skrajšano AMEX)Podjetje, ki ima sedež v ZDA, se ukvarja z najrazličnejšimi finančnimi, potovalnimi in zavarovalniškimi storitvami, čeprav je najbolj znano po kreditnih in plačilnih karticah. Ustanovili so ga že davnega leta 1850 Henry Wells, William Fargo in John Butterfield za predajo hitrih pošiljk. Leta 1882 se je American Express pojavil na področju plačilnih nalogov kot konkurenca ameriški državni pošti. Plačilni nalog pa se je hitro razširil tudi po Evropi, saj takega plačilnega instrumenta tam niso poznali. Med leti 1888 in 1890 je J.C.Fargo potoval po Evropi in se vrnil domov razočaran in besen. Kljub temu, da je bil predsednik družbe American Express, ni mogel skorajda nikjer vnovčiti kreditnih pisem, ki jih je nosil s seboj. Na podlagi te izkušnje je podjetje leta 1891 izdalo prve potovalne čeke v vnaprej določenih vrednostih po 10, 20, 50 in 100 ameriških dolarjev, pričelo z mednarodnim poslovanjem in leta 1915 ustanovilo prvo potovalno agencijo.Leta 1918 je država zaradi vojnih potreb poenotila železniško omrežje in ustanovila American Railway Expres, kjer je imelo podjetje American Express 40% delež s preko 30.000 zaposlenimi. Zamisel o izdajanju potovalnih kartic je v podjetju tlela že od konca druge svetovne vojne, vendar je bila vzpodbujena šele s pojavom kartice Diners. 1.oktobra 1958 so izdali 250.000 kartonastih kartic. Leta 1959 je American Express kot prvi izdal kartico, izdelano iz plastike. Zaradi razlikovanja imetnikov so leta 1966 uvedli zlato (Gold Card), leta 1984 pa platinasto za najvišji sloj (Platinum Card), leta 1999 pa še za najbolj razvajene in najpremožnejše črno kartico (Centurion Card). Prvo pametno kartico (American Express Bleu) je Amex izdal navdušencem tehnoloških novosti leta 1999.

10

2.1.2. Bančništvo iz pisarne»Bančništvo iz pisarne je način opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko bančni komitent opravlja neposredno s svojega delovnega mesta.« (Groznik in Lindič 2007, 8).Bančništvo iz pisarne delimo na: internetno in telefonsko e-bančništvo ter mobilno e-bančništvo. Banke omogočajo pravnim osebam internetno in mobilno elektronsko poslovanje ter tudi telefonsko bančništvo.

Internetno bančništvoInternetno ali spletno bančništvo je oblika elektronskega bančništva, ki se danes zelo hitro razvija. Razlogov za hiter razvoj je več. Poleg prednosti za banko in pravne komitente je eden izmed glavnih vzrokov reforma bančnega sistema. Banka Slovenije je zaradi zahteve po zagotavljanju splošne likvidnosti, monetarne politike in obvladovanja sistemskega tveganja morala vzpostaviti konkurenčen in učinkovit plačilni sistem, v katerem imajo banke vpogled v plačilne promete svojih komitentov. Posledica bančne reforme je bil prenos domačega plačilnega prometa za pravne osebe v bančno okolje (Groznik in Lindič 2007, 9).Banke ponujajo internetno različico in namestitveno aplikacijo:- Internetna različica z uporabo enkratnih gesel omogoča mobilnost uporabnika, saj se lahko z bančnim strežnikom poveže kadarkoli in povsod tam, kjer ima na osebnem računalniku omogočen dostop do interneta, ter nameščen ustrezen spletni brskalnik in elemente identifikacije (PIN kartica za določanje enkratnih gesel). Baza podatkov se oblikuje na bančnem strežniku in zanjo skrbi banka.- Namestitvena različica omogoča opravljanje številnih funkcij brez stalne internetne povezave, saj ima uporabnik aplikacijo nameščeno na osrednjem računalniku, kar pomeni, da pravna oseba podatke vnaša lokalno, preko interneta pa se poveže z banko samo pri pošiljanju, sprejemanju in izmenjavi podatkov, ostale funkcije pa lahko opravi brez povezave z internetom. Lokalna različica je primerna predvsem za srednje velika in velika podjetja. V podjetju je možno uporabljati tudi kombinacijo obeh različic.Prva banka, ki je bila prisotna izključno na internetu, je bila Security First Network Bank, ki je pričela delovati v oktobru 1995. Uporabnik PC »vstopi v to ustanovo skozi grafično bogato opremljen »virtualni« vhod v banko, ki v resnici sploh ne obstaja. Z vnosom tajne številke gre mimo varnostnikov in pri umetnem okencu pusti sporočilo, prikliče informacije, naroči čeke ali da nalog za nakazilo. Če ima pritožbo, ga sprejme (simulirani) direktor banke v svoji pisarni.

Mobilno e-poslovanje»Mobilno e-poslovanje ali m-poslovanje je e-poslovanje, ki ga opravljamo preko mobilnih naprav.« (Lesjak 2005, 14). Za izvedbo mobilnega poslovanja so potrebna brezžična omrežja, preko katerih lahko z mobilnimi (prenosnimi) napravami vstopimo v internet in uporabljamo internetne storitve. (Laundon in Laundon 2005, 311-312).

11

2.2. Pravne osebe in uporaba e-bančništva Pravne komitente oziroma podjetja klasificiramo po 55.členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer na mikro, mala, srednja in velika podjetja. Pri tem zakon določa, da morajo pravne osebe izpolnjevati vsaj dva izmed naslednjih pogojev:- mikro podjetja: zaposlujejo največ 10 delavcev, čisti prihodek od prodaje in vrednost aktive ne presega 2 mio evrov,- mala podjetja: zaposlujejo največ 50 delavcev, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7,3 mio evrov in vrednost aktive znaša največ 3,65 mio evrov,- srednja podjetja: zaposlujejo največ 250 delavcev, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29,2 mio evrov in vrednost aktive znaša največ 14,6 mio evrov.- velika podjetja: zaposlujejo več kot 250 delavcev, vrednost čistega dobička in aktive je višja od finančnih prihodkov preostalih družb.Osnova za vsakodnevno finančno e-poslovanje pravnih oseb z banko in opravljanje plačilnega prometa doma in v tujini je poslovni račun. Plačilni promet s poslovnega računa podjetja prek e-poslovanja je izredno pomemben posel, s katerim se sodelovanje s podjetji začenja in skozi vsakdanje stike tudi poglablja, banki pa hkrati daje možnost širitve in sodelovanja – zagotavljanje celovitega servisa z vsemi storitvami, ki izhajajo iz plačilnega prometa, ter z drugimi bančnimi produkti (Kovačič in Plahuta 2005, 99).Banke svojim pravnim komitentom nudijo tudi poslovni transakcijski račun podjetja TRK, ki je temelj e-poslovanja in osnova za nadaljnje poglobljeno poslovanje. Pri centralnih bankah ima odprt poslovni transakcijski račun večji del velikih podjetij, medtem ko imajo mikro, mala in srednje velika podjetja sklenjene pogodbe pri manjših podružničnih bankah.

2.3. Storitve e-poslovanja E-poslovanje banki omogoča optimizacijo distribucije bančnih storitev prek elektronskih medijev. Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke iskati in razvijati vedno nove storitve, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah (Groznik in Lindič 2007,7).Storitve e-poslovanja banke delimo na informacijske in transakcijske. Med informacijske storitve uvrščamo informacije o stanjih in transakcijah na komitentovih računih, o dogajanjih na kapitalskih trgih, borzi, kreditnih pogojih, obrestnih merah itd.Med transakcijske storitve pa uvrščamo vse storitve, ki vključujejo plačilne instrumente (Groznik in Lindič 2007,8).Ponudba informacijskih storitev - vpogled v stanje na poslovnem računu domačega in deviznega prometa TRK,- vpogled v promet po poslovnem računu domačega in deviznega prometa TRK,- vpogled v izpiske za domači in devizni promet TRK, z možnostjo tiskanja,- vpogled v prilive iz tujine,- filtriranje prometov po obdobjih ali nizih,- pregled podpisnikov paketa in pošiljanje informacij,- spremljanje statusa plačil ( npr. obdelan, zavrnjen, poslan itd.),- urejanje nastavitev po uporabnikih, računih in skupinah.

12

Mobilne različice ponujajo pravnim osebam naslednje transakcijske storitve:- opravljanje plačil z ročnim vnosom podatkov v plačilne naloge za domači plačilni promet TRK,- vnaprejšnjo pripravo nalogov in njihovo uvrščanje v čakalno vrsto za domači promet TRK,- pregled in pošiljanje domačih plačilnih nalogov banki.

E-plačilni instrumentiOpravljanje transakcijskih storitev prek e-poslovanja zahteva uporabo plačilnih instrumentov. Banke nudijo standardne e-plačilne instrumente, npr. standardiziran plačilni nalog BN-02, nalog za obremenitev TRK – odlivni in akreditivni nalogi, devizni nalogi ter v skladu z zahtevami projekta SEPA nove plačilne instrumente. To so: posebna položnica, posebna nakaznica, direktna odobritev in direktna obremenitev.

Pri e-poslovanju sodelujejo naslednje osebe:- UPORABNIK je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, ki je stranka banke in, ki mu banka omogoči poslovanje prek programa za e-poslovanje,- ZAKONITI ZASTOPNIK UPORABNIKA je fizična oseba, ki v skladu z zakonom zastopa pravno osebo in je kot taka navedena v listini o vpisu v sodni register,- POOBLAŠČENEC ZA UPORABO programa za e-poslovanje je fizična oseba, ki je poslovno in opravilno sposobna in jo zakoniti zastopnik uporabnika pooblasti za uporabo programa za e-poslovanje.Ločimo dve vrsti računov:- TEMELJNI RAČUN je poslovni račun uporabnika, odprt v banki,- SEKUNDARNI RAČUN je poslovni račun uporabnika, odprt pri banki in svojim strankam omogoča uporabo programa za e-poslovanje.Pri e-poslovanju sodelujeta dve banki, in sicer:- BANKA PREJEMNIKA je tista banka, pri kateri ima prejemnik e-računov odprt transakcijski račun in preko katere prejema e-račune,- BANKA IZDAJATELJA je tista banka pri kateri ima izdajatelj e-računov odprt transakcijski račun in preko katere posreduje e-račune in s katero podpiše izjavo za vključitev v Sistem za izmenjavo e-računov.

2.4. Varnost poslovanja in e-potrdilaVarnost poslovanja preko interneta je v zadnjih letih napredovala. Banke nudijo pravnim osebam za zaščito njihove osebnosti pri poslovanju najsodobnejše oblike varnostnih storitev:- overjanje – e-banka preveri, kdo hoče poslovati preko interneta, obenem pa se prepriča uporabnik, da res izmenjuje podatke z internetno banko,- šifriranje – z njim zagotavlja da je vse e-poslovanje skrito pred očmi nepooblaščenih oseb, tako podatke lahko bereta samo internetna banka in uporabnik.Banke uporabljajo za overjanje zahtevnejših storitev t.i. enkratna gesla, ki jih je mogoče uporabiti le enkrat. Vsak uporabnik internetne banke dobi identifikacijsko kartico, ki vsako minuto ustvari novo geslo, znano samo lastniku kartice in internetni banki. Poleg te kartice dobi uporabnik tudi številko PIN, brez katere je identifikacijska kartica neuporabna.

13

Za overjanje javnih ključev uporablja digitalne certifikate, kar je temeljni pogoj za uporabo varnostnih mehanizmov. Lastniku javnega ključa se izda digitalno podpisano potrdilo, ki potrjuje avtentičnost ključa in identiteto. Sistem ključev je tudi podlaga za elektronski podpis, ki je nadomestek lastnoročnega podpisa pri e-poslovanju ( Groznik in Lindič 2007, 20-21).

V nadaljevanju bom poleg notranjega okolja NLB analiziral tudi e-storitve največjih domačih in tujih bank. Prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti e-storitev internetnega bančništva NLB pa bom pridobil s SWOT analizo.

14

3. ANALIZA NEKATERIH VEČJIH SLOVENSKIH BANK IN PRIMERJAVA Z NLB

Poznavanje konkurence je ključnega pomena tako za običajno poslovanje kot za elektronsko, kar seveda zahteva poglobljeno raziskovanje in spremljanje konkurentov, njihovih elektronskih proizvodov in storitev ter trend gibanja povpraševanja po elektronskih ponudbah. Treba je oceniti prednosti in slabosti e-poslovanja konkurentov, ki jih analizirana banka obravnava kot priložnosti in nevarnosti okolja, v katerem deluje. (Lesjak 2007, 5-8).V primeru NLB sem se odločil, da bom natančneje analiziral nekatere ostale večje banke na slovenskem trgu. To so ABANKA, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, NKBM ter SKB. Potencialne konkurente sem analiziral z notranjega in zunanjega vidika. Notranji je osredotočen na elektronske proizvode in storitve, ki jih banke ponujajo, zunanji pa obsega povpraševanje pravnih oseb po konkurenčnih proizvodih.

3.1. E-proizvodi izbranih bankAnaliziranje konkurenčnih bank je sestavni del strateške analize trga. Pridobljene informacije so temeljne za oblikovanje strategije, ki omogoča učinkovito e-poslovanje.Elektronske ponudbe konkurenčnih bank sem pridobil s pregledovanjem spletnih strani bank, s proučitvijo javno dostopnih dokumentov in uporabo storitev posredovanja informacij s pomočjo iskalnikov Google in Najdi.si.E-storitve internetnega poslovanja bank se v sodobni informacijski družbi zaradi potreb trga novih odkritij IKT ter zahtev projekta SEPA zelo hitro razvijajo, izboljšujejo in izpolnjujejo.Konkurenčne banke uvajajo vedno nove e-storitve, ki jih v skladu s potrebami stalno nadgrajujejo. Na ta način pridobivajo nove uporabnike in tako povečajo svojo konkurenčno prednost. Zaradi teh razlogov je smiselno, da banka dejavno spremlja in se odziva na konkurenčne novosti in inovacije e-storitev. Glede na to, da pravne osebe najpogosteje uporabljajo e-storitve internetnega bančništva, sem se odločil, da bom analiziral omenjeno elektronsko pot večjih izbranih bank. Podatke sem pridobil s pregledovanjem spletnih strani in z neposrednim stikom z bankami.

3.1.1. Abanka d.d.Abanka d.d. je razvila celovito ponudbo na področju e-poslovanja B2B. Z izjemo telefonskega bančništva pravnim osebam omogoča internetno in kartično poslovanje, mobilna elektronska pot pa je namenjena zasebnikom. Ponudba internetnega bančništva za podjetja obsega: internetno različico Abacom (elektronska banka) in pestro izbiro namestitvene aplikacije Abacom spletnega bančništva ter spletno banko Abanet.

15

Podjetja se lahko odločajo za enouporabniško namestitveno različico, večuporabniško, katera omogoča istočasno uporabo programa več uporabnikom, ter popolnoma avtomatizirano B2B namestitveno aplikacijo, primerno za pravne osebe ki želijo samodejno povezavo IS podjetja z IS Abanke za opravljanje plačilnega prometa. Internetna različica Abacom služi za podpisovanje plačilnih nalogov (paketov), ki so bili pripravljeni v osnovni enouporabniški ali večuporabniški namestitveni aplikaciji ter poslani v oddaljeno podpisovanje prek spleta. Poleg tega lahko podjetja preglejujejo stanje in promet, ne omogoča pa priprave nalogov. Zasebnikom, ki so uporabniki družbe Mobitela ali Simobila, je namenjena tudi mobilna storitev ABASMS. Slednja omogoča takojšen vpogled v stanje in promet na poslovnih računih v Abanki, ne omogoča pa transakcij.Glede kartičnega poslovanja Abanka nudi : plačilno kartico z odloženim plačilom Poslovna kartica MasterCard in kreditno kartico Poslovna Visa. Obe kartici sta opremljeni s čipom in že izpolnjujeta zahteve SEPA.Poleg omenjenih elektronskih poti so pravnim osebam in zasebnikom omogočene tudi naslednje e-ponudbe: t.i.pregled poslovnega sodelovanja z Abanko, spletni plačilni servis, s katerim lahko podjetja varno nakupujejo preko spleta, ter t.i. Bank Kredit.

ABANETSpletna banka Abanet je namenjena fizičnim osebam in zasebnikom, vendar slednjim ne nudi popolne podpore poslovanju.Prednosti spletne banke Abanet:- finančno poslovanje preko spletne banke Abanet je preprosto, hitro in učinkovito - možno je poslovati 24 ur na dan, vse dni v letu- možna je oddaja naročila in digitalno sklepanje pogodbe za kratkoročne in dolgoročne depozite, potrdilo o izvršenem plačilnem nalogu, e-račune, varčevalni račun, pooblastilo za prenos sredstev na varčevalni račun, mobilno storitev ABASMS in pristop k podskladom Abančne DZU (Abanka 2011, 1-8).

ABACOMVarnost poslovanja z Abacomom zagotavlja veljavno digitalno potrdilo na zaščitni kartici. Vsak uporabnik ima svoje digitalno potrdilo, omogočena so različna pooblastila. Vstop v internetno banko je možen s kvalificiranim digitalnim potrdilom kateregakoli javnega overitelja.Podjetja lahko izbirajo med avtomatizirano aplikacijo B2B, enouporabniško in večuporabniško namestitveno različico. Z namestitveno aplikacijo Abacom podjetja lahko opravljajo naslednje storitve:- opravljanje plačil s prenosom datoteke s podatki o plačilnih nalogih za domači, čezmejni in mednarodni plačilni promet, ki ga lahko opravljajo preko več bank (to so Abanka, Unicredit Banka Slovenija, Factor Banka, Kartner Sparkasse, Probanka, Raiffeisen Krekova banka, SKB banka, NKBM ter Hypo Alpe Adria Bank) z enim veljavnim kvalificiranim potrdilom na zaščitni kartici,- izmenjavo datotek (direktne odobritve, direktne obremenitve),- pripravo in pregled plačilnih nalogov,- hitro in enostavno pripravo podatkov (uvoz podatkov, imenik partnerjev itd.),

16

- vezavo kratkoročnih depozitov ter napoved dviga gotovine.- opravljanje domačega plačilnega prometa preko več bank z enim veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom na zaščitni kartici.Informacijske storitve namestitvene različice Abacom pa so naslednje:- vpogled v stanje in promet na poslovnem računu domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa pri izbranih bankah,- sprejemanje informacij o prilivih, ko je o tem obveščena banka,- možnost spremljanja statusa nalogov, poslanih v banko (prejet, obdelan, izvršen).Prek internetne aplikacije Abacom lahko pravne osebe opravljajo naslednje transakcijske e-storitve:- opravljajo plačila za domači, čezmejni in mednarodni plačilni promet,- pregledujejo in podpisujejo plačilne naloge (oz. pakete), ki so bili pripravljeni v osnovni enouporabniški ali večuporabniški različici internetne banke Abacom, ter pošiljajo v oddaljeno podpisovanje preko spleta.Z internetno različico Abacom pa je za pravne osebe na razpolago še internetna storitevVpogled v stanje in promet na poslovnem računu domačega, čezmejnega in mednarodnega prometa TRK.Poleg e-storitev lahko podjetja, pooblaščena za delo z internetno banko Abacom, uporabljajo brezplačno storitev z dodatnim pooblastilom, t.i. pregled poslovnega sodelovanja, ki omogoča naslednje informacijske storitve:- vpogled v stanje in promet na poslovnem računu domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa TRK,- vpogled v vrednost portfelja, promet z vrednostnimi papirji, vrsto in stanje depozitov, kreditov in garancij ter v višine limitov po poslovnih karticah Visa in spletnih plačilih, izvedena s posredovanjem storitve Spletni plačilni servis.Prednosti:Opravljanje domačega plačilnega prometa je izvedljivo preko več bank. Vedno se lahko preveri stanje na računih na izbranih bankah. O prilivu je stranka obveščena takoj, ko je o njem obveščena banka. Nalog se lahko pošlje v banko kadarkoli, možno je spremljanje statusa naloga. Promet se lahko pregleda tudi za določeno časovno obdobje. Poleg omenjenih prednosti podjetja lahko tudi pregledujejo brezplačne informacije o e-poslovanju ter opravljajo varno in zanesljivo spletno nakupovanje. Finančno poslovanje je preprosto, hitro in učinkovito. (Abanka 2011, 1-28).

3.1.2. Banka Celje d.d.Banka Celje uspešno deluje že več kot 145 let in je sedma največja banka v Sloveniji. Ima dobro razvito poslovno mrežo z enotami po vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču Slovenije ter tudi v Mariboru in Kopru. Korespondenčno sodeluje z več kot 900 bankami po svetu.V Banki Celje d.d. je pravnim osebam na razpolago kartično in internetno elektronsko poslovanje. Trenutno lahko podjetja poslujejo z internetno različico E-bank Banka Celje. Poleg omenjenih storitev v Banki Celje obstaja za pravne osebe tudi t.i. Poslovno sodelovanje, ki podjetjem omogoča vpogled v stanje depozitov, kreditov in garancij.

17

Kartično poslovanje za pravne komitente in zasebnike je možno z naslednjimi karticami: plačilno kartico Poslovna MasterCard, Viso, Viso Electron in Viso Electron Plus ( Banka Celje 2011, 1-5).

BANKA CELJE – ELEKTRONSKA BANKA Elektronska banka Banke Celje je internetna banka, ki deluje v operacijskem sistemu Windows. Dostop do strežnika je omogočen preko internetne povezave. Varnost zagotavlja kvalificirano digitalno potrdilo. V Banki Celje je pravnim osebam na razpolago prav tako spletna rešitev e-bančništva, preko katere podjetja lahko opravljajo naslednje transakcijske e-storitve:- opravljanje plačil z ročnim vnosom v plačilne naloge za domači in tuji plačilni promet,- opravljanje paketnega prenosa z datoteko za domači in tuji plačilni promet,- opravljanje nakazil za tuji plačilni promet,- opravljanje nakazil za humanitarne namene za domači plačilni promet,- vnaprejšnja priprava nalogov in njihovo uvrščanje v čakalno vrsto,- pošiljanje naročil (potrdila o plačilu in poslovanju).

Podjetja imajo poleg navedenih e-storitev možnost opravljati še naslednje informacijske e-storitve (Banka Celje 2011, 1-22):- vpogled v stanje in promet na poslovnem računu domačega in tujega prometa,- vpogled v izpiske domačega in tujega plačilnega prometa,- iskanje podatkov po prometu za domači in tuji plačilni promet,- pregled storniranih nalogov iz čakalne vrste za domači plačilni promet,- pregled seznama partnerjev za domači plačilni promet,- pregled obdelanih in neobdelanih nalogov za čezmejni in mednarodni promet,- pregled poljubnih nalogov (akreditivni odlivi) za tuji plačilni promet,- sprejemanje obvestil Banke Celje,- pregled tečajne liste: menjalniški tečaji Banke Celje in tečajna lista Slovenije.Prednosti:Omogoča posredovanje podatkov za naročanje o izvršitvi plač, pregled seznama partnerjev za domači plačilni promet, pregled tečajne liste: menjalniški tečaji Banke Celje in Tečajna lista Banke Slovenije. Promet računov podjetja lahko podjetniki pregledujejo po različnih kriterijih, npr.: po računu prejemnika, nalogodajalca, po obdobjih itd. Informacije o poslovanju preko TRR lahko prejmete tudi po elektronski pošti ali na mobilni telefon.Kartica Activa Mastercard je mednarodna plačilna kartica z odloženim plačilom. Je pametna kartica, ker ima vgrajen mikroračunalnik, kateri bo kmalu omogočal dodatne storitve. Plačevanje z njo je možno na vseh prodajnih mestih Activa in MasterCard. Gotovina se lahko dviguje pri bančnih okencih in bančnih avtomatih z oznako MasterCard. Z kartico Activa Mastercard pa so na razpolago še druge storitve, kot npr. rezervacija hotela, najem vozila ali plačevanje preko interneta. Izda se lahko tudi večjemu številu zaposlenih v podjetju.Kartica Activa/Visa – Business/Electron je mednarodna plačilna kartica s takojšnjim plačilom, ki združuje dve blagovni znamki, in sicer Activa ter Electron in Plus.

18

Uporablja se za plačila izključno na POS terminalih, kar omogoča visoko stopnjo zaupanja pri poslovanju. Posebna prednost kartice Activa/Visa – Business/Electron je ažuren pregled finančnega stanja na poslovnem računu, saj bremeni banka poslovni račun imetnika kartice z dnem plačila blaga ali storitve na prodajnem mestu oziroma dviga gotovine na bankomatu ali bančnem okencu.Novi plačilni instrumenti:Namenjeni so izvajanju rednih mesečnih plačil. Banka Celje je podpisnica Dogovora o načinu poslovanja s plačilnimi instrumenti direktna odobritev, direktna obremenitev in posebna položnica. Poslovanje poteka preko Zbirnega centra Bankart.Direktna odobritev je plačilni instrument, ki se uporablja za manjše negotovinske plačilne transakcije v dobro večjega števila upravičencev (fizičnih oseb). Namenjena je za nakazovanje plač in ostalih dohodkov. Še v letošnjem letu bo omenjeni plačilni instrument, preoblikovan v SEPA, skladen plačilni instrument (množično kreditno plačilo).Direktna obremenitev je debetni plačilni instrument, ki se uporablja za negotovinsko poravnavo obveznosti plačnika do prejemnika plačila in sicer z direktno obremenitvijo plačnikovega računa. Namenjena je za poravnavo raznih stroškov (električna energija, telefon, komunalne storitve,…). Migracija obstoječih direktnih obremenitev v SEPA direktne obremenitve se je pričela jeseni 2011.

3.1.3. Banka Koper d.d.

Tudi v Banki Koper d.d. je zasebnikom in pravnim osebam na razpolago internetno in kartično poslovanje, medtem ko je mobilno bančništvo namenjeno uporabnikom i-Neta. Storitev komitentom Banke Koper omogoča, da se naročijo na določena obvestila, npr. o spremembi stanja na transakcijskem računu, o poteku raznih pogodb, o veljavnosti plačilnih kartic, ki se jim izpisujejo na ekran mobilnega telefona prek SMS sporočil.Vpogled v stanje in promet na poslovnem računu podjetja preverjajo prek internetnega bančništva. Zasebniki in pravne osebe imajo možnost izbire med internetno aplikacijo in namestitveno različico Poslovnega i-Neta, ki je nadgradnja internetne različice in omogoča uporabo čitalnikov pametnih kartic ter osebnega certifikata na čip kartici. Poleg omenjenih elektronskih ponudb Banka Koper nudi podjetjem, ki poslujejo prek poslovnega i-Neta, tudi t.i. Cash management, ki zagotavlja prenos presežkov sredstev iz prodajnih na zakladni račun, polnjenje podrejenega računa ter prenos presežkov in izravnanj primanjkljajev na računih znotraj skupne kreditne linije, ter t.i. Sklepanje pogodb s prodajnimi mesti in Bon Kredit.Za pravne osebe in zasebnike je v Banki Koper d.d. na razpolago pestra ponudba kartičnega poslovanja, in sicer: ActivaVisa, Activa Mastercard, Obrtnik – Activa-Visa Business Electron, Activa-Visa Business Electro, American Express in Zlata American Express. Vse naštete kartice in skoraj vse bančne kartice Activa-Maestro so že opremljene s čipom in že izpolnjujejo zahteve SEPA (Banka Koper 2011, 1-19).Banka Koper namerava v skladu s svojo vizijo in projektom SEPA razviti nove e-proizvode, ki bodo podjetjem olajšali vsakdanje poslovanje. Tako bo omogočeno posredovanje kartičnih plačil preko Poslovnega i-Neta, z neposrednim vnosom ali s paketom v standardni obliki ZBXSml.

19

ZBSxml je enoten standard za izmenjavo podatkov za izvajanje domačih in čezmejnih ter drugih plačilnih transakcij za vse uporabnike v Sloveniji za vsa kreditna plačila ne glede na valuto, državo in plačilni sistem. Standard ZBSxml v različici 2.1, prilagojen zahtevam SEPA, zagotavlja doseganje interoperabilnosti plačilnih transakcij na podatkovni ravni od začetka do konca procesa (end-to-end) od plačnika do prejemnika plačila in omogoča dodatne funkcije, kot so izpisek XML, druge plačilne transakcije, poizvedbe o prometu in stanju, izvršitev plačil ne glede na plačilni kanal ipd. Standard ZBSxml 2.1 se lahko uporablja v odvisnih bančnih rešitvah (npr. v spletnih bankah) in v aplikativno neodvisnih rešitvah z neposredno izmenjavo podatkov o plačilnih transakcijah med informacijskimi sistemi uporabnikov in bankami. Na javnih straneh ZBS je bila ZBSxml 2.1, ki je zadnja veljavna različica, objavljena decembra 2008.Za podjetja nameravajo uvesti tudi možnost samodejnega prenosa podatkov B2B. Eden najpomembnejših izzivov prihodnosti pa je t.i. Banka In, nadgradnja e-poslovanja, ki bo pravnim komitentom omogočala opravljanje celotnega bančnega poslovanja preko multimedijskih kanalov.

BANKA KOPER – POSLOVNI I-NETBanka Koper je septembra 2000 pravnim komitentom ponudila elektronsko poslovanje preko t.i. Poslovnega i-Neta.Poslovni i-Net je internetno bančništvo ki deluje v okolju Windows. Podjetja s spletno namestitvijo programske opreme CSP Poslovni i-Net nadgradijo in si tako povečajo varnost e-poslovanja.Tehnična rešitev temelji na pametni kartici, ki jo poganja operacijski sistem Multos 4.0 in programski rešitvi PKI, ki omogoča varen dostop in avtentikacijo komitentov. Zasebni ključ se na kartico zapiše ob personalizaciji in ne more nikoli zapustiti kartice. Uporabnik pri vzpostavitvi seje z lastnega računalnika pošlje digitalno potrdilo (certifikat) na strežnik Banke Koper. Potrdilo vsebuje javni ključ s katerim strežnik kriptira simetrični ključ, tega pa lahko dekriptira le uporabnik z zasebnim ključem ki je shranjen na kartici. S simetričnim ključem se nato vzpostavi varna SSL povezava.Leta 2003 je Banka Koper uspešno opravila certifikacijo čipnega programa M Chip 2 pri MasterCardu. Avgusta in septembra tega leta poskusna skupina dobi prve čipne kartice Activa Maestro. Na kartici se poleg plačilne funkcije nahaja aplikacija PKI, ki poleg možnosti varnega dostopa do spletne banke ponuja tudi nalaganje treh digitalnih potrdil po izbiri imetnika kartice. Slednje omogoča imetniku kartice varno elektronsko poslovanje tudi v nebančnem sektorju. Prvo slovensko EMV transakcijo, izvedeno po POS terminalu, Banka Koper uspešno opravi 4.novembra 2003 ob 16:30 v kraju Lecco v Italiji.Internetna aplikacija Poslovni i-Net za pravne osebe in druge pooblaščene uporabnike vključuje naslednje transakcijske storitve:- opravljanje plačil za domači in tuji plačilni promet (nakazila in prenosi sredstev, nakupi in prodaja tuje valute),- pošiljanje naročil (npr.vezave storitev, naročila kreditnih linij),- spremljanje in urejanje nezapadlih nalogov,- posredovanje nalogov deviznega prometa preko ročnega vnosa podatkov,

20

- posredovanje nalogov domačega plačilnega prometa preko ročnega vnosa podatkov ali opravljanje paketnega prenosa z datoteko za domači promet,- prevzem in oddajo datotek s plačilnimi nalogi iz naslova domačega plačilnega prometa iz ali v banko (osebni dohodki, krediti itd).Podjetja imajo poleg navedenih e-storitev na voljo še informacijske storitve (Banka Koper 2011, 1-14):- vpogled v stanje na poslovnem računu za domači in devizni plačilni promet,- možnost vpogleda v stanje poslovnega računa po posameznih valutah,- vpogled v promet po poslovnem računu domačega in deviznega plačilnega prometa,- vpogled v prilive in odlive,- priprava različnih informativnih izračunov,- vpogled v arhivske podatke.

PREDNOSTI:Poslovni i-Net omogoča sprotno obveščanje o prispelem prilivu na poslovnem računu, pregledovanje stanja in prometa po posameznih valutah, angleško verzijo Poslovne i- Net banke, nižje stroške plačilnega prometa, možnost uporabe t.i. Cash managementa, ki omogoča samodejni prenos presežkov sredstev iz podrejenih na zakladni račun, samodejno polnjenje podrejenega računa ter samodejni prenos presežkov in izravnavanje primanjkljajev na računih znotraj skupne kreditne linije.

3.1.4. Gorenjska banka d.d.

Tudi Gorenjska banka pravnim osebam nudi internetno in kartično elektronsko poslovanje, mobilno bančništvo, t.i. Link SMS, pa je namenjeno le fizičnim osebam.Ponudba spletnega bančništva za podjetja zajema: internetno različico Link C, ki omogoča storitve le v domačem plačilnem prometu, ter namestitveno aplikacijo Link +, s katero pravne osebe lahko opravljajo večjo količino elektronskih storitev v domačem in mednarodnem plačilnem prometu. Od druge polovice leta 2008 pa je uporabnikom na razpolago tudi SEPA – kreditna plačila v domačem prometu.Pravne osebe lahko opravljajo mednarodna plačila s pametno kreditno kartico s čipom.Activa Visa omogoča odlog plačila pri plačevanju poslovnih stroškov. S to kartico se lahko plačuje blago in storitve ter dviguje gotovino na bankomatih in bančnih poslovalnicah povsod po svetu.Activa MasterCard omogoča odlog plačila pri plačevanju poslovnih stroškov. Tudi s to kartico se lahko plačuje blago in storitve ter dviguje gotovino na bankomatih in bančnih poslovalnicah povsod po svetu.Activa Visa Business Electron je poslovna večfunkcionalna mednarodna plačilna kartica, ki omogoča nakup blaga in storitev ter dvig gotovine na bankomatih v Sloveniji in tujini.Primerna je za vse komitente poslovnega sektorja, kot so podjetja, zasebniki, društva in druge civilnopravne osebe.Obrtnik Activa Visa Business electron je članska, plačilna in bonitetna kartica, ki omogoča nakup blaga in storitev ter dvig gotovine na bankomatih v Sloveniji in tujini. Poleg identifikacijske funkcije pri uporabi storitev in ugodnosti v okviru sistema Obrtne zbornice

21

Slovenije ima tudi plačilno funkcijo poslovne kartice Activa Visa Business Electron. Podpira storitev Verified by Visa, ki predstavlja pomembno novost pri opravljanju nakupov po spletu.Link C in Link + .Link C in Link + sta internetni banki, namenjeni e-poslovanju s pravnimi osebami.Poslovni Link C je internetna aplikacija, Link + pa namestitvena različica internetnega bančništva. Delujeta v okviru operacijskega sistema Windows. Pri poslovanju z Link + je povezava z internetom vzpostavljena le pri pošiljanju podatkov v banko. Omogoča opravljanje storitev v domačem in mednarodnem plačilnem prometu, aplikacija pa je primerna za večji obseg podatkov.Različica Link C pa je z internetom povezana ves čas delovanja, podjetja pa lahko opravljajo storitve le v domačem plačilnem prometu, zato je aplikacija primerna za manjši obseg poslovanja.Varnost Linka C zagotavlja digitalni certifikat na lokalnem disku, Link + pa je zavarovan z digitalnim certifikatom, ki je nameščen na pametni kartici. Gorenjska banka je preko namestitvene različice Link + uvedla za podjetja naslednje transakcijske storitve:- opravljanje plačil za domači in devizni plačilni promet,- opravljanje plačil s prenosom datoteke o plačilnih nalogih v formatu APP, prenos nalogov v izvršitev za tekoči dan, - vnaprejšnji prenos nalogov z datumom valutacije v čakalno vrsto.Podjetja imajo preko sistema internetnega bančništva operacije Link +, poleg navedenih, možnost opravljanja še naslednjih transformacijskih storitev:- vpogled v stanje in promet na poslovnem računu za domači in devizni promet,- prejem izpiska tekočega dne za domači in devizni promet (izpis v APP formatu).Vse zgoraj navedene e-storitve, z izjemo storitev v mednarodnem prometu, podjetja lahko opravljajo tudi prek interneta aplikacije Link C.Sistem dostopa, uporabe in zamenjave podatkov preko namestitvene banke Link + pravnim osebam omogoča tudi dodatne storitve (Gorenjska banka 2011, 1-9):- vnaprejšnjo pripravo nalogov in določitev datuma plačila,- upravljanje s čakalno vrsto- samodejni prenos presežkov sredstev na poslovni račun vezave,- samodejno pokrivanje dnevnih negativnih stanj na poslovnem računu,- izvajanje drugih poslov, vezanih na poslovni račun, oz. ostalih bančnih storitev,- možnost določanja prioritete plačil.

Prednosti:Link + omogoča vezavo prostih sredstev z dogovorom za samodejni prenos sredstev na račune vezave, določanje prioritete plačil, pokrivanje kratkoročnega oz. dnevnega negativnega stanja na poslovnem računu z dogovorom o okvirnem posojilu oz.kratkoročnem posojilu za tekočo likvidnost ter izvajanje drugih poslov, vezanih na račun, oziroma ostalih bančnih storitev po predhodnem dogovoru z Gorenjsko banko.

22

Uporaba poslovne e-banke Link C je cenejša od klasičnega bančništva, ima pa tudi naslednje prednosti:1.Kadarkoli je možen vpogled v trenutno stanje in promet na računu za izbrano časovno obdobje;2. O prilivu na račun ste obveščeni takoj ko je o njem obveščena banka;3. Banki lahko pošiljate plačilne naloge tudi izven njenega delovnega časa;4. Lahko se spremlja tudi status obdelave nalogov v banki;5. Plačilne naloge se lahko izpiše v različnih formatih (WLM, BA1, APP standard);6. Plačilne naloge se lahko zapiše vnaprej in se jim določi poljubne datume plačila;7. Plačilnim nalogom se lahko določi pariteto;8. Lahko se pokrije kratkoročno oziroma dnevno negativno stanje na računu.Uporaba poslovne e-banke Link C je enostavna in varna. Varnost zagotavlja digitalni certifikat na pametni kartici, ki se uporablja s čitalnikom kartic. Sistem ima vgrajene najsodobnejše varnostne mehanizme za zaščito in prenos podatkov, pa tudi za prijavo v sistem.Z zbirnim centrom GBK zc si z banko na varen, sodoben način izmenjujete datoteke z novimi plačilnimi instrumenti. Te lahko vsebujejo podatke za posebne položnice, direktne odobritve, direktne obremenitve in preverjanje računov. Osnova za uporabo aplikacije Zbirnega centra GBK zc je odprt transakcijski račun. Transakcijski račun za domače, čezmejne in druge plačilne transakcije je izhodišče poslovnih financ.Pri Gorenjski banki imajo na voljo odprtje naslednjih vrst transakcijskega računa:- Poslovni transakcijski račun - Začasni depozitni transakcijski račun- Fiducirani transakcijski račun - Transakcijski račun rezervnega sklada- Skupni transakcijski računPoslovni transakcijski račun omogoča preprosto opravljanje domačih, čezmejnih in drugih plačilnih storitev. Poslovni transakcijski račun pri Gorenjski banki zagotovi podporo usposobljenega skrbnika, možnost opravljanja plačilnih storitev prek poslovne e-banke Link C, pa tudi na klasični način prek široke mreže poslovalnic.Pri Gorenjski banki odprtje poslovnih računov za podjetja vključuje tudi:1. Brezplačno vodenje računa za šest mesecev;2. Tri brezplačne certifikate za uporabo poslovne e-banke Link C;3. Brezplačne elektronske plačilne naloge za plačila v državi za šest mesecev;4. Brezplačno udeležbo na izbranih strokovnih izobraževanjih pri družbi Planet GV;E-račun gorenjske banke zamenjuje papirni račun, poslan v kuverti. Izdajatelj ga prejemniku izda v elektronski obliki.Prednosti so:- nižji stroški – cenejša priprava in distribucija računov;- praktičnost – uporaba obstoječe e-banke Link C brez dodatnih IT-vlaganj;- optimiranje procesa – avtomatsko knjigovodsko zapiranje postavk, vlaganje v e-arhiv za hranjenje skladno z zakonom;- prilagodljivost – možnost priprave e-računa v lastnih zalednih obdelavah;

23

- kakovost – manj možnosti za napake ali za nepravočasna plačila, nižji stroški odpravljanja napak;- preglednost – pregled nad poravnavanjem obveznosti prejemnikov računov, možnost izvajanja dodatnih vsebinskih kontrol nad podatki.

3.1.5. Nova Kreditna banka Maribor d.d.

Nova KBM d.d. je kot konkurenčno prednost razvila celovito ponudbo e-poslovanja za pravne osebe (B2B), katero redno nadgrajuje in dopolnjuje. Ponudba zajema: poslovanje s plačilnimi karticami za pravne komitente, samopostrežne aparate in bančništvo iz pisarne.NKBM je razvila kartično negotovinsko poslovanje leta 1992 kot ugoden način poslovanja. Danes je NKBM članica sistema Active. Sistem Activa je v skladu z zahtevami SEPA vse kartice z magnetno stezo nadomestil s pametnimi karticami (z vgrajenim čipom), kar je standardizacija, ki jo zahtevata sistema Visa in MasterCard, s čimer je dvignjena raven varnosti poslovanja (Patru 2006 1-2).Poslovne kartice NKBM so namenjene pravnim osebam doma in za potovanja v tujino. Med te uvrščamo: Poslovno Activo MasterCard, Poslovno Activo Viso, Viso Business Electron in Viso Business Electron obrtnik. Poslovna Activa MasterCard je pametna plačilna kartica, namenjena vodilnim in drugim delavcem v podjetju (NKBM 2011, 1).Poslovna Activa Visa je pametna plačilna kartica, namenjena zaposlenim pri pravnih osebah, proračunskim uporabnikom in zasebnikom (NKBM 2011, 1).Visa Business Electron je pametna debetna kartica, namenjena zasebnikom in podjetjem (NKBM 2011, 1).Visa Business Electron Obrtnik je pametna debetna kartica, namenjena zakonitemu zastopniku podjetja (NKBM 2011, 1),Pri NKBM omogočajo pravnim osebam internetno in mobilno elektronsko poslovanje, medtem ko je telefonsko bančništvo, t.i. TeleBank , namenjeno predvsem fizičnim osebam in zasebnikom.NKBM je leta 1998 opravila prenos podatkov pravnih oseb in tako razvila ter vpeljala v poslovni proces internetno e-poslovanje, t.i. Poslovni Bank@Net. Poslovni Bank@Net je način opravljanja storitev NKBM preko interneta, ki omogoča hitro in varno poslovanje z banko. Pri NKBM v sklopu Poslovnega Bank@Neta nudijo internetno različico in namestitveno aplikacijo. Poleg teh dveh pa je NKBM v sklopu Poslovnega Bank@Neta razvila tudi mobilno aplikacijo Mobile. Poleg aplikacije Mobile med m-poslovanje uvrščamo tudi Moneto s Poslovnega računa, ki služi kot sredstvo za izvedbo mikroplačil.NKBM se je leta 2005 kot prva banka v regiji v sodelovanju z Mobitelom odločila ponuditi storitev mobilnega plačevanja mikroplačil svojim pravnim komitentom. Tako sta se uvrstila med vodilne evropske ponudnike mobilnega plačevanja (Mobitel 2004,1).

24

Bank@Net svojim komitentom omogoča, da: pregledujejo stanje na osebnih računih, prenašajo sredstva, plačujejo položnice, pregledajo stanje in porabo s plačilnimi karticami in Moneto….Prenovljena spletna banka – Bank@Net ni prenovila le svoje podobe, ki ponuja še večjo preglednost, ampak se lahko pohvali tudi z ostalimi prednostmi. Ena najbolj uporabnih je aplikacija Moj denar, ki zagotavlja natančen in stalen nadzor nad vašimi financami v vsakem trenutku in je trenutno v Sloveniji ne ponuja nobena druga spletna banka. Svoje finance lahko tako še učinkoviteje razporedite. Izpiski porabe denarja so zelo pregledni. Preko prenovljenega Bank@Net-a je na voljo tudi dodatna možnost varovanja dostopa v spletno banko.Visa Business Electron je pametna debetna kartica, namenjena podjetjem in zasebnikom. (NKBM 2011, 1). Visa Business Electron obrtnik je pametna debetna kartica, namenjena zakonitemu zastopniku podjetja (NKBM 2011, 1).Bančništvo iz pisarne je način opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko bančni komitent opravlja neposredno s svojega delovnega mesta (Groznik in Lindič 2007, 8). Bančništvo iz pisarne delimo na: internetno in telefonsko e-bančništvo ter mobilno e-bančništvo.

SPLETNA BANKA BANK@NETInternetno bančništvo: NKBM je leta 1998 opravila prenos podatkov pravnih oseb in tako razvila ter vpeljala v poslovni proces internetno e-poslovanje, t.i. Poslovni Bank@Net. Poslovni Bank@Net je varen način opravljanja storitev NKBM preko interneta.Pri NKBM je v sklopu Poslovnega Bank@Neta na voljo internetna različica in namestitvena aplikacija.NKBM je v sklopu poslovnega Bank@Neta poleg internetne in namestitvene različice razvila tudi mobilno aplikacijo Mobile. Mobilna različica Mobile, ki jo NKBM kot prva banka v slovenskem prostoru ponuja od leta 2003, temelji na WAP-tehnologiji. Uporabnik mora imeti mobilni telefon s spletnim brskalnikom, prenos podatkov pa je možen preko katere koli obstoječe tehnologije za mobilno dostopanje do interneta (Mobitelovih storitev GPRS in UMTS ter Simobilovih storitev GPRS). (NKBM 2011, 2)Poleg aplikacije Mobile med m-poslovanje uvrščamo tudi Moneto s Poslovnega računa, ki služi kot sredstvo za izvedbo mikroplačil. NKBM se je leta 2005 kot prva banka v regiji v sodelovanju z Mobitelom odločila ponuditi storitev mobilnega plačevanja mikroplačil svojim pravnim komitentom. Tako sta se uvrstila med vodilne evropske ponudnike mobilnega plačevanja (Mobitel 2004,1). Poslovna Moneta je namenjena uporabnikom, ki so ali Mobitelovi ali Debitelovi naročniki. Vsaka posamezna kartica Moneta za plačevanje z mobilnim telefonom je zaščitena s PIN kodo, ki ji zagotavlja dodatno varnost.

25

Uporabniki Poslovne Monete lahko plačujejo na: Moneta avtomatih, Moneta internetu, v Moneta telefonski prodaji in Moneta terminalih. Preko Bank@Net komitenti lahko preglejujejo stanje na osebnih računih, prenašajo sredstva, plačujejo položnice, pregledajo stanje in porabo s plačilnimi karticami in Moneto, sklenejo depozit ali varčevanje, pogledajo v stanje naložb v vzajemne sklade KBM Infonda, spremljajo stanje na trgovalnem računu ali celo naročijo kredit.

Prenovljena spletna banka – Bank@Net je poleg preglednejše podobe dodala tudi nekatere druge nove prednostne izboljšave. Ena najbolj uporabnih je aplikacija Moj denar, ki zagotavlja natančen in stalen nadzor nad financami in je trenutno v Sloveniji ne ponuja nobena druga spletna banka. S tem je možno svoje finance učinkoviteje razporediti in preveriti s preglednimi izpiski porabe denarja. Vsi prihodki in odhodki na osebnem računu so razvrščeni po prednastavljenih kategorijah, lahko pa se določijo tudi poljubno. Boljšo preglednost nudijo nazorni grafi. Preko prenovljenega Bank@Net-a je na voljo tudi dodatna možnost varovanja dostopa v spletno banko.

3.1.6. Slovenska komercialna banka

SKB banka d.d. je razvila celovito ponudbo na področju e-poslovanja B2B in velja za prvo banko, ki je že v letu 1992 vzpostavila elektronsko bančništvo na slovenskem trgu.Za zasebnike in pravne osebe je na voljo pestra ponudba elektronskih poti, ki obsega: internetno, telefonsko in mobilno bančništvo ter kartično e-poslovanje.Ponudba spletnega bančništva za pravne komitente in zasebnike obsega: internetno različico PRO SKB NET in namestitvene različice t.i. PC bančništva.Podjetja se lahko odločijo za samodejno povezavo B2B SKB NET, MULTI SKB NET, ki omogoča podjetjem z eno samo pametno kartico obvladati poslovanje s svojimi poslovnimi računi pri različnih bankah, ter GECASH rešitev, ki je zlasti primerna za velika podjetja, saj daljša upravljanje poslovnih računov pri bankah doma in v tujini, omogoča upravljanje z uporabniki, zagotavlja komunikacijske funkcije, obenem poskrbi za preglednost poslovanja in poenostavitev priprave plačilnih nalogov, njihovega podpisovanja in pošiljanja v banko.Zasebnikom in pravnim osebam je na voljo tudi mobilno poslovanje s t.i. WAP SKB NET, ki omogoča vpogled v stanje in promet na izbranem poslovnem računu za poljubno obdobje in opravljanje plačil ter plačilnega prometa preko poslovnega računa. Z eno varnostno kartico t.i. ActivCard se podjetje lahko prijavi na mobilni in tudi na Zeleni telefon.Zeleni telefon je poleg Bankotela in Avtomatskega odzivnika ena od oblik za devizne tečaje, telefonsko bančništvo in omogoča: pregled stanja in prometa na poslovnem računu, plačevanje s posebno položnico in splošnim plačilnim nalogom, nakup in prodajo tuje valute z možnostjo zavarovanja pred možnimi spremembami tečaja, vpogled v stanje tekoče porabe in izpiske na klasični Visa in/ali MasterCard kartici ter pregled transakcij, opravljenih preko Zelenega telefona in PRO SKB NET-a.Banktel je samodejni bančni servis, ki ponuja informacije o stanju, datumu, o zadnji spremembi na poslovnem računu, znesku limita in datumu poteka limita.

26

S samodejnim odzivnikom za devizne tečaje pridobijo informacije o podjetniških in menjalniških tečajih SKB ter tečajih BS.Poleg omenjenih elektronskih poti SKB banka nudi pravnim osebam in zasebnikom tudi naslednje e-proizvode: t.i. Sweep, ki omogoča samodejni prenos sredstev v evrih s TRK pri SKB banki, ter storitev Sprejemanje kartic na prodajnih mestih, namenjeno trgovskim podjetjem. Glede kartične ponudbe SKB banka pravnim osebam in samostojnim podjetnikom omogoča naslednje kartično poslovanje: Poslovno MasterCard SKB, SKB Zlato Viso kartico ter kartico SEPA (SKB 2011, 1-24).

Pro SKB Net

Pro SKB Net je internetna banka, ki jo je SKB banka kot prva v Sloveniji razvila v letu 1998. Namenjena je zasebnikom in pravnim osebam.Dostop do strežnika Pro SKB Neta-a je možen preko interneta. Deluje po načelu »off line« sistema, torej brez povezave z bančnim strežnikom. Varnost elektronskega poslovanja zagotavljajo: pametne kartice, digitalno kvalificirano potrdilo, integriranost z informacijskim sistemom podjetja po obstoječih App-standardih.Pri SKB banki sta na voljo tudi namestitvena različica, t.i. PC bančništvo in internetna rešitev Pro SKB Net. Podjetja lahko izbirajo med: avtomatizirano aplikacijo B2B SKB Net, aplikacijo sogecash ali Multi SKB Net različico SKB banke.Internetna aplikacija Pro SKB Net omogoča podjetjem naslednje transakcijske storitve:- opravljanje plačil za domači in tuji plačilni promet, - vnos plačil v domači ali tuji valuti za valuto vnaprej, - izmenjava podatkov z informacijskim sistemom,- elektronsko podpisovanje plačil ali paketov plačil,- izpolnitev statistike za Banko Slovenije.Informacijske storitve internetne aplikacije Pro SKB Net so:- pregled trenutnega in razpoložljivega stanja ter prometa na poslovnih računih, odprtih pri SKB banki v realnem času,- pregled podrobnejših podatkov o računu ( npr. informacije o limitu, samodejnih prenosih sredstev med poslovnimi računi v banki in pooblaščenih oseb), - pregled in tiskanje izpiskov za obdobje zadnjih 13 mesecev,- izvoz podatkov v različnih formatih ( excel, tekst, tkdis),- pregled bodočih prilivov in odlivov v čakalni vrsti,- spremljanje statusa plačil ( npr. obdelano, zavrnjeno),- pregled obvestil o prilivu iz tujine in vpogled v arhiv sporočil ter- možnost e-prenosa seznamov plač zaposlenih s funkcionalnostjo e-plač.Namestitvena aplikacija sogecash je najprimernejša za velika podjetja. Omogoča naslednje e-storitve:- upravljanje bančnega plačilnega računa za domači in tuji plačilni promet, - pošiljanje domačih ali mednarodnih, posameznih plačilnih nalogov v banko, - prejemanje dnevnih bančnih izpiskov,- povezovanje z računovodskimi in zakladnimi aplikacijami,- različne ravni podpisnikov (A,B,E) in omejitev na znesek,- pregled dnevnih bančnih izpiskov in stanj na bančnih poslovnih računih,

27

- pregled in iskanje transakcij glede na izbrane parametre,- izvoz podatkov v datoteke in izpisovanje izbranih podatkov- uvoz plačilnih nalogov iz datoteke,- upravljanje različnih tabel ( šifre valut, držav, prejemki, namen plačil itd.),- revizijski dnevnik in arhiv transakcij.Namestitveni različici Multi SKB Net in B2B SKB Net pravnim osebam omogočata ( SKB 2011, 1-12):- pripravo različnih oblik transakcij (virman, posebne položnice, splošni plačilni nalog, kompenzacije, sporočila banki) za domači plačilni promet,- vnos plačil za valuto vnaprej,- vpogled v stanje, promet in izpiske domačega plačilnega prometa,- vpogled v arhiv transakcij, sporočil za domači plačilni promet,- oblikovanje in urejanje predlog (podatkov o prejemniku) za domači plačilni promet,- izmenjavo podatkov za direktne odobritve (možen uvoz in prevzem datoteke), - prevzem podatkov o vplačilih s posebnimi položnicami,- pripravo nalogov, prenosov in konverzij za tuji plačilni promet,- pošiljanje statistike za prilive iz tujine in sporočil za tuji plačilni promet,- pregled stanja, prometa, izpiskov, tečajnic, prilivov za tuji plačilni promet, - izvoz in uvoz podatkov za tuji plačilni promet

Prednosti:SKB banka omogoča celovito ponudbo elektronskega bančništva, ki obsega: internetno, kartično, mobilno in telefonsko bančništvo za pravne osebe in zasebnike. Podjetja lahko izbirajo med internetno in namestitveno aplikacijo internetnega bančništva. Z uporabo Pro SKB Neta imajo pravne osebe možnost prenosa seznamov plač zaposlenih s funkcionalnostjo elektronskih plač, izvoza podatkov v različnih formatih (excel, tekst, tkdis) ter tiskanja izpiskov za obdobje zadnjih 13 mesecev. Poleg omenjenih e-storitev je za podjetja prek internetnega bančništva omogočena uporaba t.i. sweep storitve, katera omogoča samodejni prenos podatkov z enega poslovnega računa na drugega, odprtega pri SKB banki.

28

3.2. Pravne osebe in uporaba elektronskega bančništva v Sloveniji

V Sloveniji se je uporaba elektronskega bančništva za pravne osebe začela leta 1998, ko je SKB banka prva razvila internetno elektronsko poslovanje B2B. V začetnem obdobju je e-storitve elektronskih bank uporabljal relativno nizek delež vseh podjetij, ki so imela dostop do interneta.Tako je po podatkih RIP iz leta 1999 informatizirane storitve plačilnega prometa prek bančnega sistema uporabljalo skupno le 11% velikih, 8% srednje velikih in manj kot 5% malih in mikro podjetij. K temu lahko prištejemo še 3-6% organizacij, ki v času anketiranja še niso uporabljale informacijskih storitev plačilnega prometa, vendar so jih nameravale še v letu 1999 (RIP 1999, 2).Decembra 2002 je po splošni anketi o e-poslovanju v Sloveniji, ki jo je izvedla RIP, med 1.282 podjetji uporabljalo e-bančništvo skoraj 75% vseh anketiranih pravnih oseb. Največji tržni delež je zavzemala NLB, drugouvrščena banka med anketiranimi podjetji je bila SKB banka, sledili sta NKBM in Abanka (RIP 2002, 4).Raziskavo o uporabi IKT v podjetjih finančnega sektorja je v prvem četrtletju leta 2004 prvič izvedel Statistični urad RS. V anketi je sodelovalo 1.370 pravnih oseb z deset ali več zaposlenimi, med katerimi je 87% pravnih komitentov odgovorilo, da uporablja e-bančništvo (SURS 2004, 5). V prvem četrtletju leta 2005 pa se je uporaba po poročanju statističnega urada RS povzpela na 89%, v letu 2006 se stanje ni spremenilo, odstotek podjetij, ki so poslovala preko internetnega bančništva, je bil še vedno 89%.Po zadnji splošni anketi o uporabi IKT v podjetjih, ki je bila izvedena v letu 2007, med 1.751 podjetji, je SURS poročal, da je e-bančništvo leta 2007 uporabljalo 92% oz. 11.427 pravnih oseb, med katerimi je elektronsko poslovalo: 82% oz. 5.602 mikro, 91% oz. 4.478 malih, 97% oz. 1.115 srednje velikih in 97% oz. 232 velikih podjetij (SURS 2007, 5).Iz zgornjih podatkov lahko ugotovimo, da se je uporaba elektronskega bančništva pri zasebnikih in pravnih osebah v desetih letih povečala za kar 85,6%. Za tako silovit vzpon je več vzrokov, najpomembnejša pa sta povezana s prenosom domačega plačilnega prometa v bančno okolje in z razvojem internetnega bančništva za pravne osebe leta 1998.

29

4.TUJA KONKURENCA

Z vstopom Slovenije v Evropsko monetarno unijo ter z vključitvijo slovenskih bank v projekt SEPA, katerega glavni cilj je realizirati enoten plačilni trg, bo slovenske banke po eni strani ogrozila ponudba tujih finančnih organizacij za opravljanje storitev neposredno iz tujine, po drugi pa se jim bo ponudila možnost konkuriranja na trgu EU kar iz Slovenije. Da bi se obdržale na domačem trgu in morda uspele na evropskem, bi morale vzpostaviti lastno prepoznavnost, raziskati tuje trge in oblikovati strategijo nastopa v tujih državah, zlasti v bližnjem okolju (Drnaža 2003, 2-3).Iz zgornjih razlogov sem se odločil, da bom poskusil ugotoviti pomen vstopa tujih bank na slovenski trg in raziskati prihajajoče trende internetnega bančništva v okolju SEPA. Natančneje bom analiziral elektronske proizvode in storitve tuje konkurence, in sicer največje italijanske banke Uni Credit Bance, ki je glede na svojo velikost in dobiček druga v Evropi in peta v svetu, švicarske banke Credit Suisse, ki je zanimiva zaradi neodvisnosti države, ter avstrijske Reiffeisen Bank. Za omenjene banke sem se odločil zaradi geografske bližine in njihovih velikosti. E-storitve bom skupaj skupaj z NLB in ostalimi slovenskimi konkurenti analiziral s pomočjo SWOT analize.

4.1. Trendi elektronskih storitev v okolju SEPA

Z vstopom v Evropsko monetarno unijo se je Slovenija poleg ostalih držav članic EU ter Norveške, Liechensteina in s posebnimi pogoji tudi Švice priključila v projekt SEPA.SEPA je oznaka enotnega območja plačil v evrih, njeni primarni reformi sta oblikovanje enotnih plačilnih shem in okvirov za razvoj kliringa in poravnave plačil. Plačilne sheme obsegajo direktne obremenitve, kreditna plačila, kartično ter gotovinsko poslovanje in so osnova za razvoj tistih plačilnih instrumentov, ki se v Evropi najpogosteje uporabljajo. To so: direktna obremenitev (DB), direktna odobritev (DO), posebna položnica (PP), posebna nakaznica (PN) in trajni nalog TN).Za nemoteno delovanje novih elektronskih proizvodov so v projekt vključeni tudi skupna pravna podlaga ter infrastrukturni in standardizacijski okvir. S 1.januarjem 2011 bi morali biti gradniki vzpostavljeni in območje SEPA bi popolnoma zaživelo. Vendar se je to podaljšalo do konca leta 2011. Naslednji korak bo razvoj e-storitev z dodano vrednostjo, ki bo v celoti spodbujalo vse e-poslovanje bank in avtomatizirano obdelavo plačil pri vseh plačilnih instrumentih z zahtevami SEPA.Z ustrezno strategijo bodo banke lahko razširile svoje e-poslovanje in konkurirale na ravni evroobmočja, saj bo vsaka banka lažje nudila svoje e-storitve vsaki pravni osebi na evroobmočju. Banke bodo lahko svoje e-poslovanje razširile tako, da bodo svojim strankam poleg proizvodov SEPA ponudile tudi e-storitve SEPA z dodano vrednostjo, kot je elektronsko izdajanje računov in e-usklajevanje, podjetjem bodo omogočile, da nadalje optimizirajo obdelavo čezmejnih plačil (Trichet 2006, 19-25).Podjetja bodo imela možnost opravljati vsa plačila v evrih centralno z enega poslovnega računa pri tisti ponudnici e-storitev z najprivlačnejšo ponudbo ne glede na državo izvora (Banka Slovenije 2008, 9-10).

30

Iz tega razloga bodo banke morale postaviti v središče e-poslovanja za pravne osebe in njihove specifične potrebe. Podatki o poslovnih komitentih bodo postali najdragocenejše premoženje banke, t.i. data mining orodja bodo nepogrešljiva. Banke bodo informacije o podjetjih združile z informacijami o svojih e-storitvah, npr. internetnega bančništva. Na ta način bodo svojo ponudbo prilagodile osebnim potrebam organizacij, poslovni komitenti pa bodo pridobili bolj osebno obravnavo in posledično večje zaupanje do banke ponudnice e-storitev (Banič 1999,2).Poleg razvoja e-storitev, prilagojenih specifičnim potrebam svojih pravnih komitentov, bodo morale banke dejavno spremljati tudi konkurenco in njene e-proizvode. Banke bodo zato morale postati fleksibilnejše in podjetniško naravnane, okrepiti bodo morale lastno elektronsko znamko ter ugotoviti, kako se razlikovati od konkurence. Napovedi kažejo, da se bodo storitve e-plačil poenotile do standardizacije, s tem pocenile in prisilile udeležence, da bistveno povečajo obseg ponujanja te e-storitve ali nove dodatne e-storitve. Nekatere sedanje osnovne e-storitve bodo na voljo brezplačno. Te naj bi ponudili predvsem novi udeleženci na trgu.V neprestanem boju za konkurenčno prednost bodo tako banke v prihodnosti ponujale vse e-storitve, ki jih ponujajo sedaj pri klasičnem poslovanju. Banke bodo zaradi konkurence morale dodajati in oplemenititi številne e-storitve, npr.: trgovanje z delnicami ter depozitne in kreditne pogodbe, katerih cilj je celostno elektronsko bančništvo. Podrobnosti vseh e-storitev novega bančništva sicer še niso znane, toda napovedi kažejo, da se bo to spremenilo tako močno, kot se je v zadnjih 15 do 20 letih spremenila telefonija (Košir 2007, 2-3).

4.2. Pomen vstopa tujih bank na slovenski trg

Z uveljavitvijo projekta SEPA bo vzpostavljena večja konkurenca, saj bo evro območje postalo povezan trg z enakimi standardi, infrastrukturo, instrumenti in zakonodajo. Posamezna država ne bo več mogla ščititi domačih bank in e-storitve, ki jih tuje banke tržijo znotraj svojih držav, bodo ogrožale zunanje finančne organizacije. Tako bo slovenske banke po eni strani ogrozila ponudba tujih bank za opravljanje e-storitev iz tujine, po drugi pa se jim bo ponudila možnost konkuriranja na trgu EU kar iz Slovenije.Banke v EU so se zadnja leta prilagajale evropskim smernicam tako na področju poslovanja kot tudi pri razvoju in uvajanju tehnologij ter e-storitev. Najbolj opazne spremembe spletnega poslovanja so prinesle večjo konkurenčnost in učinkovitost bančništva, visoko kakovost ter oblikovanje vseevropskih bank, ki uspešno poslujejo tudi preko interneta (Drnaža 2003,2).E-storitve internetnega bančništva velikih svetovnih bank imajo po raziskavah Tower Groupa poleg široke funkcionalnosti tudi zelo untuitiven in prijazen uporabniški vmesnik, njihove e-storitve ne nudijo le transakcijskih in informacijskih storitev ter e-arhiva, temveč inovativne e-storitve, ki so prilagojene specifičnim potrebam podjetij.

31

Ne glede na to, da imajo domače banke visoko razvito tehnologijo in se glede na uporabo internetnega bančništva za pravne osebe Slovenija nahaja med vodilnimi državami uporabnic elektronskega bančništva, banke še vedno zaostajajo za razvitimi e-storitvami tujih bank, in sicer predvsem na področjih, ki so povezana z vrednostnimi papirji, posojili in drugimi finančnimi storitvami, kar lahko ogroža e-poslovanje domače konkurence. Poleg tega so evropske finančne organizacije, npr. Uni Credit Banca, bistveno večje in z višjo vsoto finančnih sredstev. To pomeni, da imajo potrebne resurse za opravljanje raziskav o potrebah podjetij in analiz konkurenčnih ponudb ter za razvoj novih privlačnih e-storitev, kar jim zagotavlja večjo tržno prilagodljivost in konkurenčno prednost.Njihov vstop pomeni vnos inovativnih e-ponudb, prilagojenih potrebam pravnih oseb, cenejših ali brezplačnih e-storitev, elegantnih spletnih strani in številnih drugih novosti oziroma konkurenčnih prednosti, ki jih domače banke zaradi časovnih in finančnih omejitev v tako hitrih tržnih spremembah ne bodo mogle dosegati oziroma presegati.Finančne težave bodo domače banke poskusile rešiti z medsebojno pripojitvijo ali združitvijo, torej se bo število bank, ki so danes prisotne na domačem trgu, zmanjšalo. Pravne osebe bodo lahko e-poslovale s katero koli banko na svetu ne glede na to, koliko je oddaljena njena najbližja poslovalnica. Podjetjem bodo pomembne le cene e-ponudb in privlačnost e-storitev ter stopnja zaupanja v internetno banko. To pomeni, da bo e-storitev postala globalna, lokalnih bank pa bo vedno manj.Zaradi nižjih finančnih sredstev in razpoložljivega časa bi morale domače banke za ohranitev sedanjega položaja in morebitnega doseganja uspehov na tujih trgih že izvesti analizo potreb velikih podjetij v EU.Raziskave kažejo, da bodo banke, ki sledijo in se tesno prilagajajo velikim podjetjem na območju SEPA, lahko prevzele njihovo e-poslovanje na svetovnih trgih ne glede na sedanjo velikost neke banke, saj naj se bi dogajale velike in nepredvidljive spremembe, na katere bo trg vplival z vsemi svojimi vzvodi (Košir 2007, 1).Poleg tega je pomembno, da bi domača konkurenca oblikovala razvojni načrt novih privlačnih e-proizvodov, čim bolj integriranih in personificiranih z individualnimi potrebami podjetij, ter podrobno analizirala tuje e-storitve in nadalje oblikovala strategijo vstopa v tuje države, kjer bi tržili lastno elektronsko blagovno znamko.Kot zanimivost omenjam, da je poleti 2008 na slovenski trg vstopila zgolj internetna banka, ki je proizvod nizozemske DSB banke ( RIS 2008,1). Za Slovenijo so se odločili zaradi relativno nizke stopnje konkurenčnosti na področju internetnega bančništva, ugodnih makroekonomskih razmer ter visoke stopnje uporabe interneta. Preko prve zgolj internetne banke komitenti lahko najamejo potrošniška in hipotekarna posojila. Posebnost e-storitev pa so posojila s fiksno obrestno mero. Njihova glavna prednost so nizke obrestne mere pri zadolževanju in visoke pri depozitih, hitrost (vse v 72 urah) in enostavnost postopkov. Za odprtje brezplačnega računa je potreben samo podpis (Černetič 2007, 1).Domača konkurenca se bo na nove razmere morala prilagoditi in, kot sem omenil, nemudoma opraviti ustrezne raziskave in oblikovati lastno strategijo.

32

4.3. E-proizvodi in e-storitve tujih bank

E-proizvodi: Analiziranje tujih konkurenčnih e-proizvodov je pomembna dejavnost predvsem zaradi bližajoče se vzpostavitve enotnega plačilnega trga. Predstavlja sestavni del strateške analize, ki skupaj s preučitvijo domačih bank omogoča dejansko spoznanje celovite konkurenčne ponudbe na območju EU.Elektronske ponudbe avstrijske Raiffeisen Bank, italijanske internetne banke Uni Credit Bance in švicarske Credit Suisse sem pridobil s pregledovanjem spletnih strani omenjenih bank, s proučitvijo javno dostopnih dokumentov in z uporabo storitev posredovanja informacij s pomočjo iskalnikov Google in Najdi.si.E-storitve: E-storitve internetnega bančništva, ki jih ponujajo slovenske banke, so najpogosteje povezane le s transakcijskim in informacijskim e-poslovanjem. Trenutno so aktualne ponudbe elektronskega arhiviranja in dokumentiranja. Razvoj e-storitev počasi napreduje in je po mnenju slovenskih bank za domače konkurenčne razmere soliden. Z uvedbo enotnega plačilnega trga pa se bodo tuje finančne institucije s svojimi e-storitvami razširile na celoten trg EU, tako da bodo morda ogrožale e-poslovanje domače konkurence. Da bi se domače banke obdržale na domačem trgu in morda uspele na evropskem, bi morale raziskati ponudbo e-storitev tujih trgov zlasti v bližnjem okolju (Drnaža, 2003, 2). Zato sem se odločil, da bom natančneje analiziral ponudbo elektronskih storitev izbranih tujih bank. Elektronske ponudbe avstrijske Raiffeisen Bank, italijanske internetne banke Uni Credit Banca in švicarske Credit Suisse sem pridobil s pregledovanjem spletnih strani obravnavanih bank.

4.3.1.Raiffeisen Bank

Plačilni prometTransakcijski račun v Raiffeisen Banki d.d. kot osnova za druge oblike sodelovanja z banko omogoča: aktivno upravljanje sredstev na računu, vključno s trgovanjem na denarnih in kapitalskih trgih, prekoračitev stanja (limit) na računu, uporabo elektronskega bančništva, uporabo različnih plačilnih instrumentov, brezgotovinsko poravnavanje obveznosti s poslovnima karticama Activa MasterCard in Activa Maestro ter pridobitev okvirnih (revolving) kreditov.Activa Maestro je debetna kartica, namenjena vsakodnevnemu negotovinskemu plačevanju in dvigovanju gotovine doma ter v tujini.Activa MasterCard je mednarodna plačilna kartica z odloženim plačilom. Omogoča plačevanje blaga ali storitev na vseh prodajnih mestih v Sloveniji z oznako Activa ali MasterCard in v tujini na prodajnih mestih z oznako MasterCard.

Elektronsko bančništvoSpletna banka za prebivalstvo RaiffeisenNET uporabnikom prihrani čas in poenostavi bančno poslovanje. Poslovanje v spletni poslovalnici je hitro, enostavno, pregledno, preprosto in ceneje. Na spletni banki RaiffeisenNET so pred kratkim uvedli nekaj novosti.

33

Sedaj je možno spremljati porabo po MasterCard kartici. Na voljo je promet od meseca maja 2008 naprej. Podatki se osvežujejo dnevno in so na voljo takoj, ko jih v banko prejmemo od procesnega centra Activa. Naslednja novost je možnost sklepanja depozitov v domači valuti. Sredstva se lahko vežejo kar preko spletne banke. Novost je tudi možnost prejemanja obvestil o stanju in prometu na vaših računih na mobilni telefon. RaiffeisenNET SMS je tako imenovana »SMS na zahtevo« storitev. Na predpisano številko pošljete SMS sporočilo z zahtevo in na vaš mobilni telefon prejmete želene podatke. Novost je tudi ponudba storitev na elektronski banki RaiffeisenNET s storitvijo e-račun tudi za fizične osebe.RaiffeisenNET omogoča spremljanje dnevnega poslovanja, plačevanje s plačilnimi nalogi, ne samo na tekoči dan ampak tudi z valuto vnaprej, iskanje plačil po ključnih besedah, spremljanje stanja depozitov, pošiljanje vprašanj, pripomb in predlogov ter sprejemanje obvestil banke. Zagotovljena je zaupnost podatkov in sporočil, celovitost podatkov in sporočil, stalno preverjanje verodostojnosti z digitalnim podpisom, onemogočeno podvajanje sporočil. Varno poslovanje je omogočeno s certificiranim elektronskim potrdilom.

4.3.2.Italijanska Uni Credit Banca

Uni Credit Banca je največja italijanska banka, druga v Evropi in peta na svetovnem finančnem trgu. Deluje v 23 državah in obsega več kot 9000 bank po vsem svetu.Nastala je z združitvijo sedmih večjih bank: Banca CRT, Cariverona, Cassamarca, Caritro, Credito Italiano, CR Trieste in Rolo Banca. Namenjena je predvsem potrebam družin in malih podjetij. Ukvarja se s finančnimi in bančnimi posli, prilagojenimi specifičnim potrebam fizičnih in pravnih oseb. Med drugim nudi inovativne e-rešitve, ki so dostopne preko internetnega in telefonskega bančništva, omogočeno je tudi kartično poslovanje (Uni Credit Banca – Chi siamo 2011, 1).Ponudba za male pravne osebe je skoncentrirana v celoviti rešitvi internetne banke, t.i. Uni Web. Podjetja lahko nadgradijo e-ponudbo spletne banke z namestitvijo internetnih različic, ki so prilagojene njihovim osebnim potrebam. Lahko izbirajo med: namestitveno aplikacijo TLQ7, namenjena je srednje velikim podjetjem, TLQ Web, ki je primerna za male organizacije, ter TLQ Enti, ki omogoča e-poslovanje B2B.Podjetja lahko pridobivajo informacije tudi prek telefonskega bančništva, ki je dostopno prek samodejnega odzivnika 24 ur na dan. Slednji omogoča: pridobivanje informacij o stanju in prometu na domačem in tujih poslovnih računih, opravljanje transakcij in kupoprodajo vrednostnih papirjev.Glede kartičnega poslovanja Uni Credit Banca nudi kreditni kartici Uni Credit Banca, katera velja za plačila Master Card in Visa ter Business American Express, katera je primerna za mala in srednje velika podjetja, na razpolago pa je tudi bankomatska internacionalna kartica Uni Credit banca z mikročipom, s katero lahko pravne osebe dvigajo gotovino in nakupujejo v trgovinah v Italiji in tujini (Uni Credit Banca – Carta di credito 2011, 1).

34

Uni Credit Banca – e-storitve Uni WebaUni Web je internetna banka, namenjena malim podjetjem. Varnost zagotavlja digitalno potrdilo, šifriranje podatkov, osebno geslo, uporabniška številka ter varnostni ID. Podjetja lahko izbirajo med varnostnim ID ključem, t.i. Unicredit Pass ali ID kartico, t.i. Password card. Varnost zagotavlja tudi samodejna blokada.Z eno samo vhodno kodo pravna oseba vstopa v osebno in poslovno internetno banko (Uni Credit Bank 2011, 1).

E-storitve Uni-WebaInternetna banka Uni Web Uni Credit Bance omogoča malim podjetjem naslednje transakcijske storitve: - opravljanje plačil za domači in tuji plačilni promet preko vseh bank, pri katerih ima podjetje odprt poslovni račun; - uvoz ali izvoz podatkov v ali iz datoteke v formatih za domači in tuji promet, - plačevanje položnic MAV, RAV, REP, bančnih potrdil in poštnih položnic; - prenos plač, F24, nakazil, portfeljev, združenih v e-imeniku z ročnim vnosom podatkov ali z datotekami v Uni Credit Banko; - naročila krožnih nakazil in drugih naročil, npr. Carta Si, Richieta viacard itd.; - nakup storitev trgovinske zbornice brez uporabe kreditnih kartic in uvoznega limita ter letalskih vozovnic Alitalia; - nakup in prodajo vrednostnih papirjev, npr. t.i. Warrant državnih vrednostnih papirjev in obveznic; - spletno darovanje itd.Pravne osebe lahko poleg omenjenih opravljajo tudi informacijske e-storitve: - vpogled v stanje in promet za domači in tuji plačilni promet; - vpogled v naložbe vrednostnih papirjev, gibanje kapitala, tečaje ter osebni e-arhiv kapitala; - elektronski arhiv izbranih vrednostnih papirjev; - prejemanje sporočil, obvestil, raznih informacij, npr. o položaju agencij in ATM, storitvah in proizvodih, novih komercialnih strategijah; - vpogled in arhiviranje v e-formatu izvoženih poslovnih računov in druga bančna sporočila, s prednostjo takojšnjega vpogleda in pregleda v vsakem trenutku; - vpogled v finančne analize in pomoč preko spletne povezave; - avtomatizirana sporočila nerešenih obveznostih, ki vizualizirajo, seznanijo in izpraznijo neplačane obveznosti v formatih pdf; - vpogled v obdelavo osebnega elektronskega arhiva, izbiranje dokumentov ter samodejno prejemanje e-sporočil vsakokrat, ko prispe novi e-dokument, - vnos in izbris zaposlenih iz seznama.Namestitvena različica TLQ WEB omogoča malim podjetjem naslednje prednostne e-storitve:- funkcija tiskanja, ki optimizira datumsko tiskanje relativnih gibanj c/c portfelja;- vizualizacija informativnih datotek, uporabno za vizualiziranje specifičnih bančnih podatkov;- selekcija in filtracija podatkov, ki omogoča vizualiziranje podatkov po različnih kategorijah, npr.datumih, vhodih, izhodih, vročitvah; - elektronski arhiv kodeksov ABI/CAB, relevantnih za vse prisotne banke, z dnevnimi informacijami, periodičnimi datumi itd.;- elektronski arhiv seznamov za vnašanje podatkov strank, dobaviteljev, zaposlenih, služi za optimiziranje ročnega razporeda.

35

Namestitvena aplikacija TLQ7 srednje velikim podjetjem omogoča naslednje prednostne storitve (Uni Credit Banca TLQ 2011, 1): - vizualiziranje informativnih datotek za specifične bančne podatke; - samodejno iskanje kodeksov ABI/CAB, ki se nahajajo v e-arhivu kodeksov; - uporaba elektronskih beležnic, ki omogočajo programiranje in avtomatiziranje operacij prenosov transakcijskega plačilnega prometa iz banke ali v banko; - načrtovanje popravkov pri posameznih realizacijah in odnosov ali izpolnjevanje in avtorizacijo, preneseno posamezno ali istočasno v več podjetij; - personaliziran book, ki omogoča vložitev izbranih aplikacij odjemalca; - elektronski arhiv zgodovinskih podatkov o menjalniških storitvah; - samodejna nabava in uvoz podatkov; - spletna stran, preko katere podjetje oblikuje sporočila personaliziranih ponudb; - samodejni in ročni vnos bančnih transakcij in vpogled v tiste, ki so registrirane v računovodstvu organizacije.Namestitvena različica TLQ Enti omogoča pravnim komitentom naslednje prednostne e-storitve (Uni Credit Banka – TLQ Enti 2011, 1): - posredovanje plačil in prejetih revizij v elektronskem formatu ter e-podpis; - elektronski prenos potrdil in tokov plač med podjetjem in banko; - plačevanje F24; - vizualizacija računovodskih gibanj, opravljenih preko POS terminalov.

4.3.3.Švicarska Credit Suisse

Credit Suisse je švicarska banka, ustanovljena leta 1856 in je ena izmed vodilnih finančno-servisnih organizacij. Deluje na vseh kontinentih in je prisotna v vseh svetovnih finančnih centrih. Ukvarja se z investicijskim bančništvom – ponuja vrednostne papirje, opravlja finančna svetovanja za vlade, podjetja itd., z zasebnim bančništvom – opravlja finančne storitve, strateška svetovanja občanom, podjetjem v Švici in po svetu ter upravljanje s sredstvi.Vse zgoraj navedene storitve so pravnim osebam dostopne tudi preko elektronskega bančništva. Podjetja lahko izbirajo med internetno in telefonsko elektronsko potjo ter kartičnim poslovanjem.Ponudba spletnega bančništva obsega namestitvene aplikacije in internetne različice, med slednje se uvrščajo: Direct Net – namenjen je podjetjem, ki poslujejo z malimi in srednje velikimi finančnimi vrednostmi in želijo enostavno ter hitro računalniško delovanje; Direct Trade Finance - primeren je za velike organizacije, preko interneta omogoča centralno povezavo do vseh poslovnih transakcij; Forex Trading – z njim lahko podjetja preko spleta nakupujejo ali prodajajo devize, preglejujejo stanje naložb in gibanje vrednosti na trgu; ter factoring Net – omogoča takojšnjo razporeditev tekočih sredstev preko nakupov na osnovi tekočih kreditov od kupljenih storitev ali proizvodov (Credit Suisse 2011,1). Namestitvena različica Net Banking pa je dostopna preko programov, ki so prilagojeni specifičnim potrebam podjetij. To so Paymaker – idealna rešitev za samostojne podjetnike in mala podjetja za opravljanje plačilnega prometa v Švici, Net Banking – namenjen opravljanju plačilnega prometa prek bančnih in finančnih organizacij v Švici, predvsem za večje organizacije, ter Mac Pay – omogoča opravljanje plačilnega prometa prek bančnih in finančnih institucij (aplikacija je primerna za Apple Machintos).

36

Poleg navedenih elektronskih proizvodov podjetja lahko uporabljajo tudi pripomočke za poenostavljanje poslovanja, npr.:optično pero, t.i. Many Pen, ki omogoča branje in dekodiranje črtnih kod nalogov za švicarska plačila, ter t.i. My pen, ki je namenjen plačilnim nalogom in prepoznavanju tujih besedil v 12 jezikih.Programi namestitvene različice Net Banking in optično pero so za pravne komitente cenejši, prenosi podatkov na Direct Net in opravljanje transakcij plačilnega prometa realiziranih na namestitvenih aplikacijah pa so brezplačni.Podjetja lahko pridobivajo informacije tudi preko telefonskega bančništva, preko samodejnega odzivnika Direct Line Business.Storitev zagotavlja pridobivanje podatkov o stanju in prometu na plačilnem prometu, prenos finančnih sredstev med računi pri Credit Suisse, informacije o depozitih, vrednostnih papirjih, obrestnih merah, menjalniških tečajih ter cenah delnic. Vse omenjene storitve so brezplačne (Credit Suisse 2011, 8-24).Credit Suisse – e-storitve internetnega bančništva:Internetne in namestitvene aplikacije internetnega bančništva Credit Suisse banke so namenjene zasebnikom in pravnim osebam.Varnost e-poslovanja omogočajo : požarni zid, šifriranje podatkov, zaščitni vpis s tremi različnimi zaščitnimi elementi – uporabniška številka, osebno geslo ter varnostni ID, digitalni certifikat, piškotki ter predčasno odkrivanje prevar(15). E-storitvePodjetjem Direct Net omogoča naslednje e-storitve:- vpogled v stanje in promet na poslovnih računih,- opravljanje plačil z ročnim vnosom podatkov v plačilne naloge za plačilni promet,- prenos transakcij z enega na drug poslovni račun- prenos plačil upnikom in plač s prenosom TELE DATA datoteke,- pogosta plačila so lahko posneta in selektivno izvršena po potrebi v t.i. seznamu za plačila- za zagotavljanje diskretnosti na podlagi pravilnika o dostopu je v arhivu plač za posameznega zaposlenega zagotovljena anonimnost vpogleda,- postopno obdelavo velikih količin podatkov ter 24-urno konsolidiranje vhodnih plačil,- možen prenos podatkov v datotekah, npr. SWIFT, TELE ZED, DTA-datoteka, kar omogoča opravljanje velikih količin prometa, - naročilo plačilnih list in drugih naročil,- kupoprodajo in pregled tečajnih list vrednostnih papirjev, dragocenih kovin itd.;- vpogled v analize, naložbena svetovanja, raziskave, pregled pomembnih borznih in finančnih novic, poročil, švicarske ekonomije itd.,- celovito svetovanje s finančnega področja, davčno in naložbeno svetovanje,- e-mail opozorila, ki jih podjetja sama oblikujejo.E-storitve Direct Neta so brezplačne, podjetja plačajo le internetno povezavo in internetno mesečno naročnino.Prek internetne banke Forex trading lahko podjetja opravljajo naslednje e-storitve:- opravljanje deviznih terminskih poslov,- opravljanje sweep posla z devizami,- opravljanje skupinskih ali posamičnih elektronskih poslov,- vpogled v stanje vrednostnih tečajev na trgu,

37

- vpogled v rast ali padec vloženih deviz, ki je mogoč po različnih kriterijih,- izbiro, prenos in tisk poročil v formatu Excel,- opravljanje kupoprodaje v vseh razpoložljivih valutah,- samodejni prikaz sprotnih vrednosti vseh tečajnic in tečajev na trgu,- elektronski arhiv z vsemi podatki o opravljenih deviznih poslih prek banke,- vpogled v stanje kupljenih deviz v banki Credit Suisse, presoja, trenutno stanje,- postopna obdelava podatkov v Excelu in tisk v pdf formatu,- individualno določene (prepisljive) pristojbine.E-storitve Forex Trading podjetja lahko opravljajo tudi preko telefonske linije. Stroški e-storitev so brezplačni, zaračunani sta le internetna naročnina in telefonska storitev (Credit Suisse 2011,1 ).Internetna aplikacija Factoring Net omogoča pravnim komitentom takojšnjo razporeditev tekočih sredstev preko nakupa na osnovi tekočih kreditov iz kupljenih storitev ali proizvodov. Deluje na podlagi interaktivnega sodelovanja več partnerjev: podjetje, stranke faktoringa, dolžniki. Kreditne zavarovalnice in banka Credit Suisse.Na izbiro sta dve faktoring pogodbi: Full Serice Faktoring in odprti Inhouse Faktoring. Omogočata, da dolžnik plača odstavljeni znesek neposredno Banki Suisse.Pri tihem Inhouse Faktoringu pa dolžnik posreduje denar za opravljeno storitev ali kupljeni izdelek neposredno na poslovni transakcijski račun podjetja. Različica je primerna za pravne komitente, ki stalno poslujejo oz. sklepajo pogodbe o faktoringu s svojimi strankami (Credit Suisse 2011, 1).Pravne osebe lahko elektronsko poslujejo tudi preko namestitvene aplikacije Net Banking Credit Suisse.Podjetja lahko opravljajo naslednje e-storitve (Credit Suisse 2011, 1):- samodejni prenos plačil z datoteko DTA,- prenos podatkov z datoteke PVBR (ZED) in poslovnega transakcijskega plačilnega prometa,- samodejno obveščanje o novih programih,- omogočena uporaba kalkulatorja IBAN,- uvoz podatkov iz baze podatkov offline Payments,- prenos plač, registriranih v namestitveni aplikaciji Net Banking, v internetno različico Direct Net,- selekcioniranje pogodb.

38

5. NLB IN E-POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI

Banka s poslanstvom je veliko več kot seštevek njenih dejavnosti. Svoj vpliv na finančnem trgu NLB utrjuje z aktivno vlogo na vseh področjih družbenega razvoja. Z uresničevanjem svojih poslovnih ciljev na temelju tradicije in zaupanja ter z odgovornim negovanjem poslovnih vrednot oblikuje novo podobo bančne kulture. Kot največja slovenska banka se zaveda pomembnosti svojega poslanstva in dejstva, da se z uspešnim razvojem družbe kot celote krepita tudi njen ugled in moč.

5.1.Splošno o e-poslovanju NLB

NLB d.d. je razvila pestro ponudbo na področju elektronskega poslovanja B2B. Z izjemo telefonskega bančništva t.i. Teledom, ki je namenjen le fizičnim osebam, NLB omogoča podjetjem elektronsko uporabo internetnega bančništva in kartičnega poslovanja, mobilna elektronska pot pa je namenjena zasebnikom in fizičnim osebam. Ponudba spletnega bančništva za podjetnike in pravne osebe obsega: internetno različico in namestitveno aplikacijo NLB Proklik. Podjetja se lahko odločijo za enouporabniško, mrežno - primerno za podjetja katera želijo imeti več delovnih mest opremljenih z e-banko, ter popolnoma avtomatizirano namestitveno aplikacijo B2B.Zasebnikom, ki so uporabniki družbe Mobitel in Debitel, je namenjena tudi mobilna storitev NLB Moba. Slednja omogoča: vpogled v stanje in promet poslovnega računa, plačilo položnic in računov, prenos sredstev med računi, povišanje limita na računu, vezavo depozita ter naročilo alarma in obvestila SMS, ki ga NLB posreduje na mobilni telefon, ko stanje računa pade pod znesek, ki ga določi podjetje. Poleg omenjenih elektronskih poti je pravnim osebam in zasebnikom omogočena storitev t.i. Avtomatski odzivnik, ki je namenjen vpogledu v stanje na poslovnem računu preko telefona.

5.2.Plačilne kartice in NLB

Glede kartičnega poslovanja NLB podjetjem nudi poslovno kartico MasterCard in Poslovno BA Maestro (NLB 2011, 2-18).POS terminali so sestavni del kartičnega poslovanja. Vse transakcije s pametno kartico, tudi s pametno kreditno kartico, so na t.i. EMV POS terminalih zaradi večje varnosti poslovanja zavarovane s PIN kodo.Uporaba PIN kode namesto lastnoročnega podpisa osebam s posebnimi potrebami in invalidom omogoča lažjo uporabo plačilnih kartic. PIN tipkovnice so prilagojene standardom in opremljene tako, da je sredinska številka pet na številčnici označena z reliefno piko, s čimer je tudi slepim in slabovidnim omogočila uporabljanje naprave ( Patru 2006, 1).

39

NLB Poslovna kartica MasterCardNLB Poslovna kartica MasterCard je namenjena udobnemu poslovanju v državi in tujini. Pooblaščenih je lahko tudi več zaposlenih v podjetju.Prisotna je na več kot 24 milijonih prodajnih mest in skoraj milijonu bankomatov. Vsi nakupi se preprosto poravnajo enkrat mesečno na izbrani dan. Možen je tudi brezobrestni odlog plačila do enega meseca.

Glavne prednosti:- zagotovljeno je enostavno brezgotovinsko plačevanje nakupov na vseh prodajnih mestih v Sloveniji in tudi v tujini,- z NLB Poslovno kartico Mastercard lahko doma in po svetu dvigujete gotovino na številnih bančnih avtomatih in v številnih bančnih poslovalnicah,- v podjetju lahko s poslovno kartico poslujejo tudi vsi sodelavci,- ponujena je tudi možnost prejemanja varnostnih SMS sporočil.Različica MercedesCard je partnerska poslovna kartica, s katero lahko poleg plačevanja na prodajnih mestih in bankomatih po svetu plačujete tudi storitve podjetja AC Intercar, pripadajo pa vam tudi številne ugodnosti. Pogoj za izdajo te kartice je, da vozite avtomobil Mercedez.

NLB Poslovna kartica BA MaestroNLB Poslovna kartica BA Maestro je plačilna kartica brez odloženega plačila, katera omogoča dvig gotovine na bankomatih in plačevanje vsakodnevnih nakupov tako doma kot v tujini.Namenjena je imetnikom NLB Poslovnega računa in podjetnikom ali zasebnikom. Kartico lahko uporablja več pooblaščenih oseb v podjetju. Zakoniti zastopnik določi dnevni limit porabe po posamezni kartici. Dvig gotovine je mogoč na več kot 800.000 bankomatih, plačevanje vsakodnevnih nakupov pa na več kot 7 milijonih prodajnih mest, opremljenih z nalepko BA in/ali Maestro.Glavne prednosti so brezplačna pridobitev, brezplačno poslovanje v široki mreži bankomatov NLB Skupine doma in v tujini ter enostaven dostop do sredstev na NLB Poslovnem računu.

5.3.Bančništvo iz pisarne

NLB omogoča pravnim osebam internetno in mobilno elektronsko poslovanje ter tudi telefonsko bančništvo.NLB je leta 1998 opravila prenos podatkov pravnih oseb in tako razvila ter vpeljala v poslovni proces internetno e-poslovanje, ki je način opravljanja storitev NLB preko interneta, ki omogoča hitro in varno poslovanje z banko.

40

5.4.Pravne osebe in uporaba e-bančništva

NLB svojim pravnim komitentom nudi tudi poslovni transakcijski račun podjetja TRK, ki je temelj e-poslovanja in osnova za nadaljnje poglobljeno poslovanje. Pri centralnih bankah NLB ima odprt poslovni transakcijski račun večji del velikih podjetij, medtem ko imajo mikro, mala in srednje velika podjetja sklenjene pogodbe pri manjših podružničnih bankah.

5.5.Elektronska banka NLB Proklik

Namenjena je vsem pravnim osebam, podjetnikom, in zasebnikom, ki želijo hitro, preprosto in varno opravljanje plačilnih storitev in ostalih bančnih storitev z izmenjavo podatkov prek računalnika. Na voljo je za izvajanje domačih, čezmejnih in plačil s tretjimi državami in upravljanje sredstev povezanih podjetij doma in v tujini in pa elektronska izmenjava informacij in podatkov o lastnem bančnem poslovanju. Prek NLB Proklika lahko podjetja posredujejo izdane e-račune do prejemnikov fizičnih in pravnih oseb v NLB in e-račune tudi prejemajo. Na voljo je tudi pregled stanja in prometa z vrednostnimi papirji na skrbniških/trgovalnih pogodbah v NLB. Uporabniki NLB Proklika se lahko z bančnim strežnikom povezujejo neposredno prek omrežja na klic, modemskega dostopa ali interneta. Modem za povezavo je lahko analogen ali ISDN. Glavne prednosti: - poslovanje 24 ur na dan, vse dni v letu, - nižja nadomestila za oddajo nalogov, - sproten pregled v stanje, izpiske in promet na poslovnem računu, - elektronski izpiski, izmenjava podatkov z računovodskimi programi, daljši urnik za oddajo plačil v domovini in daljši urnik za oddajo čezmejnih in plačil s tretjimi državami, - poslovanje in identifikacija uporabnika s pametno kartico, - poslovanje prek osebnega ali prenosnega računalnika na delovnem mestu, doma in v tujini.Osnovne informacije: - pregled storitev, - enostavno opravljanje plačilnih storitev v domovini ter čezmejnih in plačil s tretjimi državami, - upravljanje denarnih sredstev na računih povezanih podjetij doma in v tujini, - varna izmenjava podatkov med banko in uporabnikom, - uporabnik se z bančnim strežnikom lahko povezuje na različne načine.

NLB Proklik – različice programaVsaka od različic je namenjena določeni skupini uporabnikov.

NLB Proklik – enouporabniškaJe osnovna različica, ki je primerna za večino podjetij in samostojnih podjetnikov. Namenjena je poslovanju na eni ali na več delovnih postajah, pri čemer vsaka od delovnih postaj uporablja svojo lokalno bazo podatkov, ki med seboj niso povezane. Vsak uporabnik se identificira s svojo pametno kartico/USB ključkom Ena za vse. Na delovni postaji, torej prek istega enouporabniškega NLB Proklika lahko dela več pooblaščencev. Različica je primerna za poslovanje z vsemi tistimi bankami, ki uporabljajo Hal E-bank rešitev.

41

NLB Proklik – mrežnaPrimerna za podjetja, ki želijo imeti več delovnih mest opremljenih z elektronsko banko, saj jo lahko hkrati uporablja več uporabnikov v podjetju. Za nemoteno poslovanje morajo vsi pooblaščenci uporabljati isto verzijo NLB Proklika. Mrežna verzija uporablja osrednjo relacijsko podatkovno zbirko za elektronsko banko podjetja (DB2 bazo), do katere dostopajo vsa delovna mesta. Vsi pooblaščenci podjetja, ki so priključeni na osrednjo podatkovno zbirko, uporabljajo skupen imenik računov prejemnikov. Vsak uporabnik se identificira s svojo pametno kartico/USB ključkom Ena za vse. Različica je primerna za poslovanje z vsemi bankami, ki uporabljajo Hal E-bank rešitev.

NLB Proklik – WEBJe dopolnitev namestitveni verziji in omogoča podpisovanje plačilnih nalogov (paketov), ki so bili pripravljeni v osnovni enouporabniški ali večuporabniški različici NLB Proklika in poslani v oddaljeno podpisovanje prek interneta. Omogoča tudi pregledovanje stanja in prometa na NLB Poslovnem računu. WEB različica ni namenjena samostojni pripravi plačilnih nalogov. Pooblaščenci, ki imajo pooblastila za podpisovanje, ob aktiviranju WEB funkcije lahko plačilne naloge delno ali v celoti podpišejo prek povezave na internet.

NLB Proklik – B2BPrimeren za podjetja, ki imajo velik obseg plačilnih nalogov in želijo avtomatsko izmenjavo podatkov med računovodskim programom podjetja in banko, ki jo B2B različica omogoča. Vsak uporabnik se identificira s svojo pametno kartico/USB ključkom Ena za vse.

NLB Proklik – večtržnaJe na voljo v enouporabniški in mrežni različici. Znotraj ene namestitve na računalniku, lahko uporabniki z vklopom večtržnosti, nemoteno poslujejo z vsemi računi, vključenimi v posamezne rešitve. Z izbiro računa odprtega na drugem trgu (npr. Srbija) ima uporabnik program prilagojen pravilom izvajanja plačilnega prometa in zakonodaji države, v kateri je odprt izbrani račun. Ob ponovni izbiri računa, odprtega na slovenskem trgu, ponovno veljajo pravila slovenskega plačilnega sistema. Pooblaščenci na vsaki od bančnih rešitev v okviru pooblastil lahko izvajajo vse aktivnosti na posameznem računu, za katere so pooblaščeni.

NLB Proklik uporabniku omogoča:- posredovanje plačil v izvršitev plačila v domači in tuji valuti za tekoči datum ali z datumom valute vnaprej do 180 dni,- dopolnjevanje plačil za plačila v domači in tuji valuti,- pregledovanje stanja in prometa na računu, plačil in izpiskov, obvestil o prilivih iz tujine,- tiskanje stanja in prometa na računu, plačil in izpiskov, obvestil o prilivih iz tujine,- uvoz in izvoz podatkov iz datotek v formatih za nakazila v domači in za nakazila v tuji valuti,- pregled tečajnih list,- izmenjavo sporočil med uporabnikom in banko,- izmenjavo datotek v ustreznem formatu med uporabnikom in banko.

42

NLB Proklik ima več nivojev pooblastil:Enostavna pooblastila:- pooblastilo za administriranje je namenjeno administrativnim posegom v NLB Proklik, kot so brisanje lokalne baze podatkov, osveževanje programa iz bančnega strežnika, spreminjanje gesla vstopne točke itd.,- pooblastilo za pripravo paketov je namenjeno pripravi paketov nalogov za pošiljanje v banko,- pooblastilo za delo z e-računi je namenjeno delu z e-računi in e-prijavami,- pooblastilo za pripravo datotek omogoča uporabniku uvoz datotek, za katere mu banka omogoči sprejem,- pooblastilo za podpisovanje datotek omogoča dodaten podpis na datoteke, če je v pogojih priprave te vrste datotek določeno, da mora biti podpisana,- pooblastilo za pošiljanje datotek omogoča vzpostavitev komunikacije z bančnim strežnikom in pošiljanje pripravljenih datotek,- pooblastilo za pregled datotek uporabniku omogoča pregled datotek, ki jih je poslala banka.Kombinirana pooblastila – ločena za plačila v domovini in čezmejna plačila:- pooblastilo za vnašanje podatkov je namenjeno pripravi plačil ter imenika prejemnikov, uvozu in izvozu plačil za plačila v domovini in ločeno za čezmejna plačila,- pooblastilo za vsebinsko podpisovanje (verificiranje) je namenjeno le pregledovanju in potrjevanju plačil, hkrati pa tudi spreminjanju in dopolnjevanju imenika prejemnikov za plačila v domovini in ločeno za čezmejna plačila in ima več nivojev podpisovanja:a) individualni podpisnik: sam podpiše paket nalogov, ne glede na potrebno število podpisov,b) levi ali desni podpisnik: se lahko, glede na potrebe, na paket podpiše levo ali desno, vendar le enkrat na eno stran na isti paket,c) levi podpisnik: pakete nalogov lahko podpiše samo levo, na vsak paket le po enkrat,d)desni podpisnik: pakete nalogov lahko podpisuje samo desno, na vsak paket le po enkrat, pooblastilo za pošiljanje podatkov je pooblastilo za razpolaganje s sredstvi, ki jih ima uporabnik na temeljnem in/ali sekundarnem računu in je namenjeno komunikaciji z bančnim strežnikom in elektronskemu podpisu poslanih podatkov za plačilo v domovini in ločeno za čezmejna plačila.

5.6. Varnost poslovanja in e-potrdila

Za vse NLB Plačilne kartice MasterCard in Visa se uporablja osebna identifikacijska številka PIN. Za varnejše spletno nakupovanje z omenjenimi karticami pa je uveden varnostni standard »3-D secure«.

43

6. SISTEM SEPA – ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH

6.1. Splošna definicija in značilnosti

SEPA je kratica za Single Euro Payments Area, ki predstavlja enotno območje plačil v evrih.V tem območju potrošniki, gospodarske družbe in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah lahko plačujejo in prejemajo plačila v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi, tako znotraj posamezne države območja SEPA kot med državami območja SEPA. Plačila se bodo izvrševala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje, državo nalogodajalca oziroma prejemnika plačila v okviru evroobmočja.V osnovi je okolje SEPA opredeljeno kot EVRO okolje, s težnjo uporabe in pristopa k shemam SEPA na območju vseh članic EU.Trenutno območje SEPA vključuje 34 držav in 9 drugih ozemelj:- 16 držav članic evroobmočja: Avstrija, Belgija, Ciper, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija,- 11 preostalih držav članic Evropske skupnosti: Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Švedska in Velika Britanija (vključno z Gibraltarjem),- 3 države Evropskega ekonomskega prostora: Islandija, Norveška, Liechtenstein,- 4 države v skladu z dovoljenjem plenuma EPC da njihove ustrezne institucije pristopijo k shemam SEPA: Monako, Švica ter Mayotte in Saint-Pierre-et-Miquelon (francoski čezmorski skupnosti),

Osnovne lastnosti:Zagotoviti, da bodo plačila (kreditna plačila, direktne obremenitve in kartična plačila) v EU enako preprosta, varna in učinkovita kot domača plačila v kateri koli državi članici, z oblikovanjem sodobnega in usklajenega skupnega pravnega okvira, enaka raven zaščite in varnosti na celotnem območju EU, sedanje plačilne instrumente bodo nadomestili plačilni instrumenti SEPA, temeljni akt usklajene pravne podlage je Direktiva o plačilnih storitvah, ki so jo države članice EU vpeljale v nacionalno zakonodajo 1.11.2008, projekt SEPA se izvaja in koordinira v okviru Evropskega sveta za plačila (EPC-European Payments Council) in je pod nadzorom Evropske centralne banke.Končni ciljKončni cilj SEPE je doseči, da bodo lahko posamezniki in gospodarske družbe uporabljali plačilne storitve, ki bodo zadovoljevale njihove potrebe in jih bo mogoče znotraj območja SEPA uporabljati na enoten način. Na tak način ne bo več razlikovanja med plačili v evrih znotraj države ali čez državne meje. Različni plačilni instrumenti, kot so kreditna plačila, direktne obremenitve in plačilne kartice, bodo postali vseevropski.

44

Časovni okvirUvedba plačilnih storitev SEPA poteka postopno. Prve spremembe so bile na področju kreditnih plačil. V veljavo so stopile 28.januarja 2008, ko je večina evropskih in slovenskih bank uvedla kreditno plačilo SEPA.Direktna obremenitev SEPA je na voljo strankam od 1. novembra 2010. Predvideno je, da bo do konca leta 2011 večina sedanjih plačilnih instrumentov nadomeščena s plačilnimi instrumenti SEPA. V vmesnem obdobju pa bodo poleg plačilnih instrumentov SEPA obstajali še obstoječi plačilni instrumenti. To pomeni, da bodo najpogostejše oblike kreditnih plačil, kot so BN02 plačilni nalog, čezmejno plačilo, PP02 posebna položnica in direktne odobritve – plače, postopno nadomeščene s kreditnim plačilom SEPA.Prednosti SEPE za posameznike- Posamezniki bodo potrebovali en sam bančni račun s katerega bodo lahko enostavno opravljali evrska kreditna plačila in direktne obremenitve kjer koli v evro območju.- Tisti, ki živijo, delajo ali študirajo v drugi državi, ne bodo več potrebovali dveh ali več bančnih računov, ampak bo zadostoval le eden.- Za plačevanje v državah območja SEPA boste lahko uporabljali isto kartico, zato boste lahko s seboj nosili manj gotovine.Glavne prednosti SEPA za gospodarske družbe- Gospodarske družbe, ki poslujejo na celotnem evro območju, bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranile čas in denar.- Gospodarske družbe bodo lahko svoje finančne transakcije v evrih opravile centralno z enega bančnega računa in z uporabo plačilnih instrumentov SEPA.- Obdelava plačil bo poenostavljena, ker se bo za prilive in odlive uporabljala enaka struktura podatkov.- Standardizirani plačilni instrumenti SEPA bodo gospodarskim družbam omogočili nadaljnjo optimizacijo obdelave plačil.SEPA ponuja naslednje storitve:- kreditno plačilo SEPA- direktno obremenitev SEPA- kartično plačilo SEPA- gotovinsko poslovanje SEPA

6.2. Kreditno plačilo SEPA

6.2.1. Splošna definicija in značilnosti kreditnega plačila

Kreditno plačilo je plačilo, ki ga odredi plačnik v breme svojega računa in ga pošlje v izvršitev svojemu ponudniku plačilnih storitev z namenom prenosa denarnih sredstev prejemniku plačila. Vrste kreditnih plačil so:Čezmejna kreditna plačila in kreditna plačila v državi, posebna položnica, trajni nalog ter direktna odobritev. Procesirajo se po nacionalnih ali shemah SEPA z uporabo plačilnih instrumentov kot npr. BN02, RP01, PP02.

45

6.2.2. Kreditno plačilo SEPA

Kreditno plačilo SEPA je plačilna storitev, ki se izvaja v skladu s pravili delovanja sheme SEPA za kreditna plačila. Kreditna plačila SEPA so plačilne transakcije v evrih, ki potekajo med uporabniki plačilnih storitev na območju SEPA. Shema SEPA za kreditna plačila (v nadaljevanju shema SCT) ne omejuje višine zneska plačila, nudi pa možnost omejevanja zneska s strani plačnikovega ponudnika plačilnih storitev.Kreditna plačila SEPA so lahko individualna ali množična:- individualno kreditno plačilo je plačilo, ki je izvršeno v določenem znesku v breme plačnikovega plačilnega računa prejemnika plačila,- množično kreditno plačilo je plačilo, ki je izvršeno v breme plačnikovega plačilnega računa v skupnem znesku, za vsak individualno določeni znesek pa je odobrenih več plačilnih računov enega ali več prejemnikov plačila.Znesek plačila je prejemniku plačila vedno odobren v celoti. Stroški, ki jih nosita plačnik in prejemnik plačila, temeljijo na načelu delitve (opcija SHA). O osnovi in višini stroškov se dogovorijo uporabniki s svojimi ponudniki plačilnih storitev. Plačnik in prejemnik plačila poravnata stroške in nadomestila svojih ponudnikov plačilnih storitev individualno in ločeno od plačilne transakcije.Kreditno plačilo SEPA vsebuje tudi podatek plačnika za prenos informacije o plačilu. Podatki o plačilu se prenašajo v strukturirani ali nestrukturirani obliki. Podatki o plačilu, ki jih plačnik posreduje svojemu posredniku plačilnih storitev, morajo biti do prejemnika plačila preneseni v celoti in brez sprememb.V skladu s pravili delovanja sheme SCT mora ponudnik plačilnih storitev plačniku zagotoviti, da je znesek plačilne transakcije odobren na računu ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila v dveh bančnih delovnih dneh po prejemu plačilnega naloga, po 1.januarju 2012 pa v enem bančnem delovnem dnevu.Ureditev po ZPlaSS je za izvajanje kreditnih plačil v državi strožja in zahteva, da mora biti znesek plačilne transakcije odobren na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev isti dan, ko je plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog, in sicer v skladu z urnikom poslovanja ponudnika plačilnih storitev.Vendar ZPlaSS z namenom omogočiti nemoteno migracijo posebne položnice na shemo SCT določa tudi prehodno obdobje do konca leta 2011, v katerem je možno znesek plačilne transakcije, ki jo odredi plačnik prek posebne položnice, odobriti na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po dnevu, ko je plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog.Izvajanje kreditnih plačil SEPA v SKBV bančni mreži Societe Generale in banki SKB so kreditno plačilo SEPA poimenovali evropsko plačilo. Stranke ga lahko izvajajo že od leta 2008.Od prenehanja delovanja sistema Žiro kliring, v letu 2009, se vsa kreditna plačila v Sloveniji izvajajo po standardih SEPA. Evropsko plačilo je plačilni nalog v evrih, s katerim plačnik naroči prenos sredstev oziroma izvršitev plačila v breme svojega računa pri banki in v dobro prejemnika plačila pri banki iz območja SEPA.Evropsko plačilo je po vsebini podobno današnjemu plačilnemu nalogu oziroma posebni položnici.

46

6.2.3. Standardi za kreditna plačila

Uporaba obstoječega podatkovnega standarda TKDIS za izmenjavo podatkov o plačilih med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev, ki so ga ponudniki plačilnih storitev prevzeli od Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, je bistveno pripomogla k velikemu deležu plačilnih storitev v Sloveniji, opravljenih na elektronski način.Med ponudniki plačilnih storitev se za izmenjavo podatkov o kreditnih plačilih po shemah NPI (posebna položnica, direktna odobritev, trajni nalog) uporablja standard Zbirnega centra Bankart, ki se lahko uporablja tudi med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev.Omejenost uporabe obstoječih standardov so uporabniki in bančne skupnosti ugotovili že pred napovedjo projekta SEPA in z namenom izboljšanja učinkovitosti je bil v letu 2006 objavljen nov medbančno dogovorjen standard ZBSxml v različici 1.0.Projekt SEPA je uvedel nove dimenzije pri oblikovanju in uporabi standardov z osnovnim ciljem zagotovitve interoperabilnosti plačilnega prometa na območju članic Evropske skupnosti. Obveza uporabe standarda SEPA ISO 20022 xml v medbančnem okolju in priporočena uporaba istega standarda v okolju med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev je postavila slovensko bančno skupnost pred dilemo nadaljnje uporabe standarda ZBSxml v različici 1.0. Po natančno opravljeni primerjavi možnosti uporabe ZBSxml in ISO 20022 xml SEPA je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k prilagoditvi standarda ZBSxml zahtevam SEPA. Na javnih spletnih straneh ZBS je bila različica ZBSxml 2.0 dostopna v maju 2008, medtem ko je bila zadnja veljavna različica ZBSxml 2.1. objavljena v decembru 2008.Standard ZBSxml v različici 2.1., prilagojen zahtevam SEPA, zagotavlja doseganje interoperabilnosti plačilnih transakcij na podatkovni ravni od začetka do konca procesa (end-to-end) od plačnika do prejemnika plačila in omogoča dodatne funkcije, kot so izpisek XML, mednarodne plačilne transakcije, poizvedbe o prometu in stanju, izvršitev plačil ne glede na plačilni kanal ipd. Standard ZBSxml 2.1. se lahko uporablja v odvisnih bančnih rešitvah (npr. v elektronskih bankah) in v aplikativno neodvisnih rešitvah z neposredno izmenjavo podatkov o plačilnih transakcijah med informacijskimi sistemi uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev. Za potrebe uporabnikov so bili izdelani Priročnik za uporabo podatkovnega standarda ZBSxml in ustrezne sheme XML; vsa dokumentacija je javno objavljena in brezplačno dostopna na spletnih straneh Združenja bank Slovenije.Predvidena je postopna uveljavitev podatkovnega standarda ZBSxml 2.1 SEPA oziroma morebitnih višjih verzij standarda, ob postopnem opuščanju obstoječih standardov (izpeljank TKDIS, SWIFT ipd.). Na javnih spletnih straneh ZBS je objavljeno, da se bo obstoječi standard TKDIS prenehal uporabljati z marcem 2011. Zato se vsem uporabnikom zelo priporoča, da čim prej implementirajo enotni podatkovni standard ZBSxml.

47

6.2.4. Migracija kreditnih plačil na SEPA

Migracija oz.prehod na uporabo shem SEPA poteka v Sloveniji v skladu z Nacionalnim programom SEPA v Sloveniji. 28.1.2008 je bila shema uspešno uvedena za čezmejna kreditna plačila, 31.7.2009 pa v celoti tudi za plačila znotraj države.V nadaljevanju sledi kratek pregled migracije ostalih vrst kreditnih plačil na sheme SEPA:- Migracija posebne položnice se je začela novembra 2010 z uvedbo novega univerzalnega obrazca – univerzalni plačilni nalog (UPN) in se bo zaključila najkasneje do konca leta 2011, kar je zakonsko določen skrajni rok za zaključek migracije posebne položnice (po ZplaSS). Ko bo dosežena kritična masa, bo določen datum prenehanja procesiranja posebne položnice v Zbirnem centru Bankart (najkasneje decembra 2011).- Migracija trajnih nalogov v shemo SEPA za kreditna plačila poteka postopoma od 28.1.2008. Ta migracija ni povezana z aktivnostmi na strani uporabnikov, banke so migracijo trajnih nalogov na shemo SEPA za kreditna plačila morale zaključiti do 1.9.2010.- Migracija direktnih odobritev v shemo SEPA za kreditna plačila se je začela v letu 2010 in poteka postopoma. Ko bo dosežena kritična masa, bo določen datum prenehanja procesiranja direktnih odobritev v Zbirnem centru Bankart (najkasneje do konca leta 2011).

6.3. Novi obrazec UPN

UPN je univerzalni plačilni nalog za domača in čezmejna plačila v evrih, ki bo postopoma nadomestil obstoječe papirne obrazce: posebno položnico (PP02), plačilni nalog (BN02) in nalog za regulirano čezmejno plačilo (RP01). Obrazec UPN se bo uporabljal za negotovinska plačila, gotovinska plačila, polog gotovine in dvig gotovine.Plačevanje z obrazcem UPN prinaša pomembne novosti:- S 1.11.2010 se je v različnih državah območja SEPA uvedla enotna evropska referenca. Pred zapisom evropske reference je treba dodati oznako RF. Pred domačo referenco (model in sklic) pa oznako SI.- Odpravlja se vrsta posla pri označevanju plačil in uvaja koda namena, ki podrobneje opisuje namen plačila.- Izjava je dogovor med izdajateljem obrazca UPN z vrstico OCR – prejemnikom plačila in njegovim ponudnikom plačilnih storitev. Podpisana izjava zagotavlja plačnikom enake pogoje plačevanja, kot velja danes za posebne položnice.

Informacije za plačnikeIzvajanje plačil bo poenostavljeno in racionalnejše, saj bodo plačniki za plačilo svojih obveznosti, namesto sedaj obstoječih različnih obrazcev (posebna položnica – obrazec PP02, plačilno navodilo – obrazec BN02 in nalog za regulirano čezmejno plačilo – obrazec RP01) v prihodnje uporabljali le en obrazec UPN.

48

Plačniki bodo lahko obrazec UPN uporabljali za domača in čezmejna negotovinska in gotovinska plačila v evrih po pravilih in v območju SEPA ter za polog in dvig gotovine.Obrazec UPN je plačnikom že na voljo v papirnati obliki, in sicer v papirnicah, knjigarnah in na bančnih okencih ter v elektronski obliki, in sicer v spletnih bankah posameznih bank.Plačniki bodo obrazec UPN izpolnjevali v skladu z Navodilom o obliki, vsebini in uporabni UPN. Strnjene informacije za plačnike so na voljo v zgibanki UPN.

Informacije za izdajateljePri uvedbi novega plačilnega naloga UPN – univerzalni plačilni nalog je pripravljalec sprememb poskušal ohraniti obstoječo kakovost posebnih položnic (PP). Zato izdajatelji obrazca UPN, tako kot pri PP, lahko:- izdajajo obrazce UPN z vrstico OCR (zapis vrstice OCR ostaja nespremenjen), ki jih predhodno predložijo v brezplačno preverjanje pooblaščenemu podjetju,- na obrazcu UPN uporabljajo črtno kodo in logotip izdajatelja,- za izpis obrazca UPN uporabljajo brezplačni program, če je ta na razpolago- tiskane obrazce UPN pridobijo tudi od pooblaščenih tiskarjev

Spremembe, ki jih prinaša novi obrazec UPN so:- za izdajo obrazca UPN ne bo treba skleniti pogodbe z banko in se vključiti v Zbirni center Bankart,- zaradi spremenjenega načina procesiranja plačil v banki finančni in podatkovni tok ne bosta več ločena,- za izdajo obrazca UPN z vrstico OCR bodo izdajatelji pri svoji banki deponirali Izjavo o izdajanju obrazca univerzalni plačilni nalog z izpolnjeno vrstico OCR, kar bo pripomoglo k večji kakovosti procesiranja in prenosa podatkov od prejemnika plačila ter zmanjšalo obseg neregistriranega izdajanja obrazcev z vrstico OCR,- banke bodo v sklopu Združenja bank Slovenije (ZBS) nadzirale kakovost izdanih papirnih obrazcev UPN z vrstico OCR in izdajatelje opozarjale na odstopanja od dogovorjenih standardov,- z datumom uvedbe obrazca UPN (1.11.2010) je stopilo v veljavo tudi Pravilo za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev. Pravilo je namenjeno oblikovanju referenc na obrazcu UPN, pri vseh ostalih plačilnih nalogih se zapis reference določa v skladu z Navodilom za oblikovanje in uporabo modelov za sklicevanje na številko obremenitve in odobritve v plačilnem prometu - junij 2006,- izdajatelji bodo na vseh izdanih obrazcih UPN morali obvezno zagotoviti kodo namena.Uvajanje obrazca UPN poteka v sklopu sprememb in harmonizacije plačilnih storitev in produktov na področju kreditnih plačil SEPA.Zahtevo za preverjanje podatkov v vrstici OCR lahko izvedete na portalu www.upn.si.

V letu 2010 so bile uvedene naslednje spremembe:- začetek uvajanja obrazca univerzalni plačilni nalog – UPN do 1.11.2010; obrazec UPN bo postopoma nadomestil obstoječe obrazce PP, BN02 in RP01,

49

- začetek migracije posebnih položnic v kreditna plačila SEPA v novembru 2010,- prenehanje vključevanja izdajateljev PP v Zbirni center Bankart

6.4. Direktne obremenitve SEPA

S 1.novembrom 2010 so slovenske banke postale dosegljive za čezmejne direktne obremenitve SEPA, uvedba domačih direktnih obremenitev SEPA pa je predvidena v drugi polovici leta 2011.Direktne obremenitve SEPA predstavljajo novo storitev za poravnavanje enkratnih ali zaporednih obveznosti v evrih na območju SEPA. Naloge za obremenitev računov plačnikov bodo prejemniki plačil predložili svoji banki na osnovi sklenjenega soglasja s plačniki in pogodbe z banko za poslovanje z direktnimi obremenitvami SEPA.Direktna obremenitev SEPA se izvaja v skladu s Pravilnikom sheme direktnih obremenitev SEPA (SEPA Direct Debit – SDD) in sicer v evrih ter med udeleženci, ki imajo transakcijske račune odprte pri bankah, pristopnicah k Shemi za direktne obremenitve SEPA.Shema SEPA za direktne obremenitve zajema enkratna plačila v breme večjega števila plačnikov in plačevanje ponavljajočih se obveznosti večjega števila plačnikov. Shema ne omejuje višine zneska posamezne plačilne transakcije in prinaša možnost izvajanja plačilnih transakcij s SEPA direktno obremenitvijo ne le v domačem, temveč tudi v čezmejnem poslovanju. Omogoča izvajanje direktnih obremenitev na vsak delovni dan in temelji na enakih tehničnih standardih, postopkih in poslovnih pravilih, ki veljajo po vseh evropskih državah.Evropski plačilni svet (EPC) je objavil dve plačilni shemi za izvajanje SEPA direktnih obremenitev:- osnovna shema »Core« SDD shema – izvajanje direktnih obremenitev SEPA, kjer so plačniki fizične osebe,- shema »B2B« SDD – izvajanje SEPA direktnih obremenitev, kjer so plačniki pravne osebe in zasebniki.

6.5. Kartično plačilo SEPA

Za kartično plačilo SEPA je značilno, da bo z njim mogoče plačevati v vseh državah območja SEPA in ne bo omejeno na posamezno državo. Poleg tega bo strankam zagotavljalo večjo varnost kot sedanje kartice.Temeljni pogoj SEPE na kartičnem področju je tehnologija pametnih kartic (vse kartice bodo opremljene s čipom, ob plačevanju bo obvezna uporaba PIN-a).Po 1.1.2011 morajo biti vse kartice in vsa potrebna infrastruktura, POS-terminali in bankomati opremljeni za sprejem pametnih kartic.Banka Koper na tem področju izstopa. Vse kreditne kartice in skorajda vse bančne kartice tudi že izpolnjujejo zahteve SEPA, saj so povezane z MasterCardom in Viso.

50

6.6. Gotovinsko poslovanje SEPA

Pri gotovinskem poslovanju SEPA za stranke ne bo bistvenih sprememb. Zahteve SEPA pri gotovinskem poslovanju se nanašajo pretežno na vzpostavitev standardov, ki jih morajo upoštevati banke in drugi ponudniki gotovinskih storitev.

6.7. SEPA in proračunski porabniki

Javni sektor in proračunski porabniki so le eden od subjektov, ki imajo pomembno vlogo pri uvajanju in uresničevanju SEPA. Uresničitev SEPA je odvisna od aktivne udeležbe vseh subjektov, tako poslovnih bank, bančnih združenj, nacionalnih bank, strank bank, proračunskih uporabnikov, upravljalcev infrastrukture in drugih, ki v nekem nacionalnem okolju, vsak s svojega vidika, pripomorejo k uspehu tega pomembnega projekta.

51

7. SKLEP

V diplomskem delu sem proučeval e-poslovanje NLB s pravnimi osebami in ga s pomočjo SWOT analize primerjal s poslovanjem nekaterih izbranih domačih in tujih bank.Aplikativni cilj naloge se je navezoval na proučevanje obsega in zadovoljstva ter potreb in želja pravnih komitentov z e-storitvami internetnega bančništva, spoznavanje trendov in pomena vstopa tujih konkurentov na slovenski trg. Prednosti Proklika se nanašajo predvsem na daljši urnik za oddajo plačil tako doma kot v tujini, na neomejeno možnost poslovanja 24 ur na dan skozi vse dni v letu ter tudi na urejanje nastavitev in filtiranje prometa. V primerjavi predvsem z tujimi e-bankami je ponudba storitev nekoliko omejena, predvsem na finančnem in informacijskem področju e-poslovanja.Kljub nekaterim omejitvam se NLB v domačem prostoru nahaja na vrhu po številu pravnih uporabnikov internetnega bančništva. Priljubljenost je verjetno povezana z dostopnim in preglednim programom ki ga visoko usposobljeni programerji redno posodabljajo, uspešno in relativno hitro pa rešijo tudi vsako morebitno težavo glede delovanja programa. Poleg nemotenega, enostavnega in hitrega delovanja sistema si podjetja želijo tudi osebne pomoči, ažurnih informacij, svetovalnih in finančnih e-storitev, predvsem pa osebnejše obravnave.Vse potrebe podjetij za razvoj novih e-storitev so že sedaj zelo pomembne, predvsem pa bodo v prihodnosti postavljene v središče vse globalnejšega e-poslovanja. Domače banke bodo tako imele priložnost poslovanja s tujino, po drugi strani pa jih bodo s svojimi inovativnimi e-storitvami ogrožale velike banke, ki bodo poslovale neposredno iz tujine. Zaradi hudega konkurenčnega boja bodo finančne ustanove prisiljene uvajati nove e-storitve. Domače banke bodo v primerjavi z velikimi konkurenti EU zaradi omejenega časa in razpoložljivih finančnih sredstev omejene pri raziskavah in razvoju novih aktualnih e-storitev.Zaradi navedenih razlogov je pomembno, da NLB z upoštevanjem potreb domačih in tujih podjetij že predhodno oblikuje strateški načrt. V ta namen sem s pomočjo SWOT analize oblikoval devet predlogov, usklajenih s potrebami pravnih oseb in strategij. Najpomembnejši predlogi so: informacijska e-storitev, ki bi omogočala celovit pregled poslovanja podjetij na finančnem trgu, ter finančna e-storitev, preko katere bi podjetje e-poslovalo z vrednostnimi papirji, krediti, devizami itd. Za vsa področja omenjenih storitev bi e-banka nudila osebno finančno stran z možnostjo nastavitev in e-svetovalca, ki bi organizaciji pomagal pri raznih dilemah in negotovostih. Za neposredno obveščanje pa bi bila vzpostavljena opozorilna utripajoča oznaka, omogočene bi bile tudi e-novice in dodatni e-seznami. Vse storitve bi bile dostopne na privlačnih straneh e-banke, ki bi istočasno privabljale stranke in promovirale Slovenijo v tujini.Za dolgoročno uspešno in učinkovito e-poslovanje je poleg spremljanja konkurentov in dodajanja vrednosti e-proizvodom najpomembnejše, da banka s svojimi pravnimi osebami vzpostavi in ohrani osebnejši odnos in tako razvije tiste e-storitve, ki si jih pravne osebe dejansko želijo.

52

LITERATURA

- Košir Aleš .2007. Prihodnost bančništva v okolju SEPA. Bančni vestnik 10(10):1-3.- Groznik Aleš in Jaka Lindič. 2007. Elektronsko poslovanje. Ljubljana. Ekonomska fakulteta- Kovačič Andrej. 2005. analiza uvajanja elektronskega bančništva za pravne osebe v Novi Ljubljanski banki. Uporabna informatika 13(2) : 99.- Kranjec Samo. 2005. Večina komitentov je še vedno pri Novi Ljubljanski banki. Finance, 12.december, 18.- Laudon Kenneth in Jane Laudon. 2005. Essentials of management information systems, managing-managing the digital firma. New Yersey: Prentice Hall- Sulčič Viktorija, Andrej Guštin, Dušan Lesjak, Srečko Natek in Alja Sulčič .2007. Osnove e-poslovanja. Koper: Fakulteta za management. - Zornada Leo, Dušan Lesjak, Srečko Natek in Tamara Bertok Velkavrh. 2005. Poslovna informatika. Koper: Fakulteta za management.

VIRI:- Abanka.2011. Elektronska banka Abacom.Http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx? - Activa.2010. Kratka zgodovina pametnih kartic. Http://www.activa.si/pametnaKartica/zgodovina.asp?- Bančnik. 2007. Reforma plačilnega prometa v Evropi: Http://www.skb.si/data/doc/pdf/Bancnik- Banič Gregor. 1999. Ima pravljica tretjega tisočletja srečen konec. Http://www.skb.si/info/ban/info-ban-1999/info-ban1999-032.html- Banka Celje. 2011. Elektronsko bančništvo. Http://www.banka-celje.si/vsebina/poslovne- Banka Koper.2011. SEPA plačilni instrumenti. Http://www.banka-koper.si/sl/inside- Banka Koper. E-bančništvo. Http://www.banka-koper.si/BIN/product.seam- Banka Slovenije. 2011a. Bilten:Elektronsko bančništvo. Http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?- Banka Slovenije 2011b. Enotno območje plačil v evrih: SEPA. Http://www .bsi.si/ - Banka Slovenije. 2011c. Register transakcijskih računov. Http://www.bsi.si/orodja/register- transakcijskih-računov.asp?Mapald=597- Credit Suisse. 2011a. Carte di credito. Http://www.entry.credit- suisse.ch/csfs/p/cb/it/zahlung/directnet/index.jsp.- Credit Suisse. 2011b. DirectNet. Http://www.entry.credit- suisse.ch/csfs/p/cb/it/online/phonebanking/index.jsp- Credit Suisse. 2011c. Gestione online. Http:www.entry- suisse.ch/csfs/p/cb/it/anlagen/beteilligungsplan/bpl-onlineverwaltung.jsp- Černetič Brina. 2007. Nizozemci prihajajo s fiksnimi pogoji. Http:/www.finance.si/18 2045.

53

- Drnaža Tadej. 2003.Digitalno bančno okence. Http://www.infotehnologija.php%3Fid clanka %3D1721+revije+elektronsko+poslovanje+banka&hl=se%ct=clank&cd=1&gl=si&si.- Gorenjska Banka. 2011. Elektronska banka. Http:/gbkr.si/html/ponudba/link ppd.html.- Halcom 2007. Halcomov posvet: SEPA in e-bančništvo. Http://www.index.php?action=view&id=154&module=newsmodule&src=%40random443 faela1a5cce.- Halcom-Ca. 2011. Certifikatna agencija: digitalna potrdila. Http://www.halcom-ca.si/index.php?section=1- Jakupović Esad.2004. Denar na internetu. Http:://revijaKapital.com/kapital/infotehnologije.php?idclanka=2275.- Mobitel.2004. Moneta: odslej tudi kot bančna plačilna kartica. http://mobitel.si/slo/Press/Sporočilazamedije/Brskanjepokategorijah/PRESS22junij04.asp- MojDenar.2001. Plačilne kartice:POS tehnologija. http:/www.mojdenar.com/BANKE/plac_kart_splosno.asp?language=- NKBM.BanKredit. http:://nkbm,si/poduct.aspx?docid=987- NKBM Spletna banka Bank@Net. http://www.nkbm.si/bankanet- Zgodovina pametnih kartic http://www.activa.si/pametnaKartica/zgodovina.asp?content=2000- Poslovna e-banka Link C. http://www.gbkr.si/poslovne-finance/spletno- bančništvo/poslovna-e-banka-link-c/- NLB Proklik. http://www.nlb.si/proklik- NLB. Splošni pogoji za uporabo elektronske banke NLB Proklik http://www.nlb.si/proklik1-splošni-pogoji- Kaj so kreditna plačila SEPA? http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=5068- SEPA. http://sparkasse.si/default.asp?id=780- SEPA. - enotno območje plačil v evrih. Http://www.skb.si/poslovne-finance/plačilne- storitve/sepa- SEPA SLOVENIJA. http://www.sepa.si/SloPrenova/SepaProdukti_Storitve/KreditnaPlacila/SepaProdukti...- SEPA. http://www.nlb.si/sepa- Raiffeisen BANK. http:/www.raiffeisen.si/racuni_in_bancne_poti/elektronsko_bancnistvo/- SKB banka. Http://www.skb.si/finance-za-podjetnike/racuni-in-poslovanje- SKB banka. Sodobne bančne poti. Http://www.skb.si/ebaw-pro.html- Uni Credit Banca. Carta di Credito. Http://www.unicreditbanca.it/it/imprese/strumenti/caartepagamento/cc/?icd=687- Uni Credit Banca. TLQ7. Http://www.unicreditbanca.it/it/imprese/servizi/rbanking/tlq7/?idc=1247

54

55