PRIMERJALNA ANALIZA KAKOVOSTI MLEKA NA - core.ac.uk · Gologranc S. Primerjalna analiza kakovosti...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Simona GOLOGRANC

PRIMERJALNA ANALIZA KAKOVOSTI MLEKA NA

IZBRANIH KMETIJAH KOROŠKE REGIJE Z

RAZLIČNIMI MOŢNOSTMI ZA KMETOVANJE

MAGISTRSKO DELO

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

KMETIJSTVO

Simona GOLOGRANC

PRIMERJALNA ANALIZA KAKOVOSTI MLEKA NA

IZBRANIH KMETIJAH KOROŠKE REGIJE Z

RAZLIČNIMI MOŢNOSTMI ZA KMETOVANJE

MAGISTRSKO DELO

Maribor, 2015

POPRAVKI:

Gologranc S. Primerjalna analiza kakovosti mleka na kmetijah z različnimi moţnostmi za kmetovanje.

Mag. delo. Maribor. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2015.

IV

Komisijo za zagovor in oceno magistrskega dela sestavljajo:

Predsednik: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER

Mentorica: doc. dr. Maja PREVOLNIK POVŠE

Somentor in član: mag. Janez JERETINA

Lektorica: Tina Lorenčič, prof. slovenščine

Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 25.8.2015



V

Primerjalna analiza kakovosti mleka na izbranih kmetijah koroške regije z različnimi

možnostmi za kmetovanje

UDK: 637.127.6:005.336.3:631.14(043)=163.6

V nalogi smo preučevali tehnološko kakovost mleka glede na različne moţnosti za kmetovanje (območja z

omejenimi dejavniki (OMD) in niţinska območja, ki ne sodijo v OMD). V raziskavo smo vključili 18 kmetij

iz koroške regije: 6 iz gričevnato hribovskega, 7 iz gorsko višinskega in 5 iz niţinskega območja. Z anketo

smo pridobili informacije o staleţu ţivali, načinu reje in molţe, krmnem obroku ipd. Kakovost mleka

(sestava, zmrziščna točka in skupno število mikroorganizmov ter somatskih celic) smo določili s pomočjo

podatkov AT kontrole (mesečne kontrole), standardnih laktacij ter analiz bazenskih vzorcev Mlekarne Celeia.

Rezultati analiz mleka niso pokazali bistvenih razlik v sestavi in kakovosti mleka med preučevanimi

območji. Z anketo smo ugotovili, da razvrstitev kmetij v preučevana območja ni nujno povezana z drugačnim

načinom kmetovanja in prehranske oskrbe krav. Raziskava je nadalje pokazala, da rezultati AT kontrole niso

neposredno primerljivi z analizami bazenskih vzorcev. Potrebno je ločiti med kakovostjo oddanega in

prirejenega mleka. Do največjih razlik med obema analizama prihaja v vsebnosti somatskih celic (SC), saj

kmetje mleka krav, ki imajo ob kontroli povečano število SC, najverjetneje ne oddajo v mlekarno.

Informacije AT kontrole omogočajo rejcu prilagajanje rejskega dela, nadzor zdravstvenega stanja in izločanje

manj kakovostnega mleka, zaradi česar dobi mlekarna mleko boljše kakovosti.

Ključne besede: mleko / tehnološka kakovost / območja z omejenimi dejavniki / OMD

OP: VIII, 32 s., 4 pregl., 3 graf., 36 ref.

A comparative analiysis of milk quality on selected farm of Koroška region in regard

to natural conditions for farming

In the present study, milk technological quality was studied in relation to different natural conditions for

agricultural production (less favoured areas (LFA) and the lowland areas, which does not fall within the

LFA). The study included 18 farms from the Koroška region: 6 from hill, 7 from mountain and 5 from

lowland areas. The questionnaire was used to gather information on livestock, housing, milking, feeding, etc.

Milk quality (milk composition, freezing point, total number of microorganisms and somatic cell count) was

assessed using the AT control data (monthly checks), standard lactation data and pool milk samples data

provided by dairy Celeia. Results of milk analyses did not show any significant difference as regards milk

composition and quality among the studied areas. Classification of farms into LFA and not LFA is not

necessarily related to different farming and feeding practices. It was further demonstrated that AT control and

pool milk analyses do not yield directly comparable results. It is thus necessary to distinguish between the

quality produced and delivered milk. Considerable differences between both analyses were observed in the

somatic cell count as milk with increased somatic cell count within the AT control is probably not delivered

to the dairy. Information provided by AT control is important for the farmers to adjust breeding work,

monitor health and eliminate lower quality milk; this way the dairies obtain milk of higher quality.

Key words: milk / technological quality / less favourite areas / LFA

NO: VIII, 32 P., 4 Tab., 3 Graph, 36 Ref.



VI

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2.1 Fizikalno kemijske lastnosti mleka .................................................................... 3

2.1.1 Opredelitev tehnološke kakovosti mleka ............................................................ 5

2.2 Dejavniki, ki vplivajo na kakovost mleka ......................................................... 7

2.2.1 Prehrana .............................................................................................................. 7

2.2.2 Stadij laktacije .................................................................................................... 8

2.2.3 Pasma .................................................................................................................. 9

2.2.4 Dodana voda v mleku ....................................................................................... 10

2.2.5 Higiena, molţa in skladiščenja mleka do prevzema ......................................... 10

2.2.6 Zdravstveno stanje ţivali .................................................................................. 11

2.3 Predpisi glede kakovosti mleka za prehrano in predelavo ............................ 12

2.4 Naravni pogoji za kmetovanje .......................................................................... 12

2.4.1 Hribovska in gorska območja ........................................................................... 12

2.4.2 Območja s posebnimi omejitvami .................................................................... 13

2.4.3 Druga območja z omejenimi dejavniki ............................................................. 13

3 MATERIAL IN METODE ....................................................................................... 14

3.1 Izbor kmetij ........................................................................................................ 14

3.2 Anketa ................................................................................................................. 14

3.3 Analize mleka ..................................................................................................... 14

3.3.1 AT kontrola ....................................................................................................... 14

3.3.2 Bazenski vzorci mlekarne Celeia ...................................................................... 15

3.4 Statistična analiza .............................................................................................. 15

4 REZULTATI Z RAZPRAVO .................................................................................. 17

4.1 Rezultati ankete ................................................................................................. 17

4.1.1 Osnovni podatki izbranih kmetij ...................................................................... 17

4.1.2 Načini reje ţivali ............................................................................................... 18

4.1.3 Hlev in gnojni objekt ........................................................................................ 18

4.1.4 Krmni obrok, konzerviranje krme ter krmni obrok .......................................... 19

4.1.5 Problemi pri kmetovanju in predlogi rejcev ..................................................... 21



VII

4.2 Analiza mleka ..................................................................................................... 21

4.2.1 AT analiza mleka .............................................................................................. 21

4.2.2 Bazenski vzorci ................................................................................................. 24

4.2.3 AT vzorci in bazenski vzorci ............................................................................ 26

5 SKLEPI....................................................................................................................... 28

6 VIRI .......................................................................................................................... 29

ZAHVALA

PRILOGA



VIII

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Povprečna sestava kravjega mleka (Rogelj 2009) ....................................... 3

Preglednica 2: Število in velikost kmetij po območjih s koeficientom variabilnosti

povprečnega števila krav po kmetijah ....................................................... 17

Preglednica 3: Zastopanost števila (n) in deleţev krav (%) po pasmah znotraj območij .. 18

Preglednica 4: Struktura krmnega obroka glede na območje ............................................ 20

Kazalo slik

Slika 1: Količina in kakovost mleka pri AT kontroli glede na območje (povprečje ±

standardna napaka) ............................................................................................. 23

Slika 2: Količina mleka ter vsebnost maščob in beljakovin v standardni laktaciji glede na

preučevano območje (povprečje ± standardna napaka) ...................................... 24

Slika 3: Kakovost mleka bazenskih vzorcev mlekarne Celeia glede na preučevano

območje .............................................................................................................. 26

Gologranc S. Primerjalna analiza kakovosti mleka na kmetijah z različnimi moţnostmi za kmetovanje. 1 Mag. delo. Maribor. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2015.

1 UVOD

Za Slovenijo je značilna velika raznolikost glede pogojev kmetovanja. Več kot 86 %

površine drţave oziroma 74,2 % kmetijskih površin v rabi spada v območja z omejenimi

moţnostmi za kmetovanje (OMD). Ta se delijo na hribovsko-gorska območja, druga

območja OMD in območja s posebnimi omejitvami. OMD območjem je v kmetijski

politiki posvečena posebna pozornost, saj so z razvojnega vidika to marginalna območja,

pogosto odmaknjena od večjih gospodarskih središč in imajo zaradi naravnih značilnosti

teţje razmere za kmetovanje.

Interes drţave je, da OMD območja ostanejo poseljena in da se na njih gospodari skladno s

smernicami varovanja okolja in kulturne krajine. Od leta 2012 dalje so kmetije na strmih in

gorsko višinskih legah, ki se ukvarjajo s trţno pridelavo mleka, deleţne dodatnih plačil

(Kranjec 2014).

Oddano mleko je plačano po kakovosti, pri čemer se za plačilo upoštevajo podatki analiz

bazenskih vzorcev o deleţu beljakovin, maščob, skupnem številu mikroorganizmov in

somatskih celic ter zmrziščni točki kot indikatorju dodane vode mleku. Za kakovost

mlečnih proizvodov in ekonomiko predelave mleka je seveda tehnološka primernost mleka

kot surovine odločilnega pomena, določajo pa jo fizikalno-kemijske lastnosti,

mikrobiološka slika in prisotnost somatskih celic. Tehnološka kakovost mleka je odvisna

od zdravstvenega stanja ţivali in ljudi, prehrane krav in načina krmljenja, stadija laktacije,

higiene molţe ter vzdrţevanja hladne verige do prevzema v mlekarni (White 2002).

Učinkovito spremljanje kakovostnih parametrov prirejenega mleka, proizvodnih lastnosti

in zdravstvenega stanje ţivali brez kontrole prireje mleka ni mogoče. Ob poznavanju

rezultatov kontrole je mogoče sprotno prilagajanje krmnih obrokov in menedţmenta, ki

neposredno vpliva tudi na kakovost prirejenega mleka. Redno spremljanje števila

somatskih celic predstavlja nenehen nadzor nad zdravstvenim stanjem vimena krav


molznic (Klopčič 1995). Podatki o vsebnosti sečnine v mleku pa omogočajo presojo o

izravnanosti obrokov (Verbič in Babnik 2010).

O vplivu OMD območij na pridelovanje krme, prirejo mleka in njegovo kakovost oziroma

tehnološko primernost imamo malo podatkov. V nalogi smo primerjali tehnološko

kakovost mleka na izbranih kmetijah koroške regije, ki sodijo v območja z različnimi

moţnostmi za kmetovanje (OMD območja in niţinska (ne OMD) območja). Osredotočili

smo se na sestavo mleka, zmrziščno točko in skupno število mikroorganizmov ter

somatskih celic.


2 PREGLED OBJAV

2.1 Fizikalno kemijske lastnosti mleka

Mleko je izloček mlečne ţleze, ki vsebuje preko sto različnih kemičnih sestavin. Te so

prisotne v različnih fizikalnih oblikah kot raztopine (laktoza in minerali), emulzija (voda in

maščobe) ter koloidne raztopine (voda in beljakovine) (Bajt 2011a).

Preglednica 1: Povprečna sestava kravjega mleka (Rogelj 2009)

Sestavina Povprečna kemijska

sestava v %

Beljakovine 3,4

Maščoba 3,8

Mineralne snovi in vitamini 0,6

Mlečni sladkor (laktoza) 4,7

Suha snov 12,5

Voda 86,9

Največji deleţ v mleku predstavlja voda, ki jo je med 82,5 % in 87 % v prosti obliki ter

med 1,75 % in 3,5 % v vezani obliki (Mavrin in Oštir 2002). Vpliva na zmrziščno točko,

saj se le-ta s povečevanjem njenega deleţa zvišuje. Zmrziščna točka mleka se nahaja pri

okoli −0,540 °C (Draaiyer in sod. 2009). V Evropi se dovoljene vrednosti za zmrziščno

točko med drţavami razlikujejo in se gibljejo med −0,505 in −0,520 °C. V Sloveniji je s

pravilnikom določena gornja meja zmrziščne točke mleka pri −0,515 °C (Pravilnik o

kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv 1993).

Beljakovine v mleku so sestavine, ki ga uvrščajo v biološko visoko vredno ţivilo, od njih

pa je odvisna tudi kakovost in količina proizvedenih mlečnih izdelkov. Njihove lastnosti

izkoriščamo pri izdelavi mlečnih izdelkov (Bajt 2011a). Nahajajo se v obliki kazeina (do

80 %) in sirotkinih beljakovin (20 %).


Mlečne maščobe (trigliceridi) so v mleku prisotne v obliki emulzije in imajo vlogo nosilca

arome ter okusa (Bajt 2011a). Vplivajo na konsistenco mlečnih izdelkov. Maščobe hitro

veţejo hlapne aromatične snovi iz okolja, kar je potrebno upoštevati pri molţi in

skladiščenju do oddaje v mlekarno. V mleku so maščobe dispergirane v obliki različno

velikih kroglic, ki se med hlajenjem zdruţujejo in tvorijo večje aglomerate. Temperatura in

fizikalni postopki med pridobivanjem in ravnanjem z mlekom vplivajo na obstojnost

mlečne maščobe. S poškodbo membran maščobnih kroglic so trigliceridi neposredno

izpostavljeni encimom v mleku, ki jih razgrajujejo.

Laktoza (mlečni sladkor) je sestavina mleka, ki sodi v skupino disaharidov, sestavljenih iz

glukoze ter galaktoze (Bylund 1995). Mleku daje sladkast okus in je pomemben vir

energije novorojencem. Povečuje sposobnost organizma za vezavo fosforja in kalcija

(Rogelj 2009).

Encimi se v mleko izločajo bodisi iz epitelnih celic mlečne ţleze ali bakterij. Med

pomembnejšimi so peroksidaze, fosfataze, peptidaze in lipaze. Njihovo delovanje vpliva na

kakovost in obstojnost mleka ter mlečnih izdelkov. V odvisnosti od zdravstvenega stanja

molznic, načina pridobivanja mleka in skladiščenja, encimi delujejo bolj ali manj

intenzivno. Njihova aktivnost je odvisna tudi od temperature in pH vrednosti. Lipaza

katalizira razgradnjo maščob na glicerol in maščobne kisline, kar povzroča ţarkost mleka

in mlečnih izdelkov (Bylund 1995).

V mleku je več kot 40 mineralov, katerih količina predstavlja manj kot 1 % vseh sestavin.

Najpomembnejši so vezani v obliki kalcijevih, kalijevih, natrijevih in magnezijevih soli, v

kazeinskih strukturah ali prosti v sirotki. Njihova vsebnost je odvisna tako od vrste paše,

krme, vzreje, faze laktacije in klime kot tudi ravnanja z mlekom po molţi, prevoza in

predelave (Vahčič in sod. 2010). Pomembni so zaradi svojih fizioloških, biokemijskih in

hranilnih učinkov. Pomanjkanje posameznih mineralov zavira delovanje nekaterih

tehnološko pomembnih mikroorganizmov (Bajt 2011a).


Vitamini so v mleku v zelo majhnih količinah. Pomembni so za normalno delovanje

organizma. Delimo jih na vodotopne vitamine in vitamine, topne v maščobah. Med

vodotopne vitamine, ki jih sintetizira vampova mikroflora, spadajo B1, B2, B6, B12 in C

vitamin. V drugo skupino sodijo vitamini A, D, E in K in jih morajo preţvekovalci za

pokritje svojih potreb zauţiti s krmo (Bylund 1995).

Z vsebnostjo sečnine v mleku posredno ocenjujemo oskrbljenost vampove mikroflore z

razgradljivimi beljakovinami. Na vsebnost sečnine v mleku neposredno ali posredno vpliva

mlečnost, telesna masa, stadij laktacije, pasma in starost krav (Babnik in sod. 2004). Velik

deleţ razgradljivih beljakovin v vampu ali premalo energije v obroku ima za posledico

visoko vsebnost sečnine v mleku.

Ločimo dve vrsti kislosti, in sicer naravno kislost sveţega mleka, ki jo dajejo nekatere

njegove sestavine ter naknadno kislost mleka, ki je posledica mikrobiološke razgradnje

laktoze v mlečno kislino. Vrednost pH sveţega mleka ne sme biti višja od 6,7 (Pravilnik o

kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv 1993).

Gostota mleka ni konstantna, ampak je odvisna od količine brezmastne snovi v mleku in

količine maščob v mleku. Mleko ima gostoto med 1,028 in 1,034 g/ccm pri 20 ºC

(Pravilnik o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv 1993).

Viskoznost mleka se z večanjem temperature zmanjšuje. Odvisna je tudi od vsebnosti

laktoze, katere zmanjšanje povzroči povečanje viskoznosti.

2.1.1 Opredelitev tehnološke kakovosti mleka

Kakovost mleka je lastnost, s katero vrednotimo prehransko, senzorično in varnostno

vrednost mleka kot surovine za predelavo v izdelke ali neposredno uporabo. Kakovost

proizvodov in obstojnost konzumnega mleka je odvisna od širokega nabora kvalitativnih

parametrov, ki jih lahko strnemo v nekaj skupin (Rogelj 2009).


Kemijska kakovost mleka opisuje sestavo mleka v najširšem smislu in zajema vsebnost

glavnih sestavin. Poleg običajne kemijske sestave se v mleku lahko pojavijo tudi teţke

kovine, pesticidi, antibiotiki in ostale nedovoljene snovi, katerih prisotnost je omejena ali

prepovedana (Rogelj 2009).

Higienska kakovost obravnava prisotnost antibiotikov, detergentov, razkuţil in

mikrobiološko kakovost. Kot parametre ustreznosti ali neustreznosti pa sem prištevamo

tudi število somatskih celic in ostale indikatorje zdravstvenega stanja mlečne ţleze (Rogelj

2009).

Mikrobiološka kakovost nam pove, kolikšno je skupno število mikroorganizmov in

prisotnost ali odsotnost patogenih mikroorganizmov. Skupno število mikroorganizmov je

odraz splošne higiene pri proizvodnji, skladiščenju in transportu mleka ter učinkovitosti

hlajenja, prisotnost zdravju škodljivih mikroorganizmov pa dokazuje higiene in

zdravstvenega stanja ţivali in ljudi, ki delajo v primarni proizvodnji in predelavi mleka

(Rogelj 2009).

Fizikalna kakovost in senzorična kakovost sta v okviru tehnološke kakovosti

najpomembnejši. Fizikalno kakovost določajo gostota, kislinska stopnja in vrednost pH

mleka, senzorično pa okus, vonj in konsistenca mlečnih proizvodov (Rogelj 2009).

Prehranska kakovost mleka je z vidika potrošnika zelo pomembna. Ta ni odvisna samo od

prej naštetih kakovosti, ampak tudi od medsebojnega razmerja kemijskih sestavin mleka,

fizikalnih lastnosti in mikro strukture. Prav slednje lastnosti so pomembne, ko govorimo o

prehranski kakovosti mleka, saj v veliki meri vplivajo na naravno prisotne funkcionalne

komponente mleka pa tudi na tiste funkcionalne snovi, ki nastanejo med tehnološkimi

procesi ali med prebavo (Rogelj 2009).


2.2 Dejavniki, ki vplivajo na kakovost mleka

2.2.1 Prehrana

S prehrano ţivali pomembno vplivamo na količino, sestavo in kakovost mleka. Pri niţji

zmrziščni točki imamo večjo vsebnost laktoze, beljakovin, nekaterih mineralov in

organskih kislin. Omenjene sestavine predstavljajo preteţni del suhe snovi brez maščob v

mleku (Babnik in Verbič 2010).

Prehranske potrebe po mineralih in vitaminih se pri molznicah spreminjajo s stadijem

laktacije in brejostjo. Njihov vpliv na kakovost mleka je posreden preko zagotavljanja

ustrezne zdravstvene in prehranske oskrbe ţivali. Potrebe po kalciju so največje v začetku

laktacije, zaradi močnega izločanja v mleko. Na splošno velja, da imajo ţivali, krmljene z

velikimi količinami stročnic, manjše potrebe po dodatnem kalciju kot tiste, ki so krmljene

z običajno voluminozno krmo. Prehranske potrebe po fosforju so enake kot pri kalciju.

Prav tako kot kalcij se tudi fosfor na začetku laktacije sprošča iz kosti in se nadomesti v

kasnejšem obdobju laktacije. Poleg naštetih mineralov se v krmni obrok dodajajo tudi

natrij, kalij, klorid, magnezij in ţveplo v obliki soli (Herdt 2014).

Vitamin A se tvori iz β-karotena, ki ga je največ v sveţi voluminozni krmi. Njegova

koncentracija v krmi ni stabilna in se s staranjem zmanjšuje. Večina karotena v mleku je v

maščobnih kapljicah in ker odbija rumeno svetlobo, je smetana rumene barve.

Vitamin D je potreben za absorpcijo in presnovo kalcija in fosforja. Tvori se s pomočjo

sončne svetlobe.

Največja vsebnost vitamina E je v sveţi voluminozni krmi. Ţivali, ki se pasejo, imajo

manjše potrebe po dodajanju sintetičnega vitamina E kot pa ţivali, ki ne dobivajo sveţe

krme (Herdt 2014).


Če krmimo ţivali s krmo, ki vsebuje strukturne ogljikove hidrate (celuloza) in krmo z

veliko sladkorja (npr. krmna pesa), lahko pričakujemo večjo vsebnost maščob v mleku.

Nasprotno vsebuje mleko pri krmljenju z veliko močne krme manj mlečnih maščob

(Babnik in sod. 2004).

Velik vpliv prehrane na vsebnost beljakovin v mleku je povezan z značilnostmi prebave

beljakovin pri preţvekovalcih. Nezadostna oskrba krav z aminokislinami povzroča pri

kravah v odvisnosti od ravni pomanjkanja manjšo mlečnost, motnje v plodnosti in

zdravstvene motnje (Orešnik in Lavrenčič 2013).

Razmerje med maščobami in beljakovinami (razmerje M/B) je odraz oskrbe krav z

energijo in beljakovinami in je eden od najprimernejših kazalnikov za odkrivanje napak pri

krmljenju krav molznic. Priporočeno razmerje M/B po telitvi je med 1,1 in 1,5, kar je

odvisno tudi od pasme ţivali (Verbič in Ţabjek 2007).

Na vsebnost laktoze v mleku neposredno in posredno vplivajo številni procesi v prebavi in

presnovi v organizmu krav. V vimenu nastaja laktoza iz glukoze, ki jo morajo

preţvekovalci skoraj v celoti sintetizirati sami (Orešnik in Lavrenčič 2013). Iz prebavil se

pri preţvekovalcih absorbira malo glukoze.

V krmi so lahko prisotni tudi različni mikotoksini, ki lahko vplivajo na kakovost mleka.

Aflatoksini se lahko pojavijo v številnih pomembnih surovinah. Maksimalna količina

aflatoksinov v mleku, ki je dovoljena v EU, je 50 mg/kg mleka (Prandin in sod. 2007). Pri

govedu je deoksinivalenol (DON) nevaren, če krma vsebuje več kot 300 ppm DON

(Sultana in Hanif 2009).

2.2.2 Stadij laktacije

Stadij laktacije je vezan na višino mlečnosti in ostala fiziološka dogajanja v telesu krav.

Skladno s stadijem laktacije se spreminjajo potrebe po energiji in ostalih hranilih, vse

skupaj pa je odvisno tudi od intenzivnosti reje. V rejah, kjer so krave glede na potrebe v


začetku laktacije pomanjkljivo oskrbljene z energijo, lahko v začetku laktacije pričakujemo

višjo zmrziščno točko kot ob koncu (Babnik in Verbič 2010). Število somatskih celic je na

začetku laktacije običajno povečano, vendar pa v zelo kratkem času pade na normalne

vrednosti. V zdravi mlečni ţlezi je njihovo število nizko, proti koncu laktacije pa se poveča

(Sitkowska 2008).

Visoka vsebnost maščobe v mleku na začetku laktacije je lahko posledica črpanja telesnih

rezerv pri kravah z visoko prirejo mleka in prenizko oskrbo z energijo. Proti koncu

laktacije se vsebnost maščobe običajno poveča, kar pa ne pomeni tveganja za presnovne

motnje (Babnik in sod. 2004). Stadij laktacije in energetska bilanca znatno prispevata k

variabilnosti v sestavi mleka. Vsebnost mlečnih maščob se prve tri mesece po telitvi

povečuje, nato upade in se proti koncu laktacije začne povečevati (Stoop in sod. 2009). Po

podatkih kontrolne sluţbe ugotavljamo, da je v Sloveniji najbolj kritičen 2. mesec po

telitvi, ko se vsebnost beljakovin v mleku zmanjša. Njihova vsebnost se ponovno zveča

proti koncu laktacije, ob zmanjšanju vsebnosti maščob v mleku pa se kaţe na preobilno

oskrbljenost krav z energijo v tem obdobju (Babnik in sod. 2004).

2.2.3 Pasma

Za mlečne pasme je značilna nekoliko višja zmrziščna točka kot za kombinirane pasme.

Do razlik prihaja predvsem zaradi tega, ker je molznice z veliko mlečnostjo teţje oskrbeti z

energijo in beljakovinami kot krave z manjšo mlečnostjo (Babnik in Verbič 2010). V

raziskavi, ki so jo leta 2010 opravili Caccamo in sodelavci, je bilo potrjeno, da ima črno

bela pasma večjo produktivnost mleka od ostalih pasem. Tako so prišli do zaključka, da

sama pasma predstavlja večji vpliv, kot ga je mogoče razloţiti z genetiko posamezne

ţivali. Rezultati, ki so jih dobili Gustavsson in sod. (2014) pa kaţejo, da pasma vpliva na

koncentracijo posameznih beljakovin.


2.2.4 Dodana voda v mleku

Na zmrziščno točko mleka poleg pasme, mlečnosti, letnega časa, prehrane in

zdravstvenega stanja krav vpliva tudi voda, ki zaide v mleko v fazi pridobivanja in

skladiščenja. Pomembno je razlikovati med zgoraj omenjenimi vplivi in dejanskim

dodatkom tuje vode pri določanju cilja kakovosti mleka za plačilo in nadzor nad

kakovostjo mleka v prehranski verigi (Hanuš 2010). Dodatna količina vode lahko v mleko

zaide tudi zaradi nezadostnega sušenja mlekovoda po čiščenju ali iz hladilnega bazena.

Zato je potrebna velika skrb za temeljito odstranitev vode pred molţo iz mlekovoda

(Demott in sod. 1967).

Ob manjši vsebnosti suhe snovi brez maščob v mleku je lahko v mleku tudi manj laktoze.

Laktoza skupaj z rudninskimi snovmi v mleku vpliva na zmrziščno točko. Čeprav so v

preteklosti merili in tudi še danes merijo v vzorcih mleka zmrziščno točko za ugotavljanje

dolivanja vode v mleko po molţi, danes vemo, da se zmrziščna točka poveča tudi zaradi

manjšega deleţa laktoze in pepela v mleku, kar je lahko posledica napak v krmljenju krav

ali bolezni vimena (Orešnik in Lavrenčič 2013).

2.2.5 Higiena, molţa in skladiščenje mleka do prevzema

Prostori za molţo in skladiščenje mleka do oddaje v mlekarno morajo biti razporejeni in

zgrajeni tako, da se prepreči vsako tveganje za kontaminacijo mleka. Biti morajo enostavni

za čiščenje in razkuţevanje. Če mleko ni prevzeto v roku dveh ur po molţi, ga je treba

ohladiti na temperaturo 8 °C ali manj ob dnevnem prevzemu, ali na 6 °C, če prevzem ni

vsakodneven. Med prevozom mleka v obrat za obdelavo oziroma predelavo temperatura

ohlajenega mleka ne sme presegati 10 °C, razen če je bilo mleko prevzeto v roku dveh ur

po molţi. Iz tehnoloških razlogov v zvezi s proizvodnjo določenih mlečnih izdelkov lahko

uradni veterinar odobri odstopanja od temperatur, pod pogojem, da končni izdelek ustreza

standardom. Oprema in pribor ali njihove površine, ki prihajajo v stik z mlekom (orodja,

posode, cisterne, namenjene molţi, zbiranju ali prevozu), morajo biti izdelani iz gladkega

materiala, ki se zlahka čisti in razkuţuje, je odporen proti koroziji in ne prenaša snovi v


mleko, ki lahko ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo sestavi mleka ali škodljivo vplivajo na

njegove lastnosti. Po uporabi je treba očistiti in razkuţiti opremo, ki se uporablja za molţo,

molzni stroj in posode, ki prihajajo v stik z mlekom (Pravilnik o veterinarskih pogojih za

proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in mlečnih

izdelkov 2004).

V mleku se lahko pojavijo tudi druge zaviralne snovi, med katere sodijo čistila in razkuţila

ter kemična zaščitna sredstva. Ostanki teh se nahajajo na površinah in v ocevju, in sicer

zaradi nezadostnega izpiranja po čiščenju. V večjih količinah delujejo zaviralno na

tehnološko koristne mikroorganizme, obenem pa je njihova prisotnost v izdelkih

nedovoljena in nesprejemljiva za kupca. Kemična zaščitna sredstva pridejo v mleko iz

okolja ali preko prebavil. Nekatere zaviralne snovi so v mleku prisotne ţe takoj ob molţi,

njihova naloga je zaščita mleka v času od molţe do ohladitve. Delujejo 2−3 ure po molţi, v

tem času mora biti mleko ohlajeno na temperaturo 4 °C, saj pod vplivom kisika in

temperature te snovi razpadejo. Take snovi v mleku so: imunoglobulini, lizozim,

laktoferini, laktoperoksidaze (Bajt 2011b).

2.2.6 Zdravstveno stanje ţivali

Zdravstveno stanje ţivali ima poleg prehrane največji vpliv na tehnološko kakovost. Pri

tem so problematična razna vnetna stanja vimenske ţleze in presnovne bolezni, ki so

pogosto posledica neustreznega krmljenja ţivali.

Mastitis je najpogostejša in najdraţja bolezen pri kravah, ki povzroča največje gospodarske

izgube. Z ozirom na prepoznavnost oziroma klinično sliko delimo mastitise na klinične in

subklinične oblike (Nobrega in Langoni 2011). Zgodnje odkrivanje in zdravljenje

mastitisov je zelo pomembno zaradi neposredne in posredne škode. Od vseh indikatorjev

odkrivanja te bolezni je spremljanje števila somatskih celic v mleku najprimernejša in

poceni metoda (Jeretina in sod. 2007). Povečano število somatskih celic v mleku negativno

vpliva na kakovost surovega mleka. Ta se kaţe v senzoričnih napakah mleka (ţarkost in

grenkoba) in krajši obstojnosti (Ma in sod. 2000). Ker so somatske celice povezane z


vnetnimi procesi v vimenu, je zaradi tega prizadet predvsem ţlezni del vimena. V teţjih

oblikah mastitisov pride do povečane prepustnosti stikov med epitelnimi celicami, tako da

se v mleku lahko pojavi kri, poveča se koncentracija ionov (Na+ in Cl

-), zaradi prizadetosti

pa se spremeni razmerje in količina proizvedenih hranilnih snovi v mleku. Patogeni

mikrobi in njihovi toksini se lahko prenesejo neposredno iz mleka okuţenih ţivali na

človeka. Če je v mleku prekomerno število patogenih bakterij, je neprimerno za prehrano

ljudi (Sharma in sod. 2011). Zaradi te potencialne nevarnosti se priporoča toplotna

obdelava surovega mleka.

2.3 Predpisi glede kakovosti mleka za prehrano in predelavo

Mleko, ki ga oddajamo v mlekarno, ne sme vsebovati ostankov zdravil, nevarnih oziroma

zaviralnih snovi. Glede števila mikroorganizmov v mleku se jemljejo vzorci vsaj enkrat

mesečno, za določanje zmrziščne točke pa se vzorci jemljejo po potrebi. Za določanje

ostalih sestavin mleka se mleko vzorči vsaj dvakrat mesečno (Uredba o načinu oblikovanja

odkupne cene kravjega mleka 1999).

2.4 Naravni pogoji za kmetovanje

Območja z omejenimi moţnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) se delijo na hribovska in

gorska območja, druga območja in območja s posebnimi omejitvami (Kranjec 2014).

2.4.1 Hribovska in gorska območja

V skladu z Evropsko zakonodajo so hribovska in gorska območja (MKGP 2007) tista

območja, za katere je značilna:

precejšnja omejenost moţnosti uporabe zemljišč,

uporaba draţje specialne mehanizacije,

skrajšana vegetacijska doba zaradi višje nadmorske višine.


Osnovni kriteriji za opredelitev so (Cunder 2010):

povprečna nadmorska višina najmanj 700 m ali

povprečni nagib najmanj 20 % ali

povprečna nadmorska višina najmanj 500 m in povprečni nagib najmanj 15 %.

Obstajajo pa tudi dodatni kriteriji za opredelitev, kot so:

manjša homogena območja, ki ne izpolnjujejo kriterijev za gorsko hribovito območje

(HGO), so pa obkroţena z njimi,

posamezne katastrske občine, ki se dotikajo HGO, vendar samo delno izpolnjujejo

kriterije.

2.4.2 Območja s posebnimi omejitvami

Območja s posebnimi omejitvami so geografsko enotna območja, kjer je potrebno

nadaljevati s kmetijsko pridelavo zaradi ohranjanja okolja, vzdrţevanja podeţelja in

varstva turističnega potenciala (Cunder 2010).

2.4.3 Druga območja z omejenimi dejavniki

Druga območja z omejenimi dejavniki v Sloveniji predstavljajo območja, ki jim grozi

opuščanje rabe zemljišč in kjer je za ohranjanje podeţelja nadaljevanje kmetijskih

dejavnosti nujno. Ta območja so homogena glede naravnih proizvodnih pogojev v

povezavi s slabšimi demografskimi kazalci v primerjavi z drţavnim povprečjem. Ta

območja so predvsem kmetijska, vendar slaba produktivnost tal preprečuje intenzivno

proizvodnjo ali izboljšanje brez prekomernih vlaganj (MKGP 2007).


3 MATERIAL IN METODE

3.1 Izbor kmetij

V obdelavo podatkov smo vključili 18 kmetij z več kot 10 molznicami/kmetijo iz občin

Dravograd, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, ki oddajajo mleko v mlekarno Celeia.

Dodaten kriterij pri pripravi vzorca je bil še enakomernost porazdelitve po občinah ter

območjih glede na moţnost kmetovanja in da so bile kmetije v kontroli prireje mleka.

Glede na območja smo kmetije razdelili v tri skupine, in sicer na gorsko višinske (GV, n =

7), gričevnato hribovske (GH, n = 6) ter skupino kmetij v niţini (NI, n =5 ), ki so izven

OMD območja.

3.2 Anketa

Na izbranih kmetijah smo spomladi 2013 izvedli anketo o načinu reje in razmnoţevanja

ţivali, usmeritvi in intenzivnosti kmetovanja, pridelavi krme, načinu krmljenja, sestavi

krmnega obroka, problemih pri kmetovanju ter načrtih za prihodnost. Anketni obrazec

(Priloga 1) je bil izdelan na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

3.3 Analize mleka

3.3.1 AT kontrola

Za preučevane kmetije smo iz Centralne podatkovne zbirke govedo (Kmetijski inštitut

Slovenije) pridobili podatke redne mlečne kontrole za obdobje od avgusta 2012 do marca

2013. Kontrola se izvaja po AT4 metodi enkrat mesečno pri vseh ţivalih v čredi, in sicer

izmenično zjutraj in zvečer. Ob kontroli se izmeri količina namolzenega mleka pri

posamezni kravi in odvzame vzorec za analizo sestave mleka, ki jo izvede pooblaščeni


laboratorij. Pri vsaki kontroli je potrebno navesti tudi podatke o času molţe in čas zadnje

molţe pred kontrolo (Perpar in sod. 2010). Dodatno smo za iste ţivali pridobili še podatke

o količini mleka ter vsebnosti maščob in beljakovin v standardni laktaciji.

3.3.2 Bazenski vzorci mlekarne Celeia

Iz mlekarne Celeia smo pridobili podatke o analizah bazenskih vzorcev (za obdobje od

avgusta 2012 do marca 2013; 2−3 vzorce na kmetijo mesečno) o sestavi mleka (vsebnost

suhe snovi, maščobe, beljakovin, laktoze in sečnine), skupnem številu mikroorganizmov in

somatskih celic ter podatek o krioskopski točki (http://www.laboratorij-

celeia.si/ponudba_storitev 2014).

3.4 Statistična analiza

Podatke smo obdelali s programom za statistične obdelave SAS (SAS 2002) na

Kmetijskem inštitutu Slovenije. Z analizo variance (procedura GLM) smo naredili

primerjavo med različnimi območji za izbrane lastnosti sestave in kakovosti mleka

(vsebnost mlečne maščobe, beljakovin, suhe snovi, laktoze in sečnine, skupno število

mikroorganizmov, število somatskih celic, kriopskopska točka). Statistično analizo smo

naredili ločeno za podatke rednih AT mlečnih kontrol, podatke standardnih laktacij in

rezultate bazenskih vzorcev mlekarne Celeia. Za analizo podatkov iz mlečne kontrole smo

uporabili povprečja vseh krav v dani kontroli, v primeru bazenskih vzorcev pa smo

obravnavali povprečja za kontrole v tekočem mesecu.

V vseh treh primerih (torej za podatke iz mlečne kontrole, standardnih laktacij in bazenskih

vzorcev) smo uporabili enak statistični model, kot fiksna vpliva pa vključili tip območja ter

kmetijo, vgnezdeno znotraj tipa območja.

http://www.laboratorij-celeia.si/ponudba_storitev

http://www.laboratorij-celeia.si/ponudba_storitev


Uporabljen statistični model:

Yijkl = + Ti + Kj(Ti) + eijk ,

kjer je:

Yijkl – preučevana lastnost,

– povprečje,

Ti – fiksni vpliv tipa območja (i = niţinski, gričevnato hribovski, gorsko višinski),

Kj(Ti) – fiksni vpliv kmetije, vgnezden znotraj tipa območja,

eijk – naključna napaka ostanka.

Srednje vrednosti za posamezna območja oziroma razlike med njimi smo izračunali po

metodi najmanjših kvadratov, njihovo statistično značilnost (P) pa ocenili s Tukeyjevim

testom.


4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Rezultati ankete

4.1.1 Osnovni podatki izbranih kmetij

Glede na velikost kmetij (Preglednica 2) so največje kmetije v NI območju, in sicer z 28,3

kravami/čredo. Kljub temu da statistično GV območje kaţe večje povprečje, gre tu za

majhne kmetije, z izjemo ene s 140 kravami, ki je opredeljena kot gorska kmetija. V GV

območju so po večini prevladovale samotne kmetije (86 %). V GH območju je bila

polovica kmetij lociranih na samem, polovica pa v vaseh. Nasprotno temu je bila v NI

območju večina kmetij locirana na vasi s preteţno kmečkim prebivalstvom (83 %), ena

kmetija pa v urbanem okolju s preteţno nekmečkim prebivalstvom.

Preglednica 2: Število in velikost kmetij po območjih s koeficientom variabilnosti

povprečnega števila krav po kmetijah

Območje Število

kmetij

Število krav po kmetijah

skupaj od do povprečje KV %

GV 7 267 12 140 29,6 76,0

GH 6 128 16 35 25,5 25,5

NI 5 113 20 28 28,3 24,0

Skupaj 18 508

GV − gorsko višinsko, GH − gričevnato hribovsko, NI − niţinsko, KV % − koeficient variabilnosti

V vseh treh območjih polovica kmetij moška teleta pita na večjo maso. Nobena izmed

kmetij v vzorcu nima certificiranega ekološkega kmetovanja. Na večini gospodarstev

kmetujejo srednje intenzivno, le štirje izmed anketiranih kmetov (po eden iz NI in GV

območja ter dva iz GH območja) pa intenzivno. Večina kmetij (14, 77,7 %) v prihodnje ne

načrtuje spremembe staleţa ţivali, razen dveh, ki ţelita staleţ povečati in dveh kmetij, kjer

načrtujejo zmanjšanje.


Pasemska struktura krav je bila v obravnavanih območjih pribliţno enaka (Preglednica 3).

Največji deleţ je predstavljala črno bela pasma (53,1−67,3 %), sledi lisasta (20,6−28,1 %)

in nato rjava (8,8−11,2 %).

Preglednica 3: Zastopanost števila (n) in deleţev krav (%) po pasmah znotraj območij

Območje Rjava pasma Lisasta pasma Črno bela pasma Kriţanci

n % n % n % n %

GV 30 11,2 55 20,6 169 63,3 13 4,9

GH 20 15,6 36 28,1 68 53,1 4 3,1

NI 10 8,8 26 23,0 76 67,3 1 0,9

GV − gorsko višinsko, GH − gričevnato hribovsko, NI − niţinsko

4.1.2 Načini reje ţivali

Večina kmetij ima vezano rejo ţivali (83 %), z izjemo dveh kmetij v GH in GV območju,

ki imata prosto rejo. V poletnem času rejci obstoječi način reje kombinirajo s pašo z

dnevnim vračanjem v hlev ali izpusti. Izjemi sta ena GV kmetija s prosto rejo in ena NI

kmetija z vezano rejo.

Za rejo mladih ţivali ima polovica kmetij (5 GV, 3 GH, 1 NI) urejeno prosto rejo,

preostale pa vezano rejo. Slednje v poletnem času vezano rejo zamenjajo ali dopolnjujejo z

izpusti, pašo in rejo na prostem. Po ena GH in NI kmetija pa imata v poletnem času vezano

rejo mladih ţivali.

4.1.3 Hlev in gnojni objekt

Molzni sistemi na kmetijah so stari od 5 do 30 let. Najpogostejši način molţe ne glede na

območje je mlekovod (n = 14, 78 %). V GH območju imata dve kmetiji urejeno molţo v


molzišču, in sicer ima ena urejen tandem, druga pa ribjo kost. V GV območju na eni

kmetiji molzejo v molzni vrč, ena kmetija pa ima robotsko molţo krav. Večina kmetij

molze z 2 do 3 molznimi enotami, z izjemo ene kmetije, kjer imajo molţo v tandem

molzišču in molzejo s 6 enotami. V največ primerih je molznik vedno isti (10 kmetij), na

preostalih pa se izmenjujeta dva (5 kmetij) ali trije molzniki (3 kmetije).

Na večini kmetij (90 %) ţivali krmijo ročno. Izjema sta po ena GV in GH kmetija, ki za

krmljenje uporabljata krmilni voz in krmilni avtomat.

V GV in GH območjih je ţivinski gnoj najpogosteje v obliki gnojevke v pokritih jamah

izven hleva in gnoj na gnojiščih. Kjer imajo ločeno zbiranje gnoja, imajo urejene tudi jame

za gnojnico. NI kmetje imajo skladiščenje gnojevke urejeno večinoma pod rešetkami v

hlevu ter gnoja na gnojiščih. Takšen način zbiranja in skladiščenje ţivinskih gnojil lahko z

vidika higienskih razmer predstavlja določene probleme, v kolikor se molţa odvija na

stojiščih.

4.1.4 Krmni obrok, konzerviranje krme ter krmni obrok

Voluminozno krmo rejci večinoma pripravijo sami. Izjema sta dve kmetiji iz GH območja,

ki voluminozno krmo dokupujeta. Krmni obrok je praktično na vseh kmetijah sestavljen iz

sena, travne silaţe in koruzne silaţe. Samo dve kmetiji iz GV in ena iz GH območja ne

krmijo koruzne silaţe. Sestava krmnega obroka v GV in GH ni skladna s pričakovanji, da

bi na teh kmetijah ne krmili koruzne silaţe.

Na vseh treh območjih krmo s travinja silirajo in sušijo. Najpogostejši način konzerviranja

je siliranje v bale in/ali koritaste silose. Na treh kmetijah silirajo še v stolpne silose.

Nekateri rejci so pri konzerviranju krme izpostavili pojavljanje plesnenja in gretje silaţe, ki

pa nista obseţna in se pojavljata občasno. Za sušenje voluminozne krme imajo tri kmetije

sušilne naprave (po ena iz vsakega območja), ostali pa krmo do konca posušijo na travniku.

Večji problem predvsem v GV pa tudi v GH območju predstavlja škoda, ki jo naredi

divjad.


Groba sestava letnega in zimskega krmnega obroka je razvidna iz Preglednice 4. Med

preučevanimi OMD območji ni opaznih velikih razlik. V letnem obroku paša predstavlja

od 50 % in več celodnevnega obroka. Na niţinskih kmetijah nekaj več rejcev letni obrok

dopolnjuje s koruzno silaţo, ki predstavlja 20−45 % obroka. Travna silaţa predstavlja do

50 % obroka. Večina kmetij v krmni obrok dodaja še s seno v deleţu med 5−20 %. Iz tega

lahko sklepamo, da imajo kmetje, ki smo jih zajeli v vzorec, dobro sestavljen krmni obrok

glede na potrebe ţivali, saj imajo zadostno količino strukturnih ogljikovih hidratov in

voluminozne v obroku, enako pa imajo tudi zadostno količino aminokislin v obroku (paša

in seno ter razni mineralno vitaminski dodatki).

Zimski obrok, ki je bil prisoten tudi v času našega opazovanja, je na večini kmetij

kombinacija travne in koruzne silaţe ter sena. Koruzna silaţa je prisotna na vseh kmetijah,

z izjemo dveh GV in ene GH. Travna in koruzna silaţa sta v obroku v deleţu med 40 in 60

%, seno pa v deleţu med 10 in 25 %. Seno je nekoliko bolj zastopano (v deleţu 40−50 %)

na nekaterih kmetijah GV in GH območja.

Preglednica 4: Struktura krmnega obroka glede na območje

Letni obrok

Število kmetij (deleţ v obroku)

Zimski obrok

Število kmetij (deleţ v obroku)

Območje Travna

silaţa

Koruzna

silaţa Seno

Zelena

krma Paša

Travna

silaţa

Koruzna

silaţa Seno

GV

n = 7

6

(25-40 %)

3

(25-60 %)

6

(5-40 %)

0

(0 %)

6

(30-80 %)

6

(25-60 %)

5

(25-60 %)

7

(5-50 %)

GH

n = 6

3

(10-50 %)

3

(40-45 %)

5

(5-50 %)

1

(10 %)

5

(40-80 %)

6

(25-50 %)

5

(25-60 %)

6

(5-50 %)

NI

n = 5

4

(5-30 %)

4

(20-45 %)

4

(5-10 %)

1

(60 %)

4

(30-70 %)

5

(40-45 %)

5

(40-50 %)

5

(10-20 %)

GV − gorsko višinsko, GH − gričevnato hribovito, NI − niţinsko


4.1.5 Problemi pri kmetovanju in predlogi rejcev

Kmetje v večini primerov ne navajajo večjih teţav pri reji oziroma kmetovanju. Med

zdravstvenimi teţavami so najpogostejše ketoze ter mastitisi, med plodnostnimi motnjami

pa pregonitve in tihe pojatve. Največ zdravstvenih teţav se nahaja v GH območju, medtem

ko jih je najmanj v NI območju. Plodnostne motnje so pogost problem GV območja in

manjši v GH območju.

Večina rejcev nima posebnih predlogov za izboljšanje situacije. Nekateri rejci so omenjali

predvsem boljše moţnosti glede osemenjevanja: večjo izbiro bikov za osemenjevanje in

naravni pripust, moţnost izbire osemenjevalca, večjo dostopnost osemenjevalcev (tudi

popoldan) ter moţnost izbire bolj kakovostnih bikov.

4.2 Analiza mleka

4.2.1 AT analiza mleka

Primerjava količine in kakovosti mleka po preučevanih območjih (NI, GV, GH) je

predstavljena na Sliki 1. Po podatkih AT kontrole imajo največjo mlečnost krave v NI

območju (21 kg/molzni dan (MD)). Sledi GV območje z 18 kg/MD, najmanj mleka pa

imajo krave v GH območju, in sicer 16 kg/MD.

Povprečna vsebnost maščob v mleku na kmetijah GV in GH območja je 3,91 %, medtem

ko je ta v NI območju nekoliko višja in dosega 4,13 % mlečne maščobe.

V vsebnosti beljakovin med območji so značilne razlike med GH (3,48 %) in GV (3,36 %)

območjem. Največje vsebnosti beljakovin je imelo mleko z NI območja (3,53 %). Glede na

to, da pri vsebnostih maščob beleţimo značilno odstopanje v NI od ostalih dveh območjih

in ob dejstvu, da je razmerje M/B v optimalnem območju, lahko sklepamo, da so krave v

NI območju prehransko bolje oskrbljene kot v preostalih dveh območjih. Razmerje M/B


kaţe na to, da je strukturnost obrokov in energetsko-beljakovinska sestava v vseh treh

območjih primerna. Vrednosti za razmerje MB vzorcev padejo v optimalno območje, ki je

med 1,1 in 1,5. V GH območju je razmerje višje kot v NI območju. Ozko razmerje M/B

(1,12) imajo krave v GV območju in to spet na račun največje kmetije, ki ima intenziven

način kmetovanja. Ozko razmerje M/B je običajno posledica velikega deleţa močne krme

v obroku, lahko pa kaţe tudi na neuravnoteţen obrok.

Vsebnost laktoze v mleku je bila najvišja v NI (4,52 %) in GV (4,48 %) območju. Najmanj

laktoze v mleku pa je vsebovalo mleko krav iz GH (4,41 %) območja kmetij.

V vsebnosti sečnine v mleku med območji ni značilnih razlik. Te so 18,6 mg/ml mleka v

NI območju, 19,4 mg/ml v GV območju in 19,6 mg/ml v GH območju. Oskrba krav z

razgradljivimi beljakovinami je v optimalnem območju, ki je med 15 in 30 mg/ml mleka.

Pri tem je potrebno upoštevati, da je bila analiza podatkov narejena za obdobje, ki v

prehranskem smislu ni problematično zaradi zimskega obroka.

Po številu somatskih celic med območji nismo ugotovili značilnih razlik. S povprečjem

133.000 somatskih celic vse kmetije dosegajo zelo dobro kakovost mleka in tudi v

primerjavi s slovenskim povprečjem. Glede na predpisano število somatskih celic v mleku

v odkupu (400 000 v ml), za katerega še niso predvideni odbitki cene, je razvidno, da

mleko krav molznic v vseh treh območjih ustreza tem kakovostnim pogojem.


GH − gričevnato hribovito, GV − gorsko višinsko, NI − niţinsko

Slika 1: Količina in kakovost mleka pri AT kontroli glede na območje (povprečje ±

standardna napaka)

15

16

17

18

19

20

21

22

GV GH NI

Ko

liči

na

mle

ka,

kg

Območje

p<0,0001 c

a

b

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

GV GH NI

Vse

bn

ost

maš

čob

, %

Območje

p=0,0037

a ab

3,2

3,4

3,6

3,8

GV GH NI

Vse

bn

ost

bel

jak

ov

in, %

Območje

p<0,0001

bb

a

4,2

4,3

4,4

4,5

4,6

4,7

GV GH NI

Vse

bn

ost

lak

toze

, %

Območje

p<0,0001

c

ab

1,0

1,1

1,2

1,3

GV GH NI

Raz

mer

je M

/B

Območje

p=0,0019

a

bb

13

15

17

19

21

23

25

GV GH NI

Vse

bn

ost

seč

nin

e,m

g

Območje

p=0,9234

11,0

11,4

11,8

12,2

GV GH NI

ŠS

C(l

n)

Območje

p=0,0588


Ker je analiza podatkov iz AT kontrole vključevala samo del leta (zimsko obdobje), smo v

primerjavo območij vključili še podatke standardnih laktacij krav v poskusu (Slika 2).

Dobljeni rezultati so bili podobni predhodni analizi. Pri obeh analizah smo ugotovili, da

imajo največjo mlečnost v standardni laktaciji krave v NI območju (6667 kg), najmanjšo

pa v GH območju (5244 kg). Vsebnost maščob je bila v standardni laktaciji manjša kot v

opazovanem obdobju v vseh treh območjih. Razlika v vsebnosti maščobe je bila največja v

NI območju (3,93 %), med ostalima pa ta ni bila značilna. Pri beljakovinah v standardnih

laktacijah in opazovanem obdobju med območji ne prihaja do veliki sprememb. Pri obeh

analizah ima NI območje največjo vsebnost beljakovin.


Slika 2: Količina mleka ter vsebnost maščob in beljakovin v standardni laktaciji glede na

preučevano območje (povprečje ± standardna napaka)

4.2.2 Bazenski vzorci

Iz rezultatov analiz bazenskih vzorcev (Slika 3) je razvidno, da je vsebnost beljakovin

najniţja v GH območju (3,2 %), kar je niţje kot po predpisih (3,4 %). Pri ostalih dveh

območjih pa je vsebnost beljakovin 3,3 %.

Razmerje M/B je najniţje v GV območju (1,2), v ostalih dveh območjih pa je 1,3.

4500

5500

6500

7500

GV GH NI

Ko

liči

na

mle

ka,

kg

Območje

p<0,0001

c

a

b

3,5

3,6

3,7

3,8

3,9

4,0

GV GH NI

Vse

bn

ost

maš

čob

, %

Območje

p<0,0001 b

aa

3,0

3,1

3,2

3,3

3,4

3,5

GV GH NI

Vse

bn

ost

bel

jak

ov

in, %

Območje

p<0,0001

b

a

b


Največja vsebnost maščobe v mleku je bila v NI območju (4,24 %), na drugih dveh

območjih pa je bila niţja. Ugotavljamo, da je sestava krmnega obroka z vsebnostjo vlaknin

in energije zadostna v vseh treh območjih, vendar je ta v NI na višjem nivoju.

Vsebnost laktoze v mleku je najniţja v GV (4,50 %) in GH območju, ki je 4,46 %, medtem

ko je v NI območju 4,59 %.

Vsebnost sečnine v mleku je bila najniţja v NI območju (15,10 mg/ml), sledi GV (21,19

mg/ml) in nato GH območje (21,68 mg/ml). Vsebnost sečnine je v NI območju v

primerjavi s podatki AT kontrole bistveno niţja in glede na podatke je mogoče sklepati, da

so krave slabše preskrbljene z razgradljivimi beljakovinami.

Največ suhe snovi brez maščob vsebuje mleko v NI (8,73 %), sledi mu GV območje (8,63

%). Najmanj suhe snovi v mleku pa imajo kmetije v GH območju (8,46 %).

Povprečna zmrziščna točka bazenskih vzorcev mleka je bila med −0,49 in −0,51 °C. Iz

tega lahko zaključimo, da imajo vse kmetije primerno skladiščenje mleka do oddaje v

mlekarno in da niso imeli teţav, povezanih z dvigom zmrziščne točke.

Največ somatskih celic je bilo v mleku krav GH območja (220 000 v ml). Sledi mleko krav

iz GV območja (213 000 v ml), najmanj somatskih celic je bilo v mleku krav NI območja

(176 000 v ml). Glede na predpisane vsebnosti somatskih celic v mleku, kjer se mleko pod

400 000 somatskih celic/ml plačuje brez odbitkov, je razvidno, da mleko krav molznic v

vseh treh območjih zadostuje tem pogojem.

Največje povprečno število mikroorganizmov v mleku je bilo v GV območju (15 214

mikroorganizmov/ml). Sledi mu mleko krav v GH območju. Najmanj mikroorganizmov pa

vsebuje mleko krav v NI območju, in sicer 8 777 mikroorganizmov/ml. Glede na

normative za plačilo mleka v mlekarni Celeia sodi mleko vseh krav molznic v vseh treh

območjih v razred E+, meja za ta razred pa je 50 000 mikroorganizmov/ml.



Slika 3: Kakovost mleka bazenskih vzorcev mlekarne Celeia glede na preučevano območje

(povprečje ± standardna napaka)

4.2.3 AT vzorci in bazenski vzorci

Primerjava rezultatov analiz podatkov AT kontrole in podatkov bazenskih vzorcev v tem

obdobju pri večini lastnosti kaţe na določene razlike. V vsebnosti maščobe so bile razlike

(0,14 %) pri kmetijah v GV območju, kjer imajo vzorci, odzeti iz bazena večje vsebnosti

maščob kot vzorci, odvzeti pri AT kontrolah. Podobno je bilo pri NI območju (0,11 %),

medtem ko pri GH ni bilo razlik. Glede na vsebost beljakovin so ta odstopanja negativna,

8,0

8,2

8,4

8,6

8,8

9,0

GV GH NI

Vse

bn

ost

su

he

sno

vi,

%

Območje

p<0,0001

b

a

b

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

GV GH NI

Vse

bn

ost

maš

čob

, %

Območje

p<0,0001

aa

b

3,0

3,1

3,2

3,3

3,4

3,5

GV GH NI

Vse

bn

ost

bel

jak

ov

in, %

Območje

p<0,0001

b

a

b

1,1

1,2

1,3

1,4

GV GH NI

Raz

mer

je M

/B

Območje

p<0,0001

ab

c

3,0

3,1

3,2

3,3

3,4

3,5

GV GH NI

Vse

bn

ost

lak

toze

, %

Območje

p<0,0001

a

a

b

13

15

17

19

21

23

25

GV GH NI

Vse

bn

ost

seč

nin

e, %

Območje

p<0,0001

b b

a

8,5

9,0

9,5

10,0

10,5

GV GH NI

SS

MO

(L

n)

Območje

p<0,0001

a a

b

11,0

11,5

12,0

12,5

13,0

GV GH NI

ŠS

C (

Ln

)

Območje

p=0,0071

b ba

-0,53

-0,52

-0,51

-0,50

GV GH NI

KT

, °C

Območje

p=0,8797


kar pomeni, da so bile vrednosti AT kontrol večje kot povprečja bazenskih vzorcev. Te

razlike so bile −0.17 % v GV območju, −0,24% v NI območju in 0,00 % v GH območju.

Razlike v somatskih celicah so velike in v povprečju v GV niţje za 48 %, v GH za 39 % in

v NI za 24 %. Takšne razlike lahko obrazloţimo s tem, da rejci ob rednih kontrolah

identificirajo problematične krave, katerih mleka ne dajejo v bazen. Prav tako ob redni AT

kontroli kontrolorji kontrolirajo vse krave. Zaradi tega lahko utemeljujemo razlike tudi

med povprečnimi vrednostmi večine lastnosti, ki smo jih preučevali.

Z vidika preučevanja kakovosti mleka so bolj relevantni podatki analiz bazenskih vzorcev,

ki jih pobirajo mlekarne kot pa podatki AT kontrole. Vsekakor ti podatki sluţijo pregledu

kakovosti prirejenega mleka, ki ni enaka kakovosti oddanega mleka v mlekarno.


5 SKLEPI

Rezultati analiz niso pokazali bistvenih razlik med preučevanimi območji (NI, GV, GH) v

sestavi mleka in s tem posledično razlik v kakovosti mleka. V skupini kmetij GV območja

smo imeli kmetijo z intenzivno rejo molznic. Ta nam je v obdelavi povzročila pristranost

rezultatov. Kljub temu smo lahko pokazali, da je mleko molznic NI območja po vsebnostih

maščob in beljakovin najboljše.

Anketa kmetij je pokazala, da razvrstitev kmetij v območja ni nujno povezana z drugačnim

načinom kmetovanja in prehranske oskrbe krav.

Primerjava podatkov AT kontrole in podatkov analiz bazenskih vzorcev, ki jih pri rejcih

pobira mlekarna Celeia za potrebe obračuna, kaţe na velike razlike v vsebnostih somatskih

celic. Te so po našem mnenju posledica izločanja mleka krav, ki so imele ob kontroli

povečano število somatskih celic. Z vidika rejca so te informacije koristne, saj lahko na

njihovi osnovi prilagaja rejsko delo, nadzira zdravstveno stanje molznic in izloča manj

kakovostno mleko. Mlekarna na račun teh informacij dobi mleko večje kakovosti. Z vidika

primerjalne analize kakovosti mleka pa so rezultati vprašljivi, zato je potrebno ločiti med

kakovostjo oddanega mleka in kakovostjo prirejenega mleka.

V primerjavi med osnovnimi podatki za standardno laktacijo in podatki povprečne

laktacije smo ugotovili, da med obema analizama do razlike prihaja le pri vsebnosti

beljakovin in maščob ter količini mleka, ne pa med območji.


6 VIRI

1. Babnik D, Verbič J. 2010. Ali lahko z ustrezno prehrano krav molznic in z drugimi

ukrepi zniţamo previsoko zmrziščno točko mleka?

http://www.govedo.si/files/cpzgss/knjiznica/strokovne_publikacije/zmrziscna_tocka_

mleka.pdf (28. julij 2015).

2. Babnik D, Verbič J, Podgoršek P, Jeretina J, Perpar T, Logar B, Sadar M, Ivanovič

B. 2004. Priročnik za vodenje prehrane krav molznic ob pomoči rezultatov mlečne

kontrole. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije: 24-28.

3. Babnik D, Jenko J, Perpar T, Verbič J, Ovsenk M. 2010. Dejavniki, ki vplivajo na

zmrziščno točko kravjega mleka. Zbornik predavanj − 19. mednarodno znanstveno

posvetovanje o prehrani domačih ţivali. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,

Kmetijsko gozdarski zavod: str. 237-249.

4. Bajt N. 2011a. Izdelava jogurta, skute in sira. Kmečki glas, Ljubljana, strani: 9−21;

28-47.

5. Bajt N. 2011b. Tehnologija mleka. Narodna in univerzitetna knjiţnica Ljubljana: 11-

31.

6. Bylund G. 1995. Dairy Processing Handbook. Tetra Pak Processing Systems AB,

Lund, Švedska: 13-36.

7. Caccamo M, Veerkamp RF, Ferguson JD, Petriglieri R, La Terra F, Licitra G. 2010.

Associations of breed and feeding management with milk production curves at herd

level using a random regression test-day model. J. Dairy Sci., 93: 4986-4995.

8. Cunder T. 2010. Kriteriji za opredelitev OMD v Sloveniji in njihove značilnosti,

izobraţevalni seminar.

https://www.govedo.si/files/janezj2/OMD_2010/Kriteriji_za_ opredelitev_OMD.pdf

(4. marec 2015)

9. Demott BJ, Hinton SA, Montgomery MJ. 1967. Influence of some management

practices and season upon freezing point of milk. J. Dairy Sci., 50, 2: 515-154.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Veerkamp%20RF%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20855033

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Ferguson%20JD%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20855033

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Petriglieri%20R%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20855033

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=La%20Terra%20F%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20855033

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Licitra%20G%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20855033


10. Draaiyer J, Dugdill B, Dennett A, Mounsey J. 2009. Milk Testing and payment

systems, Resource book a practical guide to assist milk producer groups, FAO: 22,

37.

11. Gustavsson F, Buitenhuis AJ, Johansson M, Bertelsen HP, Glantz M, Poulsen NA,

Lindmark Månsson H, Stålhammar H, Larsen LB, Bendixen C, Paulsson M, Andrén

A. 2014. Effects of breed and casein genetic variants on protein profile in milk from

Swedish Red, Danish Holstein, and Danish Jersey cows. J. Dairy Sci., 97: 3866-

3877.

12. Hanuš O, Frelich J, Tomáška M, Vyletělová M, Genčurová V, Kučera J, Třináctý J.

2010. The analysis of relationships between chemical composition, physical,

technological and health indicators and freezing point in raw cow milk. Czech J.

Anim. Sci., 55, 1: 11-29.

13. Herdt TH 2014. The Merck Veterinary Manual. Nutritional requirements of dairy

cattle. http://www.merckvetmanual.com/mvm/management_and_nutrition.html (28.

7. 2015)

14. Jeretina J, Babnik D, Verbič J. 2007. Spremljanje števila somatskih celic v mleku

preko spletnega portala govedo, Zbornik predavanj − 16. mednarodno znanstveno

posvetovanje o prehrani domačih ţivali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,

Kmetijsko gozdarski zavod: str. 137-149.

15. Klopčič M. 1995. Kontrola produktivnosti krav. Sodobno kmetijstvo, 28, 4: 178-181.

16. Klopčič M. 2001. Rezultati AP kontrole: samo za krave obdelane na BF Oddelku za

zootehniko. Govedorejski zvonci, 4, 1/2: 30-31.

17. Kranjec S. 2014. Ukrepi OMD. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

Ljubljana. http://www.nanosoft.si/pages/mko-rp/images/vsebine/PRP_2014-2020/4%

20OMD.pdf (8. januar 2015)

18. Ma Y, Ryan C, Barbano DM, Galton DM, Boor KJ. 2000. Effects of somatic cell

count on quality and shelf-life of pasteurized fluid milk. J. Dairy Sci., 2, 83: 264-274.

19. Marvin D, Oštir Š. 2002. Tehnologija mleka in mlečnih izdelkov, učbenik za

program srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraţevanja ţivilski tehnik.

Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije, 27-50.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Buitenhuis%20AJ%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Johansson%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Bertelsen%20HP%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Glantz%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Poulsen%20NA%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Lindmark%20M%C3%A5nsson%20H%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=St%C3%A5lhammar%20H%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Larsen%20LB%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Bendixen%20C%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Paulsson%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Andr%C3%A9n%20A%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Andr%C3%A9n%20A%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24704225


20. MKGP 2007. Program razvoja podeţelja Republike Slovenije za obdobje

2007−2013. Priloga 3: Opis območij z omejenimi moţnostmi za kmetijsko dejavnost.

15 str.

21. Nobrega DB, Langoni H. 2011. Breed and season influence on milk quality

parameters and in mastitis occurrence. Pesq. Vet. Bras., 31, 12: 2011.

22. Orešnik A, Lavrenčič A. 2013. Krave molznice prehrana, zdravstveno varstvo in

reprodukcija. Kmečki glas, Ljubljana, str. 19-20, 81-90.

23. Perpar T, Sadar M, Logar B, Podgoršek P, Jeretina J, Jenko J, Opara A. 2010.

Strokovna pravila in opis metod za izvajanje nekaterih rejskih programov pri govedu,

Kmetijski institut Slovenije, Ljubljana, str. 32-35.

24. Prandini A, Tansini G, Sigolo S, Filippi L, Laporta M, Piva G. 2009. On the

occurrence of aflatoxin M1 in milk and dairy products. Food Chem. Toxicol., 47, 5:

984-991.

25. Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka,

toplotno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov. Ur. l. RS št. 33/01 z dne 25. 3. 2004.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2004-01-1227 (7. maj 2015)

26. Pravilnik o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv. Ur. l. RS št.

21/1993 z dne 29. 4. 1993. https://www.uradni-list.si/1/content?id=66082 (7. maj

2015)

27. Rogelj I. 2009. Kakovost mleka z vidika tehnološke in prehranske vrednosti. V:

Zbornik predavanj − 18. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih

ţivali. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod, str. 71-

79.

28. Sharma N, Singh NK, Bshadwal MS. 2011. Relationship of somatic cell count and

mastitis: An overview. Asian-Aust. J. Anim. Sci., 24, 3: 429-438.

29. Sitkowska B. 2008. Effect of the cow age group and lactation stage on the count of

somatic cells in cow milk. Cent. Eur. J. Agric., 9, 1: 57-62.

30. Stoop WM, Bovenhuis H, Heck JML, Van Arendonk JAM. 2009. Effect of lactation

stage and energy status on milk fat composition of Holstein-Friesian cows. J. Dairy

Sci., 92: 1469-1478.


31. Sultana N, Hanif NQ. 2009. Mycotoxin contamination in cattle feed and feed

ingredients. Pak. Vet. J., 29, 4: 211-213.

32. Uredba o načinu oblikovanja odkupne cene kravjega mleka. Ur. l. RS št. 29/1999 z

dne 23. 4. 1999. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=1999-01-1446 (8. junij

2015)

33. Vahčič N, Hruškar M, Marković K, Banović M, Colić Barić I. 2010. Essential

minerals in milk and their daily intake through milk consumption. Mljekarstvo, 60, 2:

77-85.

34. Verbič J, Babnik D. 2010. Vsebnost sečnine v mleku kot kazalnik usklajenosti

obrokov za krave molznice. Kmečki glas, 67, 9: 9.

35. Verbič J, Ţabjek A. 2007. Povezava med razmerjem med maščobami in

beljakovinami v mleku v obdobju po telitvi in dobo med telitvama pri kravah

molznica. Zbornik predavanj − 16. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani

domačih ţivali, Zadravčevi-Erjavčevi. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska

zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod, str. 245-254.

36. White CH. 2002. Milking and handling of raw milk. Effects of storage and transport

on milk quality. V: Roginski H, Fuquay J, Fox W. (eds.). Encyclopedia of Dairy

Science. London, Academic Press: 2021-2028.

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B0122272358003424

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B0122272358003424

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Maji Prevolnik Povše in somentorju mag. Janezu Jeretini

za pomoč in nasvete pri pisanju naloge. Zahvala gre tudi prejšnji mentorici izr. prof. dr.

Marjeti Čandek-Potokarer tre predsedniku komisije red. prof. dr. Branku Krambergerju.

Zahvalila bi se tudi svoji druţini in prijateljem ter vsem 18 kmetijam, ki so sodelovale pri

raziskavi, ter Mlekarni Celeia za podatke o analizah bazenskih vzorcev. Zahvala gre tudi

lektorici Tini Lorenčič.

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

PRIMERJALNA ANALIZA KAKOVOSTI MLEKA NA - core.ac.uk · Gologranc S. Primerjalna analiza kakovosti...

Documents

Transcript of PRIMERJALNA ANALIZA KAKOVOSTI MLEKA NA - core.ac.uk · Gologranc S. Primerjalna analiza kakovosti...