Delovne obveznosti učiteljev

Primerjalni pregled (PP)

Avtorica: mag. Mojca Pristavec Đogić

2

Št. naročila: 50/2019 Datum in kraj: Ljubljana, 3. 2. 2020 Kontakt: Raziskovalno-dokumentacijski sektor: mag. Tatjana Krašovec, vodja, tatjana.krasovec@dz-rs.si Raziskovalni oddelek: mag. Igor Zobavnik, vodja, igor.zobavnik@dz-rs.si

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora!

3

1 Uvod Za kvaliteto izobraževalnega sistema je eden bistvenih dejavnikov učiteljski kader, zato je pomembno, da se je ta sposoben spoprijemati z vedno novimi izzivi, ki jih nalaga poklic, ki v zadnjem času doživlja korenite spremembe. Ne gre namreč več zgolj za prenos znanja. Vedno večji poudarek je na interaktivnem učnem procesu – na nudenju podpore učencem, soustvarjanju znanja z njimi in spodbujanju razvoja ključnih kompetenc posameznika. Od učiteljev se pričakuje, da bodo uporabljali informacijske in komunikacijske tehnologije, delali v skupinah, poučevali otroke iz različnih socialno-ekonomskih in kulturnih okolij, sodelovali z družinami, otrokom s posebnimi potrebami olajšali vključevanje v izobraževanje ter sodelovali pri upravljanju. Kompleksnost in raznolikost potrebnih kompetenc predstavlja izziv za vse nacionalne izobraževalne sisteme: kako pritegniti najboljše diplomante v učiteljski poklic in jih nato tam tudi zadržati. Plače so seveda eden ključnih elementov privlačnosti poklica. Prav tako pa so pomembni drugi dejavniki, kot so na primer: delovni pogoji, karierne možnosti, priložnosti za poklicni razvoj in nenazadnje tudi percepcija učiteljskega poklica v družbi oz. njegov status (EURYDICE, spletna stran). Evropska strategija »Izobraževanje in usposabljanje 2020« (Education and Training 2020)1 daje poseben poudarek vlogi učiteljev - od njihovega izbora, začetnega izobraževanja in nadaljnjega strokovnega razvijanja, do njihovih kariernih možnosti.2 V sklepih Sveta ministrov iz maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev so se ministri strinjali, da morajo države članice povečati kakovost učiteljskega poklica ter ga narediti privlačnejšega in bolj spoštovanega. To naj bi pomenilo, da morajo skrbno izbirati, koga zaposlijo kot učitelje, zagotoviti strokovno izobraževanje, jih obdržati v poklicu, jim nuditi podporo na začetku kariere ter jim omogočati razvoj znanj in kompetenc, tudi tistih, ki temeljijo na novih tehnologijah (EC, spletna stran). V predgovoru poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) »Učenje za prihodnost: Učinkovite prakse poučevanja za preoblikovanje izobraževanja (Teaching for the Future: Effective Classroom Practices to Transform Education, 2018) je zapisano: »Poučevanje je zdaj bolj dinamično in zahtevno kot kdaj koli prej. Od učiteljskega in vodstvenega kadra se pričakuje, da bodo nenehno inovirali, se prilagajali in razvijali svoje učne prakse, da bi vse učence opremili s spretnostmi in znanjem, ki jih potrebujejo za uspeh v življenju in pri delu.« (OECD, spletna stran). Zaradi vsega navedenega je pomemben vpogled v to, kakšni so pogoji, pod katerimi naj bi učitelji dosegali cilje, ki se jih od njih pričakuje. Eden od osnovnih elementov, ki oblikujejo delovne pogoje poklica, so predpisane in dejanske delovne obveznosti. V nalogi kvantitativno in kvalitativno prikazujemo delovne obveznosti osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih učiteljev / profesorjev ter prispevek k skupnemu obsegu delovnih obveznosti s strani drugih akademskih profilov v evropskih državah. Kot vir podatkov smo poleg spletnih strani različnih mednarodnih in nacionalnih institucij uporabili predvsem številne raziskave in študije, ki so v zadnjem desetletju, dveh, poskušale predstaviti trenutni status učiteljskega poklica ter prikazati njegov razvoj skozi čas v posameznih državah in v katerih so avtorji podatke, kljub velikim metodološkim izzivom,3 primerjali med seboj.

1 Cilj strategije je oblikovanje dobrih praks v izobraževalni politiki, zbiranje in razširjanje znanja ter pospeševanje reform izobraževalne politike na nacionalni in regionalni ravni. Več o strategiji na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/education/policies/european-policy-cooperation/et2020-framework_en. 2 V letu 2017 je v Evropski uniji poklic učitelja (OŠ in SŠ) opravljalo 5,8 milijona oseb. V poklicu prevladujejo ženske (72 % - 4,2 milijona). Med učitelji, ki delajo v EU, je bilo 0,5 milijona (9 % vseh) mlajših od 30 let, 2,1 milijona (36 %) pa starih 50 let ali več let (EUROSTAT, spletna stran). 3 Kategorije učiteljskega oz. akademskega kadra in nivoji (sistemi) izobraževanja se med nekaterimi državami namreč znatno razlikujejo in otežujejo neposredno primerjavo.

4

2 Delovna obveznost učiteljev v Evropi V več evropskih državah že dalj časa poteka razprava o obsegu dela učiteljev. V številnih državah učitelji uživajo nizek družbeni ugled, poklic je v javnosti dojet kot poklic z nizko delovno obremenitvijo in veliko prostega časa. Vendar pa je nedavna raziskava fundacije Varkey4 (Global Teacher Status Index - GTSI18) pokazala, da splošna javnost podcenjuje delovni čas učiteljev. Včasih je povprečna delovna obremenitev podcenjena celo do 10 ur na teden. Poleg tega je družbeni status evropskih učiteljev razmeroma nizek v primerjavi z državami, kot sta Kitajska in Nova Zelandija. Eden od ugotovitev študije je tudi, da ima status učiteljev v družbi (tudi zaznana delovna obremenitev učiteljev) velik vpliv na samo kakovost izobraževanja. Spoštovanje učiteljskega poklica po mnenju avtorjev raziskave ni pomembno zgolj z moralnega vidika, pač pa je ključno za rezultate izobraževalnega sistema. Status učiteljskega poklica v družbi pa med drugim vpliva tudi na to, kdo se odloči postati učitelj (FE, spletna stran). Iz naslednjega grafa je razviden razkorak (v urah) med dejansko delovno obremenitvijo učiteljev (vrednost 0) in percepcijo javnosti glede obsega dela učiteljev (negativna vrednost – percepcija obsega dela učiteljev je večja od dejanske obremenitve; pozitivna vrednost – javnost za toliko ur podcenjuje dejansko število delovnih ur učiteljev na teden). Graf 1: Razlika med percepcijo javnosti glede delovnega časa učiteljev in dejanskih delovnih ur učiteljev na teden po državah5

Vir: VF - Global Teacher Status Index (GTSI18); str: 78; spletna stran.

4 Raziskava o učiteljih in izobraževalnih sistemih je zajela 35 držav (analizira globalni indeks statusa učiteljev).

5 Imena držav so zaradi neposrednega prenosa grafov iz študij in poročil v nalogi izpisana v angleškem jeziku

(op.a.).

5

Podatki OECD kažejo, da med državami članicami EU obstajajo precejšnje razlike v delovnih obremenitvah učiteljev. V Združenem kraljestvu na primer vsak peti učitelj dela 60 ur ali več na teden - 12 ur nad zakonsko omejitvijo, ki jo je določila EU (FE, spletna stran). Delovne naloge in s tem kompetence, ki se pričakujejo od učiteljev v osnovni šoli, se lahko na primer razlikujejo glede na njihovo dejansko vlogo (npr. razrednik ali predmetni učitelj). Poleg tega je velika razlika med osnovnošolskim učiteljem na podeželju, ki je lahko zadolžen za učence različnih starosti in izobraževalnih stopenj, mora imeti posebne kompetence, ki za učitelja v višjih razredih niso potrebne. Enako velja za učitelje v socialno ogroženih soseskah, kjer je učence pogosto težje motivirati (OECD, spletna stran). V državah se lahko število ur, ki jih mora posamezen učitelj nameniti poučevanju, razlikuje tudi glede na njegovo izkušenost. V nekaterih državah, na primer v Nemčiji, imajo lahko učitelji »začetniki« predpisan manjši obseg poučevanja (uvajalni program). Rešitev za zmanjšanje delovne obremenitve mladih učiteljev ponuja tudi Nizozemska. Učitelj začetnik je upravičen do manjšega obsega delovnih nalog. V prvem letu namreč dela 20 % manj kot bolj izkušeni kolegi, v drugem letu 10 % manj, od tretjega leta dalje pa se njihove delovne obveznosti »izravnajo« z obveznostmi ostalih kolegov (FE, spletna stran). Nekatere države spodbujajo starejše učitelje, da ostanejo v učiteljskem poklicu tako, da prerazporedijo njihove dolžnosti in zmanjšajo obseg ur, namenjenih poučevanju. Na Portugalskem in v Quebecu (Kanada) na primer lahko izkušeni učitelji delujejo kot mentorji drugim učiteljem. V Angliji in Walesu pa je bila leta 1998 uvedena nova kategorija učiteljev (Advanced Skills Teacher - AST), ki zagotavlja alternativno pot za poklicni razvoj učiteljev, ki želijo ostati v učilnici.6 Njihova vloga je zagotavljati pedagoško vodenje (pedagogic leadership) znotraj svojih in drugih šol (OECD, spletna stran). 2.1 Delovne obveznosti učiteljev v nižjem sekundarnem izobraževanju (general lower secondary education – ISCED 27) Poleg poučevanja morajo učitelji opravljati številne druge naloge, vključno z nalogami, ki se nanašajo na administracijo, organizacijo in načrtovanje, ocenjevanje učencev ter odnose s starši, učenci in drugimi zainteresiranimi stranmi. V nadaljevanju predstavljamo predpisane obveznosti učiteljev s polnim delovnim časom v nižjem sekundarnem izobraževanju v Evropi glede na čas, namenjen poučevanju, glede na razpoložljivost v šoli in njihov skupni delovni čas. V spodnji tabeli prikazujemo ugotovitev, da omenjene tri komponente delovne obremenitve učiteljev niso vedno centralno urejene. Čas, namenjen poučevanju, je pogodbeno določen v 35 izobraževalnih sistemih. Velika večina držav pa centralno ureja skupni delovni čas učiteljev, ki v povprečju traja 39 ur na teden. V 18 izobraževalnih sistemih je poleg ali namesto drugih dveh komponent pogodbeno določen obvezni čas razpoložljivosti v šoli. V

6 Učitelji naprednih veščin (AST) imajo dodaten čas, ki ni namenjen poučevanju, kar jim omogoči, da veščine poučevanja delijo s kolegi v svoji šoli in v drugih šolah v lokalnem okolju. Ta čas običajno znaša najmanj 20 % delovnega tedna. V tem času naj bi AST-i opravljali vrsto nalog, povezanih z dvigom standardov poučevanja. 7 ISCED (International Standard Classification of Education) - za primerjavo izobraževalnih sistemov v različnih državah se uporablja mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja - ISCED, ki razvršča izobraževalne programe po ravneh in izobraževalnih področjih. Uporaba klasifikacije omogoča, da so nacionalni statistični podatki zbrani in prikazani na mednarodno primerljiv način ((ISCED 0 - pred-primarna/predšolska vzgoja in izobraževanje: prvo starostno obdobje (ISCED 01) in drugo starostno obdobje (ISCED 02) predšolske vzgoje; ISCED 1 - primarno izobraževanje: osnovnošolsko izobraževanje od 1. do 6. razreda (1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje); ISCED 2 - nižje sekundarno izobraževanje: osnovnošolsko izobraževanje od 7. do 9. razreda (3. vzgojno-izobraževalno obdobje); ISCED 3 - višje sekundarno izobraževanje: srednješolsko izobraževanje; ISCED 4 - posekundarno neterciarno izobraževanje; ISCED 5 - krajše terciarno izobraževanje: višje strokovno izobraževanje; ISCED 6 - prva stopnja (Bachelor): izobraževanje po študijskih programih prve stopnje; ISCED 7 - druga stopnja (Master): izobraževanje po študijskih programih druge stopnje; ISCED 8 - doktorsko izobraževanje: doktorsko izobraževanje (študijski programi tretje stopnje)) (ACS, spletna stran).

6

primeru 9 izobraževalnih sistemov vidimo, da specificirajo vse tri komponente, v preostalih pa se te pojavljajo v različnih kombinacijah. Tabela 1: Komponente uradne opredelitve delovnega časa učiteljev na nižjem sekundarnem izobraževanju (ISCED 2), v skladu s centralnimi predpisi, 2013/14

Država Delovni čas Čas

razpoložljivosti v šoli

Čas za poučevanje

Avstrija x - x Belgija x x x Bolgarija x x - Ciper x x - Češka x - x Danska x - x Estonija - - x Finska x x - Francija x - x Grčija x x x Hrvaška x - x Irska x x x Italija x - - Latvija x x x Litva x - x Luksemburg x x - Madžarska x x x Malta x x - Nemčija x - x Nizozemska x - x Poljska x - x Portugalska x x x Romunija x - x Slovaška x - x Slovenija x - x Španija x x x Švedska - x x Združeno kraljestvo (brez Škotske) - x - Združeno kraljestvo (Škotska) x x x

Črna gora x x x Islandija x x x Liechtenstein x - x Norveška x x x Severna Makedonija x - x Srbija x - x Turčija x x - Vir: EC, The Teaching Profession in Europe, str: 24; spletna stran.

V Belgiji lahko vsaka šola sama določi zahteve glede časa poučevanja, ki ga mora umestiti v njegovo centralno določeno minimalno in maksimalno trajanje. V Bolgariji, na Hrvaškem, v

7

Sloveniji, na Finskem in v Črni gori se čas razpoložljivosti v šoli in/ali trajanje časa, namenjenega poučevanju, razlikuje glede na učni predmet. V Avstriji je čas poučevanja odvisen od vrste šole (Hauptschulen, Neue Mittelschulen ali Allgemeinbildenden Höheren Schulen). Obseg učnih ur v Nemčiji je različen med deželami in odvisen od vrste šole. Na Madžarskem sta čas poučevanja in razpoložljivost v šoli odvisna od dolžine pouka in delovnega mesta. V Franciji je čas poučevanja odvisen od učnega predmeta in statusa učitelja. V Grčiji se normativi glede obsega poučevanja razlikujejo glede na izkušenost učitelja, v Španiji pa je centralno določen le minimalni čas poučevanja, maksimalen obseg pa določi posamezna avtonomna skupnost. V večini držav je v pogodbah o zaposlitvi učiteljev določeno število ur, namenjenih poučevanju. Njihov skupni tedenski obseg se med državami močno razlikuje, od najmanj 14 ur na Hrvaškem, Poljskem, Finskem in v Turčiji, do največ 28 ur v Nemčiji. V povprečju čas za poučevanje predstavlja 44 % učiteljevega celotnega delovnega časa, z izrazitimi odstopanji v Grčiji, kjer ta predstavlja 77 % celotnega delovnega časa, 64 % v Združenem kraljestvu (Škotska) in 60 % v Srbiji. Samo v petih izobraževalnih sistemih - Estonija, Švedska in Združeno kraljestvo (Anglija, Wales in Severna Irska), število učnih ur ni pogodbeno določeno, dva (Belgija in Italija) pa urejata le čas poučevanja. V Estoniji je bil septembra 2013 pristop na temelju »časa, namenjenega poučevanju«, opuščen. Nadomestil ga je »skupni delovni čas« (EC, spletna stran). Podrobnejši prikaz tedenskih delovnih obremenitev učiteljev (ISCED 2) v posamezni državi je prikazan v grafih in tabelah v nadaljevanju. Grafa 2 in 3 ter tabeli 2 in 3: Opredelitve tedenskega obsega dela (v urah) rednih učiteljev v splošnem nižjem sekundarnem izobraževanju (ISCED 2), v skladu s centralnimi predpisi, 2013/14

Vir: EC, The Teaching Profession in Europe, str: 25; spletna stran.

Legenda:

skupni delovni čas

razpoložljivost v šoli

čas, namenjen poučevanju

maksimum

minimalen ali fiksen obseg ur

Vir: EC, The Teaching Profession in Europe, str: 25; spletna stran.

Legenda: A – delovne ure skupaj B – ure razpoložljivosti v šoli C – ure, namenjene poučevanju UK (1) – Združeno kraljestvo (Anglija, Wales in Severna Irska) UK SCT – Združeno kraljestvo (Škotska) Opomba: Številke prikazujejo podatke za učitelje, ki delajo s polnim delovnim časom in nimajo drugih (npr. vodstvenih) nalog. Manjši normativi glede urnika za učitelje, ki še niso usposobljeni ali so na novo usposobljeni, niso prikazani. V primeru držav, v katerih se obveznosti učiteljev določajo na leto, je izračunano povprečno tedensko število ur. Kjer so zahteve glede obsega poučevanja izražene v učnih urah, so bile tedenske ure izračunane tako, da so število tedenskih ur pomnožili s številom minut trajanja, rezultat pa nato delili s 60. Številke so zaokrožene na najbližjo celo uro. Opombe, vezane na posamezne države:

- Italija: iz pogodb o zaposlitvi izhaja, da je 80 ur na leto na razpolago posebej za akademske (collegial) dejavnosti in sestanke z osebjem in starši.

- Malta: od septembra 2014 je maksimalen obseg učnih ur določen na 17 ur in 20 minut – to pomeni na 26 učnih ur, ki trajajo po 40 minut.

- Nizozemska: o številu ur, namenjenih poučevanju, se dogovorijo socialni partnerji v kolektivni pogodbi za učitelje in je izraženo s številom letnih učnih ur (največ 750 ur na leto).

- Avstrija: vsi učitelji, zaposleni po septembru 2020, bodo imeli določen obseg 20 ur, namenjenih poučevanju. Učitelji, ki so se zaposlili med septembrom 2015 in se bodo zaposlili do septembra 2020, bodo lahko izbirali med določili sedanje in bodoče uredbe.

- Poljska: od učitelja se zahteva, da je poleg ur, ki jih nameni poučevanju, v šoli na razpolago še dodatni dve uri. Zakonodaja ne določa skupnega števila ur, ko mora biti učitelj na voljo v šoli.

- Slovenija: ravnatelj lahko poveča čas poučevanja učiteljev do 5 ur na teden ali pa ga zmanjša za 3 ure na teden.

Odsotnost centralnih predpisov glede minimalnega števila ur, namenjenega poučevanju, daje šolam večjo svobodo pri določanju urnika za učitelje. To lahko privede do velikih razlik med šolami v določeni državi. Glede skupnega delovnega časa in časa razpoložljivosti v šoli so možni trije scenariji. Predpisi države lahko določajo: a) normative, ki se nanašajo na oboje (tako kot v primeru 10 izobraževalnih sistemov); b) normative, ki veljajo za eno ali drugo (razmere v večini držav); ali c) da ni normativov glede obeh postavk (npr. v Belgiji in Italiji).

9

Med državami, ki urejajo tako skupni delovni čas kot obvezno razpoložljivost v šoli, se razmerje med njima (izraženo v urah) močno razlikuje. Če ni nobenega predpisa glede časa razpoložljivosti v šoli (primer v 20 obravnavanih izobraževalnih sistemih) lahko učitelji lažje kadar koli in kjer koli izvajajo dejavnosti, ki niso povezane zgolj s poučevanjem, (npr. zvečer doma). Po drugi strani pa velika vrzel med časom, namenjenim poučevanju in razpoložljivostjo v šoli (na primer 18-urna vrzel v Bolgariji) pomeni, da učitelji preživijo več časa ob opravljanju aktivnosti, ki niso povezane s poučevanjem, v prostorih šole. V Grčiji je predpisani skupni delovni čas učiteljev enak času, ki ga morajo ti preživeti v šoli. V državah, kjer nimajo predpisov o skupnem delovnem času, morajo biti učitelji na voljo v šoli določeno minimalno časovno obdobje in/ali poučevati predpisano število ur, da prejmejo plačo za poln delovni čas. Bolgarija na primer ne ureja skupnega delovnega časa učiteljev, vendar zahteva, da so na voljo 40 ur na teden v šoli, kar je daljše kot v drugih evropskih državah (EC, spletna stran). Graf v nadaljevanju prikazuje, kako se je obseg ur, namenjenih poučevanju in pripravam na ure, zmanjšal ali povečal med letoma 2013 in 2018. Graf 4: Spremembe v obsegu delovnih ur učiteljev v OŠ (lower secondary education) na področju ur, namenjenih poučevanju in ur, namenjenih individualni pripravi na poučevanje

Vir: OECD, str: 82; spletna stran.

V nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljamo primera ureditve delovnih obveznosti učiteljev v osnovnih in srednjih šolah v Angliji in na Madžarskem.

10

2.1.1 Anglija Podatke v nadaljevanju smo povzeli iz poročil (Teacher workload survey 2019 – TWS 2019), v katerem so predstavljene ugotovitve iz ankete o obremenitvi osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev v Angliji.8 Gre za obsežno nacionalno reprezentativno raziskavo med učitelji (tudi z drugimi, npr. vodstvenimi funkcijami), ki je bila izvedena marca 2019. Raziskava je namenjena vpogledu v delovne pogoje učiteljev (in spremembe glede na raziskavo iz leta 2016) ter je ključni del zavezanosti angleškega ministrstva za izobraževanje (DfE) za izboljšanje zbirke podatkov o tem, kaj vodi v nepotrebno delovno obremenitev učiteljev in kako to obremenitev zmanjšati. Končni vzorec je obsegal 7.287 učiteljev iz 404 šol (OECD, spletna stran). Graf 5: Povprečno skupno število delovnih ur učiteljev (tudi učiteljev z vodstvenimi funkcijami)

Vsi učitelji OŠ SŠ 2016 2019 Vir: OECD; str: 29, spletna stran.

Povprečni samoocenjeni skupni delovni čas v referenčnem tednu za vse učitelje (tudi vodstveni kader) v letu 2019 je bilo 49,5 ure, kar je za 4,9 ure manj, kot so poročali leta 2016 (54,4 ure). Skupni zabeleženi delovni čas v referenčnem tednu pa je v povprečju znašal 50 ur na teden, kar je 5,5 ur manj od 55,5 ur, o katerih so poročali v letu 2016. Skupni delovni čas je bil nižji tudi pri srednješolskih učiteljih (secondary teachers) - 4,4 ure manj (z 53,5 ur leta 2016 na 49,1 uro v letu 2019) (OECD, spletna stran). Učitelji z vodstvenimi funkcijami so v letu 2019 poročali o manjšem skupnem številu ur dela v primerjavi z letom 2016. Iz vseh osnovnih šol so vodje v referenčnem tednu v letu 2019 poročale o povprečnem delovnem času 55,1 ur. To je za 5,5 ur manj kot leta 2016 (60,5). Manj je bilo tudi zabeleženega skupnega delovnega časa – 54,4 ur na teden (za 5,4 ure manj kot leta 2016).

8 Primary Education (5–11 let) oziroma osnovna šola v Angliji navadno traja šest let. Secondary Education (11–18

let) ali srednja šola v Angliji traja sedem let.

11

Skupni delovni čas je bil krajši tudi v primeru srednješolskih učiteljev na vodstvenih položajih, in sicer za 5,7 ure manj kot leta 2016 (62,1 ur leta 2016, 56,4 v letu 2019). Ugotovitve kažejo, da vodje v srednjih šolah v povprečju še vedno delajo več ur kot njihovi kolegi v osnovnih šolah. Vendar je ta razlika v povprečju padla iz 2,3 ure na teden v letu 2016 na 2 ure v letu 2019. Skladno z ugotovitvami predhodnih študij o obremenitvi učiteljev, osnovnošolski učitelji delajo več kot njihovi kolegi v srednjih šolah, čeprav je ta razlika je od leta 2016 v povprečju padla z 2 ur na teden, na 0,9 ure. Učitelji so poročali tudi, da se je število ur dela izven šole zmanjšalo. Osnovnošolski učitelji so v povprečju zabeležili 12,5 ure dela doma med vikendi, zvečer ali ob drugih dejavnostih, izvajanih izven šolskih prostorov. Srednješolski učitelji pa so poročali, da so izven šole v povprečju delali 13,1 izvenšolskih ur. To pomeni 5 oz. 3,8 ure manj v primerjavi z letom 2016. Med letoma 2016 in 2019 se je delež dela med vikendi, ob večerih oz. izven prostorov šole v razmerju do skupnega delovnega časa zmanjšal – pri osnovnošolskih učiteljih za 7 odstotnih točk na 25 %, pri srednješolskih pa za 6 odstotnih točk na 26 % (OECD, spletna stran). Graf 6: Povprečno število delovnih ur za dejavnosti izven prostorov šole (working out-of-school)

Vsi učitelji OŠ SŠ

2016 2019 Vir: OECD; str: 34, spletna stran; spletna stran.

Osnovnošolski in srednješolski učitelji (tudi učitelji na vodstvenih položajih) so poročali, da so v letu 2019 za poučevanje porabili približno podoben obseg časa kot v letu 2016. V referenčnem tednu so v letu 2019 porabili 21,3 ure za poučevanje (v primerjavi z 21,6 ure v letu 2016). Osnovnošolski učitelji (in učitelji z vodstvenimi funkcijami) so v referenčnem tednu porabili povprečno 22,9 ure za poučevanje (23,1 ura v letu 2016). Srednješolski učitelji (in učitelji z vodstvenimi funkcijami) so poročali, da so v referenčnem tednu porabili 19,9 ur za poučevanje (primerljivo z 20,3 ure v letu 2016).

12

Graf 7: Povprečno število ur, namenjenih poučevanju v referenčnem tednu

Vir: OECD; str: 35, spletna stran.

Večji del zmanjšanja števila delovnih ur učiteljev med letoma 2016 in 2019 je glede na to posledica manjšega obsega časa, ki ga učitelji (in vodje) porabijo za druge aktivnosti (non-teaching activities). Graf 8: Povprečno število ur, ki jih učitelji (tudi tisti z vodstvenimi funkcijami) porabijo za druge aktivnosti poleg poučevanja (non-teaching activities) v OŠ in SŠ

Osnovne šole

Opomba: izvenšolske dejavnosti – extracurricular activities.

13

Srednje šole

Vir: OECD; str: 41, spletna stran.

Večina učiteljev osnovnih in srednjih šol je poročala, da so v letu 2019 porabili manj časa za druge aktivnosti - individualno načrtovanje pouka, ocenjevanje in pomoč učencem kot v letu 2016. O manjšem zmanjšanju so poročali tudi na področju beleženja, vnosa oz. spremljanja in analize podatkov o učencih (manj kot 0,5 ure v OŠ in 0,6 ure v SŠ). Kljub tem zmanjšanjem je večina učiteljev osnovnih šol izjavila, da še vedno menijo, da so skupaj porabili preveč časa za načrtovanje, ocenjevanje in upravljanje podatkov - splošno administrativno delo. Veliko časa jim vzame tudi komunikacija z učenci in starši. Podobno je poročala tudi večina srednješolskih učiteljev. Raziskava leta 2019 je bila izvedena po objavi orodja za zmanjšanje delovnih obremenitev učiteljev v okviru programa ministrstva (julij 2018). Avtorji raziskave ugotavljajo, da obstaja možnost, da sta na rezultate oz. zmanjšanje skupnega števila delovnih ur vplivala podpora in usmerjanje šol k uporabi teh orodij. Vendar pa približno 7 od 10 osnovnošolskih učiteljev in 9 od 10 angleških srednješolskih učiteljev še vedno poroča, da je obseg dela »znaten« ali »zelo« resen problem (OECD, spletna stran). 2.1.2 Madžarska Na Madžarskem osnovnošolsko izobraževanje predstavlja 8 razredov, ki sestavljajo dve stopnji: osnovna stopnja (1. do 4. razred) in nižja srednja stopnja (5. do 8. razred) (primary phase in lower secondary phase). Minister, pristojen za šolstvo, vsako leto z uredbo določi urnik šolskega leta. Praviloma se šolski čas začne prvi delovni dan v septembru vsako leto in zaključi 15. junija (oz. na zadnji delovni dan pred 15. junijem). Uredba določa tudi število šolskih dni (npr. 182 dni v šolskem letu 2017/18), ter čas šolskih počitnic (jesenske, zimske in spomladanske počitnice) ter vsebuje določbe glede delovnih dni brez pouka. Šole in učitelji uživajo popolno svobodo v zvezi z metodami, ki se uporabljajo v procesu poučevanja in izobraževanja. Vendar pa pedagoški program šole jasno določa osnovna pedagoška načela ter cilje in naloge vzgojno-izobraževalnega dela v šoli ter zanj določa ustrezna orodja in postopke. V večini osnovnih šol predmetno izobraževanje poteka v obliki 45-minutnih učnih ur.

14

Izvedbena pravila za različne nivoje izobraževanja delno urejajo zakoni, vladne uredbe in deloma sklepi ministrov. Ti akti med drugim urejajo pravice in obveznosti učiteljev, ki delajo v različnih vrstah zavodov. Od 1. januarja 2012 izobraževalne ustanove, katerih ustanovitelji in vzdrževalci so bile prej občine, vzdržuje država, razen vrtcev, katerih upravitelji so še vedno lokalne oblasti. Načrtovanje človeških virov je povezano z načrtovanjem proračuna. To izvaja Center za vzdrževanje Klebelsberg,9 kar pomeni povečano stopnjo centralizacije, hkrati pa tudi priložnost za celovito načrtovanje. Tudi načrtovanje kadrovskih virov v državnih šolah je centralizirano. Do prenosa upravljanja šol na državno raven, je pravice delodajalca izvajala centralna enota Centra za vzdrževanje, od leta 2017 pa jih izvajajo vzdrževalni centri posameznega šolskega okrožja (EACEA1, spletna stran). Tedenski urnik učiteljev je sestavljen iz obveznega časa pouka in časa, ki je namenjen aktivnostim, povezanimi s poučevanjem. V praksi poln delovni čas pomeni 40-urni tedenski delovnik. V primeru učiteljev je 32 ur določenih/fiksnih in jih je treba porabiti za naloge, povezane z izobraževalnim procesom. Obveznih je od 22-26 ur pouka. V obvezne učne ure spada čas, ko je učitelj v neposrednem stiku z učencem ali čas poučevanja/vzgoje. To vključuje tudi čas, porabljen za nadzor otrok. Nadzor se razlaga široko, saj vključuje celotno obdobje, ki se začne, ko otrok vstopi skozi vrata stavbe in do njegovega izstopa, vključno z obveznimi vsebinami/programi oz. urami po šolskem urniku. V preostalem času se lahko učitelj pripravlja na naslednji delovni dan, opravi nadomestne ure za sodelavca ali organizira strukturirane neobvezne vsebine/ure, če učenci tako želijo (krožki, nadomestne/dodatne ure itd.). Ta čas je namenjen tudi administrativnemu delu in sestankom. Učitelj z vsaj 20-letnimi izkušnjami v svojem poklicu, ki bo v 5 letih dosegel upokojitveno starost, se lahko odloči za skrajšan delovni čas. Plača se v tem primeru zmanjša za 50 % zmanjšanja delovnega časa. Učitelj mora biti en dan v tednu izvzet od dela na svojem delovnem mestu Ta čas nameni strokovnim in svetovalnim nalogam. Kot strokovno ali svetovalno delo ravnatelja se šteje tudi, kadar je član certifikacijske komisije med kvalifikacijskim postopkom v imenu zavoda (EACEA2, spletna stran). V večini šol se poučevanje izvaja v 45-minutnih učnih urah, le učne ure v primeru poklicnega usposabljanja trajajo 60 minut. Na Madžarskem učitelji tradicionalno veliko pozornost pripisujejo domačim nalogam in njihovemu rednemu preverjanju. V poklicnih srednjih šolah dijaki dobijo domače naloge skoraj vsak dan. V šolah za poklicno usposabljanje pa je dodeljevanje domačih nalog učencem precej redkejše (EACEA3, spletna stran).

3 Delovne obveznosti visokošolskih učiteljev S preobrazbo in razvojem družbe se spreminjajo in višajo tudi zahteve na področju izobraževanja, ob tem pa strokovnjaki opozarjajo, da je bilo kadru, ki je v centru vsega tega, posvečeno premalo pozornosti. Spremembe v visokošolskem okolju pomenijo, da se neizogibno spremenijo tudi pričakovanja, delovne vloge, status in delovni pogoji akademskega kadra. V Novi agendi Evropske komisije za posodobitev visokega šolstva (Renewed EU agenda for higher education)10 je navedeno, da sta reforma in posodobitev evropskega visokega šolstva

9 Klebelsberg Center (Klebelsberg institution maintenance centre - Klebelsberg Intézményfenntartó Központ - KLIK) je agencija pod okriljem ministrstva, ki obsega osrednjo organizacijo in regionalne enote. Odgovoren je za delovanje madžarskih osnovnih šol, osnovnih umetniških šol in srednjih šol. Je tudi upravljavec poklicnih šol in domov ter javnih izobraževalnih zavodov, ki nudijo specializirano izobraževanje in druge storitve, povezane z izobraževanjem. 10 Agenda je na voljo tudi v slovenskem jeziku na spletnem naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017DC0247&from=EN.

15

odvisna od usposobljenosti in motivacije profesorjev in raziskovalcev. Agenda ugotavlja, da število profesorjev in raziskovalcev pogosto ne sledi povečanju števila študentov, kar pomeni dodaten pritisk na že tako obremenjene zmogljivosti. Zato Komisija poziva k boljšim delovnim pogojem, vključno s preglednimi in pravičnimi postopki zaposlovanja, boljšim začetnim in stalnim poklicnim razvojem ter boljšim priznavanjem in nagrajevanjem odličnosti poučevanja in raziskovanja. Izpostavlja tudi potrebo po zadostni institucionalni avtonomiji, ki visokošolskim ustanovam omogoča, da privabijo in obdržijo najboljši učiteljski in raziskovalni kader (EURYDICE, spletna stran). Opredelitev koncepta akademskega kadra v visokem šolstvu ni enostavna. Če pojem »učitelj« takoj povežemo s točno določenim poklicem, pojem akademskega kadra v visokem šolstvu sicer predstavlja predvsem profesorje in raziskovalce, vendar pa na mednarodni ravni v resnici še zdaleč ne gre za homogeno skupino. Velike razlike med posameznimi kategorijami akademskega kadra v eni ali drugi državi so predvsem značilnost evropskih visokošolskih sistemov. Akademski kader je mogoče razlikovati po številnih značilnostih: glede na njihovo glavno dejavnost (poučevanje in raziskave; samo poučevanje ali samo raziskave), vrsto ustanove, v kateri delajo (univerza, druge visokošolske ustanove), njihov pogodbeni status (pogodba za nedoločen ali določen čas) ipd. Primerjava dveh evropskih držav po glavnih značilnostih, ki opredeljujejo akademski kader, prinaša zelo različne preglede. Celo število glavnih kategorij kadra kaže na velike razlike med državami. Obstaja 10 visokošolskih sistemov z 10 ali več glavnimi kategorijami akademskega kadra in 7 s petimi ali manj. Med temi skrajnostmi ima 22 sistemov šest do devet glavnih kategorij akademskega kadra (EURYDICE, spletna stran).11 Raziskava Trendi 201812 Evropskega združenja univerz (European University Association - EUA) omogoča obširen vpogled na dogajanje v evropskem visokošolskem prostoru. Raziskava sledi predhodni raziskavi Trend 2015 in spremlja, kako evropske višje in visoke izobraževalne ustanove spreminjajo učne pristope in kako se, ob spreminjajočem povpraševanju, tehnološkem in družbenem razvoju ter ob upoštevanju politik in reform na evropski in nacionalni ravni, prilagajajo študentom.13 Čeprav so profesorji navadno dojeti kot glavni akterji v univerzitetnem poučevanju, si to nalogo na skoraj vseh evropskih visokošolskih ustanovah delijo s številnimi akterji. Med te sodijo izredni profesorji ali docenti, raziskovalci, strokovnjaki in praktiki, podporno osebje in včasih študenti. Rezultati raziskave Trendi 2018 kažejo, da na približno dveh tretjinah anketiranih institucij profesorji pokrivajo 50 % ali manj celotne učne obveznosti. Več kot polovico obveznosti izvedejo le v 14 % institucij. Predavatelji ter izredni profesorji in docenti14 prispevajo do 50 % delež v celotno obveznost poučevanja v 42 % zavodov in več kot 50 % v 35 % zavodov (EUA, spletna stran). Eurydice je leta 2017 opravil študijo o akademskem kadru.15 Izkazalo se je, da se delež profesorjev v celotnem akademskem kadru med evropskimi državami močno razlikuje.

11 Dve sosednji državi s podobnimi demografskimi značilnostmi - Estonija in Latvija kažeta velike razlike glede na kategorije visokošolskega kadra. Estonija ima kar 12 glavnih kategorij, Latvija pa le 7. V Estoniji lahko osebe, zaposlene v 10 kategorijah, delajo po pogodbah za nedoločen čas, v Latviji pa so vse kategorije akademskega kadra zaposlene po pogodbah za določen čas (EURYDICE, spletna stran). 12 Več o raziskavi na spletnem naslovu: https://eua.eu/downloads/publications/trends-2018-learning-and-teaching-in-the-european-higher-education-area.pdf. 13 Informacije o nacionalnih strategijah in praksah so posredovale Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Kazahstan, Litva, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Več o raziskavi: https://eua.eu/downloads/publications/trends-2018-learning-and-teaching-in-the-european-higher-education-area.pdf. 14 Predavatelji, izredni profesorji in docenti so akademski kader, ki sicer poučuje, niso pa redni profesorji. 15 Poročilo o študiji je dostopno na spletnem naslovu: http://www.eurydice.si/publikacije/Eurydice-Brief_Modernisation-of-Higher-Education-in-Europe_Academic-Staff-2017-EN.pdf?_t=1554843431.

16

Profesorji (višji akademski nazivi) predstavljajo približno 50 % akademskega kadra na Poljskem in Nizozemskem, 30 % v Avstriji, na Madžarskem in v Združenem kraljestvu ter 20 % ali manj na Finskem, v Nemčiji, na Portugalskem in v Švici. Slika 1: Obstoj predpisov, ki določajo, koliko časa najmanj mora akademski kader posvetiti različnim dejavnostim

Vir: EURYDICE; str: 18, 2017.

Raziskava je tudi razkrila, da le v redkih posameznih visokošolskih inštitucijah obstajajo programi stalnega profesionalnega razvoja, s pomočjo katerih ima akademski kader možnost razvijati svoje pedagoške spretnosti. Obveznost glede obsega poučevanja pa je praviloma odvisna od kategorije akademskega kadra in pogosto zahteva večji obseg poučevanja od nižjega ali srednjega kadra ter manj poučevanja od najizkušenejših akademikov (višjih nazivov) (EURYDICE, 2017). Podatki iz raziskave Trendi 2018 tudi kažejo, da so velike razlike v porazdelitvi poučevanja tudi med različnimi vrstami institucij. Na tehničnih univerzah je prispevek predavateljev in izrednih profesorjev ali docentov višji od povprečnega. Na umetniških in glasbenih fakultetah, pa tudi na fakultetah za uporabne znanosti, pa je delež njihovega vložka v celotni delovni obveznosti bistveno nižji. V večini primerov je poučevanje s strani podpornega osebja (osebje v laboratorijih, knjižnicah ipd.) videno zgolj kot sodelovanje s profesorji in predavatelji, ne pa kot samostojno in neodvisno poučevanje. Vendar pa je 59 % institucij, ki so sodelovale v raziskavi, priznalo, da takšno podporno osebje izvaja do 50 % poučevanja. Prispevek učnega podpornega osebja (teaching support staff) je ugotovljen na vseh vrstah institucij, vendar je na tehničnih univerzah nekoliko nadpovprečen, na umetniških in glasbenih fakultetah ter na odprtih univerzah pa podobno kot v primeru predavateljev, izrednih profesorjev in docentov nekoliko nižji od povprečja. Kot je razvidno iz grafa v nadaljevanju, pri tretjini institucij »ostalo osebje«

17

opravi do 50 % učnega dela. Ti »drugi sodelavci« lahko vključujejo raziskovalce (vključno z doktorskimi kandidati in postdoktorskimi študenti), strokovnjake in praktike (strokovnjake, ki predavajo predmet, ki se nanaša na njihovo poklicno področje) ter podiplomske študente (EUA, spletna stran). Graf 9: Razporeditev delovne obveznosti poučevanja (teaching workload distribution) med različne kategorije osebja

Vir: EUA: Trends 2018; str: 63, spletna stran.

Vprašalnik, uporabljen v raziskavi Trendi 2018, sicer ni vključeval vprašanja o vrstah zaposlitvenih pogodb v visokošolskih/univerzitetnih institucijah, je pa to problematiko vključevala študija EUROAC - študija pogojev akademskega dela po metodologiji EUROAC (Academic Profession and Societal Expectations: Challenges for University Civic Mission),16 ki je del programa EUROCORES/EUROHESC Evropske znanstvene fundacije (ESF). Študija je pokazala, da so pogodbe za nedoločen čas značilne predvsem za višje akademike/profesorje (senior academics) v Evropi na splošno in za večino mlajših akademikov (junior academics) na Irskem, Nizozemskem, Poljskem in v Združenem kraljestvu. Sicer pa je večina mlajših akademskih delavcev v Avstriji (68 %), na Finskem (51 %), v Nemčiji (79 %), na Norveškem (75 %), na Portugalskem (69 %), v Švici (79 %) zaposlena po pogodbah za določen čas. Izkazalo se je tudi, da visokošolske ustanove pogosteje zagotavljajo dolgoročne ali trajne pogodbe tako višjim kot mlajšim akademikom kot institucije na univerzitetnem nivoju (EUA, spletna stran). Študija EUROAC pa je prav tako analizirala, kako različne kategorije osebja usklajujejo poučevanje z drugimi nalogami. Tako mlajši kot višji akademiki namenijo več časa za raziskave kot za poučevanje, obstajajo pa velike razlike med državami. Višji akademiki na Portugalskem na primer posvečajo 36 % svojega časa poučevanju, mlajši akademiki pa celo 41 %. V Švici sta deleža 23 % oz. 12 %. Razlike med univerzitetnimi in neuniverzitetnimi ustanovami so manj izrazite, kot so pričakovali avtorji študije - v primerjavi z univerzitetnimi profesorji, višji akademiki na neuniverzitetnih ustanovah porabijo dve uri več na teden za poučevanje (EUA, spletna stran). Vse omenjeno kaže na kompleksnost problematike »človeških virov« v visokošolskem/univerzitetnem izobraževanju, ki se lahko močno razlikuje glede na sistem in vrsto ustanove. Dejstvo, da približno četrtina anketirancev iz raziskave Trendi 2018 ni moglo zagotoviti informacij o porazdelitvi učnega bremena med različne kategorije osebja, kaže na pomanjkanje centraliziranih podatkov (EUA, spletna stran).

16

Več o študiji na spletnem naslovu: http://archives.esf.org/coordinating-research/eurocores/news.html.

18

V nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljamo delovne obveznosti visokošolskih učiteljev v Španiji. 3.1 Španija Na področju univerzitetnega izobraževanja v Španiji država sprejema okvirne zakone, za njihovo izvajanje pa so odgovorne avtonomne skupnosti. Univerze uživajo institucionalno avtonomijo, s čimer se zagotavlja akademsko, študijsko in raziskovalno svobodo ter samostojnost pri upravljanju lastnih virov. Profesorji na javnih univerzah večinoma delajo s polnim delovnim časom, čeprav obstaja tudi možnost krajšega delovnega časa. Delovna obremenitev je v vsakem primeru združljiva z znanstvenimi, tehničnimi ali umetniškimi projekti. Dolžnosti profesorjev, ki so med drugim odvisne od tega, ali delajo za poln ali krajši delovni čas, so opredeljene v statutu posamezne univerze. Poklicni status učiteljskega kadra, zaposlenega po pogodbi, se razlikuje glede na kategorijo, v katero spadajo:

- docent: zaposlen za določen čas s polnim delovnim časom. Dolžina pogodbe ne sme biti krajša od enega leta niti daljša od petih;

- doktorski docent: zaposlen za določen čas s polnim delovnim časom. Dolžina pogodbe prav tako ne sme biti krajša od enega leta niti daljša od petih. Skupna dolžina zaposlitve kot docent in doktorski docent na isti ali drugi univerzi ne sme presegati osem let;

- redni profesor: pogodba za nedoločen čas s polnim delovnim časom; - izredni profesor: pogodba za določen čas s krajšim delovnim časom. Pogodba lahko

traja tri, štiri ali 12 mesecev in se lahko podaljša za obdobja enake dolžine, če se dokaže izvajanje poklicne dejavnosti izven univerzitetnega področja;

- gostujoči predavatelj (visiting lecturer): pogodba za določen čas s polnim ali krajšim delovnim časom;

- častni profesor (emeritus): pogodba za določen čas - njihov status se razlikuje glede na statute posamezne univerze (EURYDICE1, spletna stran).

Učiteljski kader zasebnih univerz in univerzitetnih zasebnih ustanov, ki so del univerze, ne more hkrati kot javni uslužbenec delati na javni univerzi. Zakon o temeljnem statutu javnih uslužbencev določa dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati kader zaposlen v javnem sektorju, ne glede na katerem področju delujejo ter določa kodeks ravnanja ter načela etike in ravnanja. Poleg tega obstaja Etični kodeks za učiteljski poklic, ki vključuje temeljne pravice strokovnjaka na področju izobraževanja pri izvajanju dejavnosti, povezanih s študenti, družinami in skrbniki, strokovno institucijo, sodelavci, samim poklicem in družbo (EURYDICE1, spletna stran). Na javnih univerzah je za redne profesorje delovna obveznost v skladu s splošnimi pravili za uslužbence javne uprave določena na 37,5 ur na teden. V to delovno obveznost sodi:

- obveznost poučevanja: o običajno 8 učnih ur, tako za javne uslužbence kot pogodbene profesorje

(razen za redne predavatelje (senior lecturer) univerzitetne šole, za katere velja obveznost 12 učnih ur na teden);

o učiteljski kader mora poučevanju nameniti potreben čas, da doseže 24 ECTS17 na študijsko leto;

- aktivnost poučevanja se lahko razlikuje glede na obseg in uspeh raziskovalne dejavnosti posameznika (EURYDICE, spletna stran).

17 ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) je sistem, namenjen vrednotenju časovne obremenjenosti.

19

Profesorji, zaposleni za krajši čas, poučujejo najmanj 3 ure in največ 6 na teden, enako število ur na teden pa namenijo tutorstvu. Na zasebnih univerzah je skupno število delovnih ur na teden odvisno od različnih delovnih shem učiteljskega kadra: - nepridobitne izobraževalne ustanove:

o ekskluzivni redni profesorji (exclusive full-time professors): 37,5 ure na teden razpoložljivosti v izobraževalni ustanovi (1.615 ur na leto);

o redni profesorji: 30 ur na teden razpoložljivosti v izobraževalni ustanovi (1.290 ur na leto);

o učiteljsko osebje s krajšim delovnim časom: vsi tisti, katerih delovni čas je krajši od delovnega časa tistih, ki delajo s polnim delovnim časom. Delovni čas se dogovori med zaposlenim in zavodom;

o v mesecih juliju in avgustu se tedenski delovni čas zmanjša na 35 ur. - pridobitne izobraževalne ustanove:

o ekskluzivni redni profesorji: 1.685 ur letno, od tega 613 namenjenih poučevanju in 1.072 drugim dejavnostim (vodstvene naloge, raziskovalni projekti, pripravi in tutorstvu itd.);

o razporeditev tedenskega delovnega časa določi ustanova glede na njihove potrebe na začetku študijskega leta ali na začetku vsakega štirimesečnega obdobja;

o v mesecih juliju in avgustu je delovni čas učiteljskega kadra s polnim delovnim časom neprekinjen, največ 6 ur na dan (v primerih, ko v teh mesecih ni učnih aktivnosti) (EURYDICE1, spletna stran).

4 Zaključek Predno na podlagi predstavljenih podatkov oblikujemo zaključke, je treba opozoriti na problematiko, ki so jo izpostavili domala avtorji vseh študij in raziskav, uporabljenih v nalogi. Čeprav na prvi pogled za »učiteljski poklic« vsaj teoretično obstaja enotna definicija, je neposredna primerljivost le-tega med različnimi izobraževalnimi sistemi, brez upoštevanja njihovih značilnosti, lahko zavajajoča. Zaradi preglednosti smo predstavitev delovnih obveznosti učiteljev za namen te naloge v grobem razdelili na področje osnovnega in srednjega izobraževanja ter posebej na visokošolsko izobraževanje. Na večini izobraževalnih institucij med učiteljskim kadrom obstajajo različni profili, od česar je odvisna tudi razporeditev njihovih delovnih obveznosti. Z različnimi ravnmi odgovornosti glede vsebine in konceptov, poučevanje lahko izvajajo učitelji, profesorji, raziskovalci, strokovnjaki, praktiki, študenti itd. - odvisno od sistema in vrste ustanove. Osnovnošolski in srednješolski učitelji Delovni čas in število ur, namenjenih poučevanju, le deloma določata dejansko delovno obremenitev učiteljev/profesorjev (poleg tega bi lahko upoštevali tudi na primer število učencev/dijakov/študentov na učitelja/profesorja), vendarle pa ponujata določen vpogled v obveznosti učiteljskega kadra v posameznih državah. Število ur, namenjenih poučevanju, se precej razlikuje od države do države in se pri višjih nivojih izobraževanega cikla zmanjšuje. V povprečju učitelji osnovnih in srednjih šol polovico svojega delovnega časa porabijo za dejavnosti, ki niso poučevanje (non-teaching activities), nekaj več kot 10 % svojega učnega časa pa za ohranjaje reda v učilnici. V večini držav status učitelja ali pogodba o zaposlitvi določata število ur, namenjenih poučevanju, na teden (v povprečju od 19 do 23 ur - obstajajo razlike med različnimi stopnjami ISCED18). Redke države pa v pogodbah o zaposlitvi opredeljujejo le potrebno število ur, namenjenih poučevanju. Praviloma je določeno tudi skupno število delovnih ur na teden, to je med 35 in

18 Za primerjavo izobraževalnih sistemov v različnih državah glej opombo na strani 5.

20

40 ur. Nekatere države pa predpisujejo tudi število ur, v katerih morajo biti učitelji na razpolago v samih prostorih institucije (praviloma ta postavka ne presega 30 ur, izjema so Portugalska, Švedska in Združeno kraljestvo (Anglija, Wales in Severna Irska) ter Islandija in Norveška le na ravneh ISCED 1 in 2). Kljub temu, da ob upoštevanju različnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na dejanski čas dela v šoli in zunaj nje, vključno z različnimi predmeti poučevanja, posebnimi nalogami itd., avtorji študij izpostavljajo, da primerjava tedenskega obsega dela učiteljev ne more biti zelo natančna, obstajajo določene ocene, ki poskušajo podatke različnih izobraževalnih sistemov čim bolj poenotiti (OECD, spletna stran). Ena takšnih je prikazana v tabelah v nadaljevanju, kjer je predstavljen obseg ur, namenjenih poučevanju v izobraževalnih nivojih, primerljivih našim osnovnim in srednjim šolam. Graf 10: Letno število ur (k = 1000), namenjenih poučevanju v OŠ (primary education), v državah članicah EU (2018)

Vir: OECD1, spletna stran.

Graf 11: Letno število ur (k = 1000), namenjenih poučevanju v SŠ (upper secondary), v državah članicah EU (2018)

Vir: OECD1, spletna stran.

21

Odstopanja med državami so manjša, kot v zgornjih tabelah v primeru primerjanja skupnega delovnega časa, v katerem so združene ure, namenjene poučevanju, ure razpoložljivosti v šoli in delovni čas, namenjen pripravi, ocenjevanju oz. dejavnostim, ki se lahko izvajajo izven šole. Na nivoju ISCED 1 ima 14 držav skupno število delovnih ur največ 40: Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Švedska, Islandija in Hrvaška. Nekatere države so poročale o tedenskem delovnem času v okviru 35 ur ali manj: Grčija in Ciper (30), Francija, Portugalska in Škotska (35). Za ravni ISCED 2 in 3 so podatki enaki za vse države, ki zadevajo ta kazalnik (EU1, spletna stran). Visokošolska/univerzitetna raven Na večini visokošolskih zavodov področje poučevanja pokriva kader zelo različnih profilov. K skupnemu obsegu poučevanja, glede na sistem in vrsto ustanove ter z različnimi ravnmi odgovornosti glede vsebine in konceptov poučevanja, prispevajo raziskovalci, strokovnjaki in praktiki ter študenti. V raziskavi je 60 % institucij navedlo, da pomemben delež v poučevanju odpade na učno podporno osebje. Le 14 % institucij je navedlo, da profesorji prevzemajo več kot polovico celotne obveznosti poučevanja (EUA, spletna stran). V državah, kjer je obseg delovnih obveznosti akademskega kadra predpisan na ravni pristojnih ministrstev, je ta izražen različno - v dnevnih ali tedenskih urah, ponekod se določbe sklicujejo celo na letno delovno obremenitev. Poleg tega se predpisi razlikujejo tudi glede enot, ki jih urejajo (ura najmanj 45 minut (Nemčija), ECTS (Španija) ali normativne ure (Hrvaška)) in so odvisne od vsebine poučevanja (npr. poučevanje na dodiplomskem nivoju, poučevanje na podiplomskem študiju, izvajanje vaj itd.). Čeprav zgornji pristopi otežujejo primerljivost med državami, vsebina predpisov še vedno kaže na nekatere vzorce, ki jih je mogoče opaziti v več visokošolskih izobraževalnih sistemih. Predvsem delovna obremenitev na področju poučevanja se običajno definira glede na kategorije akademskega kadra, z opazno nižjim obsegom časa za poučevanje pri višjih akademskih nazivih v primerjavi z mlajšimi kolegi. Na primer, v Franciji naj bi učitelji (secondary school teachers), ki delajo na univerzah, na leto izvajali 384 učnih ur, akademiki na dveh najvišjih položajih (t. i. maîtres de conférences in professeurs des universités) pa predvidoma le od 128 do 192 učnih ur, odvisno od vrste poučevanja. Primerljivo je stanje na Madžarskem, kjer se od rednih profesorjev zahteva, da zagotavljajo najmanj 8 ur na teden, izrednih profesorjev 10 ur in od kadra nižjih rangov, vključno z docenti, 12 ur. Enak vzorec lahko opazimo na Poljskem, v Romuniji in v Sloveniji. Samo v Nemčiji in na Hrvaškem predpisi kadru višjega ranga nalagajo večje število učnih ur kot kadru nižjega ranga. V Nemčiji naj bi redni profesorji predavali 8 enot na teden (ure, ki trajajo vsaj 45 minut), medtem ko mlajši profesorji predvidoma poučujejo med 4 in 6 enotami. Na Hrvaškem naj bi profesorji predavali 300 »normativnih ur« na leto, medtem ko naj bi se od asistentov pričakovalo le 150 »normativnih ur« (EURYDICE, spletna stran). Tabela 4: Minimalni čas, ki ga mora akademski kader nameniti poučevanju in/ali z njim povezanimi dejavnostim

Država Predpisani minimalni čas, namenjen poučevanju

Belgija Kader s statusom javnih uslužbencev: 16 ur na teden.

Nemčija Med 4 in 8 »enotami« na teden, odvisno od kategorije osebja (enota učne ure = najmanj 45 minut).

Grčija 6 ur na teden (za redno zaposlen akademski kader).

22

Država Predpisani minimalni čas, namenjen poučevanju

Španija Karierni javni uslužbenci – obseg poučevanja, ki ustreza 24 ECTS na leto (približno 8 ur na teden) + 6 ur poučevanja na teden (možne so različice, odvisno od poklicnega statusa in raziskovalne dejavnosti).

Francija Med 128 in 384 urami na leto, odvisno od kategorije kadra.

Hrvaška Od 150 do 300 normativnih ur na leto, odvisno od kategorije kadra.

Italija Profesorji: najmanj 350 ur na leto; raziskovalci: do 350 ur na leto.

Madžarska Med 8 in 12 urami na teden, odvisno od kategorije kadra.

Poljska Med 120 in 540 urami na leto, odvisno od kategorije osebja

Portugalska Na univerzah: 6 ur tedensko (največ 9 ur na teden); na politehniških fakultetah: 6 ur na teden (največ 12 ur na teden).

Romunija Med 7 in 11 urami na teden, odvisno od kategorije kadra.

Slovenija Na univerzah: od 5 do 10 ur na teden, odvisno od kategorije kadra; na poklicnih višjih šolah: od 16 do 20 ur na teden, odvisno od kategorije kadra.

Vir: EURYDICE, spletna stran. Opombe:

- v tabeli se podatki nanašajo na države, ki imajo »centralne« predpise o minimalnem času, ki ga mora akademski kader nameniti za poučevanje oz. z njim povezanim dejavnostim. Navedeni minimalni čas se nanaša na zaposlene s polnim delovnim časom;

- Irska: ni predpisov o minimalnem času, ki bi jih akademiki na univerzah morali razdeliti med različne dejavnosti (npr. poučevanje, raziskave, nadzor). Na strokovnem/tehnološkem izobraževalnem področju pa obstajajo minimalna pričakovanja glede obsega poučevanja - med 16 in 18 ur na teden, odvisno od kategorije kadra;

- Avstrija: na univerzah in fakultetah za uporabne znanosti ni predpisan minimalen čas, ki ga mora akademski kader nameniti različnim dejavnostim. Le na univerzitetnih šolah, kjer se izobražujejo učitelji (university colleges of teacher education) je določen minimalni obseg ur, namenjenih poučevanju - med 160 in 480 urami na leto, odvisno od kategorije kadra.

Podatki kažejo, da se od akademskega kadra na poklicno usmerjenih visokošolskih ustanovah pričakuje večje število ur, namenjenih poučevanju v primerjavi s kadrom na univerzah. Centralno so praviloma podane zgolj okvirne smernice glede dolžnosti in delovnega časa akademskega kadra, zato so na tem mestu relevantni podatki, ki so jih pridobili v raziskavi EUROAC, v kateri so bili akademiki pozvani, naj količinsko opredelijo svoj tedenski delovni čas. Zaprošeni so bili, da navedejo čas, ki ga namenijo različnim dejavnostim, in sicer: poučevanju, raziskavam, administraciji in drugim dejavnostim. Podatki EUROAC kažejo, da se povprečni delovni teden med državami močno razlikuje. Ob upoštevanju vseh kategorij akademskega kadra in različnih vrst institucij imajo najdaljši delovni teden - med 45 in 47 urami, akademiki na Irskem, v Italiji in na Poljskem; najkrajši – med 33 in 38 urami, pa akademiki na Norveškem in Nizozemskem. Druge države, za katere so podatki na voljo, in sicer Nemčija, Avstrija, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo in Švica, se nahajajo med tema ekstremoma. Razlike so očitne med mlajšimi (junior) in višjimi (senior) akademiki. V primeru mlajših se povprečni tedenski delovni čas giblje med 27 ur (Norveška) in 45 ur (Irska in Poljska), višji akademski kader pa dela v povprečju med 40 urami (Nizozemska) in 52 urami na teden (Nemčija). V večini držav, za katere so na voljo podatki, je 8 od 11 višjih akademikov poročalo, da delajo v povprečju 45 ali več ur na teden. Daljši delovni čas se morda lahko obrazloži z dodatnimi odgovornostmi višjega osebja,

23

vključno z upravnimi odgovornostmi in / ali funkcijami v različnih organi odločanja (EURYDICE, spletna stran). Podatki EUROAC tudi kažejo, da dejavnosti akademskega kadra precej natančno sledijo študijskemu koledarju (več časa, namenjenega poučevanju, v obdobju predavanj). Vendar pa zunaj tega splošnega vzorca obstajajo razlike v času, ki ga akademiki v različnih državah namenjajo raziskavam in poučevanju. Na primer, ko predavanja potekajo, akademiki na univerzah v Švici, na Norveškem, v Nemčiji in Avstriji še vedno porabijo veliko časa za raziskave, medtem ko njihovi kolegi na Portugalskem, Nizozemskem, Poljskem in Irskem namenjajo večino časa poučevanju. Na splošno podatki, ki so na voljo o delovnem času akademskega kadra, kažejo na velike razlike med državami, med institucijami znotraj držav in med različnimi kategorijami akademskega kadra. Te razlike določa vrsta dejavnikov, vključno s strukturami sistema, institucionalnimi pričakovanji, strokovnimi normami in deležem kadra na posameznem študijskem področju (EURYDICE, spletna stran). Pripravila: mag. Mojca Pristavec Đogić

24

Viri in literatura:

- ACS: Pogled na izobraževanje: https://arhiv.acs.si/publikacije/Publikacija_EAG_2018_z_opis_indikatorjev.pdf (9 .1. 2020).

- EACEA1: Hungary: Single Structure Education (Integrated Primary and Lower Secondary Education): https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/single-structure-education-integrated-primary-and-lower-secondary-education-13_en (8. 1. 2020).

- EACEA2: Hungary: Conditions of Service for Teachers Working in Early Childhood and School Education: https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/conditions-service-teachers-working-early-childhood-and-school-education-34_en (9. 1. 2020).

- EACEA3: Hungary: Teaching and Learning in Vocational Secondary Education: https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/teaching-and-learning-vocational-secondary-education-4_en (9. 1. 2020).

- EC: The Teaching Profession in Europe Practices, Perceptions, and Policies: file://dz-cifs-vol1/VOL1/USERS/pristavm/Downloads/EC0115389ENN.en.pdf (9. 1. 2020).

- EU1: Study on Policy Measures to improve the Attractiveness of the Teaching Profession in Europe: https://ec.europa.eu/assets/eac/education/library/study/2013/teaching-profession2_en.pdf (23. 1. 2020).

- EUA: European University Association: Trends 2018: Learning and teaching in the European Higher Education Area: https://eua.eu/downloads/publications/trends-2018-learning-and-teaching-in-the-european-higher-education-area.pdf (16. 1. 2020).

- EUROSTAT: Teachers in the EU: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/EDN-20191004-1 (10. 1. 2020).

- EURYDICE: Modernisation of Higher Education in Europe: Academic Staff – 2017: http://www.eurydice.si/publikacije/Eurydice-Brief_Modernisation-of-Higher-Education-in-Europe_Academic-Staff-2017-EN.pdf?_t=1554843431 in https://www.anefore.lu/wp-content/uploads/2017/07/EURYDICE-MODERNISATION-OF-HIGHER-EDUCATION-IN-EUROPE-2017-1.pdf (28. 1. 2020).

- EURYDICE1: Conditions of Service for Academic Staff Working in Higher Education: Spain: https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/conditions-service-academic-staff-working-higher-education-72_en (22. 1. 2020).

- FE: Framework Education: Workload and social status in Europe: https://frameworkeducation.eu/en/workload-social-status (14. 1. 2020).

- FMER: Federal Ministry of Education and Research: Universities: Nemčija: https://www.research-in-germany.org/en/research-landscape/research-organisations/universities.html (22. 1. 2020).

- OECD: The Teacher Workload Survey 2019: https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/855933/teacher_workload_survey_2019_main_report_amended.pdf (10. 1. 2020).

- OECD1: Teaching hours: https://data.oecd.org/teachers/teaching-hours.htm (23. 1. 2020). - OECD2: Teaching and Learning International Survey: TALIS 2018: https://www.oecd-

ilibrary.org/sites/1d0bc92a-en/1/2/3/index.html?itemId=/content/publication/1d0bc92a-en&mimeType=text/html&_csp_=1418ec5a16ddb9919c5bc207486a271c&itemIGO=oecd&itemContentType=book (14. 1. 2020).

- Poljska OŠ: https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/conditions-service-teachers-working-early-childhood-and-school-education-55_en (6. 1. 2020).

- VF: Global Teacher Status Index (GTSI18): https://www.varkeyfoundation.org/media/4867/gts-index-13-11-2018.pdf (14. 1. 2020).