121.04.23

Čustveno pismeno soočanje z nasiljem v šoli

Mitja Muršič,Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Zoran Milivojević, Psihopolis Institut, Novi Sad

Zaključna konferenca projekta (Pravna fakulteta v Ljubljani, 26. 8. 2010)

IZHODIŠČNA MOTIVACIJAIZHODIŠČNA MOTIVACIJA

ŽELENO STANJE:

ČUSTVENO PISMENO SOOČANJE Z NASILJEM V ŠOLI

ŽELENO STANJE:

ČUSTVENO PISMENO SOOČANJE Z NASILJEM V ŠOLI

POTREBUJEMO:

ZNANSTVENO UTEMELJENE NAČINE

SOOČANJA Z NASILJEM V ŠOLI

POTREBUJEMO:

ZNANSTVENO UTEMELJENE NAČINE

SOOČANJA Z NASILJEM V ŠOLI

NEŽELENO STANJE:

PRIMANJKLJAJ – ZLASTI GLEDE

UPOŠTEVANJA SODOBNIH SPOZNANJ O ČUSTVIH

NEŽELENO STANJE:

PRIMANJKLJAJ – ZLASTI GLEDE

UPOŠTEVANJA SODOBNIH SPOZNANJ O ČUSTVIH

ČUSTVENO OPISMENJEVANJE

ČUSTVENO OPISMENJEVANJE

EMPIRIČNO IZHODIŠČE:ZNAČILNOSTI IN POTREBE POSAMEZNE ŠOLE

EMPIRIČNO IZHODIŠČE:ZNAČILNOSTI IN POTREBE POSAMEZNE ŠOLE

STRATEGIJA:ČUSTVENO OPISMENJEVANJE(učencev, zaposlenih na šoli, staršev)

STRATEGIJA:ČUSTVENO OPISMENJEVANJE(učencev, zaposlenih na šoli, staršev)

CILJICILJI

manj nasilnega izražanja čustev manj nasilnega izražanja čustev

ustreznejše soočanje s problemi nasilnega ravnanja v šoliustreznejše soočanje s problemi nasilnega ravnanja v šoli

čustveno bolj razgledana šolačustveno bolj razgledana šola

boljši akademski dosežkiboljši akademski dosežki

ČUSTVENO OPISMENJEVANJEČUSTVENO OPISMENJEVANJE

SPODBUJA RAZVOJ SOCIALNO EMOCIONALNIH ZMOŽNOSTI:

SPODBUJA RAZVOJ SOCIALNO EMOCIONALNIH ZMOŽNOSTI:

Kritično presojanje “mitov” (zablod) o čustvih. Kritično presojanje “mitov” (zablod) o čustvih.

Prepoznavanje čustev pri sebi in pri drugih. Prepoznavanje čustev pri sebi in pri drugih.

Poznavanje različnih čustev (celotnega spektra). Poznavanje različnih čustev (celotnega spektra).

Razumevanje nastajanja čustev in njihove vloge (na primer pri nasilju). Razumevanje nastajanja čustev in njihove vloge (na primer pri nasilju).

Sprejemanje odgovornosti za lastna čustva in njihovo izražanje. Sprejemanje odgovornosti za lastna čustva in njihovo izražanje.

Avtonomno, ozaveščeno, sočutno, nenasilno izražanje čustev. Avtonomno, ozaveščeno, sočutno, nenasilno izražanje čustev.

Doživljanje in izražanje konstruktivnih čustev do sebe. Doživljanje in izražanje konstruktivnih čustev do sebe.

Ustrezno upravljanje s čustvi (pri komuniciranju, soočanju s konflikti, sprejemanju odločitev, ocenjevanju tveganj, pogajanju, reševanju vsakodnevnih izzivov).

Ustrezno upravljanje s čustvi (pri komuniciranju, soočanju s konflikti, sprejemanju odločitev, ocenjevanju tveganj, pogajanju, reševanju vsakodnevnih izzivov).

Zmožnost, da si opomoreš po težkih emocionalnih izkušnjah. Zmožnost, da si opomoreš po težkih emocionalnih izkušnjah.

NACIONALNI, MEDNARODNI DOKUMENTI:

KOMPETENČNI PRISTOP UČNIH NAČRTOV

NACIONALNI, MEDNARODNI DOKUMENTI:

KOMPETENČNI PRISTOP UČNIH NAČRTOV

SOCIALNE IN ČUSTVENE KOMPETENCESOCIALNE IN ČUSTVENE KOMPETENCE

ZA:ZA:

Vseživljenjsko učenjeVseživljenjsko učenje

Ustvarjalno, učinkovito, nenasilno delovanje Ustvarjalno, učinkovito, nenasilno delovanje

Trajnostni razvoj družbe Trajnostni razvoj družbe

Za občutljivo prepoznavanje in suvereno soočanje z nasiljem v šoli Za občutljivo prepoznavanje in suvereno soočanje z nasiljem v šoli

POTREBA PO POVEZOVANJU VSEGA UČENJAPOTREBA PO POVEZOVANJU VSEGA UČENJA

POVEZOVALNOST (transverzalnost)

SOCIALNIH IN ČUSTVENIH KOMPETENC

POVEZOVALNOST (transverzalnost)

SOCIALNIH IN ČUSTVENIH KOMPETENC

ČUSTVENO OPISMENJEVANJEkot SKUPNI IMENOVALEC

vseh prizadevanj šole

ČUSTVENO OPISMENJEVANJEkot SKUPNI IMENOVALEC

vseh prizadevanj šole

področje MEDOSEBNEGA NASILJA kot “KROSKURIKULARNA” vsebina

področje MEDOSEBNEGA NASILJA kot “KROSKURIKULARNA” vsebina

DOPOLNJEVANJE, SODELOVANJE akterjevDOPOLNJEVANJE, SODELOVANJE akterjev

ZNANJE O ČUSTVIH

omogoča:

ZNANJE O ČUSTVIH

omogoča:

PREPOZNAVANJE MOTIVOV ZA NASILNO VEDENJE in

ODZIVANJE NA RAVNI MOTIVOV

PREPOZNAVANJE MOTIVOV ZA NASILNO VEDENJE in

ODZIVANJE NA RAVNI MOTIVOV

z IZOBRAŽEVANJEM (zaposlenih, učencev, staršev) do

SKUPNEGA ZNANJA (kot okvira za zaznavanje in dojemanje nasilja)

z IZOBRAŽEVANJEM (zaposlenih, učencev, staršev) do

SKUPNEGA ZNANJA (kot okvira za zaznavanje in dojemanje nasilja)

referenčna MATRICA SPOROČIL (za odzivanje na nasilno vedenje)

referenčna MATRICA SPOROČIL (za odzivanje na nasilno vedenje)

MEDOSEBNO NASILJE V ŠOLI IN ČUSTVA

MODEL “ANALIZA EMOCIONALNOSTI NASILJA”MODEL “ANALIZA EMOCIONALNOSTI NASILJA”

OPREDELJUJEOPREDELJUJE

KLJUČNO SKUPNO ZNANJE O ČUSTVIH IN NASILJU KLJUČNO SKUPNO ZNANJE O ČUSTVIH IN NASILJU

NASILNO RAVNANJE IN ČUSTVANASILNO RAVNANJE IN ČUSTVA

Čustvo = posameznikov prilagoditveni odziv na zanj pomembno dogajanje Čustvo = posameznikov prilagoditveni odziv na zanj pomembno dogajanje

= posledica razumevanja (osmišljanja) in vrednotenja situacije = posledica razumevanja (osmišljanja) in vrednotenja situacije

čustvo = “čustveni odziv”čustvo = “čustveni odziv”

Nasilno ravnanje = nedopustno upravljanje z močjo, ki krši pravice drugega človekaNasilno ravnanje = nedopustno upravljanje z močjo, ki krši pravice drugega človeka

= vedenje, ki ga izberemo ali pa ne = vedenje, ki ga izberemo ali pa ne

= spodbujeno in prežeto s čustvi= spodbujeno in prežeto s čustvi

nasilje = “nasilni čustveni odziv” nasilje = “nasilni čustveni odziv”

“ČUSTVENI KONTEKST NASILNEGA VEDENJA”: “ČUSTVENI KONTEKST NASILNEGA VEDENJA”:

težnja zavarovati ali uresničiti neko svojo vrednoto oziroma ciljtežnja zavarovati ali uresničiti neko svojo vrednoto oziroma cilj

nasilno vedenje kot “SMISELNO”, “LOGIČNO”, a NEDOPUSTNO sredstvo. nasilno vedenje kot “SMISELNO”, “LOGIČNO”, a NEDOPUSTNO sredstvo.

KONTEKSTUALNO RAZUMEVANJEEMOCIONALNOSTI NASILJA

TEORETIČNO IZHODIŠČE

TEORETIČNO IZHODIŠČE

KONTEKSTUALNO RAZUMEVANJEEMOCIONALNOSTI NASILJA

KONTEKSTUALNO RAZUMEVANJEEMOCIONALNOSTI NASILJA

NASILNO VEDENJE =NASILNI

EMOCIONALNI ODZIV

NASILNO VEDENJE =NASILNI

EMOCIONALNI ODZIV

NASILNO VEDENJE SPODBUJENO IN PREŽETO S

ČUSTVI

NASILNO VEDENJE SPODBUJENO IN PREŽETO S

ČUSTVI

KULTURNI KONTEKST

NASILJA

KULTURNI KONTEKST

NASILJA

KULTURNE REFERENCE(mikro/makro)

KULTURNE REFERENCE(mikro/makro)

STRUKTURNI KONTEKST

NASILJA

STRUKTURNI KONTEKST

NASILJA

RAZPOREDITEV VIROV –

MOČ, STATUS, VPLIV

(mikro/makro)

RAZPOREDITEV VIROV –

MOČ, STATUS, VPLIV

(mikro/makro)

SUBJEKTIVNA PERSPEKTIVA POSAMEZNIKA V ŠOLI!

SUBJEKTIVNA PERSPEKTIVA POSAMEZNIKA V ŠOLI!

O ČUSTVIHO ČUSTVIH

ČUSTVENO SE ODZIVAMO, KO SO “VZBURJENE” NAŠE VREDNOTE KO NAM JE NEKAJ POMEMBNO (V POZITIVNEM ALI NEGATIVNEM SMISLU)

ČUSTVENO SE ODZIVAMO, KO SO “VZBURJENE” NAŠE VREDNOTE KO NAM JE NEKAJ POMEMBNO (V POZITIVNEM ALI NEGATIVNEM SMISLU)

ČUSTVENI ODZIV: PRIJETEN ALI NEPRIJETENČUSTVENI ODZIV: PRIJETEN ALI NEPRIJETEN

BOLJ KO JE POMEMBNO – INTENZIVNEJŠI ODZIVBOLJ KO JE POMEMBNO – INTENZIVNEJŠI ODZIV

NEPOMEMBNO – RAVNODUŠNOSTNEPOMEMBNO – RAVNODUŠNOST

ČUSTVA OPOZARJAJO NA PREDNOSTNE CILJE (PRIORITETE) – ZAVEDANJE!ČUSTVA OPOZARJAJO NA PREDNOSTNE CILJE (PRIORITETE) – ZAVEDANJE!

IZRAŽANJE ČUSTEV – SPOROČILO DRUGIM IZRAŽANJE ČUSTEV – SPOROČILO DRUGIM

NEUSTREZNA DELITEV NA NEGATIVNA IN POZITIVNA ČUSTVA:NEUSTREZNA DELITEV NA NEGATIVNA IN POZITIVNA ČUSTVA:

VSAKO ČUSTVO LAHKO USTREZNO SITUACIJIVSAKO ČUSTVO LAHKO USTREZNO SITUACIJI

VSAKO ČUSTVO LAHKO NEUSTREZNO SITUACIJIVSAKO ČUSTVO LAHKO NEUSTREZNO SITUACIJI

USTREZNOST ČUSTVENIH ODZIVOV USTREZNOST ČUSTVENIH ODZIVOV

Sem točno opazil, zaznal situacijo?Sem točno opazil, zaznal situacijo?

Sem realno razumel, dojel situacijo (smisel, pomen)? Sem realno razumel, dojel situacijo (smisel, pomen)?

Sem razumno ovrednotil, koliko je situacija pomembna? Sem razumno ovrednotil, koliko je situacija pomembna?

Sta jakost in trajanje mojega čustvovanja razumna? Sta jakost in trajanje mojega čustvovanja razumna?

Ali točno zaznavam in prepoznavam, kaj in v zvezi s čim doživljam (zavedanje)? Ali točno zaznavam in prepoznavam, kaj in v zvezi s čim doživljam (zavedanje)?

Sem svoje čustvo izrazil na učinkovit in družbeno sprejemljiv (nenasilen) način? Sem svoje čustvo izrazil na učinkovit in družbeno sprejemljiv (nenasilen) način?

NEGATIVEN ODGOVOR NA KATEROKOLI VPRAŠANJE –

NEUSTREZEN ČUSTVENI ODZIV

NEGATIVEN ODGOVOR NA KATEROKOLI VPRAŠANJE –

NEUSTREZEN ČUSTVENI ODZIV

TVEGANA PREPRIČANJA O ČUSTVIH:TVEGANA PREPRIČANJA O ČUSTVIH:

“Ko doživljam močno jezo do nekoga, ga moram na nek način napasti.”

Lahko izbiramo način izražanja čustev – prostor za odločitev.

"Ni res, da ne smemo nobenega čustva izraziti z nasiljem.”

Pravico doživljati vsa čustva, ne pa nasilno izražati.

“Ko doživljamo močna čustva, ne moremo več razmišljati.”

V afektu se osredotočimo na najbolj pomembno; lahko razmišljamo in se nadzorujemo.

“Mislim, da moram svoja čustva vedno pokazati.”

Namen čustev ni izražanje, temveč prilagoditev. Včasih neizražanje bolj adaptivno.

“Neprijetna čustva, ki jih doživljam, so vedno slaba zame.”

Potrebujemo prijetna in neprijetna čustva.

Preseči “užitkarsko” logiko (načelo zadovoljstva, kratkoročne želje, nepotrpežljivost, nestrpnost).

Ideologija “srečnega otroka”.

Zahteve, prepovedi – uveljavljati voljo!

ŠE ENO izkrivljeno PREPRIČANJE O ČUSTVIH (viktimološko pomembno!):

»ČE MI NEKDO REČE NEKAJ GRDEGA, POVZROČI V MENI NEPRIJETNO ČUSTVO.«

ŠE ENO izkrivljeno PREPRIČANJE O ČUSTVIH (viktimološko pomembno!):

»ČE MI NEKDO REČE NEKAJ GRDEGA, POVZROČI V MENI NEPRIJETNO ČUSTVO.«

KVAZIVZROČNOST:beseda je vzrok za čustvo. SODOBNO RAZUMEVANJE: sami ustvarjamo svoja čustva, s temo kako razumemo neko situacijo (pomen!)o koliko nam je ta situacija važna (pomembnost!)

Tvegana zabloda o čustvih: “Čustva mi povzročajo drugi!”(“Zato nimam nobene možnosti čustvovati drugače...”)(“Zato jih lahko kaznujem, če mi pozročajo neprijetna čustva.”)

Dejstvo: nihče nas nikoli ne razjezi (ali na primer užali). Razjezimo (ali užalimo) se sami. Ali pa se ne.

Otroci nimajo takšne pozicije avtonomije čustvenega odzivanja – informirajmo jih.Čustvovanje naj bo prostor posameznikove suverene pristojnosti.Žrtve nasilja – ni nujno, da so čustveni odzivi povsem določeni z izkušnjo nasilja!Možno se je avtonomno soočiti z izkušnjo in nadzorovati svoje čustveno odzivanje.

PREPREČEVATI TVEGANA tvegana prepričanja o čustvih in tvegana čustva v šoli

PREPREČEVATI TVEGANA tvegana prepričanja o čustvih in tvegana čustva v šoli

NAJMANJ ZAŽELENI ČUSTVI v ŠOLI:Sovraštvo (doživljanje drugega kot zlobnega)Prezir (doživljanje drugega kot slabega)

Nastanek takšnih čustev (ANTIPATIJE) zaželeno preprečevati.“Vsi smo ljudje!” (istovetenje omogoča razvoj sočutja, zaupanja)

ODNOSI SIMPATIJE / ODNOSI ANTIPATIJE / ODNOSI RAVNODUŠNOSTICILJ VSAJ STRPNOST:Tolerirati tiste, ki jih ne sprejemaš, sovražiš, preziraš – biti do njih strpen (brez nasilja).

DRUGA “TVEGANA” ČUSTVA: jeza, dolgčas, kljubovanje, zavist, užaljenost, ljubosumje, frustracija/nezadovoljstvo, sram, strah.

EDINI ABSOLUTNO NEZAŽELENI IN TVEGANI ČUSTVI:prezir do sebe (samoprezir) in sovraštvo do sebe (samosovraštvo).

RAZLIKA med nasiljem:

iz jeze / iz prezira / iz sovraštva

RAZLIKA med nasiljem:

iz jeze / iz prezira / iz sovraštva

JEZA – “Drugi (ki je sicer dober) mora spremeniti svoje (slabo) vedenje.”

Nezrela jeza:

jezi se tisti, ki je MOČNEJŠI;

napada se tudi osebo, ne le njeno vedenje.

Zrela jeza:

jezi se tisti, ki ima PRAV;

ne napada se osebe, le njeno vedenje (“greh” in ne “grešnika”).

Minimalni cilj: “kulturno vpiti” na (vedenje) drugega! (brez žalitev)

Nasilje na podlagi jeze (nezrelega besa) = skrajni poskus prisiliti k spremembi vedenja.

Bes ni slep – “kontrolirana nekontrola”. Preneha, ko drugi spremeni vedenje.

RAZLIKA med nasiljem:

iz jeze / iz prezira / iz sovraštva

RAZLIKA med nasiljem:

iz jeze / iz prezira / iz sovraštva

PREZIR – “Drugi je SLAB (pod minimumom človeške vrednosti).”

Pričakuje se ponižnost. Do nasilja lahko pride, ko drugi noče biti ponižen.

Tvegana prisotnost prič!

Nasilje na podlagi prezira je PONIŽEVANJE.

Po logiki omejeno: preneha, ko drugi pokaže ponižnost.

Zrelo čustvo nesprejetosti, zavrnjenosti – brez doživljanja manjvrednosti.

Problem KONTRA-PREZIRA.

RAZLIKA med nasiljem:

iz jeze / iz prezira / sovraštva

RAZLIKA med nasiljem:

iz jeze / iz prezira / sovraštva

SOVRAŠTVO – “Drugi je ZLOBEN (so-vrag).”

(“Drugi me namerno ogroža, brez povoda in opravičila!”)

Nasilje na podlagi sovraštva je UNIČEVANJE.

Ni sočutja in čustev krivde:

povračilnost, maščevalnost – “zlobni zasluženo trpi”.

Sovražno nasilje po logiki “neomejeno”.

Problem KONTRA-SOVRAŠTVA.

Otroke naučiti, da bodo razlikovali jezo od sovraštva in prezira.

Telesno nasilje (tudi iz jeze) vselej tvegano:

- npr. tvegana kombinacije jeze in strahu;

- če doživeto kot izraz prezira ali sovraštva – kontra-napad.

!Izražanje sočutja, čustev krivde, kesanja, obžalovanja – lahko preprečimo sovraštvo!

SPOROČILA ZA

preprečevanje tveganih in krepitev varovalnih čustev

SPOROČILA ZA

preprečevanje tveganih in krepitev varovalnih čustev

Učencem omogočimo, da se NAUČIJO:

da so brezpogojno pomembni in (enako)vredni kot človeška bitja

da so tudi drugi pomembni (spoštovanje, simpatija, sočutje, solidarnost, istovetenje, zaupanje)

da odnosi niso razmerja med manjvrednimi in večvrednimi

da bodo razlikovali osebo od vedenja osebe (za zrelo jezo!)

da bodo razlikovali osebo od njene želje (za zrelo nezadovoljstvo!)

da bodo razlikovali med željo in potrebo (potrebujemo le tisto, brez česar ne moremo živeti)

da je konflikt spopad želja in ne spopad oseb (popravljanje odnosa, nenasilno reševanje spora – komunikacijske in pogajalske veščine)

da morajo biti, tudi če prezirajo ali sovražijo, strpni, nenasilni (tudi brez poniževalnega ali sovražnega govora)

SPOROČILA ZA

preprečevanje tveganih in krepitev varovalnih čustev

SPOROČILA ZA

preprečevanje tveganih in krepitev varovalnih čustev

Učencem omogočimo, da se NAUČIJO:

da lahko izbirajo, kako se bodo odzivali – na primer na žalitve (problem preobčutljivosti!)

da biti podrejen ne pomeni biti ponižen (kljubovanje – nespontana neposlušnost)

da biti nadrejen ne pomeni biti vzvišen (podrejenost in nadrejenost sta potrebni vlogi)

da biti sprejet ne pomeni biti vreden (vredni so tudi, če niso sprejeti)

da bodo znali zdravo tekmovati (preseči logiko, da so eni zmagovalci, drugi pa »luzerji”. Nasprotnik ni sovražnik. Tisti, ki ni z mano, ni nujno proti meni.)

da bodo ločili med spoštovanjem in strahospoštovanjem

da je v prijateljskih odnosih bolj ustrezno “Privoščim ti, jaz bi tudi!” kot pa “Zavidam ti.”

da obstaja razlika med »doma« in »v šoli« (šola javni prostor – nadzorovati odkritost in neposrednost; ne pričakovati, da nas bodo vsi sprejemali in imeli radi)

2121.04.23

HVALA ZA POZORNOST