AKTUALNO

Razlogov za odpoklic ni biloUpravno sodišče je ugodilo pritož­bi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o nje­nem odpoklicu z mesta direktori­ce Gorenjskega muzeja. Na kranj­ski občini bodo o razrešitvi Ogri­nove znova odločali.

3

GORENJSKA

Noče miloščine, le menjavo stanovanjaV silvestrskem požaru na Mes­tnem trgu v Škofji Loki je bilo zara­di gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogo­voriti o zamenjavi.

8

KMETIJSTVO

Za hlod enajst tisoč evrovProdajalec hloda iz okolice Kranja je na licitaciji vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu za hlod gorskega javorja dobil 11.313 evrov oz. 9017 evrov za kubični meter. Kupec z Madeire bo les uporabil pri izdela­vi jaht in glasbil.

14

ZADNJA

Gnezdo štorkelj odslej na droguPol tone težko štorkljino gnezdo na stari žagi na Spodnjem Brniku se je začelo nevarno nagibati, zato so ga prestavili na gnezdilni drog. Na Gorenjskem je bila bela štor­klja pred letom 2000 redka, zdaj pa gnezdi vsaj devet parov.

32

VREME

Danes bo večinoma son­čno. Jutri bo sprva še del­no jasno, čez dan se bo pooblačilo. V nedeljo bo oblačno s padavinami.

-2/6 °Cjutri: delno oblačno

68 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

PETEK, 20. februarja 2015

Leto LXVIII, št. 15, cena 1,70 EUR, 14 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

97

70

35

26

66

02

5

Urša Peternel

Begunje – V igri za nakup Elana sta dve tuji podjetji – češki Sporten in ameriški Boba Ing, ki je v lasti poslov-neža slovenskih korenin Ro-berta Antunoviča. Postopki prodaje še potekajo, zato so pri dajanju izjav vsi vpleteni zelo zadržani. »Dve podje-tji sta dali zavezujoči ponud-bi, postopek pa še ni zaklju-čen, zato v tem trenutku za-radi pogajanj investitorjev s kreditorji in zaradi občutlji-vosti informacij dodatnih pojasnil ne moremo dajati,« so pojasnili na ministrstvu za finance. Lastniki Elana so

sicer PDP, Triglav naložbe in Modra zavarovalnica.

A s prodajo se mudi, ker Evropska komisija od Ela-na zahteva takojšnje vračilo dvanajst milijonov evrov (z obrestmi) domnevno nedo-voljene državne pomoči, ki jo je prejel leta 2008. Postop-ki na sodišču sicer še pote-kajo, saj se je Elan na odloči-tev pritožil. »V primeru Ela-na bo pomoč vrnjena v obli-ki kupnine za kapitalske de-leže v procesu prodaje druž-be. Vsi napori so usmerjeni v to, da se privatizacijski po-stopek uspešno zaključi. Mi-nistrstvo za finance se tru-di spodbujati vse vključene

deležnike – delničarje in ban-ke upnice – s ciljem zaključi-ti postopek prodaje z najbolj-šim možnim izidom tako za podjetje, prodajalce, kupce kot tudi državo,« so poveda-li na finančnem ministrstvu.

Pričakovati je bilo, da bo več znanega ta teden, saj se je 17. februarja opolnoči iz-tekel rok, do katerega so na Družbi za upravljanje terja-tev bank (DUTB), ki je Ela-nova glavna upnica, spreje-mali ponudbe investitorjev za odkup terjatev. A morebi-tnega kupca Elanovih terja-tev – te znašajo 14,3 milijo-na evrov – še ne razkrivajo.

S prodajo Elana se zdaj že zelo mudiZavezujoči ponudbi za nakup Elana sta dali dve podjetji – češki Sporten in ameriški Boba Ing.

Bo Elan, ki letos praznuje sedemdeset let, šel v češke ali ameriške roke? / Foto: arhiv413. stran

EKO SUBVENCIJA

EKO SUBVENCIJA že na voljo samo v Jelovici

JELO

VIC

A O

NK

A D

.O.O

., K

IDR

IČE

VA C

ES

TA 5

8, Š

KO

FJA

LOK

A

V Kranju vrsta kadrovskih menjav 46. stran

www.gorenjskiglas.si

Simon Šubic

Kranj – Na kranjskem sodi-šču se je ta teden z oprostil-no sodbo končalo sojenje nekdanjim vodilnim v Lo-ških tovarnah hladilnikov Milošu Kodretu, Primožu Pegamu in Jožefu Angeliju, ki jih je kranjsko tožilstvo obtoževalo, da so s proda-jo nepremičnine v Beogra-du leta 2009 zlorabili polo-žaj in oškodovali loško druž-bo, ki se je istega leta znašla v stečaju. Sodni senat pod vodstvom sodnice Andrija-ne Ahačič je ocenil, da do-govorjeni način plačila ne-premičnine (170 tisoč evrov v denarju, 130 tisoč evrov pa z odkupom terjatev) ni bil v škodo družbi LTH.

Prav tako na kranjskem sodišču se je ta teden na-daljevalo sojenje strojevod-ji Andreju Ponikvarju, ki ga obtožujejo povzročitve

železniške nesreče avgusta 2011 na Jesenicah, v kateri se je poškodovalo 34 oseb, od tega sedem huje. Sodišče je prisluhnilo predlogu od-vetnika Franca Rojka, ki za-govarja obtoženega, da po-novno zaslišijo sodnega iz-vedenca železniške stroke. Obramba se namreč ne stri-nja z izvedencem, da s traku naprave avtostop, ki v prime-ru prevoza rdečega semafor-ja zaustavi vlak, ni možno razbrati nobenih podatkov.

Gorenjski kriminalisti pa so ta teden zaradi domnevne zlorabe položaja in ponaredi-tve poslovnih listin kazensko ovadili nekdanjega komerci-alnega direktorja Adrie Air-ways Tomaža Kostanjška in njegovega pomočnika To-maža Škofica, ki naj bi letal-skega prevoznika oškodova-la za 800 tisoč evrov.

Več o tem poročamo na 12. strani.

Oprostitev v zadevi LTH

2 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme KATJUŠA ŠTEFANČIČ iz Radovljice.

KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE

Danica Zavrl Žlebir

Stara Loka – Janeza Janšo, ki se je v Škofji Loki najprej sestal s tamkajšnjim člans-tvom stranke SDS, so v Stari Loki prisrčno sprejeli in mu v Jurijevi dvorani pripravi-li kulturni program. Nato je predsednik največje opozicij-ske stranke in avtor več knjig s pretežno politično vsebi-no v pogovoru z zgodovinar-ko Andrejo Valič Zver pred-stavil svoj prvi roman Noriš-ko kraljestvo, Beli panter, ki ga je po nekaj letih razisko-vanja in študija zgodovinskih virov napisal lani v zaporu, izšel pa je ob koncu minule-ga leta. Prva izdaja je že poš-la, pri založbi Nova obzorja bo kmalu izšla druga, Janša pa napoveduje, da bodo sledi-la še nova nadaljevanja roma-na, če bo pri bralcih zanima-nje zanj, sam pa bi želel obde-lati vseh dvesto let obstoja Noriškega kraljestva.

Andreja Valič Zver je lite-rarni prvenec Janeza Jan-še ocenila kot podatkovno bogato in filigransko natan-čno zgodbo izpred dveh tisočletij, ki kaže na dobro poznavanje zgodovinskih virov. Noriško kraljestvo je bilo politična entiteta na

prelomu 3. in 2. stoletja pred našim štetjem na ozemlju današnje Slovenije in sose-dnjih držav. Roman popisu-je pestro življenje skupnos-ti iz časa pred rimsko zase-dbo naših krajev in kaže avtorjevo izredno poznava-nje doslej odkritih in zna-nih materialnih in pisnih zgodovinskih virov pa tudi novejših jezikoslovnih in genetskih analiz. Zgodovin-skih romanov iz tega obdo-bja tako rekoč ni, o Noriš-kem kraljestvu, pravzaprav njegovem koncu, je pisala le pisateljica Mimi Malen-šek. Valič Zverova meni, da

roman pomembno zapol-njuje to vrzel in ker Slovenci nimamo velikih epov iz dalj-ne preteklosti, kar kliče po filmski ali televizijski upri-zoritvi. Tako zgodovinarka kot avtor sta prepričana, da zgodovina Slovencev seže v čas Noriškega kraljestva, da so bili naši predniki na tem ozemlju že prej, ne šele v petem stoletju, ko naj bi se priselili izza Karpatov.

»Roman mi je prišel na misel, ko sem študiral našo pozabljeno in zamolčano zgodovino,« je v Stari Loki dejal Janez Janša. »To ni znanstveno delo, temveč

poskus osvetlitve nekega časa, ki lahko pojasni seda-njost. K pisanju me je pote-gnilo, ker je pri nas še veliko nepojasnjenega in ker pri-padam narodu, ki ne ve nič o svojih koreninah, kar je v svetu svojevrsten unikum.« Kot pravi Janša, je nedvom-no dokazano, da imamo Slo-venci korenine v prvem sto-letju pred Kristusom, ko je na našem ozemlju (še naj-bolj identičnim z ozem-ljem nekdanje Avstro-Ogr-ske) obstajalo Noriško kra-ljestvo. O slednjem pričajo arheološke izkopanine, ki jih je mogoče videti na Šta-lenski gori nad Gosposvet-skim poljem. Noriško kral-jestvo se je ohranilo dvesto let in je kljubovalo vdorom mnogih ljudstev. Krona in žezlo se nista dedovala, kra-lje so volili. Izdelovali so slo-vito noriško jeklo, ki je bilo za orožje močno cenjeno tudi pri Rimljanih, zelo raz-vita je bila medicina, zani-miva arhitektura, poznali so talno gretje, imeli tekočo vodo, njihov denar je bil iz čistega srebra. V prvem sto-letju po Kristusu so Norik zasedli Rimljani in na tem mestu sta nastali dve rimski provinci.

Naše korenine že v Noriškem kraljestvuV Stari Loki so ta teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.

Andreja Valič Zver in Janez Janša ob predstavitvi romana Noriško kraljestvo, Beli panter v Stari Loki / Foto: Andrej Tarfila

Tokrat bodo moči za koncert združili glasbeniki, ki so pri občinstvu izredno priljublje-ni – Tanja Žagar in ansambel Modrijani. Nastopili bodo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v dvorani Pod Stolom v Žirov-nici. Za še večjo pestrost na koncertu bo poskrbel kuban-ski violinist Lazaro Zumeta in Tanjina spremljevalna skupi-na Avantura. Tanja je k sode-lovanju povabila še pevski zbor osnovne šole Žirovnica, ki bo nastopil pod vodstvom Slavice Magdič.

Na koncertu boste slišali nekaj novih pesmi s Tanjinega zadnje-ga albuma Številka 3, manjkale pa ne bodo niti vse njene naj-večje uspešnice. Petim naročnikom Gorenjskega glasa bomo podarili po eno vstopnico za koncert. V žrebanju boste sode-lovali, če nam boste sporočili tri naslove pesmi Tanje Žagar in tri skladbe ansambla Modrijani. Odgovore s svojimi podatki pošljite najkasneje do petka, 27. februarja 2015, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj ali na: koticek@g-glas.si.

NagrajenciV nagradni križanki iz GG št. 11 (6. 2.) z geslom Pustovanje, kulinarika, nagrade so srečo pri žrebu imeli Dragi Habjan iz Radovljice, Anica Perne iz Nakla in Janko Potočnik iz Poljan. Čestitamo!

Tanja Žagar in Modrijani

25. januarja je Tanja publiko dodobra razgrela v Strahinju. / Foto: Gregor Lapajne

Suzana P. Kovačič

Kranj – Približno tristo učen-cev OŠ Simona Jenka Kranj in približno 140 strokov-nih delavcev je vključenih v projekt Sistemski pristop k medvrstniškemu nasil-ju v vzgojno-izobraževal-nih zavodih (VIZ), ki traja od februarja 2015 do aprila 2016 in ga je finančno pod-prl Norveški finančni meha-nizem. »Kar 120 projektov se je prijavilo na njihov raz-pis, 20 jih je bilo uspešnih in so jih prepoznali kot kakovo-stne. Projekt Sistemski pris-top k medvrstniškemu nasi-lju v VIZ pa je bil med tre-mi najbolje ocenjenimi,« je povedala dr. Katja Filipčič iz Inštituta za kriminologijo

pri Pravni fakulteti v Ljublja-ni (v nadaljevanju Inštituta), glavna koordinatorica proje-kta, in nadaljevala: »Kar bi radi poudarili s tem projek-tom, je to, da nasilje ni samo problem šole. Zato so se vanj poleg Inštituta in OŠ Simo-na Jenka Kranj kot glavne-ga partnerja vključile še dru-ge institucije: Vzgojni zavod Kranj, Center za socialno delo Kranj – dnevni center za mlade in družine, Druš-tvo za nenasilno komunika-cijo, Mestna občina Kranj s podporo župana Boštjana Trilarja, European Werge-land Centre, lokalno društvo tabornikov, mestno gledali-šče .... Naš cilj je zmanjšati nasilje in otroke – tako žrt-ve kot storilce in opazovalce

– opremiti za nenasilje. OŠ Simona Jenka smo priteg-nili k projektu ne zato, ker bi bila šola ©p roblematična©, ampak zato, ker so vodstvo in učitelji pokazali veliko pripravljenosti za ukvarjan-je s tem.« Vodja projekta je dr. Mitja Muršič iz Inštituta.

Projekt ima kar 64 temelj-nih aktivnosti, med njimi so tematske razredne ure, ki jih vodijo strokovnjaki iz Druš-tva za nenasilno komunika-cijo, v šoli bodo uredili t. i. sobo za umik oz. za sprosti-tev, izdali bodo dva tematska časopisa, organizirali bodo tabor v Marindolu s poudar-kom na medsebojnih odno-sih ... in na določene aktiv-nosti povabili tudi učence iz drugih razredov in zunanje

partnerje. Aktivnosti so se že začele odvijati v oddelkih OŠ Simona Jenka - Center in v še dveh oddelkih šestega razre-da na matični šoli. Dejavnos-ti, ki potekajo v OŠ in so van-je vključeni otroci, potekajo v okviru šolskega časa. Koor-dinatorici oz. motor in srce projekta v šoli sta Ingrid Kle-menčič in Alenka Kuhar.

Starše bodo obveščali o projektu, zanje pripravi-li predavanja v okviru dveh Šol za starše in tudi učitelje bodo z izobraževanji opre-mili z več znanja o tem, kako prepoznati vsakršno nasilje. »Oblike vrstniškega nasil-ja so raznolike, najbolj raz-širjeno je verbalno, ki se je še povečalo z uporabo novih informacijsko-komunika-cijskih tehnologij. Treba je razmišljati o tem, kako odra-sli uči otroka uporabe mobi-tela, Facebooka, spleta ...« je med številnimi koristni-mi informacijami na neda-vnem uvodnem predavan-ju ob predstavitvi projekta povedala Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasil-no komunikacijo.

Zaobljuba k nenasilju»Vredno je ravnati nenasilno, ker bo tako družba lepša za vse,« je sporočilo projekta Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Projekt s kar 64 temeljnimi aktivnostmi nagovarja otroke in mladino, učitelje, starše, institucije ...

Urša Peternel

Jesenice – Vodenje Doma upokojencev dr. Franceta Berglja Jesenice je v torek tudi uradno prevzel Roman Poljak. Dosedanja direkto-rica Veronika Bregant se je namreč upokojila. Roman Poljak je po izobrazbi diplo-mirani teolog, ima 46 let, živi v Dobrovi pri Ljublja-ni, na Gorenjskem pa je bil poznan kot nekdanji žup-nik pri Svetem Duhu in še prej v Besnici. Iz duhovni-škega stanu je izstopil in si ustvaril tudi družino. Kot je povedal, imata z dosedanjo direktorico sorodne pogle-de na razvoj ustanove. »Rad

imam ljudi in jih spoštujem in ko pridem v službo, imam dober občutek. V domu res gradijo na človeških vredno-tah in to nameravam nadal-jevati,« je povedal.

Novi direktor doma starostnikovDirektor Doma upokojencev dr. Franceta Berglja Jesenice je postal Roman Poljak.

Novi direktor Roman Poljak

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

Brezje – V soboto, 21. februarja, ki je prva sobota v postnem času, bo tradicionalno romanje alkoholikov in vseh, ki trpijo zaradi alkohola in drugih odvisnosti, na Brezje. Ob desetih bo v baziliki maša, ki jo bo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, po maši pa bo predavanje Jožeta Pavlakoviča. Romanje je del postne dejavnosti katoliške Cerkve v Sloveniji in akcije 40 dni brez alkohola.

Romanje odvisnikov na Brezje

3Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015 AKTUALNO info@g-glas.si

OdgOvOrna urednica

Marija volčjak

naMestnika OdgOvOrne urednice

cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir

uredništvOnOvinarji - uredniki:

Marjana ahačič, Maja Bertoncelj, alenka Brun, igor kavčič, suzana P. kovačič, jasna Paladin, urša Peternel, Mateja rant,

vilma stanovnik, ana šubic, simon šubic, ana volčjak, cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: jože košnjek, Milena Miklavčič, Miha naglič

OBLikOvna ZasnOva

jernej stritar, ilovarstritar, d. o. o.

tehnični urednik

grega Flajnik

FOtOgraFija

tina dokl, gorazd kavčič

vOdja OgLasnega trŽenja

Mateja Žvižaj

gOrenjski gLas (issn 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri uradu rs za intelektualno lastnino. ustanovitelj in izdajatelj: gorenjski glas, d. o. o., kranj / direktorica: Marija volčjak / naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 kranj / tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / redne priloge: Moja gorenjska, Letopis gorenjska (enkrat letno), tv okno in osemnajst lokalnih prilog / tisk: delo, d. d., tiskarsko središče / naročnina: tel.: 04/201 42 41 / cena izvoda: 1,70 eur, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan ddv po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

Simon Šubic

Kranj – Upravno sodišče je konec januarja ugodilo pri-tožbi Marije Ogrin zoper sklep sveta Mestne občine Kranj, ki jo je pred letom dni zaradi domnevnih nep-ravilnosti ter nevestnega in negospodarnega delovanja predčasno odpoklical z mes-ta direktorice Javnega zavo-da Gorenjski muzej. O tem smo na kratko poročali že v torek, tokrat pa še podro-bneje poglejmo obrazloži-tev sodišča za odpravo skle-pa mestnega sveta in vrni-tev zadeve v ponovni posto-pek, občina pa mora plača-ti tudi slabih 348 evrov sod-nih stroškov. Na kranjski občini, ki je ena od ustano-viteljic Gorenjskega muze-ja, so nam pojasnili, da bodo delovali, kot je odločilo sodi-šče, kdaj naj bi o razrešitvi Ogrinove znova odločali, pa niso napovedali. Za komen-tar sodbe smo poprosili tudi Ogrinovo, ki pa kljub dru-gačnim obljubam na naša vprašanja ni odgovorila.

Upravno sodišče je uvo-doma ugotovilo, da je šlo pri odpoklicu pravzaprav za raz-rešitev Ogrinove kot direkto-rice muzeja, pri čemer pa je občina »zagrešila napačno

uporabo materialnega pra-va«, zato je tožbi Ogrino-ve ugodilo in sklep odpra-vilo. Med drugim je sodi-šče ugotovilo, da ne vzdr-žijo navedbe občine, da je Ogrinova zaradi nevestne-ga, malomarnega in nepra-vilnega dela ter nevestnega in negospodarnega ravna-nja s proračunskimi sreds-tvi povzročila večjo škodo, ker v letu 2013 ni poskrbe-la za obnovo strehe Mest-ne hiše, ki je v lasti občine. Sodišče namreč meni, da se z obnovo strehe ne bi v niče-mer povečalo premoženje

Gorenjskega muzeja, za škodo pa tudi ni mogoče šteti neuporabe namenskih proračunskih sredstev, saj to ni vplivalo na opravljanje dejavnosti muzeja oziroma občina kakršnihkoli motenj ni navedla. Po mnenju sodi-šča ne vzdrži niti očitek, da Ogrinova ni upoštevala več sklepov strokovnega sve-ta javnega zavoda. Sodišče namreč ugotavlja, da je vlo-ga strokovnega sveta izrazito posvetovalne narave, poseb-no v odnosu do direktorja, tako da neupoštevanja nje-govih predlogov in pobud ni

možno enačiti z neizvrševa-njem sklepov organov zavo-da. Strokovni svet namreč nima pristojnosti za spreje-manje obvezujočih sklepov, ugotavlja sodišče.

Zanimivo pa je, da občina kot vzrok za odpoklic Ogri-nove ni navedla neizpol-njevanja pogojev iz pogod-be o zaposlitvi, saj bi mora-la Ogrinova v enem letu po imenovanju za direktorico muzeja (maja 2011) opravi-ti izpit iz angleškega jezika, česar pa ni izpolnila.

Zaradi zadnje odločitve upravnega sodišča se je poja-vilo tudi vprašanje, ali ima Gorenjski muzej ta trenu-tek kar dve direktorici. Mar-jana Žibert, ki je po odpo-klicu Ogrinove muzej sprva vodila kot v. d. direktorice, v začetku februarja pa je bila na podlagi javnega razpi-sa imenovana za novo dire-ktorico muzeja in je pogo-dbo za novo delovno mesto podpisala prav ta teden, je dejala, da to pravno ni vzdr-žno, saj ima Ogrinova velja-vno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto kustosinje na oddelku za arheologijo, kjer se od odpoklica naprej ukvarja z visokogorsko arhe-ologijo. Enakega mnenja so tudi na občini.

Razlogov za odpoklic ni biloupravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice gorenjskega muzeja.

Marija Ogrin je po odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja zaposlena na oddelku za arheologijo.

Marjana Žibert je ta teden podpisala pogodbo o zaposlitvi na mesto direktorice Gorenjskega muzeja.

Simon Šubic

Šenčur – Po lanski odločitvi občinskega sveta, da Občina Šenčur ne bo sofinancira-la prenove prizidka in dveh varovanih oddelkov Doma upokojencev Kranj, je njego-va direktorica Zvonka Hoče-var napovedala, da bodo v domu samo še do konca leta 2014 zagotavljali prednos-tno obravnavo šenčurskih občanov za sprejem v domu, saj to ne bi bilo več pošteno do kranjski občanov, kate-rih občina je prenovo tudi finančno podprla. Ker smo že pošteno zakorakali v novo leto, nas je zanimalo, ali se je napoved uresničila oziro-ma ali je po zadnjih lokalnih volitvah in zamenjavi župa-na med domom in občino prišlo do drugačnega dogo-vora. »Nič se ni spremeni-lo. Občinski svet je lani skle-nil, da investicij v kranj-skem domu upokojencev

ne bo sofinanciral, in tak-šno stališče imamo še ved-no. Glavni pomislek je, da bi potem podobno ravnan-je občine Šenčur lahko pri-čakovali še v drugih bližnjih domovih za starejše občane, na primer v Preddvoru in v Naklem,« je povedal šenčur-ski župan Ciril Kozjek. Gle-de napovedane neenakopra-vne obravnave šenčurskih občanov za sprejem v kranj-ski dom Kozjek odgovarja, da tega ukrepa ne pričaku-je in do njega tudi ne more priti.

Tudi direktorica doma Zvonka Hočevar je potrdi-la, da so od novega šenčur-skega župana prejeli odgo-vor, da občina Šenčur ne bo sofinancirala kakršne-koli prenove, ker bi potem morali financirati tudi dru-ge domove, ki sprejemajo njihove občane. »Žal mi je takšnega razmišljanja, ko menijo, da smo vsi dolžni

sprejemati njihove obča-ne, sami pa niso pripravlje-ni vložiti niti evra za bolj-še počutje stanovalcev, tudi njihovih občanov, in da menijo, da smo jih tako ali tako dolžni sprejemati prio-ritetno, ker zakon govori v enem izmed kriterijev, da je pogoj za sprejem bližina doma. A zakon tudi govori, da o sprejemu v dom odlo-ča Komisija za sprejem, premestitve in odpust. Vča-sih je žalostno, kako vehe-mentno lahko nekdo zavr-ne zadevo in jo prav razu-me šele, ko jo občuti na las-tni koži,« je dejala.

Prenovljene prostore so v Domu upokojencev Kranj odprli prejšnji ponedeljek. »Sredstva smo zagotovili iz svojih prihrankov, s sofi-nanciranjem Mestne občine Kranj in z najemom kredita pri Sparkasse, ki nam je šla z res nizko obrestno mero in sukcesivnim odplačilom

kredita zelo na roke. Nujno pa nas čaka še prenova in razširitev kuhinje, za kate-ro smo vložili vlogo za gra-dbeno dovoljenje. Kuhinja je bila zgrajena pred 41 leti za 140 stanovalcev. Danes je 214 stanovalcev, 20 jih hodi v dnevno varstvo, na teren dostavimo od 170 do 180 kosil na dan. Kuhinja torej ©po ka po šivih© in priprava obrokov je že skorajda ©mi si-ja nemogoče©,« je še razloži-la Hočevarjeva.

Medtem je usoda načrto-vanega doma starejših obča-nov v Šenčurju še zelo nego-tova. Po Kozjekovih besedah želi občina trenutno okrepi-ti storitev dnevne oskrbe sta-rejših občanov, saj si veči-na njihovih občanov želi čim dlje ostati doma in pri tem koristiti institucional-no pomoč. »Kar se tiče nove-ga doma starejših občanov, pa za koncesijo za zdaj nis-mo zaprosili, saj občina za tako veliko investicijo nima denarja. Projekt bo v vsakem primeru uresničljiv samo v okviru javno-zasebnega par-tnerstva, a najprej bo seveda treba najti zasebnega inves-titorja, ki bi ga naš dom zani-mal,« je še dejal šenčurski župan.

V Šenčurju se niso premisliliObčina šenčur vztraja pri lanski odločitvi, da ne bo sofinancirala obnove prostorov v kranjskem domu upokojencev, kakor tudi v katerem drugem domu ne.

Suzana P. Kovačič

Ljubljana – Računsko sodi-šče je revidiralo odsotnost z dela zaposlenih v zdravstve-ni dejavnosti v Univerzitet-nem kliničnem centru Mari-bor, Splošni bolnišnici Novo mesto, Zdravstvenem domu Ljubljana, Zdravstvenem domu Celje, Zdravstvenem domu Koper, na Gorenj-skem pa v Psihiatrični bol-nišnici Begunje v letih 2010 in 2011 in vsem šestim zavo-dom izreklo mnenje s pridr-žkom. Največ nepravilnos-ti je nastalo zaradi nepravil-nega evidentiranja prisotno-sti oziroma odsotnosti javnih uslužbencev z dela ter zaradi ročnega odštevanja porablje-nega letnega dopusta, kar je privedlo do napačnega stanja letnega dopusta ob koncu let, na katera se nanaša revizija. Zaradi tega so javni usluž-benci uporabili več oziroma manj dni letnega dopusta, kot bi ga lahko. Zavodi za pravil-no in upravičeno koriščenje izrednega dopusta tudi niso

imeli vseh dokazil za upravi-čeno odobritev izrabe izred-nega dopusta. Direktor Psi-hiatrične bolnišnice Begun-je Damijan Perne je povedal, da je leta 2010 šele nastopil v prvi mandat direktorja, da tedaj kakšni papirji res niso bili urejeni za nazaj in da je še istega leta sistematično ure-dil tudi dopuste. Leta 2012 so v bolnišnici vpeljali sodoben informacijski sistem za vode-nje evidence delovnega časa. »V torek objavljen podatek, da so nekateri v naši bolni-šnici imeli tudi do 70 dni dopusta, smo takoj preve-rili in v lanskem letu npr. nismo našli takega zapos-lenega. Če pa nekdo v celo-ti ne izkoristi letnega dopus-ta v tekočem letu, npr. zara-di daljše bolniške odsotno-sti, se mu dopust prenese v naslednje leto, kot je to ure-jeno s pravilniki,« je še poja-snil Perne in dodal, da bol-nišnica v vseh pomembnih pogledih posluje dobro, kot je pokazala revizija Račun-skega sodišča.

Nekateri so bili preveč na dopusturačunsko sodišče je pod drobnogled vzelo šest zdravstvenih ustanov, med njimi tudi Psihiatrično bolnišnico Begunje.

Radovljica – reklamni pano na poslovni stavbi v športnem parku v radovljici ponoči ugašajo. Lastnik panoja je to storil na pobudo občine, ki je posredovala zaradi pritožb okoliških stanovalcev, ki jih je predvsem v nočnem času motila močna svetloba. reklamni pano je tako po novem ugasnjen med pol enajsto zvečer in peto uro zjutraj.

Reklamni pano čez noč ugašajo

4 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015

GORENC

MUČENIKOM

NEDELJA, 15.3. ob 18h

DVORANA BIOTEHNIŠKEGA CENTRA STRAHINJ

Nuša Derenda, Brigita Šuler, Navihanke, Veseli svatje, Rebeka Dremelj,

Humorist Peška...

Predprodaja vstopnic: Tic TržičGorenjski glas, Sloga Kranj

10 €

VR

OČA CENA

VROČA CENA

RADIO_GORENC_mučenikom_oglas_GG_170x87.indd 1 16.2.2015 11:14:22

GORENC

MUČENIKOM

NEDELJA, 15.3. ob 18h

DVORANA BIOTEHNIŠKEGA CENTRA STRAHINJ

Nuša Derenda, Brigita Šuler, Navihanke, Veseli svatje, Rebeka Dremelj,

Humorist Peška...

Predprodaja vstopnic: Tic TržičGorenjski glas, Sloga Kranj

10 €

VR

OČA CENA

VROČA CENA

RADIO_GORENC_mučenikom_oglas_GG_170x87.indd 1 16.2.2015 11:14:22

RA

DIO

GO

RE

NC

D.O

.O.,

BA

LOS

4, T

RŽ

IČ

Marjana Ahačič

Radovljica – »Ponovna raba pomeni obdelavo odvrže-nih predmetov, ki bi sicer končali kot odpadek, s pre-delavo ali obnovo pa znova postanejo uporabni. V cen-trih ponovne rabe jih obno-vijo, popravijo ali uporabi-jo za izdelavo novih inova-tivnih izdelkov, ki predstav-ljajo novo dodano vrednost. Pri tem varčujemo z narav-nimi viri, kot so voda, naf-ta, les, energija ...« pojasnju-jejo v socialnem podjetju Fundacija Vincenca Drak-slerja, kjer so skupaj z Obči-no in Komunalo Radovljica pristopili k projektu vzpo-stavitve radovljiškega cen-tra. »Zbiramo različne kose pohištva, elektroniko, raču-nalniško opremo, opremo za dom in prosti čas, obla-čila, knjige, igrače, kolesa, športno opremo, dekora-tivne predmete ... skratka vse, čemur s popravilom ali obnovo lahko podaljšamo življenjsko dobo. Vse obno-vljene predmete pa ponudi-mo po ugodni ceni v naših prodajalnah ponovne rabe.« Na Gorenjskem so takšni že trije – dva v Kranju in eden v Tržiču, radovljiški je četrti.

V njem je od srede na prej tako urejen zbirni kotiček za sprejem uporabnih pre-dmetov, v sosednji uprav-ni stavbi čistilne naprave pa so v prvem nadstropju ure-dili trgovino Štacuna Brvač, v kateri bo moč obnovlje-ne predmete kupiti po ugo-dnih cenah. Na voljo bodo tudi novi izdelki, ki nasta-jajo v delavnicah socialnega

podjetja na Pristavi pri Trži-ču. Obnovo prostora je v viši-ni 30 tisoč evrov financira-la Občina Radovljica, social-no podjetje pa jih je dobilo v brezplačno uporabo. V sre-dišču sta v okviru programa javnih del dobila zaposlitev dva delavca.

Kot je ob odprtju dejal direktor Komunale Radov-ljica Matija Žiberna, center

pomeni veliko priložnost, saj predstavlja učinkovit, gos-podaren in okolju prijazen način ravnanja z odpadki. Župan Ciril Globočnik je ob tem pojasnil, da izraz brvač izhaja iz obdobja, ko Fukso-ve brvi v bližini zbirnega cen-tra še ni bilo in so morali na tem mestu Savo prebresti; brvač pa je bil tisti človek, ki je nosil ljudi in tovor čez vodo.

Odprli središče ponovne rabeV sredo so tudi v Radovljici v zbirnem centru Komunale ob centralni čistilni napravi odprli središče ponovne rabe.

Direktor Komunale Radovljica Matija Žiberna, direktorica socialnega podjetja Fundacija Vincenca Drakslerja Nada Bogataj Kržan in radovljiški župan Ciril Globočnik so v sredo na slovesnosti odprli središče ponovne rabe v zbirnem centru Komunale Radovljica.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

Mateja Rant

Gorje – Ideja Rdečega križa v Gorjah sega že v čas pred drugo svetovno vojno, v leto 1939, ko je tedanji tečajnik prve pomoči Janko Veber prejel samarijansko izkazni-co z žigom Kraljevine Jugo-slavije. Z delom so nadalje-vali tudi med drugo svetov-no vojno, takoj po vojni pa so ustanovili vaške odbore, ki so se združili leta 1951. Prvi predsednik krajevne organi-zacije Rdečega križa Gorje je postal Janez Eržen, zdaj pa jo že skoraj trideset let vodi Nada Kuralt, ki je pred tem v organizaciji že deset let sodelovala kot prostovoljka.

»Krajevna organizacija Rdečega križa Gorje, podo-bno kot organizacije širom Slovenije, pomembno sous-tvarja programe pomoči naj-ranljivejšim skupinam pre-bivalstva in pomaga števil-nim posameznikom in dru-žinam ter razrešuje marsika-tero socialno in psihološko

stisko svojih sokrajanov,« je na slovesnosti ob oblet-nici poudarila slavnostna govornica, generalna sekre-tarka Rdečega križa Sloveni-je Renata Brunskole. Sedan-ja predsednica gorjanskega Rdečega križa Nada Kuralt je ob tej priložnosti pouda-rila, da so Gorjanci že takoj po vojni znali stopiti skupaj in pomagati. »Tako smo tudi mi podedovali to lepo člove-ško lastnost in se je še ved-no držimo, namreč da v stis-ki nihče ne sme ostati sam.« Prvo večjo akcijo zbiranja sredstev so izpeljali v sedem-desetih letih prejšnjega sto-letja za onkološki inštitut v Ljubljani, izpeljali so tudi številne akcije pomoči ob raznih nesrečah v Sloveni-ji, še posebej pa so se izka-zali ob vojni na Hrvaškem, saj so sprejeli okrog petdeset beguncev, ki so bivali pri gor-janskih družinah.

Danes je njihova pomoč namenjena predvsem lju-dem v stiski iz Gorij, ki jim

pomagajo s hrano in oblačili ter v skrajni sili z enkratnim plačilom položnic. Dela, pravi Nada Kuralt, je ved-no več. Vsako leto se z dari-li in voščili spomnijo tudi starejših občanov. Njiho-vih prizadevanj ni spregle-dal niti župan Peter Torkar, ki se jim je zahvalil za njiho-vo veliko srce v imenu vseh, ki so bili že deležni njihove pomoči ali so jim pokazali

pot v prostovoljstvo. Ob tem se zaveda, je poudaril, da pravi in srčni prostovoljci ne potrebujejo javne pohva-le in zahvale, saj jih bogatijo in jim polnijo dušo že njiho-va dejanja. »Ob vsaki nesreči ali tragediji ste med prvimi, ki stopite v akcijo in prisko-čite na pomoč. Ste kot dobra in srčna mama, ki je za svoje otroke pripravljena narediti prav vse,« je še dodal Torkar.

V stiski nikogar ne pustijo samegaKrajevna organizacija Rdečega križa Gorje letos praznuje sedemdeset let neprekinjenega dela na področju humanitarne dejavnosti. Obletnice so se spomnili na sobotni slovesnosti v gorjanski osnovni šoli.

Predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Gorje v družbi župana Petra Torkarja / Foto: Primož Pičulin

Kranjska Gora – Največji svetovni hotelski metaiskalnik Triva-go je na seznam petdesetih najboljših svetovnih smučarskih destinacij letos kot edino slovensko destinacijo uvrstili Kranj-sko Goro. Omenjeni spletni iskalnik, ki je na slovenski hotelski trg vstopil pred tremi leti, velja za največji spletni primerjalnik hotelov, saj primerja cene za več kot sedemsto tisoč hotelov na več kot dvesto rezervacijskih straneh po vsem svetu. Na les-tvici petdesetih najboljših smučišč na podlagi ocen hotelskih nastanitev se je Kranjska Gora uvrstila na 48. mesto z visoko oceno 83,99 (najvišja ocena je 100). »Uvrstitev na Trivagovo lestvico najboljših smučarskih destinacij je dobra popotnica za promocijo skupnih aktivnosti na destinaciji v času zimskih počitnic,« so zadovoljni v družbi Hit Alpinea, ki v Kranjski Gori nudi tisoč tristo ležišč v 641 sobah. V teh dneh beležijo dobro, kar 90-odstotno zasedenost; največ je domačih gostov, sledijo pa jim Angleži ter gostje iz držav bivše Jugoslavije.

Spet odlične ocene za Kranjsko Goro

Radovljica – V različne programe javnih del bo na območju Občine Radovljica letos vključenih 11 izvajalcev oziroma nep-rofitnih delodajalcev, ki bodo zaposlovali 18 javnih delavcev, občina pa za njihove plače v letošnjem in prihodnjem letu v proračunu namenja po 68 tisoč evrov, kar je deset tisoč evrov na leto več kot lani in skoraj trideset tisoč evrov več kot leta 2013. Kot so pojasnili na občini Radovljica, programe javnih del izvajajo že več let, njihov obseg pa se vsako leto povečuje. Od leta 2013 jih na podlagi odobrenih vlog na javnem razpisu sofinancira Zavod RS za zaposlovanje – letos v 65-odstotnem, za invalide pa 95-odstotnem deležu plače. Izvajalci javnih del v radovljiški občini so predvsem tamkajšnja javna podjetja in zavodi: Komunala, Turizem Radovljica, knjižnica, ljudska univerza, muzej in Center za socialno delo ter Šent, Hospic, plavalni klub, čebelarsko društvo in Fundacija Vincenca Drak-slerja. Večina je s svojimi programi uspešna že več let.

Povečujejo obseg javnih del

Breznica – Osemnajstega januarja je minilo trinajst let od ustanovitve Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske, ki je pred-hodnica sedanje Čebelarske zveze Gorenjske. Boštjan Noč je v imenu pobudnikov povezovanja gorenjskih čebelarjev in tudi kot prvi predsednik te zveze sklical pogovor z naslovom Gorenjsko čebelarstvo včeraj, danes in jutri, ki bo v petek, 27. februarja, ob 17. uri v Kulturni dvorani na Breznici.

Pogovor o gorenjskem čebelarstvu

info@g-glas.si

5Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015 info@g-glas.si

KU

LTU

RN

O U

ME

TNIŠ

KO

OR

IEN

TALS

KO

DR

UŠ

TVO

BAY

AN

I, P

ER

OVO

16

B, K

AM

NIK

Organsko gnojilo Valentin Eko, 7,5 kgArt: 45172

Redna cena: 6,99

4,99€

Organsko gnojilo Valentin Eko, 7,5 kg

Semenska vrečka Semenarna Ljubljana

solata Leda, BistraArt: 6212, 8108

0,99€

Pro� semenska vrečka Semenarna Ljubljana

solata Mariola Art: 182922

4,99€

Agrokoprena Valentin21m2, 17g/m2

Art: 84680

Redna cena: 4,80Cena klub Kalia:

2,99€

Ponudba velja od 19. 2. do 3. 3. 2015.Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si

v

GG_171x143_februar.indd 1 18.2.2015 9:09:44

Vilma Stanovnik

Kranj – Deset let je že, odkar skakalnica v Državnem panožnem nordijskem cen­tru v Kranju služi kot osred­nji slovenski vadbeni in tek­movalni objekt za vse držav­ne selekcije smučarskih ska­kalcev in nordijskih kombi­natorcev. Prav tako skakalni­co s kritično točko 109 met­rov uporabljajo številne tuje reprezentance ter domači in tuji klubi, na njej pa vsa­ko leto pripravijo več kot tri­deset domačih in v povpre­čju petnajst mednarodnih tekmovanj. Skakalnica je pomembno vadišče za špor­tnike in športnice Gimnazi­je Franceta Prešerna Kranj, v izteku skakalnice pa je tudi sodoben fitnes.

Tisto, kar so vsi skupaj dol­go pogrešali, je bila razsve­tljava, saj so zlasti pozimi dnevi kratki. Tako so že pred sedmimi leti začeli načrto­vati postavitev žarometov, vendar pa je ostalo zgolj pri neuspešnem dogovarjanju in kazenskih ovadbah, saj že delno plačana naložba ni bila opravljena.

»Na Smučarski zvezi smo se s klubi in trenerji zavedali pomanjkljivosti centra, ki ni omogočal jutranjih in večer­nih treningov. Z razumeva­njem lastnikov, upravljavca,

Fundacije za šport in spon­zorjev smo lani pomladi znova začeli načrtovati pos­tavitev žarometov, transpa­rentno smo izpeljali vse pot­rebne postopke in do kon­ca lanskega leta izvedli vsa dela. Delo je profesionalno izvedla firma Vigred z Milj z veliko pomočjo helikop­terske enote Slovenske voj­ske. Nadzor je opravil Dom­plan iz Kranja, delo pa je prostovoljno, z vso odgo­vornostjo in brez kakršnih

koli nadomestil vodil grad­beni odbor. V njem so ime­li po dva predstavnika SZS, Mestna občina Kranj in SK Triglav. Končna vrednost opravljenih del je nekaj več kot dvesto osemnajst tisoč evrov, kar je skoraj devet tisoč manj, kot je bilo pred­videno,« je na ponedeljko­vi priložnostni slovesnos­ti ob prvem uradnem sko­ku na razsvetljeni skakalni­ci povedal predsednik grad­benega odbora za postavitev

žarometov v DPNC Kranj Ljubo Jasnič.

Čast, da se v soju žarome­tov prvi spusti po domači skakalnici, je pripadla nek­danjemu odličnemu skakal­cu sedaj pa pomočniku tre­nerja naše ženske reprezen­tance Primožu Peterki. Delo je seveda opravil zanesljivo, v izteku, kjer so ga s čestit­kami pričakale tudi njego­ve varovanke in sedanji čla­ni moške reprezentance, pa je bil Primož upravičeno do­bre volje.

»Čeprav sem se že pred časom odločil, da bom ska­kal le še za svoj užitek, sem danes sprejel nalogo in prvi skočil pod žarometi. To nalo­go sem prevzel, da bi znova dokazal, da imam skoke res rad. Priznam, da me je bilo kar malo strah, saj pozimi nisem skakal že štiri leta in tudi pod žarometi je malce drugače kot podnevi,« je po skoku povedal Primož Pe­terka, ki je bil častne naloge vendarle vesel. »Da so me izbrali za to nalogo, mi veli­ko pomeni. Tako kot je Pe­ter Prevc prvi človek na sve­tu, ki je poletel 250 metrov, sem jaz prvi, ki je v Kranju skočil pod žarometi. Tako kot Petru tudi meni tega nih­če ne more vzeti,« je nasme­jan povedal nekdanji skakal­ni as Primož Peterka.

Pod žarometi prvi PeterkaNaš nekdaj odličen smučarski skakalec Primož Peterka je ob glasnem aplavzu številnih športnih navdušencev pa tudi sedanjih tekmovalcev in tekmovalk v smučarskih skokih prvi uradno preizkusil osvetljeno kranjsko skakalnico.

Kranjska skakalnica je vendarle razsvetljena in pripravljena za nočne treninge in tekme. / Foto: Primož Pičulin

V sporočilu o uspeli pritožbi Marije Ogrin na odpoklic z mesta direktorice Gorenjske-ga muzeja je bilo napačno zapisano, da je Upravno

Ponovno odločanje glede odpoklica Marije Ogrin

PREJELI SMO sodišče RS odločilo, da mora Mestna občina Kranj zadevo vrniti v prvotno stanje. Pravi-len navedek je, da je Uprav-no sodišče RS v izreku sodbe odločilo, da se sklep Sveta Mestne občine Kranj odpravi in zadeva vrne istemu orga-nu v ponovni postopek.

Mendi Kokot, Stiki z javnostjo Mestne

občine Kranj

D. Ž., M. R.

Škofja Loka, Kranj – Tudi med zimskimi počitnicami bo Društvo prijateljev mladi­ne Škofja Loka poskrbelo za športne in ustvarjalne delav­nice za otroke od 1. do 5. raz­reda pod naslovom Dobimo se ob pol desetih. Družili se bodo v telovadnici Osnovne šole Škofja Loka mesto od 23. do 27. februarja do 13.30. S seboj naj prinesejo malico. Organizirajo pa tudi jutran­je varstvo od 7.30 do 10.30, za kar pa so obvezne prijave po telefonu 040 334 475.

Za ustvarjalno preživlja­nje počitnic bodo poskrbe­li tudi v Kranju, kjer so pre­gled vseh počitniških akti­vnosti pripravili v Društvu prijateljev mladine Kranj. V pokritem olimpijskem baze­nu se bodo otroci do 15. leta vsak dan lahko pridružili počitniškemu čofotanju, saj

bodo zanje med 10. in 11. uro organizirali animacije z raz­ličnimi pripomočki. Počitni­ce bo mogoče preživeti tudi v Mestni knjižnici Kranj ob poslušanju pravljic in različ­nih ustvarjalnih dejavnostih, pripravili bodo tudi zimsko računalniško šolo za osno­vnošolce. Učenci od 1. do 3. razreda bodo računalniško znanje nabirali od ponede­ljka do petka od 9. do 10.30, učenci od 4. do 9. razreda pa od 11. do 12.30. V času počit­nic vabijo otroke od 6. do 10. leta v center Biba raja, kjer bodo za male nadobudneže vsak dan med 7. in 16. uro pripravili pester program. Prostočasnim dejavnostim pa se bodo otroci lahko pri­družili še v centru Škrlovec, kjer bodo zanje vsak dan pri­pravili kaj novega, od ustvar­jalnih delavnic do sankanja, kopanja in drsanja do film­skih dopoldnevov v Škrlovcu.

Dobivali se bodo ob pol desetih

6 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015

info@g-glas.si

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

POČITNICE / HIOS / OD 15. DO 22. JUNIJA 2015

Informacije in prijave: Intelekta PE Kranj Prešernova ulica 1, 4000 Kranj

Tel.: 04 236 85 55(od ponedeljka do petka od 9. do 16.30)

Pohitite s prijavami, te cene veljajo ledo konca februarja!

Organizator

Z mislijo na topel junijDa čas hitro teče, se vsi strinjamo. In zakaj potemtakem ne bi že sredi zime razmišljali o letošnjem dopustu? Predlagamo vam, da Glasovci počitnice skupaj preživimo na grškem otoku Hios, ki leži v Egejskem morju, v hotelu s štirimi *, le 100 m stran od prelepe pešče-ne plaže. Nastanjeni bomo v apartmajih, v tem hotelskem kompleksu bomo imeli tudi bogat samopostrežni ameriški zajtrk. Samopostrežno kosilo in večerjo z vključeno pijačo pa bomo imeli v bližnjem hotelu Golden Sand, ki leži tik ob morju. Odhod letala je z Brnika.

Termin: od 15. do 22. junija 2015 (še ne bo prevroče)

Cena: 539 EUR/osebo (ob prijavi dveh oseb) Če se prijavijo tri osebe, je cena 511 EUR/osebo, če se prijavijo štiri osebe, 495 EUR/osebo, za eno osebo je cena 647 EUR. Cena za otroke od 2 do 13 let je 199 EUR/osebo.

Nastanitev: Aparthotel Aegean Dream****Cena vključuje: polet Ljubljana–Hios–Ljubljana, letališke in turistične takse, prigrizek na letalu ter brez-alkoholna pijača, kava ali čaj, prevoz 20 kg prtljage, asistenco na letališču JP Ljubljana, slovenskega predstavnika oz. vodnika na destinaciji, avtobusni prevoz od letališča do hotela in nazaj, nastanitev na podlagi all inclusive light (polni penzion z vključeno pijačo – točeno namizno vino, točeno pivo, brezalkoholne pijače – pri kosilu in večerji) v aparthotelu Aegean Dream ****, nezgodno zavarova-nje Triglav, Coris, zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini.Enkrat nam bodo pri večerji postregli z ribjimi specialitetami, enkrat pa z grško večerjo z grškimi specialitetami ob spremljavi žive glasbe in folklornih plesalcev. Ponudili nam bodo tudi nekaj fakulta-tivnih izletov. Hotel je od glavnega mesta Hios oddaljen le 7 km.

VE

LIK

A P

LA

NIN

A d.

o.o.

, KA

MN

IŠK

A B

ISTR

ICA

2, S

TAH

OV

ICA

Zimski obisk Velike planineV soboto je začela obratovati nova vlečnica Jurček na Veliki planini, namenjena otrokom in smučarjem začet­nikom. Cena vozovnic za nihalko in smučišče je ugod­na. Poleg smučišča sta tudi zimski snežni park in sanka­lišče. Na Veliki planini želijo otrokom in staršem, sprem­ljevalcem oziroma učiteljem ponuditi kar najboljše, ob sobotah in nedeljah pa bodo v primeru obiska organizi­ranih skupin na smučišču prisotni tudi animatorji in uči­telji smučanja ŠD Grbina iz Kamnika. In v sodelovanju z njimi bo Velika planina organizirala še športne dneve in smučarska tekmovanja za osnovnošolce. Poleg našte­tega pa bodo po planini možni tudi pohodi s krpljami. Še za dodatno veselje bodo poskrbeli z otroškim poligo­nom, kjer bo možen spust z napihljivimi blazinami, seve­da ob primerni količini zapadlega snega.

Foto: Velika planina

Vilma Stanovnik

Kranj – Kar obsežna točka dnevnega reda sredine seje kranjskega mestnega sve­ta so bile kadrovske zade­ve, najprej pa so govorili o imenovanju predstavnika ustanovitelja v svet Lokalne energetske agencije Gorenj­ske. Po novem bo to Aloj­zij Zupanc, ki po mnenju komisije za mandatna vpra­šanja, volitve in imenovan­ja dobro pozna problemati­ko energetike, posebno elek­troenergetike.

Novo predstavnico bo imela kranjska občina tudi v skupščini Komunale Kranj, to pa bo direktorica občinske uprave Senja Vraber.

Kljub trem prijavljenim kandidatom (eden je kasne­je odstopil) je komisija za mandatna vprašanja, volit­ve in imenovanja predlaga­la, da na svojem delovnem mestu ostane dosedanji dire­ktor Zavoda za šport Bran­ko Fartek. Fartek bo začas­no opravljal tudi funkcijo v.

d. direktorja Zavoda za turi­zem Kranj, saj so svetniki na mize dobili predlog, naj ne dajo soglasja k imenovan­ju Marije Zakrajšek Martin­jak za direktorico Zavoda za turizem Kranj, kot je to pre­dlagal svet zavoda. Vzrok za to je, da naj bi Zavod za turizem v kratkem preobli­kovali v Zavoda za kulturo in turizem, po preoblikova­nju in spremembi aktov pa bodo znova objavili razpis za direktorja. Na predlog sveta zavoda so svetniki doseda­njega vršilca dolžnosti rav­natelja Vzgojnega zavoda Kranj Andreja Gregorača potrdili za ravnatelja.

Poleg omenjenih spre­memb se v začetku marca obeta tudi kar nekaj spre­memb v mestni upravi. Tako naj bi urad za gospo­darstvo in gospodarske jav­ne službe vodil Miha Juvan (sedaj Janez Ziherl), urad za družbene dejavnosti Daša Meglič (sedaj Nada Boga­taj Kržan), urad za okolje in prostor Janez Ziherl (sedaj

Boštjan Gradišar), projek­tno pisarno Tanja Hrovat (sedaj Brane Šimenc). Vod­ja medobčinskega inšpek­torata ostaja Robert Zadnik, vodja kabineta župana pa bo Janez Rakar (sedaj Mitja Herak). Vodja skupne služ­be notranje revizije ostaja Mira Starc, prav tako bo urad za splošne zadeve še na prej vodila Tatjana Hudobiv­nik, urad za finance Mirko Tavčar in urad za tehnične

zadeve Sašo Govekar. »Vsa­ka organizacija je živ orga­nizem in spremembe so ves čas možne,« je ob tem pove­dal župan Boštjan Trilar in pojasnil, da bodo sedanji vodje uradov prerazporeje­ni na druga delovna mesta.

Prav tako so na kranj­ski občini izbrali tudi ura­dnika v pisarni za zadovolj­stvo občanov. To bo Barbara Umnik, ki je sedaj zaposlena v sprejemni pisarni.

Vrsta kadrovskih menjavKranjski mestni svetniki niso dali soglasja k imenovanju Marije Zakrajšek Martinjak za direktorico Zavoda za turizem Kranj. Spremembe se obetajo tudi v mestni upravi.

Barbara Umnik bo na kranjski občini skrbela za zadovoljstvo občanov. / Foto: Gorazd Kavčič

Simon Šubic

Kranj – Novi člani nadzorne­ga sveta BSC, Poslovno pod­pornega centra Kranj ozi­roma Regionalne razvojne agencije Gorenjske so se v torek, dan po njihovem ime­novanju, že prvič sestali in za

predsednika izvolili Benjami­na Vrankarja, ki je bil v nad­zorni svet imenovan s strani največjega lastnika Sloven­skega regionalno­razvojnega sklada. Novi nadzorniki so se na prvi seji tudi že seznanili s poročilom o opravljeni revi­ziji preteklega poslovanja, ki

jo je po sporazumnem odsto­pu dolgoletnega direktor­ja Bogomirja Filipiča v zače­tku januarja naročil že prej­šnji nadzorni svet. Ugotovi­tve revizorjev za javnost še niso znane, je pa v. d. direk­torja BSC Lidija Zeme­John­ston na naše poizvedovanje

pojasnila, da je revizija nave­dbe o nepravilnostih potrdila, zato so sprejeli odločitev, »da nadaljnje korake prevzamejo pravniki«. V BSC sedaj išče­jo novega direktorja oziroma direktorico, razpis, objavljen na njihovi spletni strani, pa so podaljšali do 23. februarja.

Revizija naj bi potrdila nepravilnosti

Medvode – Na Zbiljski cesti so že konec novembra, ko so začeli graditi primarni vodovod, kanalizacijo in plinovod, uve-dli začasno prepoved prometa s popolno zaporo. Čeprav so sprva načrtovali, da bodo dela končali v enem mesecu, pa so zaradi težavnosti gradnje in neugodnih vremenskih razmer popolno zaporo na Zbiljski cesti podaljšali predvidoma do konca aprila, so sporočili z občine Medvode. Na območju zapore je dovoljen lokalni promet, pri čemer so omogočili tudi dostop do vseh podjetij za obisk strank, uporabnikov in dostavo. Promet pa bo od ponedeljka do predvidoma sredi-ne marca oviran tudi na križišču Medvoške in Donove ceste zaradi gradnje vodovodnega jaška. Zato na občini uporabnike ceste opozarjajo, naj upoštevajo prometno signalizacijo zara-di nevarnosti, ki jo predstavlja bližina gradbišča. V nočnem času, so še dodali na občini, bo zapora osvetljena in fizično zavarovana z gradbiščno ograjo.

Podaljšali zaporo na Zbiljski cesti

Suzana P. Kovačič

Podbrezje – Vrhunski pla­valec Darko Đurić, doma iz Podbrezij, se je s selek­torjem slovenske paraolim­pijske reprezentance dr. Borom Štrumbljem odpravil na priprave v Sierro Nevado, od koder se bo predvidoma vrnil sredi marca. Ob špor­tu in študiju je Darko deja­ven tudi v Društvu Sonce, pri katerem je v ustanavljan­ju Sklad Sonce za namensko za servisiranje in vzdrževan­je novih protez Darka Đurića in dokup novih medicinsko­ tehničnih pripomočkov zanj in tudi za potrebe dru­gih športnikov invalidov, ki bodo uspeli na razpisih skla­da. »Soglasje k aktu o usta­novitvi Sklada Sonce mora podati še ministrstvo, potem

bomo najkasneje v trideset­ih dneh od njihovega sogla­sja sprejeli statut. Vsem, ki pošiljajo prošnje za pomoč, odgovarjam, da bomo takoj po legalizaciji sklada objavi­li razpis, na katerega bodo lahko oddali svoje vloge,« je povedal Darko. V sklad se bo stekel tudi denar, ki je ostal iz dobrodelne akcije Za Dar­kove nove noge, ker je zdrav­stvena zavarovalnica Darko­ve nove proteze vendarle pla­čala v celoti. Darko Đurić se bo 14. in 15. marca udeležil mednarodnega prvenstva na Ravnah, od 31. marca do 5. aprila bo tekmoval na med­narodnem prvenstvu v Eind­hovnu, v drugi polovici apri­la na mednarodnem prvens­tvu v Berlinu, avgusta pa na svetovnem prvenstvu v Glas­gowu.

Sklad Sonce v ustanavljanju

12-mesečno jamstvo na storitev in nadomestne dele zagotavlja najvišjo raven kakovosti!

Cena 29,90 EUR oz. 39,90 EUR velja za do 4l olja z viskoznostjo 10W-40, ACEA: A3/B3. Za dizelske motorje oz. uporabo olja 5W-30, ACEA: A3/B3, C3 do 4l je doplačilo 9,90 EUR.

NAJHITREJE RASTOČA MREŽA AVTOMOBILSKIH SERVISOV

• za vse blagovne znamke• za vse modele • z najugodnejšimi cenami rezervnih delov• z nepremagljivimi cenami storitev

29,90

EUR29,39,

90 EURAKCIJSKA PONUDBA ZA VOZILA VSEH

BLAGOVNIH ZNAMK, STAREJŠA OD 4 LET.

MOTORNO OLJEOLJNI FILTERMENJAVA OLJApreventivni in varnostni pregled vozila v ključnih 30 točkah

Ceni veljata za člane MAXX Service Cluba. Članstvo je brezplačno!

www.servicemaxx.siSpremljaj akcije in ugodnosti na: www.facebook.com/ServicemaxxSlovenija

2990AKCIJSKA PONUDBA ZA VOZILA OPEL ASTRA, STAREJŠA OD ŠTIRIH LET, 14. - 27. 2. 2015

OSREDNJESLOVENSKA REGIJA:Ljubljana – BTCKMAG d.d., 01/584-31-50Leskoškova cesta 2, LjubljanaLjubljana – Črnuče AVTOHIŠA SNOJ d.o.o., 01/561-22-69Stare Črnuče 10, LJ - ČrnučeDomžaleAVTOHIŠA AHAC d.o.o., 01/56-27-100Mala loka 15, DomžaleDobCIM d.o.o., 051/381-403, Želodnik 1, Dob VrhnikaAVTOTRADE d.o.o., 01/755-79-00Sinja Gorica 11, VrhnikaRadomljeNOVI AVTO CENTER d.o.o., 01/722-75-34Prešernova cesta 12, RadomljeMedvodeČREŠNIK d.o.o., 041/646-601Spodnja Senica 20, Medvode

PODRAVSKA REGIJA: MariborAH POTOČNIK d.o.o. 02/234-40-40Šentiljska cesta 131a, MariborSlovenska BistricaAVTO STEGNE d.o.o., 02/818-51-40Zadružna ul. 7, Slovenska Bistrica

SAVINJSKA REGIJA:CeljeRO + SO d.o.o., 03/425-40-80Skaletova ul. 13, Celje

GORENJSKA REGIJA:KranjNASMEH d.o.o., 04/232-83-93Laze 18b, KranjŠkofja LokaAVTOSERVIS ERŽEN d.o.o., 04/513-70-00 Grenc 19, Škofja Loka

GORIŠKA REGIJA:Nova GoricaKMAG d.d., 05/33-33-213Ul. Vinka Vodopivca 8, N. Gorica

JUGOVZHODNA SLOVENIJA:Novo mestoPSC STEPAN d.o.o., 07/393-36-80Šmarješka cesta 50, Novo mesto

SPC KREVS d.o.o., 07/30-89-233Črmošnjice pri Stopičah 4a, Novo mestoKočevjeAVTOHIŠA RANDELJ d.o.o., 01/893-11-36Mahovnik 2, KočevjeČrnomeljPSC STEPAN d.o.o., 07/30-61-812Ul. Marjana Kozine 4a, Črnomelj

POMURSKA REGIJA:Murska SobotaAVTOCENTER LEPOŠA d.o.o. 02/536-17-70Ivanocijevo naselje 2, M. SobotaDobrovnikAVTOCENTER LAJTER d.o.o. 02/57-99-040Dobrovnik 6c, DobrovnikRadenciA.S. HIMELRAJH, Himelrajh Drago s.p., 02/566 92 76 Kapelska cesta 21, Radenci

A.S. HIMELRAJH, Himelrajh Drago s.p., 02/566 92 76 Kapelska cesta 21, Radenci

service MAXXMreža najbolj prijaznih servisov

Slike so simbolične, za tiskarske in pravopisne napake ne odgovarjamo. MREŽA SERVISOV d.o.o., Leskoškova 2, Ljubljana.

8 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015

info@g-glas.si

VRTEC ŠKOFJA LOKAPodlubnik 1d, 4220 Škofja LokaTel.: 04/512 24 65Faks: 04/512 01 39E-naslov: vrtec.s-loka@guest.arnes.si

VPIS OTROK V VRTEC ŠKOFJA LOKAza šolsko leto 2015/2016

Vabimo vas k vpisu otrok v naslednje programe:• dnevni program v trajanju od 6 do 9 ur (za otroke, stare

od 11 mesecev do 6 let)• prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami.

Vpis bo potekal od 2. 3. do 6. 3. 2015 v Vrtcu Škofja Loka, v enoti BIBA, Podlubnik 1e, v naslednjih terminih:

ponedeljek, 2. 3., od 9.00–12.00 in od 14.00–16.00 torek, 3. 3., od 9.00–12.00 in od 14.00–16.00 sreda, 4. 3., od 9.00–12.00 in od 14.00–18.00 četrtek, 5. 3., od 9.00–12.00 in od 14.00–16.00 petek, 6. 3., od 9.00–11.00 in od 12.00–14.00

Možnost vključitve otrok je z novim šolskim letom, torej od 1. 9. 2015 dalje.

Vpisnice najdete na spletni strani vrtca vrtec.skofjaloka.si, dobite jih lahko tudi v vrtcu.

Ob vpisu vas bomo seznanili s svojimi programi, ki so predstavljeni v publikaciji vrtca. VLJUDNO VABLJENI!

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Več kot sto kva-dratnih metrov veliko meš-čansko stanovanje v drugem nadstropju starega rotov-ža, kjer 80-letna Ivanka Faj-far živi s svojim sinom, je po silvestrskem požaru doma-la neuporabno. Resda ga ni opustošil ogenj kot stano-vanji nad njim, a po gašen-ju požara je ostalo vlažno, z razpokanimi stropi in stena-mi, uničenim pohištvom in plesnijo, zaradi katere se sta-novalka, srčna bolnica, boji za svoje zdravje.

V solzah se spominja silve-strskega večera, ko je izbru-hnil požar in so jo evaku-irali tako kot druge stano-valce hiše na Mestnem trgu 35. Prespala je pri znancih v soseščini in ko se je nasled-nji dan vrnila domov, je voda tekla od stropa, tako da je morala odpreti dežnik. »Le kuhinja je ostala kolikor toli-ko suha, tako sem si zdaj tu naredila bivališče. Spim kar na klopi za mizo, na stolu ali na fotelju, ki sva ga s prijate-ljico zvlekli iz dnevne sobe,« pripoveduje stanovalka. Več tednov je stanovanje suši-la z električnimi sušilci, a je še vedno vlažno, celo v les-tencu še stoji voda. Takoj po požaru je bila skupaj z drugi-mi oškodovanimi na sestan-ku na občini, kjer so za vsa-kogar iskali primerno reši-tev. Ivanka s ponujenimi začasnimi rešitvami ni bila zadovoljna: »Najprej so mi ponudili podstrešno stano-vanje, veliko 20 kvadratnih metrov. Odklonila sem ga, saj s sinom ne moreva žive-ti v tako majhnem stanovan-ju, ker sem srčna bolnica, se tudi ne morem vsakodnev-no vzpenjati po stopnicah na podstrešje.« Odklonila je še

dve (pre)majhni stanovanji in hišniško v šoli na Trati, ki pa je bilo preveliko in potreb-no obnove. »Na občini ni bilo razumevanja za mojo stisko. Nočem miloščine, predlaga-la sem, da stanovanje v sta-rem rotovžu prepustim obči-ni, oni pa naj nama zagotovi-jo novejše dvosobno. Vendar so rekli, da kot lastnica stano-vanja te pravice nimam.«

Ivanko sedaj skrbi, kako bo ob pokojnini 600 evrov kos obnovi razdejanega sta-novanja. Ima sicer zavaro-vano, a koliko ji bo priznala zavarovalnica? Ocena obno-ve stanovanja po predraču-nu pa presega 15 tisočakov. Skrbi jo tudi za zdravje v vla-žnem stanovanju. »Toda ko me je obiskal župan, je oce-nil, da razmere niso tako sla-be, in tudi občinski uradniki tako zatrjujejo,« se pritožuje Ivanka Fajfar.

Na Občini Škofja Loka, kjer so sicer oškodovancem takoj naslednji dan ponudili

začasno rešitev, o tem pra-vijo: »Zaradi gasilske inter-vencije je nastala škoda tudi na sosednjih stanovanjih. Vsa posredno poškodovana stanovanja so v zasebni lasti. Zaradi slabih bivalnih pogo-jev v stanovanju pod priza-detimi stanovanji na Mest-nem trgu 35 je Občina Škof-ja Loka tudi lastnici in njene-mu odraslemu sinu takoj – dan po požaru – ponudila več možnih stanovanj za začas-no namestitev, in sicer do vzpostavitve ustreznih bival-nih razmer v njunem stano-vanju. Lastnica je zavrača-la vsako od ponujenih sta-novanj, češ da je premajhno ter da ne more živeti z odra-slim sinom v enem prosto-ru, predvsem pa iz razloga, da se ne želi več seliti. Zaradi zagotavljanja varnosti lastni-ce, ki ni želela zapustiti svo-jega stanovanja, je občina na lastne stroške pridobila stati-čno presojo varnosti stano-vanja, v sklopu sanacijskih

ukrepov je bilo tudi izvede-no izsuševanje njenega sta-novanja. Upravnik hiše je pridobil tudi ponudbo podje-tja, ki se ukvarja z elektroinš-talacijami za sanacijo poško-dovane napeljave v stanova-nju. Stanovanje je tako sedaj suho. Saniran je tudi dim-nik, tako da je mogoča tudi njegova uporaba.«

Trajna zamenjava stanova-nja, pri katerem vztraja Ivan-ka, pa je za občino nespreje-mljiva. »Te zahteve občina ne more izpolniti, saj je gos-pa lastnica stanovanja. Pogo-ji za dodelitev neprofitnih sta-novanj v najem so določeni z zakonom in podzakonskimi predpisi, prav tako je z zako-nom določen način ravnan-ja z nepremičnim premože-njem lokalnih skupnosti,« poudarjajo na občini, kjer so prepričani, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi lastnici stanovanja omogo-čili ustrezno nastanitev za čas sanacije stanovanja.

Noče miloščine, le menjavo stanovanjaV silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

Ivanka Fajfar: stene, strop, pohištvo, celo slike in lestenec so uničeni zaradi vode.

Mateja Rant

Medvode – »Razumemo, da je po trebno varčevati, razu-memo tudi, da se postavke nižajo, vendar ne za ceno ukinjanja dejavnosti in več-jega obremenjevanja lju-di, ki se vključujejo v razne dejavnosti. Kultura, šport, knjižnično gradivo in dru-gi projekti s področja druž-benih dejavnosti so preveč pomembni za razvoj kraja in ljudi, zato na tako drastič-no znižanje ne moremo pri-stati,« je v dopisu, ki so ga že pred sejo naslovili na občin-sko upravo, opozorila skupi-na enajstih svetnikov s prvo-podpisano Alenko Žavbi Kunaver. K temu so jih spo-dbudili protesti nevladnih organizacij, katerih nadalj-nje delovanje naj bi bilo v primeru sprejetja proraču-na v taki obliki ogroženo. Največji posegi in rezi v pro-račun so po besedah Alen-ke Žavbi Kunaver namreč ravno pri projektih, name-njenih ljudem. »Vsi razpisi s področja družbenih deja-vnosti so drastično zniža-ni, od štirideset do petdeset odstotkov.«

V proračunu so po bese-dah vodje oddelka za prora-čun in finance Sanje Malej prednostno poskušali zago-toviti sredstva za zakonske obveznosti, ki jih ima obči-na, in investicije, pri katerih pričakujejo sofinanciranje. Pri tem so si zadali cilj, da se letos ne bodo dodatno zadol-ževali. Zato so morali precej

znižati tudi sredstva javnim zavodom in drugim prejem-nikom sredstev iz proračuna ter jim predlagali racionali-zacijo poslovanja in iskanje notranjih rezerv. Ob tem je župan Nejc Smole poudaril, da v proračunu skoraj deset milijonov evrov zavzemajo zakonske obveznosti, za tri milijone evrov pa je prevze-tih obveznosti. »Vsota, ki jo torej lahko razporejamo, znaša dober milijon evrov,« je pojasnil in dodal, da razu-me pisanje enajstih svetni-kov, a obenem opozarja, da je situacija res skrajno zao-strena, zato so se tudi pri-prave osnutka proračuna po njegovih besedah lotili skrajno resno. Tako bodo po besedah Sanje Malej ob zni-žani povprečnini za pokri-vanje zakonskih obveznos-ti občine prisiljeni uporabi-ti tudi sredstva, ki bi jih sicer namenili za naložbe. Novih večjih investicij zato letos ne načrtujejo, izjema je ener-getska sanacija osnovne šole v Smledniku, kjer računajo tudi na nepovratna sreds-tva. Nadaljujejo pa nekate-re že začete naložbe, in sicer obnovo vodovodnega omre-žja na območju aglomeraci-je Pirniče in Medvode, za kar so zagotovili 255 tisoč evrov, 465 tisoč evrov so namenili za ureditev središča Medvod z obnovo ceste in vodovoda na delu Medvode–Verje ter Medvoške ceste, nadaljuje-jo pa tudi gradnjo 70 tisoč evrov vrednega vodovoda na Zbiljski cesti.

Brez dodatnega zadolževanjaOb obravnavi osnutka letošnjega proračuna je v Medvodah burno razpravo izzvalo zlasti krčenje sredstev na področju družbenih dejavnosti.

Jasna Paladin

Domžale, Ljubljana – V ponedeljek, 23. februar-ja, se v organizaciji Druš-tva za gorsko kulturo zače-nja že 9. festival gorniškega filma Domžale, edini tovr-stni festival pri nas, ki bo potekal vse do 27. februar-ja, in sicer v Ljubljani, Dom-žalah, Celju in na Ptuju. Na

festivalski razpis se je prija-vilo 93 filmov, v tekmovalni program letošnjega festiva-la pa je bilo izbranih 50 fil-mov z vsega sveta. V katego-riji alpinizem si bodo gledal-ci lahko ogledali 10 filmov, v kategoriji plezanje 13, gore, šport in avantura bodo pos-tregli 12 filmov, 15 pa jih bo o gorski naravi in kulturi. Dogajanje bodo dopolnili

priznani predavatelji: legen-darna ameriška plezalka Lynn Hill, ikona športnega plezanja Maurizio Zanolla – Manolo, nepalski raziskova-lec ptic Sudarson Karki, slo-venski plezalski zanesenjak Matjaž Jeran ter člani odpra-ve Makalu 1975. Slednji bodo ob 40. obletnici prvega slo-venskega vzpona na osemti-sočak svoje spomine obujali

v Cankarjevem domu, v pet-ek, 27. februarja, od 18. ure dalje. V okviru festivala bo Planinska zveza Sloveni-je razglasila najboljše alpi-niste in športne plezalce leta 2014, na ogled pa bodo tudi tri razstave: Aljažev sto-lp – Ta pleh ima dušo! ob 120-letnici simbola slovens-tva, Planinski vestnik – 120 let z nami na planinskih poteh in razstava ilustracij Jelke Godec Schmidt iz knji-ge Polonce Kovač Gorski vrt, za vse odprt.

Festival gorniškega filma

9Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015 info@g-glas.si

ZAV

OD

ZA

KU

LTU

RO

ŠK

OFJ

A LO

KA

, ME

STN

I TR

G 2

6, Š

KO

FJA

LOK

A

tiha sobota21. marec 2015ob 20.00

tiha nedelja22. marec 2015ob 16.00

cvetna sobota28. marec 2015ob 20.00

cvetna nedelja29. marec 2015ob 16.00

velikonočniponedeljek6. april 2015ob 16.00

bela sobota11. april 2015ob 20.00

bela nedelja12. april 2015ob 16.00

2015©kofja Loka

www.eventim.si in prodajna mesta v sistemu Eventim Si:Hiše vstopnic Eventim Si (Tivoli Ljubljana, Citypark Ljubljana,Kino Siška Ljubljana, Križanke Ljubljana, Mestni trg Ljubljana,Europark Maribor, Citycenter Celje, Klicni center: 01 420 5000)in partnerska prodajna mesta: Pošta Slovenije, Big Bang,Kompas, (K)kiosk, 3DVA Trafika, Mercator Hipermarket,M Holidays in Alpetour potovalna agencija.

Prodaja vstopnic:

Andraž Sodja

Srednja vas v Bohinju – Na smučišču Senožeta v Bohin-ju se je v torek okoli 230 upo-kojenk in upokojencev iz 27 gorenjskih društev upoko-jencev pomerilo v velesla-lomu in smučarskih tekih na tradicionalnih zimsko športnih igrah upokojen-cev Gorenjske. Tekmovan-je v veleslalomu je potekalo na dveh različno zahtevnih progah, v smučarskih tekih pa na zgledno urejenih smu-čarskih progah po zgornji bohinjski dolini. Udeleženci so bili razdeljeni v štiri staros-tne kategorije: do 65 let, od 66 do 70 let, od 71 do 75 let in nad 75 let. Kot je povedal Franci Pretnar, predsednik komi-sije za šport pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Gorenjske, so veliko udelež-bo pripisali tudi lepemu vre-menu. Sicer pa gorenjski upokojenci tekmujejo v kar 15 športnih panogah, njihovo vodilo pa je, da dokler ostaja-jo aktivni, ostajajo živi.

Tekmovanje sta pod okri-ljem pokrajinske zveze dru-štev upokojencev organizi-rala Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica in Šport-no društvo Srednja vas. Kot je dejal predsednik športne-ga društva Jože Gumzej, so vložili veliko truda v pripra-vo prizorišča, saj so s tem namenom naredili še nekaj umetnega snega.

V smučarskih tekih so po starostnih kategorijah zma-gali Izidor Kofler iz Društva

upokojencev (DU) Dov-je-Mojstrana, Janez Malej iz DU Bohinjska Bistri-ca, Franc Hribernik iz DU Radovljica ter Ludvik Soklič iz DU Tržič, med upokojen-kami pa Jožica Anžel iz DU Škofja Loka, Antonija Zad-nikar iz DU Kokrica in Til-ka Cerkovnik iz DU Dov-je-Mojstrana. V veleslalomu so se po starostnih kategori-jah najbolje odrezali Anton Primožič iz DU Tržič, Franc Rabič iz DU Dovje

Mojstrana, Rado Podobnik iz DU Žiri in Lojze Dežman iz DU Cerklje. Med ženska-mi so bile najhitrejše Milena Dolčič iz DU Tržič, Darinka Križnar iz DU Naklo, Ivan-ka Šranc iz DU Gorje ter Til-ka Cerkovnik iz DU Dov-je-Mojstrana. Med društvi so po skupnem točkovan-ju udeležencev prvo mesto zasedli upokojenci iz Škof-je Loke, drugo upokojenci iz Tržiča in tretje upokojenci z Dovjega in Mojstrane.

Upokojenci so tekmovaliV Bohinju je bilo prejšnji teden gorenjsko prvenstvo upokojencev v veleslalomu in smučarskih tekih.

Na štartu smučarskega teka upokojenk

Suzana P. Kovačič

Kranj – Prireditev Športnik leta upokojenec 2014 je bila pred nedavnim v Domu kra-janov na Primskovem v Kra-nju. »Izbira športnorekrea-cijskih dejavnosti pri druš-tvu je zares pestra, saj delu-je kar dvanajst sekcij: pla-ninska, pohodniška, kole-sarska, balinarska, kegljaš-ka, teniška, namiznoteniš-ka, plavalna, prstomet, sek-cija za zimske športe, sekci-ja za dvoransko vadbo in fit-nes ter turistični in kopalni izleti ter letovanja,« je pove-dal predsednik Društva upo-kojencev (DU) Kranj Franci Šmajd, ki zadovoljno ugota-vlja, da imajo športnikov iz

leta v leto več in nadaljuje: »Prireditev pa je osredotoče-na na podelitev medalj naju-spešnejšim. Imamo svoj pra-vilnik, po katerem športniki rekreativci pridobivajo točke vse leto. Tisti, ki vloži več tru-da in se več vključuje v akti-vnosti, je bliže zlati medal-ji. Čestitam pa prav vsem za aktivno udeležbo v sekcijah, saj je gibanje na jesen živ-ljenja izrednega pomena. V gibanju je življenje, gibanje nas druži, nam daje veselje in nas krepi.« Tudi predsed-nik DU Kranj je lep zgled za to, saj veliko kolesari, pono-vno je začel s tekom na smu-čeh ... ravno kolesarjenje mu je prineslo srebrno medal-jo pri razglasitvi najboljših

športnikov, skupno pa peto mesto.

Zlate medalje so preje-li Marjan Mihelčič, Mari-ja Golob Preisinger in Pet-er Gregorič. Srebrne meda-lje so prejeli Milan Rus, Franci Šmajd, Magdalena Savernik, Ivan Strupi, Nada Bitenc, Marija Friškovec, Gorazd Hace, Sonja Gre-gorič in Milica Maretič. Še več je bilo bronastih medalj, drugim pa so se zahvalili za udeležbo in jih motivirali za še več gibanja letos. Športno obarvan dogodek so obogati-li s kulturo, nastopili so Moš-ki pevski zbor DU Kranj, učenci Podružnične osnov-ne šole Primskovo in plesal-ke Kavboj ritem.

V gibanju je življenjeDruštvo upokojencev Kranj je že štiriindvajsetič po vrsti podelilo medalje najuspešnejšim članom športnorekreacijskih sekcij DU Kranj.

Dobitniki zlatih in srebrnih medalj v družbi predsednika DU Kranj Francija Šmajda (drugi z desne) / Foto: Primož Pičulin

Simon Šubic

Kranj – V sredo zjutraj so v dimniku večstanovanjskega objekta na Valjavčevi ulici v Kranju zagorele saje, zaradi česar je v enem od stanovanj v četrtem nadstropju priš-lo do prekoračene koncen-tracije ogljikovega monok-sida, zato ga je morala mla-da družina začasno zapus-titi, nekajmesečnega dojen-čka pa so odpeljali tudi na preventivni pregled k zdrav-niku, ki pa ni ugotovil zna-kov zastrupitve. Do dimni-škega požara je prišlo, ko je stanovalec v drugem nad-stropju, ki edini v bloku še

kuri na drva, medtem ko drugi za ogrevanje uporab-ljajo zemeljski plin, zjutraj zakuril v peči. Zaradi moč-nega gorenja saj se je tem-peratura v skupnem dim-niku tako povišala, da je ta počil od četrtega nadstropja naprej, skozi razpoko pa je ogljikov monoksid uhajal v stanovanje. Vodja interven-cije Andraž Šifrer iz Gasil-sko-reševalne službe Kranj je po koncu gašenja razložil, da je dimniška služba stano-valcu v drugem nadstropju takoj prepovedala kurjenje, dokler ne bo opravljen stro-kovni pregled dimnika in njegova sanacija.

Spodaj kuril, zgoraj gorelo

Zagorelo je v dimniku stanovanjskega bloka na Valjavčevi ulici v Kranju. / Foto: Tina Dokl

10 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015KULTURA igor.kavcic@g-glas.si

Igor Kavčič

Kokrica – Podobno kot v zad-njih dveh letih ta čas se bo tudi letos konec februarja v okviru Gardelinovega fes-tivala, ki ga prireja doma-če kulturno društvo Gar-delin, v dvorani Kulturne-ga doma na Kokrici zvrsti-lo pet gledaliških predstav. Letos se bodo z odrskimi uprizoritvami predstavila predvsem kulturno-umet-niška društva iz Kranja in okolice. »Lahko bi rekli, da se festival po lanski neko-liko drugačni izvedbi letos zopet vrača v ustaljene tir-nice. Začeli bomo s stan-dupom in končali z doma-čo, Gardelinovo komedijo,« je povedal pobudnik in vod-ja festivala Jaka Šuštar, pre-pričan, da bo tudi letos fes-tival upravičil svoj namen – na Kokrico pripeljati štiri

odlične gostujoče predsta-ve, ki bodo nasmejale, spro-stile in učile zvesto Gardeli-novo publiko.

Festival bo v ponedeljek ob 19. uri odprl odličen stan-dup komik Tin Vodopivec s svojo komedijo Desert. V torek sledi najnovejša pred-stava KUD-a Valentin Kokalj Visoko, Partljičeva Silvestrs-ka sprava 2000, v sredo bo

KD Figura navduševalo s črno komedijo P.S. – Post-humna smetana Domija Vrezca. V četrtek v goste pri-haja KD Brezje, Smeh tea-ter, ki se bo predstavil z lah-kotno komedijo En lahek komad ali vsakemu svo-je. Petek bo, kot je v nava-di, rezerviran za domačine. Gardelinovci se bodo pred-stavili s komedijo Toneta

Partljiča Partnerska poroka, celoten izkupiček od proda-nih vstopnic pa bodo name-nili v dobrodelne namene. »Odločili smo se pomaga-ti sokrajanki Kristini Koc-jančič, ki bo letos dopolnila petnajst let in ima cerebral-no paralizo. Kristina potre-buje dvigalo, ki bi ji omogo-čilo lažji dostop do bivalnih prostorov v domači hiši na Kokrici. Akcijo Pomagajmo Kristini sta začela Krajevni odbor Rdečega križa Kokri-ca in Prostovoljno gasilsko društvo Kokrica, s to pred-stavo pa se jim pridružuje-mo tudi v Gardelinu,« je še povedal Jaka Šuštar. Kris-tini lahko pomagate tudi s prispevkom na TRR Rdeče-ga križa Slovenije, Območ-nega združenja Kranj: SI56 0700 0000 0100 776, refe-renca SI00 17-16092014, koda namena CHAR, namen Humanitarni pris-pevek – dvigalo. Vstopnice za predstave Gardelinove-ga festivala lahko rezervira-te že v predprodaji na naslov gdgardelin@gmail.com, na voljo pa bodo tudi vsak dan uro pred predstavo.

Prihaja Gardelinov festivalPrihodnji teden se bo v dvorani Kulturnega doma na Kokrici odvijal tretji Gardelinov festival. Obeta se pet zanimivih gledaliških večerov.

Polno omizje v Partnerski poroki, predstavi v izvedbi domačega GD Gardelin. / Foto: Jaka Kogovšek

CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ

Sobota, 21. 2.20.30, 22.00 OSTROSTRELEC14.00, 15.50, 18.00 BACEK JON18.15, 19.50 EX MACHINA17.15, 18.30, 20.00, 21.00, 22.30 PETDESET ODTENKOV SIVE17.30, 22.20 KINGSMAN: TAJNA SLUŽBA20.00 IGRA IMITACIJE13.30, 16.00 ANNIE13.45 POBEG S PLANETA ZEMLJA15.40 JUPITER V VZPONU13.50, 15.40 SEDMI PALČEK13.40, 15.30 ASTERIX: DOMOVANJE BOGOV

Nedelja, 22. 2.18.45, 20.30 OSTROSTRELEC15.10, 17.00 BACEK JON18.15, 21.20 EX MACHINA17.15, 18.30, 20.00, 21.00 PETDESET ODTENKOV SIVE17.30 KINGSMAN: TAJNA SLUŽBA20.00 BIRDMAN13.30, 16.00 ANNIE13.45 POBEG S PLANETA ZEMLJA

15.40 JUPITER V VZPONU13.50, 15.40 SEDMI PALČEK13.40, 15.30 ASTERIX: DOMOVAN-JE BOGOV

KINO SORA, ŠKOFJA LOKA

Petek, 20. 2.16.00, 18.00 POBEG S PLANETA ZEMLJA, sinhro.20.00 TEORIJA VSEGA

Sobota, 21. 2.11.00 DAN ANIMIRANEGA FILMA, dela-vnica16.00 DAN ANIMIRANEGA FILMA, otroci od 4. leta, vstop prost17.00 DAN ANIMIRANEGA FILMA, otroci od 7. leta, vstop prost19.00 DAN ANIMIRANEGA FILMA, odras-li, vstop prost

Nedelja, 22. 2.18.00 POBEG S PLANETA ZEMLJA, sinhro.20.00 TEORIJA VSEGA

Organizatorji filmskih predstav si pridržu-jejo pravico do spremembe programa.

KINO SPORED

Igor Kavčič

Bled – Galerija v grajskem stolpu na Blejskem gradu je majhen prostor, ki ne pre-nese velikih formatov in ne obsežnejših predstavitev umetnikovega ustvarjanja, hkrati pa je ljubko razstavi-šče, ki avtorja spodbuja, naj v njej predstavi svoja najinti-mnejša dela, lahko bi rekli, tiste fine, tako zelo njego-ve stvari. Akvareli, ki si jih v grajskem stolpu lahko ogle-date v februarju, bi lahko bili iz take likovne mape. Meta Šolar, mlada akademska sli-karka iz Radovljice, tokrat sooča – z besedo namreč sle-dimo naslovu razstave Soo-čenje – portret z abstrakcijo. Oboje v tehniki akvarela. Za gornji del galerije je slikar-ka namenila portrete, med-tem ko so abstraktne slike manjših formatov na ogled spodaj.

»Od več kot petdeset por-tretov v različnih tehnikah, ki sem jih za diplomsko nalo-go naslikala v preteklih dveh letih, sem za razstavo izbrala osem akvarelov. Abstraktne slike razstavljam prvič, so pa rezultat mojega nekajmese-čnega bivanja na Finskem v okviru mednarodne študent-ske izmenjave. Na tej razsta-vi sem želela vzpostaviti kon-trast, neko napetost med obe-ma cikloma,« razloži Meta

Šolar in doda, da so portre-ti, skozi katere je slikar vse-skozi povezan z ljudmi, pra-vo nasprotje samoti, ki ji je narekovala abstrakcijo. Teh-nika akvarela je Šolarjevi že od nekdaj blizu, spoznava-la pa jo je tudi ob potovan-ju po južnem delu Japonske. Ob tem je Šolarjeva poveda-la, da je od nekdaj rada opa-zovala in skicirala obraze lju-di. »Ljudje smo si tako podo-bni, a hkrati tako različni. Majhne podrobnosti so tis-te, ki delajo obraze tako zelo drugačne. Portretiranec si običajno želi na sliki biti ne le podoben, ampak tudi všeč. Sama sem pri nekaterih por-tretih želela pokazati predv-sem izraz obraza, ki bržkone izhaja tudi iz situacije, v kate-ri je bil portretiranec.«

Največkrat je portretira-la svoje prijatelje in sorodni-ke, običajno na podlagi foto-grafije. »Prijateljica Tonja z rdečo čepico sedi na vlaku za Prago in gleda skozi okno, sestrična Ajda se je takrat pri dvanajstih po otroško spa-kovala, ko je na morju prišla iz vode, na portretu pa delu-je odraslo in mogoče celo nekoliko nesramno,« neka-tere portrete ¹ razloži“ avtori-ca, ki je ob pogledu v ogleda-lo naslikala tudi avtoportret.

Meta Šolar je po konča-ni Škofijski klasični gimna-ziji, kjer je obiskovala tudi

popoldansko slikanje pod mentorstvom prof. Jože-fa Muhoviča in Judite Kra-be, študirala slikarstvo na Akademiji za likovno ume-tnost in oblikovanje v Ljub-ljani, kjer je lani diplomira-la pod mentorstvom Boruta Vogelnika in Nadje Zgonik. Izobražuje se tudi za walf-dorskega učitelja. V zad-njem času izzive išče v teh-niki enkavstike ali slikanja z vročim voskom. »Gre za staro tehniko iz časa pozne-ga Egipta, pri kateri se upo-rabljata vroč čebelji vosek in prečiščena smola, ki se jima potem dodajo še bar-vni pigmenti. Gorenjska je čebelarsko zelo razvita, tako da ni težko pridobiti prečiš-čenega voska, odkar sem si pri babici uredila atelje, pa

imam tudi dovolj prosto-ra za eksperimentiranje,« v duhovitem tonu zaključu-je Meta, da bo videla, kam v slikarstvu jo bo to odpel-jalo. Želi čim več razstavlja-ti, sodeluje v različnih liko-vnih povezavah in, kot sama poudari, predvsem slika in se uči, kako od slikanja pre-živeti. »Vem, da bom ves čas slikala, ne glede na to, s čim se bom ukvarjala. In pri tem izhajala iz sebe. Verja-mem, da bom našla ljudi, ki bodo razmišljali podobno in si bodo želeli imeti moje likovno delo tudi v svoji bli-žini,« je še dodala Šolarjeva, ki bo danes, v petek zvečer, v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah odprla še eno raz-stavo svojih del z naslovom Papir, svila, platno.

Sooča portret in abstrakcijoV Galeriji Stolp na Blejskem gradu je na ogled razstava del akademske slikarke Mete Šolar iz Radovljice.

Likovne zgodbe in zgodbe portretirancev v akvarelih mlade akademske slikarke Mete Šolar. / Foto: Igor Kavčič

Samo Lesjak

Tržič – Konceptualno je raz-stava zasnovana večplastno in je preplet klasičnega sli-karstva in sodobnih likov-nih praks. Razdeljena je na dva dela, na notranji del in zunanji javni prostor, s pos-tavitvijo svetlobnih objektov na pročelju občinske stav-be. Svetloba, ki pronica sko-zi poslikano pleksi steklo, se širi v prostor in tvori umet-niško ambientalno postavi-tev. Slike prikazujejo moti-ve mistične krajine z žival-skimi in človeškimi motivi, ki tematizirajo arhetipska vprašanja o človeku, naravi in modernem življenju.

“Svetlobni objekti so sve-tlobne markacije, ki pou-stvarjajo formo časa. Pri likov nem delu me zanima učinek umetne konkretne svetlobe na barvno površi-no, obenem pa se dotikam vprašanj umestitve likovne-ga dela v javni prostor. Slike

so večinoma okroglih oblik, ki je prvinska in najpopol-nejša oblika narave. Slika nima več statične narave in postane del akcijskega pro-stora opazovalca. Svetloba je dejansko prisotna v konkre-tni obliki in je tretja dimen-zija slike, obenem pa nosi svoj duhovni in metaforični pomen. S svetlobo se neka materija želi odtrgati od materialnega. Paul Virilio je nekoč rekel: »Od materi-je – zemlje, do vesolja – sve-tlobe je en sam korak, skok ali vzlet, ki nas za hip reši težnosti.« To brezzračnost želim doseči v sliki, kjer je opazovalec tisti, ki gleda z nasprotne strani stene v Altamirsko jamo,“ je o raz-stavi dejala avtorica Andre-ja Eržen, diplomant ka Aka-demije za likovno umetnost in oblikovanje, ki ustvar-ja na področjih slikarstva, instalacije, grafike, ilustra-cije, animacije ter grafične-ga oblikovanja.

Umetniška igra svetlobnih markacijV tržiški Galeriji Atrij je do 2. marca na ogled ambientalna instalacija svetlobnih slik Sonce in luna I. avtorice Andreje Eržen.

Prehod od materije k svetlobi: Andreja Eržen v Galeriji Atrij

Foto

: Urš

a H

erak

Ren

er

11Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015

vilma.stanovnik@g-glas.si

Vilma Stanovnik

Kranj – Komaj se je v nedel-jo v Beaver Creeku zaključi-lo svetovno prvenstvo v alp-skem smučanju, že se je pozornost ljubiteljev špor-ta preselila v švedski Falun, kjer se je minulo sredo zače-lo svetovno prvenstvo nordij-skih smučarjev in smučark. S prvim nastopom, sprin-tom v klasični tehniki, so včeraj začeli smučarski teka-či in tekačice, finale pa se do zaključka naše redakcije še ni končal. Tekme smučarskih tekačev in tekačic se bodo nadaljevale jutri s 7,5-kilome-trskima preizkušnjama v kla-sični in prosti tehniki in kon-čale v nedeljo, 1. marca. Od naših tekačic na prvenstvu nastopajo Katja Višnar, Nika Razinger, Lea Einfalt in Ana-marija Lampič. Proti severu ni odpotovala Vesna Fabjan, ki sicer že trenira, vendar po operaciji srca še ni pripravlje-na na večje napore. Prav tako na prvih preizkušnjah ne bo Alenke Čebašek, ki ima angi-no in naj bi se ekipi pridruži-la kasneje.

V nordijski kombinaci-ji je prva tekma na sporedu danes, Slovenijo pa v Falunu zastopata Marjan Jelenko in Gašper Berlot.

Največ na prvenstvu pri-čakujemo od naših smučar-skih skakalk in skakalcev, ki so se pred odhodom v Falun minuli ponedeljek predsta-vili v vznožju na novo osve-tljene kranjske skakalnice. Dekleta so nato proti severu

odpotovala že v torek, saj so že včeraj nastopila v kvalifi-kacijah za današnjo tekmo, ki se bo začela ob 17. uri. Slovenijo v Falunu zastopa-jo Katja Požun, Eva Logar, Maja Vtič in Špela Rogelj, iz ekipe pa je po skokih za tre-ning izpadla Urša Bogataj.

V Falunu so tudi že naši smučarski skakalci, ki jih kva-lifikacije čakajo danes, prva posamična tekma na manj-ši skalnici pa jutri ob 16.30. V nedeljo ob 17. uri je na spore-du tekma mešanih ekip, v četr-tek ob 17. uri se bodo moški pomerili na posamični tekmi na večji skakalnici, v soboto ob 17. uri pa bo še moška ekip-na tekma. Od naših skakalcev bodo v Falunu nastopali Peter

Prevc, Nejc Dežman, Matjaž Pungertar, Jernej Damjan in Jurij Tepeš.

Največ seveda pričakuje-mo od vodilnega v svetov-nem pokalu ter dobitnika dveh odličij na zadnjem sve-tovnem prvenstvu Petra Pre-vca, ki je na pot odšel dobro razpoložen. Nasmejan je bil tudi Kranjčan Nejc Dežman, ki je z nastopi v tej sezo-ni lahko zadovoljen. »Naj-bolj zadovoljen sem, da sem dobil priložnost nastopiti med svetovno elito in sem se z dobrimi rezultati v njej tudi obdržal. V Vikersundu sem pokazal, da znam tudi leteti,« je povedal Nejc Dež-man, ki bo na članskem sve-tovnem prvenstvu nastopil

prvič, doma pa ima zlato medaljo z mladinskega sve-tovnega prvenstva.

Nastopa na svojem prvem članskem prvenstvu se veseli Matjaž Pungertar iz Vrhpol-ja pri Kamniku, ki v Viker-sundu ni tekmoval, se je pa na tekme pripravljal v Planici in Kranju. Član mengeškega skakalnega kluba se je v letoš-nji sezoni izkazal zlasti s šest-im in sedmim mestom v Niž-nem Tagilu in sedmim mes-tom v Engelbergu. »Zadnje dneve sem izkoristil za tre-ninge, šlo mi je zelo dobro, tako da upam, da bo šlo tako naprej tudi na svetovnem prvenstvu. Pustimo se pre-senetiti,« je pred odhodom v Falun povedal Pungertar.

V Falunu že padajo rekordiS slovesnim odprtjem se je v sredo zvečer v Falunu začelo svetovno prvenstvo nordijskih smučarjev in smučark, ki je letos presežke ponudilo že ob začetku, saj se jubilejnega petdesetega tekmovanja udeležuje več kot sedemsto športnikov in športnic iz devetinpetdesetih držav, med njimi tudi naši smučarski skakalci in skakalke, nordijska kombinatorca in smučarske tekačice.

Pred odhodom v Falun so se smučarski skakalci in skakalke zbrali pod na novo osvetljeno kranjsko skakalnico. / Foto: Primož Pičulin

Vilma Stanovnik

Kranj – Prejšnji četrtek je v Planetu Tuš v Kranju potekalo zanimivo tekmovanje za Naj igralca Tuša 2014, na katerem se je med seboj pomerilo po 12 najboljših tekmovalcev in tekmovalk v bowlingu. Barve Bowling kluba Kranj so zasto-pali Tanja Rozman med žen-skami ter Sašo Nikolov, Seba-stjan Zupan, Milan Balažič, Peter Demšar, Dejan Gantar ter Gorazd Kavčič med moški-mi. V polfinale so uvrstili tri-je domači igralci, Milan Bala-žič, Gorazd Kavčič ter Dejan Gantar. Tam sta največ znan-ja prikazala Dejan in Gorazd. Zlasti zanimiv je bil obračun v

ponovitvi lanskega polfinalne-ga dvoboja, ko je Gorazd pre-magal Mateja Franka s 3:1. To mu je uspelo z rekordnim pov-prečjem 4 iger polfinala, to je s 247 podrtimi keglji ter najvi-šjim rezultatom večera, 279 podrtimi keglji.

V velikem finalu sta se tako srečala Dejan in Gorazd. Gorazd je bil boljši ter sla-vil s 3:2 in na turnirju za Naj igralca Tuša zmagal že dru-gič zapored. Milan je po pora-zu v malem finalu osvojil 4. mesto, kar je za tako močno konkurenco odličen uspeh.

Pri igralkah je slavila Moj-ca Kremsar Janžekovič pred Anico Knavs ter Tanjo Jezer-šek.

Kavčič znova najboljšiNa bowling stezah Planeta Tuš v Kranju je v tekmovanju za Naj igralca drugič zapored zmagal Gorazd Kavčič

Predsednik BK Kranj Dejan Gantar, zmagovalec Gorazd Kavčič in Milan Balažič

Škofja Loka – Škofjeloški rokometni prvoligaši, ekipa Urban-scape Loka, so v zadnjih dneh na domačem parketu odigrali dve prvenstveni tekmi. V soboto so v 16. krogu lige NLB Lea-sing najprej gostili ekipo mariborskega Branika ter po slabi igri izgubili kar z 18:34 (6:16). Bolje so se odrzali na sredini vnaprej odigrani tekmi 17. kroga, ko je v dvorani Poden gostovala ekipa Gorenja. Vso tekmo so Ločani namreč vodili, Velenjčani so izenačili in povedli šele tik pred koncem, končni rezultat pa je bil 27:38 (16:15) za goste.

Dva različna poraza loških rokometašev

Kranj – V sredo je bila v Celju tretja odločilna tekma četrtfinala državnega članskega hokejskega prvenstva med Celjem in MK Bled. Srečanje so brez večjih naporov dobili domačini, ki so zmagali z 10:3. V polfinalu se bodo tako pomerili Telemach Olimpija in Celje ter Sij Acroni Jesenice in Triglav. Že jutri pa je na sporedu zadnji krog drugega dela lige INL. Zanimivo bo skupini, ki se bori za uvrstitev od prvega do petega mesta. Jese-ničani jutri gostujejo pri Bregenzerwaldu. V skupini od šestega do enajstega mesta je že vse odločeno. V razigravanje sta se uvrstila Steelers Kapfenberg in Die Adler Kitzbühel. Triglav, ki jutri gosti Die Adler Kitzbüchel, in Bled, ki gostuje v Kap-fenbergu, sta se že predčasno poslovila od končnice, kdo bo tretji udeleženec, pa bo odločala tekma Celje – Playboy Slavija.

Jutri zadnji krog v internacionalni ligi

Kranj – V ponedeljek zvečer se je s finalno tekmo med ekipa-ma Triglav in Athlete Celje končal finalni turnir košarkarskega pokala članic. Že v nedeljo so z igro navdušile varovanke tre-nerja Triglava Gašperja Sluge, ki so v polfinalu z rezultatom 66:61 premagale ekipo Grobasket. V drugem polfinalu so bile košarkarice ekipe Athlete Celje z 98:59 boljše od Maribora. V finalu so se jubilejnega 10. naslova slovenskih prvakinj veselile Celjanke, ki so ekipo Triglav premagale s 77:49. Kdo bo letošnji pokalni prvak v moški konkurenci, bo znano jutri zvečer, ko se bosta v Laškem pomerila zmagovalca današnjih polfinalnih tekem. Že na sredini tekmi četrtfinala je ekipa Šenčur Gorenj-ska gradbena družba z 79:71 izgubila proti Zlatorogu Laško.

Kranjske košarkarice izgubile šele v finaluKranj – Prejšnji teden je potekalo svetovno prvenstvo v turnem smučanju. V švicarskem Verbierju so slovenske barve zasto-pali Nejc Kuhar, Klemen Triler in Jure Šuligoj. Naš najboljši je bil državni prvak Nejc Kuhar, ki je v zelo strnjeni konkurenci dosegel odlično 11. mesto v vzponu in 15. mesto posamično. Jure Šuligoj je bil v vzponu 53., Klemen Triler pa 62. Na posa-mični tekmi je bil Jure 51., Klemen pa 64. Jure in Klemen sta nato nastopila še na tekmi parov in dosegla 22. mesto.

Lepi rezultati naših turnih smučarjev

Naš najboljši je bil Nejc Kuhar. / Foto:Iztok Cukljati

Jesenice – Sankaški klub Jesenice bo jutri in v nedeljo pripravil drugo Evropsko prvenstvo v športnem sankanju, ki šteje tudi za dvanajsto Veliko nagrado Evrope. Tekmovanje bo potekalo na naravni sankaški progi Savske jame – Planina pod Golico – Jesenice, obakrat pa se bo začelo ob 9. uri. »Pričakujemo okoli 130 tekmovalcev v enosedih in 15 v dvosedih. Prijave smo dobili iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Hrvaške in seveda Slovenije. Predvidoma bo nastopilo trinajst naših tekmovalcev. Nastopali bodo na progi, ki je dolga en kilometer in je v celoti ledena ter zaščitena z lesenimi stranicami. Tekmovanje bo zagotovo zani-mivo, saj tekmovalci dosegajo hitrosti tudi do 80 kilometrov na uro,« je v imenu organizatorjev povedal Klemen Rev in dodal, da bo tekmovanje potekalo pod okriljem mednarodne organi-zacije ISSU, katere predsednik je znani igralec Tobias Moretti.

Sankači v Savskih jamah

Kranjska Gora – Jutri, v soboto, se pravi spektakel obeta v Kranj-ski Gori, kjer se bodo zbrali najboljši slovenski odbojkarji na snegu in se med seboj pomerili na turnirju v odbojki na sne-gu – Sberbank Snow Volley. Na spektaklu na sneženi podlagi organizatorji med drugim pričakujejo nekdanjega mladinske-ga svetovnega prvaka v odbojki na mivki Nejca Zemljaka in dobitnika več kolajn na državnih prvenstvih v odbojki na mivki Anžeta Bahča. Dvoboji na snegu na dveh igriščih, ki si jih bo moč ogledati v izteku kranjskogorskega smučišča za hotelom Ramada Resort (bivši Larix), se bodo začeli ob 8. uri.

Turnir v odbojki na snegu

12 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015simon.subic@g-glas.si

Cerklje – Prostovoljno gasilsko društvo Zalog pri Cerkljah jutri, v soboto, ob 14.30 v športni dvorani v Cerkljah prire-ja tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Gre za eno izmed šestih tekmovanj, ki jih razpisuje Gasilska zveza Slovenije, organizatorji pa pričakujejo rekordno število gasilskih ekip – 45 moških in 23 ženskih. Obenem bo PGD Zalog organiziral tudi prvo tekmovanje napadalcev. Gre za vajo z motorno brizgalno, pričakujejo pa 14 ekip.

Letos tudi gasilsko tekmovanje napadalcev

Simon Šubic

Kranj – Na kranjskem okrož-nem sodišču so v torek nek-danjega direktorja Loških tovarn hladilnikov (LTH) Miloša Kodreta, njegovega namestnika in prvega finan-čnika LTH Primoža Pega-ma ter Jožefa Angelija, nek-danjega lastnika družbe, ki je v stečaju že od leta leta 2009, oprostili obtožb, da so s prodajo poslovnih prosto-rov LTH v Beogradu marca 2009 oškodovali loško dru-žbo ter storili kaznivi dejan-ji zlorabe položaja in nape-ljevanja k storitvi kaznive-ga dejanja. »Po opravljenih petih obravnavah, številnih zaslišanj prič in pregledu listinskih dokazov ocenjuje-mo, da vam kaznivo dejanje ni bilo dokazano,« je na raz-glasitvi sodbe dejala sodnica Andrijana Ahačič, ki je dom-nevno oškodovano družbo LTH v stečaju s premoženj-sko-pravnim zahtevkom v višini 130 tisoč evrov napo-tila na civilno pravdo. Sodba ni pravnomočna, tožilstvo se bo nanjo tudi pritožilo, je napovedala okrožna držav-na tožilka Renata Vodnjov.

Kranjsko tožilstvo je v končanem kazenskem po-stopku skušalo dokazati, da sta Kodre in Pegam marca 2009 z Angelijem podpi-sala pogodbo o prodaji pos-lovnih prostorov v Beogra-du v višini 300 tisoč evrov, kot način plačila pa je bilo

dogovorjeno, da Angeli del kupnine poravna z odku-pom treh terjatev v višini dobrih 130 tisoč evrov. Pri tem naj bi Kodre in Pegam že vnaprej vedela, da kupec ne bo plačal celotne kupni-ne, ker bosta terjatvi podjetij Bisol in IPB v skupnem zne-sku 100 tisoč evrov odpisani, 30 tisoč evrov vredna terjatev Angelijevega podjetja LTH Beograd pa naj bi ne obstaja-la. S tem naj bi si Angeli pri-dobil 130 tisoč evrov premo-ženjske koristi, LTH pa utr-pel škodo v enaki višini.

Tožilka Renata Vodnjov, prepričana, da je sodišču predstavila zadosti obre-menilnih dokazov, da je bil s prodajo beograjske nepremičnine loški LTH

namerno oškodovan za 130 tisoč evrov, je za vse obto-žene predlagala po petnajst mesecev zapora, za Ange-lija pa tudi odvzem premo-ženjske koristi in 500 dnev-nih zneskov stranske denar-ne kazni, ker naj bi dejanje storil iz koristoljubja. Tožil-ka je v sklepni besedi pouda-rila, da je bil odpis terjatev podjetij Bisol in IPB zgolj računovodska operacija, saj je dolg LTH do omenjenih podjetij še vedno obstajal izvenbilančno, ta manever pa je bil narejen prav iz raz-loga, da bi se prikrilo, da bo Angeli kupil poslovni pros-tor za samo 169 tisoč evrov.

Kodretov zagovornik Damir Rakovič je v sklep-ni besedi poudaril, da so

terjatve resnično obstajale, kar je direktorju Milošu Kod-retu tedaj potrdil tudi finan-čnik Primož Pegam, Kodre pa je zato pogodbo podpisal. »S tem ni zlorabil vodstve-ne funkcije in pri opisanem poslu ni ravnal z namenom, da bi povzročil premoženj-sko škodo oz. Angeliju pri-dobil premoženjsko korist,« je dejal odvetnik in sodišče opozoril, da LTH v tem pos-lu ni bil v ničemer oškodo-van, saj je družba od kup-nine 300 tisoč evrov preje-la 170 tisoč evrov denarnih sredstev, za 130 tisoč evrov pa so bile zaprte njene obve-znosti do upnikov, kot je bilo tudi dogovorjeno.« Izkaza-lo se je, da je bila sklenje-na pogodba glede na stan-je nepremičnine celo izrazi-to v korist LTH.« Rakovič je sodišče še opozoril na nelo-gičnost, da je Kodre za LTH bankam jamčil z osebnim premoženjem, zaradi česar sedaj v številnih izvršilnih postopkih nastopa kot dol-žnik, po drugi strani pa bi hotel škodovati podjetju.

»Do prodaje nepremič-nine ni prišlo zaradi Jože-fa Angelija, ampak zaradi bančne zahteve, da LTH to nepremičnino proda. Kupi-ti je ni hotel nihče drug kot Angeli, ki pa še danes zara-di neurejene dokumentacije v zemljiško knjigo ne more vpisati svojega lastništva,« pa je poudaril odvetnik Velj-ko Jan.

LTH ni bil oškodovanKranjsko sodišče je nekdanje vodilne v Loških tovarnah hladilnikov oprostilo obtožb, da so zlorabili položaj in oškodovali družbo pri prodaji nepremičnine v Beogradu.

Oproščeni nekdanji direktor LTH Miloš Kodre (na sredini) je na sodišču poudaril, da je založil osebno premoženje za rešitev podjetja, ki ga je ves čas vodil v duhu dobrega gospodarja.

Andraž Sodja

Kranj – Na Okrožnem sodi-šču v Kranju se je v sre-do nadaljevalo sojenje stro-jevodji Andreju Ponikvar-ju, obtoženemu povzročit-ve železniške nesreče konec avgusta 2011 na železniški postaji na Jesenicah, v kate-ri se je poškodovalo 34 pot-nikov, od tega sedem huje. Ponikvar trdi, da je na sema-forju gorela zelena luč, kar pa je izjemno težko dokazati, saj v času nesreče ni deloval tiskalnik signalno-varnostne naprave, trak naprave avtos-top, ki v primeru prevoza rde-čega semaforja zaustavi vlak, pa je zaradi analognega zapi-sa težko berljiv.

Po dosedanjih mnenjih izvedenca železniške stroke

Jadrana Možine je krivda na strani strojevodje. Iz zapi-sa naprave avtostop, ki je na kratki vožnji do trka zabeležil le 28 stotink milimetra dolg zapis, naj bi bilo po mnen-ju izvedenca nemogoče raz-brati kakršen koli podatek. S tem se ne strinja Ponikvarjev zagovornik Franc Rojko, ki je zato zahteval njegovo pono-vno zaslišanje, saj da Moži-na ni strokovnjak za branje zapisov, strokovnjaki, s kate-rimi je govoril, pa zagotavlja-jo, da je s traka možno razbra-ti pomembne podatke, pred-vsem dejstvo, da avtostop ni bil aktiviran, saj je hitrost vla-ka vse do trčenja postopoma naraščala: »Če bi Ponikvar prevozil rdečo luč, bi se nap-rava aktivirala in bi vlak zavi-ral.« Kot je še dodal Rojko, iz

dopisov s Slovenskimi želez-nicami ugotavljajo, da so lani beležili 139 primerov spremi-njanja signalov brez posredo-vanja prometnikov, zato zah-tevajo tudi soočenje Moži-ne s strokovnjakom za trako-ve Ramšakom, ki naj bi raz-jasnilo nasprotujoča mnenja o čitljivosti trakov, od Moži-ne pa zahtevajo tudi poda-tke o strokovnjakih, s kate-rimi se je posvetoval pri pri-pravi strokovnega mnenja. Tožilka Anita Veternik kri-tike obrambe na račun izve-denca odločno zavrača, nove dokazne predloge obrambe pa je ocenila kot zavlačevan-je postopka. Sodnica Andri-jana Ahačič je na koncu vse-eno odredila ponovno zasli-šanje izvedenca, ki ga bodo opravili 18. marca.

Drugo vabilo za izvedencaZagovornik strojevodje Andreja Ponikvarja, ki ga obtožujejo povzročitve železniške nesreče avgusta 2011 na Jesenicah, zahteva ponovno zaslišanje izvedenca ali njegovo zamenjavo.

KU

LTU

RN

O D

RU

ŠT

VO K

RA

NJS

KI O

KTE

T, J

EZ

ER

SK

A C

. 41,

KR

AN

J

Spodnje Gorje – Neznani storilec je v Spodnjih Gor-jah z naviranjem balkonskih vrat vlomil v stanovanjsko hišo, jo pregledal in odtujil zlatnino.

Vlomil čez balkonŠkofja Loka – V sredo kmalu po polnoči so gasilci posre-dovali zaradi gostega dima v hodniku večstanovanjske stavbe v Frankovem naselju v Škofji Loki. Ugotovili so, da je ena od stanovalk zaspala med kuhanjem hrane, ki se je zato prismodila.

Zaspala med kuhanjem

Simon Šubic

Kranju – Gorenjski krimi-nalisti so zaradi suma zlo-rabe položaja in ponarejan-ja poslovnih listin kazensko ovadili nekdanji odgovor-ni osebi gospodarske druž-be z Gorenjske, ki naj bi bila pri tem oškodovana za okoli 800 tisoč evrov, so sporoči-li s Policijske uprave Kranj. Po neuradnih podatkih naj bi bila ovadena nekdanji komercialni direktor Adrie Airways Tomaž Kostanjšek in njegov pomočnik Tomaž Škofic, šlo pa naj bi za denar, ki ga je Adria Airways naka-zovala posredniku iz Turčije in dvema ameriškima dru-žbama, ki so letalski družbi izstavljali račune za neopra-vljene storitve.

Kriminalisti so v preiska-vi ugotovili, da je 48-letni osumljenec leta 2007 v ime-nu oškodovane gospodarske družbe s tujo družbo sklenil posel za izvajanje supervizi-je in do leta 2011 odobril za skoraj 300.000 evrov izpla-čil, čeprav posel sploh ni bil potreben, ker je bila oškodo-vana družba do izvedbe teh storitev upravičena že pred tem, kar naj bi osumljeni tudi vedel. Isti osumljenec

je po ugotovitvah krimina-listov enemu od zaposlenih tudi nezakonito in brez poo-blastila uprave družbe v letih 2007 in 2008 povečeval pla-čo in mu na ta način omo-gočil najmanj 80.000 evrov protipravne premoženjske koristi.

Isti osumljenec naj bi nezakonito ravnal tudi med letoma 2009 in 2011, ko je dopustil plačevanje neopra-vljenih storitev na področju tržnega komuniciranja dve-ma tujima družbama – ena naj bi skrbela za pospeševa-nje prodaje, druga pa bi izva-jala nadzor nad tem poslom. Te storitve je namreč izvaja-la že sama gospodarska dru-žba, tako da naj bi 48-let-ni osumljenec tujima dru-žbama omogočil za preko 400.000 evrov protipravne koristi. Pri zlorabi položa-ja naj bi mu pomagal 50-let-ni osumljenec, ki je sodelo-val pri dogovorih za skleni-tev pogodb, neizvedbo sto-ritev pa je prikrival z lažni-mi navodili podrejenim, ki so na tej osnovi potem ses-tavljali lažna poročila. Kri-minalisti so ugotovili še, da gre vsaj v enem primeru tuje družbe za tako imenovani poštni nabiralnik.

Oškodovala naj bi Adrio

www.gorenjskiglas.si

Poslovni glas

Na vprašanje, ali so do izteka roka prejeli ponudbe za odkup Elanovih terjatev, so nam na DUTB odgovo­rili: »Procese upravljanja v konkretnih primerih bomo lahko komentirali po tem, ko bodo odločitve dokončno sprejete in primeri zaključe­ni. Glede na to, da so infor­macije o izraženem interesu in oddanih ponudbah obču­tljive poslovne informaci­je, ki bi lahko vplivale na odločitve drugih potencial­nih ponudnikov, DUTB teh informacij ne bo razkrivala. Nekateri ponudniki izrecno

zahtevajo spoštovanje zaup­nosti tako obstoja kot vsebi­ne njihovih ponudb.«

Kupca pa poleg dogovora z DUTB čaka še dogovor z Gorenjsko banko za odkup terjatev v višini okrog pet milijonov evrov (po neura­dnih informacijah naj bi se češki Sporten o tem že dogo­voril) ter terjatve nekdanjega predsednika uprave Elana Uroša Koržeta v višini osem milijonov evrov.

In kaj o vsem skupaj pra­vijo v Elanu? V upravi, ki jo sestavljata Andreja Košir in Leon Korošec, so povedali,

da si želijo, da se prodajni postopek čim prej zaključi. »Zagotovo bi bilo za družbo Elan dobro, da bi čim prej dobila strateškega partnerja, ki bi še nadalje razvijal sve­tovno prepoznavno močno blagovno znamko, ohranjal delovna mesta ter omogočal nadaljevanje dobrega poslo­vanja, ki ga družba že dose­ga.« V podjetju so zadovolj­ni s poslovnimi rezultati, saj so po preliminarnih, sicer še nerevidiranih podatkih, poslovno leto 2014 zaključi­li z dobičkom, v letu 2015 pa načrtujejo še dodatna nova naročila v vseh divizijah in na novih trgih.

Predsednik sindikata v Elanu Dušan Ferjan je dejal, da imajo zaradi neuradnih in nepreverjenih informa­cij, ki krožijo glede prodaje, precej težav. Tako se je v češ­kih medijih pred dnevi poja­vila izjava vodstva Sportena, da naj bi proizvodnjo iz Ela­na preselil na Češko. V Spor­tenu so namero že zanikali. Ferjan je v zvezi s tem pou­daril, da ni nikakršnega raz­loga ne za selitev ne za stečaj podjetja, takšne informacije zgolj povzročajo nepotrebno negotovost med zaposleni­mi in poslovnimi partnerji.

S prodajo Elana se zdaj že zelo mudi31. stran

V Elanu so opozorili, da dolgotrajnost postopka prodaje vpliva tudi na podpisovanje novih poslovnih pogodb, na nova naročila, na zaupanje obstoječih in novih poslovnih partnerjev, zato si želijo, da se v korist poslovanja družbe situacija čim prej razreši.

Urša Peternel

Žirovnica – Roman in Zor­ka Bernard, lastnika podjet­ja Flycom iz Žirovnice, sta se na zadnji lestvici najbogatej­ših Slovencev revije Mana­ger uvrstila na 75. mesto s premoženjem, ocenjenim na nekaj manj kot sedem­najst milijonov evrov. Njuna podjetniška zgodba je zani­miva, saj jo je Roman Ber­nard začel pisati v devetde­setih letih prejšnjega stolet­ja. Začel je na področju sate­litske in kabelske televizije, danes pa je podjetje Flycom eno vodilnih evropskih pod­jetij na področju helikopter­skih pregledov iz zraka in obdelave podatkov.

Satelitske antene

Podjetniški začetki Roma­na Bernarda segajo v leto 1989, ko je odprl popoldan­sko obrt in po Gorenjskem začel nameščati satelitske antene. »Takrat sem bil red­no zaposlen v Savskih elek­trarnah, popoldne pa sem montiral antene. Delal sem sam, pomagal mi je brat in to je bilo obdobje, ko smo v letu dni namestili tudi po dva tisoč takšnih satelitskih anten,« se začetkov spomin­ja Bernard, ki je kmalu pri­šel na zamisel, da bi vzpos­tavil enoten kabelski sistem za celotno Gorenjsko. Tako je nastalo podjetje Astra tele­kom, ki je oralo ledino na področju kabelskega siste­

ma na Gorenjskem. »Deset let sem ves prisluženi denar vlagal nazaj v firmo, v grad­njo sistema, ki se je bliskovi­to širil, povezali smo obmo­čje od Rateč do Bleda pa tudi zelo odročne kraje, kot je Radovna ... Sledila je zdru­žitev vseh gorenjskih opera­terjev v Gorenjski kabel, leta 1996 smo kot prvi v Sloveniji

začeli uvajati tudi internet v kabelski sistem ...« pripove­duje sogovornik, ki se je na vrhuncu razcveta kabelske­ga sistema odločil podjetje prodati. Kupec je bilo podje­tje Telemach.

Pilot helikopterja

»© Kaj pa zdaj?© sem se vprašal takrat in trajalo je šest mesecev, da sem se odločil, da bom šel naredit izpit za pilota helikopterja, čeprav do takrat nisem niko­li letel. Vpisal sem se v šolo in v samo desetih mesecih pridobil poklicno licenco. Danes sem pilot inštruktor,

imamo letalsko šolo, zapos­lene pilote, šolo za mehani­ke, servis za helikopterje ...« Večino denarja, ki ga je dobil od prodaje podjetja, je vlo­žil v novo podjetje Flycom. »Imel sem vizijo, izkušnje v energetiki, saj sem dvanajst let delal v Savskih elektrar­nah. Tri leta smo trdo dela­li, da smo dobili prve posle,

in to v Nemčiji,« razlaga. Leta 2001 so kupili prvi helikopter in prvi posli so bili na področju pregledo­vanja daljnovodov iz zraka, kar je v naslednjih letih po­stalo tudi osnovno poslan­stvo podjetja. Tedaj so bile storitve pregledov daljno­vodov in iskanja poškodb in napak na električnem omre­žju s termografsko kamero in UV­kamero na trgu zelo redke, nove, tako da so po Bernardovih besedah hodi­li od naročnika do naročni­ka in si sami ustvarjali trg. Leta 2007 so kupili najno­vejšo tehnologijo laserskega skeniranja in zajema poda­tkov, s področja energetike pa so se prebili tudi na pod­ročje geodezije. »Letimo na višini 1400 metrov s hitro­stjo 70 kilometrov na uro. Uporabljamo najnovejšo lasersko tehnologijo z zelo visoko natančnostjo in gos­toto točk na kvadratni meter in poskrbimo tudi za obde­lavo pridobljenih podat­kov, zato smo zaposlili tudi geodete,« razlaga Bernard. Po prvih poslih v Nemči­ji so pridobili projekte tudi pri nas, za ELES so pregle­dovali daljnovode, ta čas pa delajo na projektu sneman­ja celotne Slovenije, ki je v 70 odstotkih že zaključen. Delali so tudi že projekte v vseh sosednjih državah pa

celo v afriškem Kongu, v teh dneh pa se nadejajo velikega posla v Indiji.

Priložnost mladim

V podjetju je danes 22 zaposlenih, letni prihod­ki pa znašajo okrog deset milijonov evrov. Zanimivo je, da se je Roman Bernard lani odločil, da bo del odgo­vornosti prepustil mlajšim sodelavcem, tako je za dire­ktorja družbe imenoval Kle­mena Rekarja, ki je v podjet­ju začel delati še kot študent. Kot je povedal Rekar, je na samem začetku vozil cister­no, pospravljal, se ob delu učil in dobival nove zadolži­tve, skratka, čisto po ameriš­kem sistemu je rastel s pod­jetjem. Roman Bernard ob tem dodaja, da je sposobnim mladim sodelavcem treba dati priložnost, zato je dolo­čene stvari prepustil njim, sam pa nanje še naprej pre­naša znanje in izkušnje. Načrtov za prihodnost ima­jo še veliko, potem ko so leta 2003 zgradili hangar na leta­lišču v Lescah, načrtujejo, da bi gradili še en hangar, tako da bi se podjetje v celoti lahko preselilo v Lesce, zdaj imajo namreč del poslovnih pros­torov v Žirovnici. V novem hangarju bodo uredili tudi potrebno infrastrukturo za helikoptersko reševanje.

Od satelitskih krožnikov do helikopterjevPodjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelitsko televizijo, svoje prvo podjetje Astra telekom pa je prodal in se začel ukvarjati s helikopterskimi prevozi.

Roman Bernard (levo) še vedno sede za krmilo helikopterja. Na sliki skupaj s Klemenom Rekarjem, ki ga je nedavno imenoval za direktorja podjetja. / Foto: Gorazd Kavčič

Flycom ima v floti tri helikopterje in je tudi glavni oskrbovalec planinskih postojank v Triglavskem pogorju. Omogočajo tudi panoramske polete s helikopterjem in imajo šolo letenja. In zanimivo – pogosto za krmilom helikopterja še vedno sedi lastnik podjetja Roman Bernard ...

Cveto Zaplotnik

Bled – Okrožno sodišče v Kranju je za Casino Bled potrdilo poenostavljeno pri­silno poravnavo. Kot izhaja iz sklepa sodišča, bodo terja­tve navadnih upnikov popla­čane 100­odstotno, pri tem pa bodo v prvih štirih letih od pravnomočno potrjene »prisilke« prejeli po deset odstotkov terjatev na leto, v petem letu pa šestdeset odstotkov. Njihove terjat­ve se od lanskega 2. oktob­ra, ko je sodišče na predlog dolžnika začelo postopek prisilne poravnave, do kon­čnega plačila ne bodo obre­stovale. Za sprejetje poeno­stavljene prisilne poravnave so glasovali upniki, katerih

skupni znesek znaša nekaj več kot 526 tisoč evrov, kar predstavlja dobrih 77 odsto­tkov vseh navadnih terjatev. Vseh upnikov je 128, naj­večja med njimi sta družba Gold Club Gaming iz Seža­ne in Gorenjska banka. Med navadne terjatve upnikov sodijo terjatve dobaviteljev blaga in izvajalcev storitev, terjatve zaposlenih, ki nima­jo značaja prednostne terja­tve, in nezavarovane terjatve bank. Načrt finančnega pre­strukturiranja, ki ga je Casi­no Bled predložil sodišču, predvideva tudi dogovor z bankami o reprogramiran­ju posojil, prodajo nepotre­bnega premoženja, popla­čilo obveznosti izločitvenih upnikov, ...

Za Casino Bled potrjena prisilna poravnava

14 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

ODKUP MLEKA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V SLOVENIJI

ZAGOTAVLJAMO REDNA PLAČILAInformacije: 04 25 29 032; 031 670 939; irena.smajc@kzcerklje.si

SEMENSKI KROMPIRSPECIALIZIRANA PRODAJA SEMENSKEGA KROMPIRJA

V SKLADIŠČU KROMPIRJA V ŠENČURJUVse informacije na tel. št. 08 205 19 26, 08 205 19 25, 031 766 915

ODKUP ŽIVINE PO KONKURENČNIH CENAH Informacije: 041 985 001; tomaz.golob@kzcerklje.si

TU SMO ZA VAS, OBIŠČITE IN PREIZKUSITE NAS.

KZ CERKLJE, z.o.o.Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje na GorenjskemT: 04 / 25 29 021, F: 04 / 25 29 011E- pošta: info@kzcerklje.siwww.kzcerklje.si ZADRUGA S TRADICIJO

Cveto Zaplotnik

Kranj – Zveza lastnikov goz-dov Slovenije in Društvo lastnikov gozdov Mislinj-ske doline sta v sodelovan-ju z Zavodom za gozdove Slovenije tudi letos pripra-vila v Slovenj Gradcu tradi-cionalno, že deveto licitaci-jo vrednejšega lesa, ki se je končala v četrtek z razglasi-tvijo rezultatov in z dnevom odprtih vrat. Kot so poveda-li organizatorji, je 284 last-nikov gozdov letos ponu-jalo 1587 hlodov v skupni izmeri 1691 kubičnih met-rov, kar je bila doslej po koli-čini ponujenega lesa dru-ga najobsežnejša dražba. V ponudbi je bilo največ smre-ke, gorskega javorja in gra-dna. Šestindvajset kupcev, med njimi deset iz Sloveni-je, osem iz Avstrije, po tri-je iz Nemčije in Italije ter

po eden s Hrvaške in Por-tugalske, je za hlode odda-lo 4787 ponudb, pri tem pa za 160 hlodov ni bilo nobe-ne ponudbe. Povprečna pro-dajna cena je bila 227 evrov za »kubik« in je bila skoraj za petino nižja kot lani. Naj-višjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja, ki ga je na dražbo pripeljal lastnik goz-da iz okolice Kranja. Za hlod je dobil 11.313 evrov oz. 9017 evrov za kubični meter. Organizatorji identitete las-tnika tudi po našem poizve-dovanju niso razkrili, znano pa je, da je hlod kupil kupec s portugalske Madeire, kjer bodo kakovosten gorenjski les uporabili pri izdelavi jaht in glasbil. Tudi drugi najvre-dnejši hlod na licitaciji je bil gorski javor, lastnik z idrij-skega območja je zanj dobil 8500 evrov. Tretje mesto je letos dosegla pohorska

smreka, cena je bila 3608 evrov za hlod oz. 718 evrov za kubični meter.

Kot je povedala Veronika Valentar iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije, letošnja licitacija ni bila licitacija pre-sežnikov, je pa odrazila stan-je na terenu in trende v lesni industriji. Del ponujenega lesa, zlasti hlodov manjših premerov, je izviral iz lan-skega žledoloma, na ponu-dbo hlodov velikega jesena, kostanja in gorskega bresta pa so vplivale tudi bolezni, ki ogrožajo te drevesne vrste. Velika je bila ponudba smre-kove hlodovine, pri tem pa

se je pokazalo, da se kako-vostne hlode splača ponu-diti na licitaciji, kjer dosega-jo bistveno višjo ceno kot na rednem trgu. Organizator-ji licitacije so bili zelo veseli odziva slovenskih kupcev, ki iščejo debele smrekove hlo-de višje kakovosti. Na red-nem (predvsem avstrijskem trgu) je cena za hlode s pre-merom nad 59 centimetrov v povprečju za deset evrov nižja kot cena hlodovine s premerom od 44 do 59 cen-timetrov, razlog je v tem, ker žage večinoma niso oprem-ljene s tehnologijo za razrez debelih hlodov.

Za hlod enajst tisoč evrovProdajalec hloda iz okolice Kranja je na deveti licitaciji vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu za hlod gorskega javorja dobil 11.313 evrov oz. 9017 evrov za kubični meter. Kupec z Madeire bo kvalitetni gorenjski les uporabil pri izdelavi jaht in glasbil.

»Osebna izkaznica« najbolj vrednega hloda slovenjegraške licitacije lesa: dolžina 3,9 metra, premer 64 centimetrov, volumen 1,25 kubičnega metra, cena za hlod 11.319 evrov in cena za »kubik« 9017 evrov

Cveto Zaplotnik

Kranj – Evropska komisi-ja je prejšnji teden Slove-niji tudi uradno potrdila Program razvoja podeželja 2014–2020, ki predstavlja programsko osnovo za kori-ščenje denarja iz Evropske-ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Slovenija bo na podlagi tega progra-ma namenila v obdobju do leta 2020 za razvoj kmetij-stva in podeželja nekaj več

kot 1,1 milijarde evrov, od tega 838 milijonov evrov evropskega denarja. Naj-več denarja bo namenila za plačila območjem z narav-nimi in drugimi posebnimi omejitvami (266 milijonov evrov), za naložbe v fizična sredstva (228 milijonov), kmetijsko okoljska in pod-nebna plačila (204 milijo-ne), razvoj kmetij in pod-jetij (125 milijonov), ekolo-ško kmetovanje (60 mili-jonov), naložbe za razvoj

gozdnih območij in izbolj-šanje gozdov (59 milijonov) in za projekte Leader (52 milijonov). Program vklju-čuje tudi ukrepe za sanaci-jo gozdov, ki jih je lani pri-zadel žled.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so zado-voljni, da je Evropska komi-sija potrdila program razvo-ja podeželja in s tem omo-gočila izvajanje ukrepov in koriščenje denarja, hkrati pa so zaskrbljeni, ker neka-teri ukrepi niso usklajeni s predlogi socialnih partner-jev. V zbornici pričakujejo, da bodo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponovno pregle-dali potrjene ukrepe in prip-ravili predlog za spremem-bo programa. Podobnega mnenja so tudi v Sindikatu kmetov Slovenije.

Denar tudi za sanacijo poškodovanih gozdovProgram razvoja podeželja predvideva tudi ukrepe za sanacijo poškodovanih gozdov.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Agencija za kmetij-ske trge in razvoj podeželja pripravlja tudi tedensko trž-no poročilo za ovčje meso, pri katerem kot reprezenta-tivni trg upošteva rejce z več kot tristo ovcami za rejo tež-kih jagnjet in klavnice, ki zakoljejo na leto več kot šest-sto ovc. Poglejmo, kakšne so bile cene klavnih trupov oz. polovic v petem letošnjem tednu, to je med 26. januar-jem in 1. februarjem, ko je bilo zaklanih 67 jagnjet!

Tržne cene ovčjega mesa

Vrsta ovce Povprečna tržna cenaJagnjeta do 12 mesecev z maso trupov manj kot 13 kg 559,85 EUR/100 kg

Jagnjeta do 12 mesecev z maso trupov od 13 do 22 kg 555,88 EUR/100 kg

Jagnjeta do 12 mesecev z maso trupov 22 kg in več ni bilo zakola

Ovce nad 12 mesecev ni bilo zakola

Poglejmo še primerjavo z lani! Cena jagnjet, starih do enega leta in z maso tru-pov od 13 do 22 kilogramov, je bila v Sloveniji v lanskem

petem tednu 440 evrov za 100 kilogramov. Cena je bila torej letos za dobrih 26 odstotkov višja kot lani. In kaj kaže primerjava s cena-mi v Evropski uniji? Pov-prečna cena klavnih polovic lahkih jagnjet (do 22 kilo-gramov) je bila v četrtem letošnjem tednu (med 19. in 25. januarjem) v Sloveni-ji 569,84 evra za 100 kilo-gramov, v Evropski uniji pa povprečno 636,11 evra. V Ita-liji je bila cena 570,26 evra, na Madžarskem 570,01 evra, v Španiji 806,78 evra,

na Hrvaškem 461,57 evra, v Grčiji 494,36 evra, v Bol-gariji 723,13 evra, na Portu-galskem 518 evrov – in tako dalje.

Kranj – Kmetijska svetovalna služba bo prihodnji teden teden pripravila več predavanj o številnih letošnjih novostih pri neposrednih in kmetijsko okoljskih plačilih, o rokih, ki so pomembni za uveljavljanje finančnih podpor, in o postop-ku oddaje vloge. V ponedeljek ob 9. uri bo predstavitev v zadružnem domu na Hotavljah, ob 10. uri v Domu krajanov v Šenčurju in ob 15. uri v DPD Svoboda v Žireh, v torek ob 9. uri v kulturnem domu v Poljanah, ob 9.30 v gasilskem domu v Kranjski Gori, ob 10. uri v prostorih KGZ Sloga na Primskovem in ob 15. uri v osnovni šoli v Gorenji vasi, v sredo ob 9. in ob 15. uri v gasilskem domu na Trati pri Škofji Loki, ob 9.30 v Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah, ob 10. uri v gasilskem domu v Mavčičah, ob 15. uri v prostorih KGZ Gozd Bled na Bledu in ob 15.30 v gasilskem domu v Spodnji Besnici, v četrtek ob 10. uri v zadružnem domu v Žabnici in v kulturno gasilskem domu na Blejski Dobravi ter v petek ob 9. uri v zadružnem domu na Bukovici, ob 9.30 v Domu krajanov na Brezjah (občina Radovljica) in ob 15. uri v zadružnem domu na Češnjici (v Selški dolini) in v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

Predstavitev ukrepov letošnje kmetijske politikeRezultati licitacije za večino drevesnih vrst

Drevesna Število Cena (€/m3): vrsta hlodov *povprečna *najvišjaOreh 63 465 2425 Kostanj 18 361 959 Sliva 16 361 803 Brek 12 340 653 Gorski javor 390 314 9017 Črni oreh 12 301 863 Graden 169 300 834 Hruška 26 286 542 Macesen 34 232 670 Jablana 4 186 321 Gorski brest 30 170 300 Smreka 495 169 718 Veliki jesen 76 160 687 Češnja 26 156 321 Lipa 10 131 158 Rdeči bor 5 119 131 Jelka 6 110 151 Bukev 18 106 165

15Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015 EKONOMIJA, FINANCE info@g-glas.si

Danica Zavrl Žlebir

Kranj – V uvodnem predsta-vitvenem delu je predsta-vnike delodajalcev najprej nagovorila namestnica dire-ktorja kranjske enote zavo-da za zaposlovanje Dubrav-ka Furer, nato so prisluhni-li informacijam o brezposel-nih invalidih na trgu dela, predstavitvi pravic invali-da in postopku pred nje-govo zaposlitvijo na zavo-du za pokojninsko in inva-lidsko zavarovanje, predsta-vitvi spodbud invalidskega sklada in odločanju o pravi-cah invalidov pri zavodu za zaposlovanje.

V Sloveniji je bilo konec minulega leta 17.646 brez-poselnih invalidov, na Gorenjskem 1024, je poro-čala Manja Smisl Čufar s kranjskega zavoda za zapos-lovanje. Predlani se je uspe-lo zaposliti 173, lani 164 inva-lidom, v zadnjih štirih letih je dobilo delo v povprečju 13,7 brezposelnega invalida. Vključitev v storitve zapos-litvene rehabilitacije njiho-ve možnosti za zaposlitev pomembno povečuje. Vklju-čujejo jih v svoje programe aktivne politike zaposlova-nja. Sicer pa pogled v stru-kturo brezposelnih invali-dov pokaže, da je med nji-mi največje število delovnih

invalidov in takšnih z ugoto-vljeno telesno okvaro, naj-več jih ima osnovnošolsko in srednjo poklicno izobra-zbo, polovica jih sodi v sta-rostno skupino nad 50 let, tretjina jih ima tudi delovno dobo nad 30 let. Četrtina je invalidov, v evidenci brezpo-selnih prijavljenih do enega leta, na žalost pa je prav toli-ko tudi dolgotrajno brezpo-selnih (od pet do sedem let). Smisl Čufarjeva je poveda-la, da delodajalcem ponuja-jo v zaposlitev invalide, ki so motivirani in glede na svoje preostale sposobnosti zmo-žni sprejeti delo. Ocenjuje, da je takšnih okoli dvesto.

Upoštevati pa velja omejit-ve, s katerimi lahko delajo in sta jih določili invalidska in rehabilitacijska komisija.

Delodajalci so med dru-gim izvedeli, da tudi Zavod za pokojninsko in invalid-sko zavarovanje omogoča delodajalcem sofinanciran-je prilagoditev delovnih pro-storov ali delovnih sredstev ter sofinanciranje usposab-ljanja. Za zaposlovanje inva-lidov obstajajo davčne olaj-šave, več spodbud pa ponu-ja Javni jamstveni, preživ-ninski in invalidski sklad RS (nagrade za preseganje kvote invalidov med zapo-slenimi, oprostitev plačila

prispevkov za pokojnin-sko in invalidsko zavarova-nje, subvencije plače invali-du, plačilo stroškov podpor-nih storitev, plačilo stroškov prilagoditve delovnega mes-ta). Zavod za zaposlovanje ponuja vrsto svetovalnih sto-ritev za oboje, delodajalce in brezposelne invalide, tokrat pa je poskrbel za njiho-vo neposredno srečanje na mini zaposlitvenem sejmu. Bil je dobro obiskan, zlasti s strani motiviranih brezpo-selnih invalidov, poleg šest-ih delodajalcev, ki zaposluje-jo invalide, pa so se predsta-vili tudi izvajalci zaposlitve-ne rehabilitacije.

Za boljšo zaposljivost invalidovNa včerajšnjem zaposlitvenem dnevu za invalide, ki ga je pripravila območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Kranj, so delodajalcem predstavili postopek zaposlovanja in spodbude za zaposlovanje invalidov. Na mini zaposlitvenem sejmu pa so se motivirani brezposelni invalidi tudi neposredno srečali z delodajalci.

Na mini zaposlitvenem sejmu so se brezposelni invalidi srečali s potencialnimi delodajalci.

Jasna Paladin

Snovik – V Termah Snovik so nedavno praznovali svoj tri-najsti rojstni dan, a vizija, ki so si jo začrtali ob ustanovit-vi, sega še bistveno dlje v pri-hodnost. Mnoge želje so bli-žje uresničitvi tudi po zad-nji skupščini družbe, ko je 25 družbenikov soglasno spre-jelo sklep o dokapitalizaciji družbe in potrdilo načrte za prihodnje. Dokapitalizirali so se z dobrimi 630 tisočaki, skupaj z zemljišči. Območ-je term je zdaj večje za doda-tnih 6600 kvadratnih met-rov površin med potokom in cesto, ki jih je v družbo vložil eden od družbenikov Sreč-ko Urankar, sedaj obsega že približno 5,4 hektara.

»Dokapitalizacija družbe z zemljišči zdaj omogoča

izgradnjo pokritega olim-pijskega bazena, ki ga v ter-mah načrtujemo že dlje časa. Idejni projekti so nare-jeni, zemljišče imamo, pre-staviti bo treba le potok. Pre-dvideli smo tudi vse potre-bne dodatne objekte, če bi v Snoviku kdaj organizirali

večja tekmovanja v plavan-ju. Ureditveni načrt je spre-jet, kanalizacija in vodovod sta zgrajena, po kakovost-ni termalni vodi smo tako ali tako že znani. Če ne bo še kakšne gospodarske kri-ze, bi bazen lahko zgradi-li že v prihodnjih treh, šti-rih letih. S tem bi zagotovi-li učinek razvoja športnega turizma na Kamniškem in širše, ki bi prispeval k siner-gijskemu učinku gospodar-skega razvoja okolja in nad-gradil že uveljavljeno ponu-dbo. Pri realizaciji projek-ta računamo na pridobitev evropskih sredstev. V nada-ljevanju načrtujemo grad-njo dveh hotelov. Manjšega s sto posteljami tik nad osre-dnjo zgradbo, ki ga bomo s pokritim hodnikom pove-zali z recepcijo in pokritim

bazenom, večji pa bi imel 350 postelj ter zdravstveni in kongresni del, zgradili pa bi ga na drugi strani ces-te,« nam je povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar in dodal, da so samo v letoš-njem letu v svojih apartma-jih našteli že skoraj devet tisoč nočitev.

A njihove želje vendar-le niso dovolj, zato pred začetkom gradnje pokrite-ga bazena čakajo na odlo-čitev in podporo občine, saj bi tako veliki projekti mora-li biti skupni. V Kamniku se namreč že nekaj časa govo-ri o potrebi izgradnje pokri-tega bazena, vendar loka-cija še ni izbrana. Občina je ustanovila poseben pro-računski sklad, kjer zbi-ra denar v ta namen. Kot nam je potrdil župan Mar-jan Šarec, dvoma o tem, da občina tak bazen potrebuje, ni, žal pa ni niti potrebnega denarja. Ali podpira grad-njo pokritega bazena v Sno-viku, nam jasno ni odgovo-ril, je pa pozval zainteresira-ne zasebne vlagatelje, naj se obrnejo na občino.

Terme Snovik bodo še rasleNa skupščini Term Snovik so družbo nedavno dokapitalizirali s finančnim vložkom in zemljišči, ki zdaj omogočajo gradnjo pokritega olimpijskega bazena.

Ivan Hribar

Cveto Zaplotnik

Kranj – Nekatere banke so že javno objavile rezultate lan-skega poslovanja.

Med tistimi, ki so »pohite-le«, je tudi UniCredit Banka Slovenija, ki je lani povečala bilančno vsoto za 3,6 odsto-tka na 2,58 milijarde evrov, oblikovala za 28,6 milijona evrov slabitev za kredite, kar je skoraj polovico manj kot v predhodnem letu, in ustvari-la 0,6 milijona evrov čistega dobička. Medtem ko je depo-zite povečala za 91,7 milijo-na evrov oz. za 7,2 odstotka, se je obseg kreditov zmanj-šal za 116,5 milijona evrov oz. za 6,1 odstotka. Količnik kapitalske ustreznosti, ki ga je lani povečala s 16,9 na 19,7 odstotka, je med najviš-jimi v Sloveniji, kar pomeni za stranke dodatno varnost in dobro osnovo za oživitev kreditne aktivnosti.

Skupina Nove KBM je lani oblikovala za 44,5 mili-jona evrov neto oslabitev in

rezervacij, kar je bilo občut-no manj kot leto prej, ob tem pa je ustvarila 23,3 milijona evrov čistega dobička. Minu-lo leto je poleg pozitivne-ga poslovanja zaznamovalo tudi organizacijsko in pos-lovno preoblikovanje. Sku-pina je lani likvidirala druž-bo Fineko ter začela z aktiv-nostmi za predvideno zaprt-je Adrie Bank in za likvida-cijo lizinških družb KBM Leasing in Gorica Leasing, letos pa bo ena pomembnej-ših nalog integracija Poštne banke Slovenije.

Nadzorni svet Abanke je na nedavni seji ob obravna-vi poročila o lanskem finan-čnem poslovanju ugotavljal, da je prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank negativno vpli-val na poslovni izid. Banka je ustvarila nekaj manj kot 200 milijonov evrov izgube, znižala pa se je tudi bilanč-na vsota, ki je ob koncu lan-skega leta znašala 2,6 mili-jarde evrov.

Abanka lani dvesto milijonov evrov izgube

Kranj – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je tudi letos pripravila ocenjevanje kakovosti pekovskih izdelkov, na katero so pekarska podjetja prijavila rekordno število kruha, pekovskega peciva, keksov in testenin. Rezultate ocenjevanja je razglasila prejšnji teden in podjetjem za izdelke, ki so najbolj izstopali po izgledu, strukturi in oku-su, podelila zlata priznanja. Med nagrajenimi izdelki je bilo 54 kruhov, 13 izdelkov finega pekovskega peciva, 12 izdelkov pekovskega peciva, osem izdelkov testenin in štirje izdelki iz skupine keksov. Največ priznanj je dobila Skupina Žito, med prejemniki pa so še Pekarna Spar, Pekarna Postojna, Pekar-na Piskač, Pekarna Pečjak, Pekarna Marankovci, Mlinotest, Mlinotest Kruh Koper, Mlinopek, Mercator - Pekarna Grosu-plje, Hlebček, Delikatesa Premium, Slaščičarstvo Delakorda in Miklavška Pekarna A&V Lešnik. Med nagrajenimi izdelki je tudi polbeli kruh Gorenjec (1,5 kilograma) iz Žita - PC Gorenjka.

Nagradili najboljše pekovske izdelke

Kranj – Prvi poskus obdavčitve nepremičnin je klavrno propadel v času prejšnje vlade, zdaj pa nova vlada poskuša znova. Na seji prejšnji teden je že ustanovila projektni svet za usklajevanje in usmerjanje projekta nove sistemske ureditve obdavčitve nepre-mičnin in projektno skupino za izvedbo projekta. V projektnem svetu je šest priznanih strokovnjakov s področja davkov in upravnega prava, evidentiranja in vrednotenja nepremičnin, prostorskega načrtovanja in komunalnega opremljanja ter eko-nomske in socialne funkcije nepremičnin, šest predstavnikov ministrstev in vladnih služb ter trije predstavniki občin. Pro-jektni svet bo pripravil izhodišča in časovni okvir za izvedbo projekta ter sprejel usmeritve za posamezne rešitve.

Začetek novega poskusa obdavčitve nepremičnin

Medvode – Medvoški proizvajalec filtrov Sogefi Filtration je za svoje zračne filtre, ki jih bo dobavljal kupcu RSA za vgradnjo v vozila Renault, kot prvi proizvajalec v slovenski avtomobilski industriji pridobil certifikat FSC (Forest Stewardship Council). To jih uvršča med ugledna mednarodna podjetja, ki skozi razvoj svojih izdelkov podpirajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi. FSC oziroma Svet za nadzor gozdov je namreč nevladna mednarodna organizacija, ki se posveča promociji odgovornega upravljanja z gozdovi v več kot 80 državah po celem svetu. Sogefi Filtration je certifikat FSC po izpolnitvi mednarodno priznanih kriterijev pridobil po enoletnem raz-voju filtrov in zahtevanem postopku za FSC presojo že konec preteklega leta. Zračne filtre z oznako FSC bodo na Renaultovo tržišče začeli redno dobavljati v prvi polovici leta.

Certifikat FSC za Sogefi Filtration

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

16 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015ZANIMIVOSTI, PISMA info@g-glas.si

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin

ALPSKOCVETJE SLOVENIJE

Vlado Ravnik

Alpine flowers of Slovenia

Alpenblumen von SlowenienFleurs alpines de Slovénie

Fiori alpini di Slovenia

Ivan Sivec

Spomini so zlati okvirji življenja

Ivan SIVEC je najbolj plodovit in že več kot celo desetletje vedno med petimi najbolj branimi slovenskimi pisatelji. Ustvarjalno pot je začel s sedemnajstimi leti prav pri Gorenjskem glasu. V knjigi je veliko njegovih etnografskih člankov, nekaj začetnih reportaž, pa tudi prva Sivčeva povest Črnuh, Mihec pa še Žolna.

Iva

n Si

vec

Iva

n Si

vec

Cena: 19 EUR

9 789619 365205

ISBN 978-961-93652-0-5

PriročnikAlpsko cvetjeSlovenije

Katerazdravilnarastlina je to?

Novi

vod

nik

Novi

vod

nik

PriročnikKatera zdravilnarastlina je to?

Novi

vod

nik

Kateriptič je to?

Novi

vod

nik

Dier

schk

e

PriročnikKateri ptič je to?

Vodnik Drevesa

Dežnik

Zbornik Levični velikanisvetovne zgodovine

Knjiga spominovOčetove zgodbe,Ivan Sivec

Plačilo letne naročnine se splača!Dragi naročniki, v letu 2015 bo izšlo 105 številk Gorenjskega glasa. Redna cena za vse številke je 178,50 EUR. Ob plačilu letne naročnine boste prihranili kar 44,63 EUR, saj letna naročnina z upoštevanim 25-% popustom znaša le 133,87 EUR.

Tudi letos smo za vas pripravili izbor daril, med katerimi lahko izbirate pri plačilu letne naročnine na Gorenjski glas. Vabimo vas, da se na sedežu Gorenjskega glasa na Bleiweisovi 4 v Kranju (nasproti glavne avtobusne postaje, poleg lekarne in nebotičnika) oglasite vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure.

Na vašo željo vam bomo skuhali tudi kavico in pokramljali z vami. Se vidimo!

Izkoristite 25-odstotni popust, izberite darilo in spijte kavico v prijetni družbi.

Izberite svoje letošnje darilo

Količina posameznih daril je omejena. Popust in darilo veljata samo za fizične osebe. Daril po pošti ne pošiljamo.

Količina posameznih daril je omejena. Količina posameznih daril je omejena. Količina posameznih daril je omejena. Popust in Popust in Popust in

pošti ne pošiljamo.pošti ne pošiljamo.pošti ne pošiljamo.

DežnikDežnikDežnik

Količina posameznih daril je omejena. Količina posameznih daril je omejena. Količina posameznih daril je omejena. Popust in Popust in darilo veljata samo za fizične osebe. darilo veljata samo za fizične osebe. darilo veljata samo za fizične osebe.

pošti ne pošiljamo.pošti ne pošiljamo.pošti ne pošiljamo.

Odgovor na kolumno Mihe Nagliča Okrogle v letu 2015 z 9. januarja 2015Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne je opozoril na problem, da je izgon okupa-torja enim prinesel zmago-slavje in svobodo, drugim pa poraz in podrejeni položaj v družbi in da tega ne znamo premagati. Izraz svoboda je vsekakor polemičen oziroma neresničen in v nasprotju z ustavo in sklepi ustavnega sodišča, saj je do vzpostavitve svobodne družbene ureditve v Sloveniji prišlo šele leta 1990 po prvih svobodnih volitvah. Nekritičen in sporen navedek je v nasprotju z avtorjevim člankom iz januarja 2011, ko je ob sedemdesetletnici pohval-no pisal o trikratnem predse-dniku in predsedniku ZKS do leta 1990. Kritičen očitek je letel na vse, ki so postali fun-kcionarji novega režima kot aktivni nosilci starega, in na novo oblast, ki zločina še ni razkrila in obsodila še živeče in umrle zločinca. Tokrat pa nič o zločinu, ki je nastal leta 1945. Je v zmagoslavju skrit komunistični totalitarizem vse do prvih svobodnih volitev 1990. Podobno kot ga je zna-ni gorenjski zgodovinar skril v privilegirani – skrbniški – vlo-gi zveze komunistov v družbi. Podrejeni položaj v družbi spominja na drugorazrednost, ki je bila izrečena ob odkritju Hude jame. Dokumentirano obstajajo tudi 70-letnice, ki so enim prinesle zmagoslavje in svobo-do, drugim poraz in podrejeni položaj: množični izvensodni

70-letnice na drugi strani

poboji, izravnava grobišč z zemljo, da se izbrišejo sledi, nastanek koncentracijskih taborišč, taborišče in zavetišče Petriček, kamor so pripeljali otroke, ki so jih vzeli staršem na Teharjah, in nemških star-šev, zaplembe premoženja in začetek agrarne reforme, poli-tični sodni procesi na osnovi revolucionarnega prava itd.Novembra bo poteklo 70 let od volitev v ustavodajno skup-ščino Jugoslavije z uradno namestitvijo črnih skrinjic, ki so bile v nekaterih krajih tudi pojoče. Partija je posebej pazi-la na sestavo volilnih list. Uki-njena je bila Demokratična federativna Jugoslavija.V obdobje 70-letnic spada tudi rušenje in požiganje gradov in sistematično čiščenje knjižnic ideološko neprimernih knjig ter odnos do RKC. 70 let je minilo od prvega izida Črnih bukev, v katerih so popisane likvidacije ljudi, civilistov, ki so jih med drugo svetovno voj-no ubili partizani.70 let je tudi od odkritij holo-kavsta v koncentracijskih taboriščih fašizma in naci-zma. Na spominskih priredi-tvah nisem zasledil omembe koncentracijskih taborišč jugoslovansko-slovenskega komunizma, tudi vpričo dija-kov ne. Janez Stanovnik je leta 1998 rekel: Menim, da je skrivanje zgodovine prav tako škodljivo kot njeno zavestno potvarjanje. Nekatera spozna-nja zgodovine pri nas so vzeta samo na znanje. Je to vzrok, da se bo (se že) ob letošnjih proslavah spet pokazalo, da druga svetovna vojna pri nas v duhu še traja?

Franc Pintar, Bled

PREJELI SMO

Vilma Stanovnik

Medvode – Medtem ko je dru-ženje smučarjev s staro opre-mo tako pri nas kot v tujini že tradicija, pa so v Nordijskem športnem društvu Medvo-de sklenili, da prvič pripravijo tudi druženje tekačev s staro smučarsko opremo. Pogoj je bil le, da je oprema starejša od dvajset let, končni zmagovalec in zmagovalka pa sta bila tista, ki sta poleg izvirne stare opre-me prikazala tudi slog teka, ki je bil vezan na čas, ko je bil ta oprema nova.

Tekačev s staro opremo se sicer ni zbralo prav veliko, vsi, ki so prišli, z njimi pa tudi orga-nizatorji, so ugotavljali, da je takšno druženje še kako zani-mivo in da bodo naslednja leta z veseljem nanj povabili tudi prijatelje, saj so prepričani, da mnogi v kleteh in shrambah še hranijo staro tekaško opremo.

»Že pred pol leta smo v našem društvu razmišljali, da bi prireditev pripravili ob kate-rem od tekaških dogodkov tukaj pri nas. Ker pa po nava-di takrat ni časa za organizacijo

še dodatnih stvari, smo nato sklenili, da se zberemo sredi februarja. Gotovo bi bilo nekaj več udeležencev in obiskoval-cev, če bi bila prireditev prejš-njo nedeljo, ko je bilo res lepo vreme, vendar mislim, da če bomo z organizacijo nadalje-vali in bo drugo leto vsak od nas pripeljal še dva prijatelja s staro opremo, se nas bo nab-ralo že kakšnih petdeset in bo druženje še zanimivejše,« je povedal nekdanji olimpijec Jani Kršinar, ki je tudi pod-predsednik Nordijskega špor-tnega društva Medvode. »Zase lahko rečem, da doma nimam prav zelo stare opreme, saj so moje smučke stare petindvaj-set let. Sem pa prepričan, da imajo mnogi tudi precej sta-rejše, in želimo si, da jih na druženje, kjer tekma ni najpo-membnejša, pride čim več,« je še povedal Kršinar, ki je bil tudi eden od desetih udeležen-cev prvega srečanja teka po sta-rem. Na njem sta se slogom in opremo najbolj izkazala Mile-na Omerzu v ženski konku-renci in Matija Kavčič med moškimi.

»V našem klubu smo začeli zbirati staro tekaško opremo, vendar ugotavljamo, da ni ohranjene prav veliko. Upam, da bo naša prireditev spodbu-dila tiste, ki takšno opremo imajo, da jo med letom zbe-rejo in se nam drugo leto pri-družijo,« je povedal sekretar

društva in glavni pri prireditvi Klemen Svoljšak, predsedni-ca Nevenka Beba Omerzu pa je dodala, da zbirajo tudi sta-re fotografije in članke o smu-čarskem teku, saj so se odlo-čili, da ob naslednjem druže-nju drugo leto pripravijo tudi razstavo.

Navdušili z opremo in slogomV nordijskem centru Bonovec so minulo nedeljo pripravili prvo druženje tekačev s staro smučarsko opremo, pri ocenjevanju pa je strokovna žirija upoštevala predvsem opremo in slog.

V Medvodah je tradicija teka na smučeh že dolga, zato so se odločili, da pripravijo tudi prvo druženje tekačev s staro smučarsko opremo, ki naj bi v prihodnje postalo tradicionalno. / Foto: Primož Pičulin

Marjana Ahačič

Bohinjska Bistrica – Oro-žnova koča na planini za Liscem pod Črno prstjo, ki je bila doslej odprta le v treh poletnih mesecih, je od kon-ca leta odprta tudi pozimi.

Oskrbnik Franc Beguš, ki sicer poleti skrbi za Kranjsko kočo na Ledinah, v dogovoru z domačim Planinskim druš-tvom Bohinjska Bistrica skr-bi, da so vrata koče za planin-ce pozimi odprta vsak konec tedna od petka do nedelje,

ob praznikih in dela prostih dneh ter med zimskimi poči-tnicami. Po vzoru številnih gorenjskih planinskih druš-tev je začel tudi z akcijo Prija-telji Orožnove koče, v okviru katere se planinci lahko vpi-sujejo v posebno knjigo; ob

koncu vpisne sezone, ki bo predvidoma zaključena 10. maja, bodo na zaključni prire-ditvi za zmagovalca razglasili tistega, ki se bo največkrat vpi-sal v knjigo; šteje le en podpis dnevno. Oskrbnik Beguš bo – tako kot na Ledinah – tudi v Orožnovi koči organiziral raz-lične dogodke, med drugim predavanja, filmske večere, nočne pohode in podobno.

Orožnova koča odprta tudi pozimi

www.gorenjskiglas.si

AKTUALNO

POGOVOR

ZANIMIVOSTI

NA ROBU

RAZGLed

AktualnoSkakalec Peter Prevc bolj kot ob doseženih rezultatih uživa ob novih izzivih. Stran 20

KulturaIzdali so zbirko zbranih del Branka Jegliča z naslovom Roža v viharju. Stran 20

ZanimivostiMarija Okršlar uspešna na fotografskem natečaju revije National Geographic Stran 21

Ana Šubic

Kovaštvo Krmelj v Logu nad Škofjo Loko deluje že od leta 1926, kovaška tradicija rodbine pa sega še dlje nazaj – v leto 1870. Krmeljevi so bili od nekdaj znani po kakovos-tnem rezilnem gozdarskem orodju, včasih skorajda ni bilo domačije, ki ne bi imela njihove ročno kovane sekire ali kakšnega drugega orodja. In kako je danes, ko pri kup-cih kakovost izdelkov pogos-to ni več na prvem mestu, ko je pomembnejša cena? »Za potrošnika je sekira draga, za mojstra, ki jo ročno naredi, pa je cena sramotno nizka,« odvrne kovaški mojster Jože Krmelj, ki skupaj z ženo že 25 let vodi kovačijo, v kateri dela-jo še trije pomočniki. A kot pravi Krmelj, se še najdejo stranke, ki znajo ceniti kako-vost: »Tisti, ki veliko dela-jo v gozdu, zagotovo nimajo poceni sekire iz trgovskega centra. Takšni rabijo kvalite-to in jo tudi zahtevajo.«

Gozdarsko orodje od nek-daj izdelujejo po tradici-onalnih postopkih, vsak izdelek oblikujejo ročno pod kladivom. Pozimi je povpraševanje po njihovih izdelkih manjše, a nimajo zaradi tega nič manj dela. Prej obratno – ker je delo v kovačnici težaško, ročno namreč obdelujejo razžar-jene, tudi na 1200 stopinj segrete izdelke, ga skušajo čim več opraviti prav pozi-mi, ko so temperature niz-ke, poleg tega pa morajo do pomladi, ko narava oži-vi, s tem pa tudi delo v njej, pripraviti zaloge. »delo je fizično, velik del pote-ka pri ognju. © Komadi© so težki, treba jih je obrača-ti in ročno oblikovati s kla-divom. In če to delaš šti-ri ure ¼ Smo kot boksar-ji, kar teče od nas. Zato je zima idealna, da podelamo © ta težko© delo in da naredi-mo čim več faz posamez-nega izdelka, ki ga na kon-cu samo še © sfiniširamo© .

Spomladi imamo pa toliko dela, da ne vidimo konca. Začne se sečnja, izdelovan-je butar, veliko je povpraše-vanja po našem vrtnem oro-dju. Takrat vsi vse rabijo,« pojasnjuje Krmelj, med-tem ko nam v kovačnici raz-kazuje zalogo do različnih faz kovanih izdelkov: sekir, cepinov, © šepcarjev© ¼ , ki še čakajo na končno obdelavo.

Enaki, a hkrati drugačni

Njihova proizvodnja je maloserijska, najpogostejši izdelek pa sekira. »V eni je slaba ura dela. Gre za posa-mezne petminutne faze, sicer pa jo moram sedem-krat pogreti na ognjišču. Še več dela je s cepinom, ki ga je treba pogreti kar dva-najstkrat. Je pa vsak kos roč-no skovan po občutku, brez modela. Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pove. Najbolj ključna faza je prebijanje ©u šesa© za nasadi-lo. Za to potrebujejo poseb-no kovaško vzmetno kladi-vo, ©no rec© mu pravijo v žar-gonu. Krmeljev ©no rec© se ponaša z letnico 1926, a še vedno brezhibno dela. Vrsto let je ©u šesa© prebijal v Kam-niku, leta 1963 pa ga je kupil njegov tast in pripeljal na Log. »Pri prebijanju ©u šesa© je treba biti zelo natančen. Pri industrijsko izdelanih sekirah je uho pogosto naro-be oblikovano, zato se sekire rade snemajo,« je pojasnil.

Gozdarski program pred-stavlja polovico njihove proi-zvodnje, že pred leti so ponu-dbo razširili z orodjem za

vrt, zidarje, slikopleskarje, mesarje ¼ »Ti izdelki nima-jo takšne dodane vrednos-ti kot kovani izdelki, izdela-ni so precej hitreje, saj gre večinoma za razenje materi-alov, luknjanje in montažo.«

Ko se kovaču malo 'skeglja' ...

Največji izziv Krmel-ju zadnja leta predstavlja-jo noži iz damaščanskega jekla, za katere mu je obrt-na zbornica leta 2012 pode-lila nagrado zlata vitica. Gre za izdelke, kovane iz več pla-sti kakovostnih jekel, ki so najprej kovaško zvarjene in nato kovane po principu pre-pogibanja, zaradi česar so na rezilu lepo vidne plasti kova-nja. V Sloveniji je še ved-no edini, ki izdeluje izdel-ke iz damaščanskega jekla,

kot pravi, pa konkurence ne pričakuje, saj je tisoč let star tehnološki postopek izje-mno zahteven. Sam se ga je učil pri kolegih v Avstri-ji, a je trajalo kar nekaj časa, preden mu je tudi v domači delavnici teorijo uspelo pre-nesti v prakso. »Gre za kova-ško varjenje, pri čemer mora material imeti zunaj in zno-traj isto temperaturo. Jeklo zunaj gori, na sredi pa je hla-dno in izenačitev tempera-ture pri 1300 stopinjah Cel-zija je zelo težko. To je taka igra ¼ Zvarjen izdelek zase-kam pod kladivom in ga več-krat prepognem. To je nepo-novljiva stvar, ne moreš narediti dveh enakih,« je pojasnil in dodal, da do zad-njega ne ve, ali mu je nož dejansko uspel. Morebitne napake, kot las tanke razpo-ke, se namreč pokažejo šele

ob poliranju rezila. »Koli-ko dela je v enem nožu, pa raje sploh ne pomislim ¼ To delam za dušo. Pravijo, da ko kovač v kovačiji najde hobi, se mu je pa malo ©s keglja-lo©,« pove v smehu.

Pri izdelavi mora biti popolnoma sam. Podob-no kot umetnik mora imeti mir, se dobro počutiti. »Če sem nervozen, ne gre, slab vpliv ima lahko tudi luna. Lani sem imel prometno nesrečo, prizadele so nas tudi poplave in pet mese-cev nisem naredil niti ene-ga noža. duša mi ni dala. Pri sekirah ni problem, tam je proizvodnja, takih nožev pa na silo ne moreš izdelo-vati. Razvijam jih s pomoč-jo industrijskega oblikoval-ca Tonija Kancilje, upam, da prideva do ©s vetovnega© noža,« je še dejal.

Unikati, skovani po občutkuV Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdelek, sekiro, potrebuje slabo uro dela.

Jože Krmelj med kovanjem 'šepcarja' / Foto: Gorazd Kavčič

Največji izziv mu zadnja leta predstavljajo noži iz damaščanskega jekla. / Foto: Gorazd Kavčič

Od petka do petka

petek, 20. februarja 201518

Slovenci v zamejstvu (443)

Slikar slovenske zgodovineFranc Rasinger iz Šentpe-

tra/St. Peter pri Šentjakobu/St. Jakob v Rožu je upokoje-ni učitelj na dvojezičnih šolah na Koroškem. Po šolanju na Slovenski gimnaziji v Celo-vcu in študiju na Pedagoški akademiji je bil najprej učitelj na severu Koroške pod Viso-kim Klekom, nato pa je 14 let poučeval na dvojezični ljudski šoli na Kostanjah/Koesten-berg nad Vrbskim jezerom in 17 let v bližnjih Ledincah/Ledenitzen. Upokojitev pred dvanajstimi leti je bila ena od prelomnic v njegovem življe-nju. Končno je lahko začel sli-kati, za kar prej ni bilo mož-nosti. Po zgodnji smrti očeta je ostala mama sama s štirimi otroki. Denarja je bilo komaj za preživetje, kaj šele za šola-nje. Kasneje pa mu je služba jemala preveč časa.

Višja kustosinja Melanija Primožič iz Tržiča je o njem zapisala, da je »slovenski

koroški intelektualec, idea-list, zazrt v vrednote elemen-tarnega slovenstva, cankar-janske imaginacije, ki je v svojem slikarstvu našel sebe, in obratno«.

»Slikam našo, sloven-sko zgodovino,« je odgovo-ril na moje vprašanje, kaj

najpogosteje slika, ko sem ga obiskal na njegovem domu v Šentpetru, v soseščini zna-ne Višje šole za gospodarske poklice. »Vas in mene so v šoli učili, da smo se Slovenci v šest-em stoletju preselili v te kraje izza Karpatov. Sam temu ne verjamem, saj v tistih časih ni

bilo enostavno priti nekam in tam takoj ustanoviti svojo drža-vo, v tem primeru Karantani-jo. Slovenci smo že od veko-maj tukaj in nismo od nikoder prišli. Sploh ni pomembno, kako smo se prej imenovali, ali Veneti ali kako drugače. Važ-no je, da smo na tej zemlji avto-htoni. Celo nekateri nemški raziskovalci so trdili, da smo Slovenci od nekdaj na tej zem-lji. Le v zgodovino smo vstopi-li šele takrat, ko so nas Rimlja-ni premagali in tu ustanovili svoje province. O tem sem še bolj prepričan, ko sem preb-ral raziskavo znanstvenika in

raziskovalca Jurija Ivanoviča Venelina, rojenega v Karpa-tih na zahodu današnje Ukra-jine, ki je o bivanju Slovencev kot posebnega naroda na tem območju napisal obširno razi-skavo. V mojih slikah so liki prednikov, naših ljudi, ki so tu doma.« Rasingerjeve slike imajo še eno posebnost. V sli-ke so vključene v starodavnih glagolskih pismenkah napi-sane misli znanih sloven-skih pesnikov in razumni-kov. S tem spominjajo njego-ve slike na površino starega zidu, kamnite plošče ali zble-dele freske.

Franc Rasinger v svojem ateljeju. Včeraj so odprli razstavo njegovih slik v Tržiču. O svojem priimku pravi, da naj bi v 17. stoletju prišel z bavarskimi železarji na Jesenice, od koder se je razširil na koroško stran.

»Nekateri mi očitajo nacionalizem. Ja, nacionalist sem v primeru, ko delam za zaščito naših pravic in našega življa, da se bo obdržal in živel na tem koščku zemlje, kot sam želi in govori, kot sam hoče. Za druge narode sem odprt. Vsakemu naj bo dopuščeno, da po svoje gradi skupno evropsko kulturo,« odgovarja na očitek o nacionalizmu Franc Rasinger.

Jože Košnjek

med sosedi

Simon Šubic

Guverner banke na vladni seji

Domnevne nepravilnos-ti pri sanaciji bank, o čemer smo poročali že prejšnji teden, so bile tudi ta teden velika tema na notranjepo-litičnem parketu. O tej temi bo skoraj zagotovo v marcu potekala izredna seja drža-vnega zbora, saj so se pod zahtevo NSi za njen sklic podpisali skoraj vsi poslan-ci, vložitev zahteve pa so v NSi napovedali za prihod-nji teden. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pa je ukrepe za sanacijo bank v sredo moral pojasnjevati že na seji vlade. Ker mu je pri tem zaradi nujnega odhoda v tujino zmanjkalo časa, bo s pojasnili nadaljeval na pri-hodnji seji vlade. Iz vladne-ga urada za komuniciran-je so po vladni seji sporoči-li, da je guverner vlado izčr-pno seznanil s postopki in izvajanjem sanacije bank in odgovoril na številna vpra-šanja, iz njegovih odgovorov pa ne izhaja, da so bile pri tem storjene nepravilnosti, ki jih omenjajo mediji. »Na osnovi dosedanjih informa-cij in pojasnil ni razlogov za nezaupanje v guvernerja in Banko Slovenije,« so zapisa-li v sporočilu za javnost. Po

besedah predsednika SD in kmetijskega ministra Deja-na Židana je bila razpra-va odkrita, vprašanj mini-strov mnogo, guverner pa je odgovarjal poglobljeno. Guverner jim je pojasnil tudi nekatera ozadja, ki jim doslej niso bila dovolj zna-na, je še dejal Židan. S sliša-nimi pojasnili je bil zadovol-jen tudi minister za zunanje zadeve in prvak DeSUS Karl Erjavec. Se pa po njegovem še vedno postavlja vprašan-je glede izbrisa podrejenih obveznic, a bo pri tem treba počakati na odločitev ustav-nega sodišča.

Masleša ne namerava odstopiti

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je na sredini novinarski kon-ferenci ob odprtju sodnega leta 2015 napovedal, da ne bo odstopil s funkcije, tudi če ustavno sodišče v zadevi Patria ugotovi kršitev nače-la nepristranskosti. Kot pra-vi, bi njegov odstop drugim sodnikom sporočil, da jih bo politika odrezala, če se bodo odločili, kot menijo, da je prav. »Vsak sodnik, ki sprej-me sodbo, sprejme tudi odgovornost, a ne na način samodejnega odstopa,« je poudaril. Čeprav naj bi bila osrednja tema novinarske

konference (ne)uspešnost sodišč, pa je moral Masle-ša večinoma odgovarjati na vprašanja o primeru Patria. Tako je pojasnil tudi vzro-ke, zakaj se ni izločil iz odlo-čanja v tej zadevi na vrhov-nem sodišču. Po njegovih besedah je bilo na kazen-skem oddelku sodišča »sta-nje latentno napeto«, še pre-den je k njim prišla ta zade-va. Prišlo je do določene polarizacije, ki ni rezultan-ta normalnega dialoga med sodniki, ki je tudi zaželen pri razpravi o različnih argu-mentih. To je bil tudi raz-log, zakaj se je odločil raz-porediti v senat za odločan-je v tej zadevi, saj mora kot predsednik sodišča zagoto-viti njegovo nemoteno delo, je dejal. »V zvezi s to zadevo se je ustvarjala neka nenava-dna psihoza,« je še povedal in poudaril, da je bil odnos do vrhovnega sodišča po nje-govih besedah skrajno nes-poštljiv in tudi nepojmljiv v evropskem merilu, izvajan je bil nenehen pritisk.

Višje sodišče ugodilo Bavčarju

Ljubljansko višje sodiš-če je ta teden ugodilo proš-nji nekdanjega predsedni-ka uprave Istrabenza Igor-ja Bavčarja za odlog presta-janja sedemletne zaporne

kazni. Odlog so višji sodniki odobrili do 30. aprila. Bavčar, ki je bil obsojen na sedemle-tno zaporno kazen, je sicer že nekaj časa hospitaliziran v izolskem Medicorju, kjer so ga tudi operirali. »Bavčar-jevo stanje danes ni takšno, da bi šel lahko v zapor. Odlo-čitev sodišča dokazuje, da ni šlo za nikakršno izmikan-je,« je dejal njegov odvetnik Marko Bošnjak.

Avstrijci iščejo slovensko smučarko

V Avstriji iščejo smučar-ko, domnevno slovensko državljanko, ki je na pustno soboto na koroškem smu-čišču Heiligenblut poško-dovala sedemletnega dečka in mu ni nudila prve pomo-či. Avstrijski Interpol je zato slovensko policijo že zap-rosil za pomoč pri iskanju smučarke. Avstrijski mediji poročajo, da naj bi Slovenka zapeljala čez obraz sedem-letnemu dečku, ga pri tem hudo poškodovala, nato pa se odpeljala s kraja, ne da bi mu bila pomagala. Sedemle-tni deček je pred tem na str-mem delu padel z vlečnice in začel drseti po pobočju. Pri tem je trčil v smučarko, ki je bila na vlečnici za njim in se mu ni uspela izogniti, zato je s smučko zapeljala čez njegov obraz.

Na vladi o sanaciji bankGuverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je ta teden ukrepe za sanacijo bank pojasnjeval na seji vlade, ker pa mu je zmanjkalo časa, bo s pojasnili nadaljeval prihodnjič.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec bo sanacijo bank najprej predstavil vladi, nato še državnemu zboru.

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša zaradi Patrie ne namerava odstopiti. / Foto: Gorazd Kavčič

Avstrijci iščejo smučarko, domnevno Slovenko, ki po trku s sedemletnim dečkom, za katerega ni bila kriva, fantu ni pomagala (slika je simbolična). / Foto: Tina Dokl

Foto

: Tin

a D

okl

petek, 20. februarja 2015

Po svetu

19

Miha Naglič

Drugi svetovi so predaleč

V našem osončju je osem planetov, a človeškemu živ-ljenju prijazna je le Zemlja. Zunaj osončja pa je že veliko »eksoplanetov«, v katalogu doslej odkritih jih je 1889, neodkritih nešteto. Pogo-ji, da je neko nebesno telo planet, so štirje: da je masi-vno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde, v svoji tirni-ci; da ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zliva-nja; biti mora dovolj masiv-no, da ga lastna težnost obli-kuje v kroglasto obliko in da počisti vsa manjša telesa v območju svoje tirnice. Pri nas zna te reči lepo pojasni-ti prof. dr. Tomaž Zwitter. In ta nas v vesoljskih fanta-zijah hitro postavi na realna tla. »Človeštvo mora razu-meti, da je, ne glede na pre-ostale planete, Zemlja edi-no, kar imamo.« Od tod ne moremo, lahko pa marsikaj razumemo. »Ujeti smo na našo Zemljo oziroma nje-no bližnjo okolico, kljub vsemu pa smo sposobni marsikaj dokončnega reči o zelo daljnem vesolju in stva-reh, ki so se zgodile davno v preteklosti oziroma se še bodo zgodile.« Zdaj so naše oči uprte na Mars. »Mars že zdaj zelo intenzivno razis-kujemo. Na Marsu imamo

oziroma smo imeli štiri, pet vozil, ki so se že vozila po površju in analizirala vzor-ce. O Marsu, njegovi zgodo-vini in sedanjem stanju je mogoče praktično vse ugo-toviti z avtomatskimi son-dami. Kar se tiče raziskova-nja, se bo fokus počasi selil proti Jupitru in Saturnovim lunam. To so res vznemir-ljiva telesa. Ne pričakujte kompliciranega življenja, ampak teoretično je mogo-če, da bi obstajalo na ravni mikrobov.« In kdaj bi se lah-ko podali na Mars tudi ljud-je? To je odvisno samo še od denarja, od politike in prio-ritet. »Mars je še najbližje kolikor toliko prijazno telo, zaradi tega je toliko govo-ra o njem. Seveda pa je tu veliko zasebnih interesov. Ali bo človek šel na Mars, je vse odvisno od financ. Stva-ri so izvedljive, vendar sta-nejo. Trenutno nikjer ne vidim kakšnega Kennedyja, ki je sprožil program Apol-lo in se je nato v desetletju vse odvrtelo.« Sicer pa kljub astronomiji ne gre za astro-nomske cene. Pomembnej-ša astronomska odprava v našem osončju bi po grobi oceni stala »le« kako mili-jardo evrov. »Pogovarjamo se o številkah, ki so manj-še od reševanja naših bank ali projekta TEŠ. Sredstva so res zelo velika, a po drugi strani za celotno človeštvo

morda ne več tako zelo veli-ka. Najbolj neprijazna puš-čava na Zemlji je še vedno neskončnokrat bolj prija-zna od Marsa. Tam najde-te suh pesek, veter, ki piha več sto kilometrov na uro in nosi pesek naokrog, prakti-čno nima ozračja, izpostav-ljen je sevanju Sonca. Luna ni nič slabša od Marsa. Če bi bilo to prioriteta človeštva, to ne bi bilo problem, teh-nološko je to mogoče nare-diti.« Kaj pa izven Oson-čja, obstaja tudi tam zunaj še kakšna inteligentno živ-ljenje? »Pomembno vpra-šanje, ki ga je odprl že Carl Sagan, je, koliko časa obsta-ja neka civilizacija kot teh-nološko aktivna. Tu imamo malo izkušenj. Ne vemo, ali bomo imeli kakšnega norca ali politika, ki bo poslal svet v nič. To je morda tudi gene-rična stvar, ki se lahko zgodi po sto letih, ko je to že mogo-če. V tem primeru se morda še zlepa ne bo zgodilo, da bi odkrili koga, ki je sočasen z nami. Človeštvo mora pred-vsem razumeti, da je, ne gle-de na druge planete, Zemlja edino, kar imamo. To pa bo veljalo še zelo dolgo, mor-da celo večno. Vse drugo je preprosto predaleč ali pre-več neprijazno.« (Vir: MMC RTV SLO) Bodimo torej rea-listi, ostanimo, kjer smo, in si ta svet uredimo tako, da bo boljši za vse.

Se sme udariti otroka?

Otrok naj ne bi več tepli, zlasti v šoli ne. Kaj pa doma? V tem vprašanju je pravi vihar povzročil papež Frančišek. Povedal je, kako je nekoč na srečanju z zakonskimi pari slišal očeta, ki je priznal, da svoje otroke kdaj pa kdaj uda-ri, a nikoli v obraz, da jih ne bi ponižal. Frančiškov komen-tar: »Kako čudovito. Pozna občutek dostojanstva. Mora kaznovati, a to stori pravično, nato pa gre naprej.« V Vati-kanu so brž pohiteli z razla-gami, da papež s to izjavo ni pozval k udarjanju otrok, tudi sicer je znan po svoji prijaz-nosti do »teh malih«. A kar je rekel, je rekel.

Bankirji in trgovci z orožjem

»HSBC je imel koristi od poslovanja s trgovci z oro-žjem, ki dobavljajo bombe otroškim vojakom v Afriki, s preprodajalci s krvavimi dia-manti in drugimi mednaro-dnimi odpadniki.« Tako se glasi izjava Mednarodnega konzorcija preiskovalnega novinarstva (ICIJ), ki je raz-kril »nečednosti« švicarske podružnice britanske banke HSBC. Krivda uslužbencev HSBC je tem večja, ker so se zavedali namere strank, da ohranijo denar skrit pred nacionalnimi organi.

So še druge Zemlje?Življenje na tem svetu postaja vse bolj naporno in nevarno. Vojne, terorizem, diktature, neoliberalni kapitalizem, nečloveško izkoriščanje človeka po človeku … Bi se lahko kmalu preselili na kak drug svet?

Umetniška podoba eksoplaneta Kepler-69c; velik je kot 1,7 Zemlje, nahaja se 2700 svetlobnih let od nas v ozvezdju Laboda. / Foto: Wikipedija

Papež Frančišek blagoslavlja otroka. / Foto: Wikipedija

Banke servisirajo tudi denar trgovcev s smrtjo. Na sliki: demobilizirani vojaki v DR Kongo; mobilizirali so jih kot otroke. / Foto: Wikipedija

Miha Naglič

»Govor o spolu in sek-sualnosti je nerodna zade-va. Je pravzaprav zadrega, v kateri se lahko znajdemo vsi. V knjigi Razvezani jezik XXXY smo izbrali 470 izra-zov, ki se nanašajo na moš-ke, ženske, spol in seksual-nost v najširšem pomenu besede. V spletni bazi Raz-vezanega jezika smo zaje-li okoli 1000 člankov, kar pomeni, da se skoraj četrtina vseh vsaj v enem od pome-nov nanaša na izraze za žen-ski in moški spol, z najraz-ličnejših fizičnih, značaj-skih ali diskurzivnih vidi-kov, ter množico izrazov za seksualnost, organe, prakse, usmerjenost itn. To kaže, da je govor o seksualnosti ne samo aktualen in doma-la vseprisoten, ampak tudi

lingvistično izredno inova-tiven ¼ Zdi se, da prevladu-jejo trije tipi govora o seksu-alnosti: prvi je medicinski, ki z znanstveno natančnos-tjo nakazuje na objektivnost in distanco /penis/. Vzpo-redno se pojavlja vulgarni /kurac/, ki je lahko že na meji obscenega ali pa to mejo celo prestopa. Imamo pa še pov-sem ©na ivni©, otroški govor /lulček/, za katerega se zdi, da s tem, ko s svojimi poime-novanji pomen seksualnega izraza semantično zame-ji na izločanje, morda rešu-je nekakšno nelagodje tudi v govoru odraslih. Vsaka od teh treh razsežnosti govora je na svoj način močno obe-ležena in videti je, da tudi tu, tako kot pri Freudovem ©s ek-sualnem razsvetljevanju otrok©, plujemo med Scilo in Karibdo. Tem trem vrstam

govora pa se zoperstavlja nekakšna posredna alter-nativa, ki je v Razvezanem jeziku še posebej prisotna: gre za indirektni – najpogo-steje metaforični – govor, v katerega so vtkani elementi humorja /putin/. Prav para-doksalno je ta metaforič-ni in humoren način mor-da še najbolj ©nev tralen©, saj zaobide tako infantilno kot obsceno in strokovno-medi-cinsko, z njim pa se nemara lahko ognemo tudi ©ra nljive-mu govoru©.«

Kurac-penis-lulček, same znane besede; »putin« je pa novejša in priča o živosti slovenščine. Beleži jo splet-ni slovar Razvezani jezik,

»prvi prosti slovar žive slo-venščine«, nastaja od 2004. V desetih letih je prek 1600 anonimnih piscev prispeva-lo več kot 3700 gesel in 2300 člankov. Matični slovar je v spletni obliki, izšli sta tudi dve knjižici: Razvezani jezik (2007) in Razvezani jezik XXXY, posvečen spolu in seksualnosti; iz te je gornji odstavek. Uredili sta jo Kaja Dolar in Inge Pangos, obli-koval Ajdin Bašić, ilustrira-la Anna Ehrlemark ¼ Poj-dite na spletno stran razve-zanijezik.org, uživali bos-te. Ko se boste naužili čarov žive slovenščine, pa prispe-vajte še kaj svojega, vstop v slovar je prost.

Nove knjige (265)

Razvezani jezik XXXY

Razvezani jezik XXXY, Društvo za domače raziskave, Ljubljana, 2014, 80 strani, 13 evrov, razvezanijezik.org

Aktualno

petek, 20. februarja 201520

Vilma Stanovnik

Gotovo ga ni bilo ljubi-telja športa, ki si po sobot-nem imenitnem nastopu na letalnici v Vikersundu ne bi želel stisniti roke in čestita-ti neustrašnemu mladeniču iz Dolenje vasi v Selški doli-ni Petru Prevcu, ki je prvi na svetu premagal rekordno znamko 250 metrov. Števil-no čestitke je dobival zlasti ob domači skakalnici v Kra-nju, kamor je prišel že nekaj ur po tem, ko se je vrnil iz Norveške. Med drugim mu je čestital tudi do sobote edi-ni slovenski rekorder v smu-čarskih skokih Jože Šlibar, ki je leta 1961 v Oberstdorfu poletel takrat rekordnih 141 metrov.

In čeprav je Petrovo rekor-dno znamko že dan kasneje preletel Anders Fannemel, je Peter za vedno zapisan kot prvi, ki mu je uspelo pre-magati magično mejo. Toda Peter je bil z mislimi že pri novih izzivih, saj ga v nas-lednjih dneh čakajo nasto-pi na svetovnem prvenstvu, čez mesec dni pa znova pole-ti v Planici.

Vam je rekordni sobotni nas­top v Vikersundu dal novih moči za tekme ali vam jih je nekaj tudi vzel in v nedeljo niste več zmogli poleteti tako daleč?

»Po rekordnem sobot-nem skoku sem se v nedel-jo po eni strani res sprosti, po drugi pa tudi bolj zateg-nil, saj sem želel še kaj več, morda celo na silo. Sedaj ko sem vse skupaj malo premi-slil, sem zaključil, da mi je pač v soboto vse šlo, kot mi je najbolje lahko in kot sem si želel, v nedeljo pa je šlo vse narobe. Tako sem imel v soboto dobre pogoje in tudi sam sem skakal dobro, v nedeljo pa se mi je vse prep-rosto podrlo. To je zame nov dokaz tega, kako se v športu vse lahko hitro obrne.«

Od vsega, tako od sobotne kot nedeljske tekme, ste se znova gotovo česa naučili?

»Ja, zame so bili nastopi v Vikersundu znova pomem-bna izkušnja, iz katere sem se veliko naučil. Tako sem sam sebe znova opomnil, da moram zaupati vase, biti miren in verjeti v svoje

sposobnosti. Po drugi strani sedaj vem, da ne smem niko-li pretiravati in da dogodkov ne smem prehitevati.«

Na svetovno prvenstvo od­hajate z dvema medaljama iz prejšnjega svetovnega prven­stva, z dvema medaljama iz olimpijskih iger in, ne naza­dnje, kot vodilni tekmovalec

v svetovnem pokalu. Vas to obremenjuje ali to pomeni, da so zato vaši cilji še višji?

»O ciljih nikoli ne govo-rim rad, saj ko cilj dosežeš, si nekako na koncu poti. Zato vedno raje govorim o izzi-vih, saj ko dosežem en izziv, si lahko postavim novega. Tako vedno znova lahko izzi-vam samega sebe. Zavedam

se sicer, da po zadnjih uspe-hih od mene vsi veliko priča-kujejo, prav tako seveda pri-čakujem tudi sam. Ob tem pa vsi vemo, da z vrhunski-mi skoki lahko posežem čis-to v vrh, da lahko zmagujem. Če pa pač ne naredim vsega najbolje, kar pa se lahko prav hitro primeri, pa sem lahko tudi malce niže oziroma med

zadnjimi. Eno so pač želje, drugo pa realnost. Kaj bom dosegel na svetovnem prven-stvu, bomo pač videli v nasle-dnjih dneh.«

Kljub temu, da ste te dni osredotočeni predvsem na svetovno prvenstvo, pa ste ob skokih na velikanki v Viker­sundu gotovo kdaj pomisli­li tudi na planiško tekmo in novo priložnost za rekorde?

»Zavedam se, da bo sedaj, po obeh rekordih, napove-di in ugibanj o novih rekor-dih in Planici še več, kot jih je bilo do sedaj. Se pa zelo strin-jam z Jelkom Grosom, ki pra-vi, naj v Planico ne hodimo čakat rekordov, saj bomo tako, če rekorda ne bo, vsi razočara-ni. Zato bomo šli tako tekmo-valci kot gledalci v Planico uži-vat v lepih skokih, rekord pa se bo lahko zgodil v dobrih pogo-jih. Ker pa v Planici na preno-vljeni letalnici do sedaj sploh nihče še ni skočil, pa o novih rekordih sploh še ne moremo govoriti. Zase lahko povem le, da uživam vedno, kadar dobro in daleč skočim. Lahko je to v Kranju, lahko je to v Planici ali kjerkoli drugje.«

Najraje izzivam samega sebePeter Prevc, ki je minulo soboto kot prvi človek na smučeh poletel 250 metrov, je tudi ob kratkem postanku doma dobil številne čestitke, kljub veselju ob rekordnem skoku pa je povedal, da bolj kot ob doseženih rezultatih uživa ob novih izzivih.

Peter Prevc ima pred seboj še veliko izzivov. / Foto: Gorazd Kavčič

Suzana P. Kovačič

Po skoraj stotih letih smo na knjižne police dobili lite-rarno zapuščino mladega človeka, ki je v svojem kra-tkem življenju že nakazal pot, po kateri bi bil šel. Bran-ko Jeglič se je rodil 17. feb-ruarja 1903 v Gorici in umrl leta 1920 pri rosnih sedem-najstih letih letih. Pokopan je v Podbrezjah. Njegov oče Andraž Jeglič (1865–1937) je bil pravnik in je izhajal iz Podbrezij. Družina se je v Podbrezje pogosto zateka-la pred viharjem prve sveto-vne vojne ali pa je Branko v Podbrezjah preživljal počit-nice. »Pomen Branka Jegli-ča se kaže večplastno. Naj-očitnejše je njegovo kratko-trajno prijateljstvo s Sreč-kom Kosovelom, ki je odlo-čilno zaznamovalo oba.

Kosovel je v spomin prijatel-ju po njegovi smrti zbral nje-govo prozo in poezijo ter k zbirki napisal uvodno bese-do. Jeglič velja za literarne-ga mentorja mladega Koso-vela v času, ko sta obiskovala ljubljansko realko. Našla sta se v literaturi, glasbi in dru-žbenem aktivizmu. Kosove-la je Jegličeva smrt močno prizadela, pet let po njej in le nekaj mesecev pred svo-jo smrtjo je Branku napi-sal še zadnji nekrolog. Vel-ja, da se soneta loti le nekdo, ki ga je vešč ali pa je precej pogumen. Jeglič se ga je sme-lo lotil in cikel šestih napisal pod psevdonimom Podbre-ški. V tem smo Podbreža-ni prepoznali njegov poklon vasi svojega očeta,« je pove-dala prof. Nataša Kne Leben, ki je izdajo zbranih del Bran-ka Jegliča uredila in napisala spremno besedo in še razlo-

žila: »Branko Jeglič je sicer liričen pesnik, ki v verzih išče stik z nedolžno naravo in lju-bezen dekleta, ukvarja se tudi z begunstvom prve svetovne vojne in bivanjsko razsežno-stjo človeka. Čeprav je umrl

star le sedemnajst let, neka-tere njegove pesmi (Človek, Velikonočna pesem begun-ca, Idila) delujejo precej zrelo. V prozi se večinoma posveča življenjskim uso-dam, ki jih je krojila prva sve-tovna vojna.«

Rokopise za zbirko, shra-nila jih je že Brankova mati, so prepisovali dijaki tretjega letnika mednarodne mature Gimnazije Kranj pod men-torstvom Nataše Kne Leben. Naslov Roža v viharju je ver-jetno dal Srečko Kosovel, ki

Branka v nekrologu primer-ja s prerano uvelim cvetom in napoveduje, da bo Vesna s cvetjem spomladi zasula njegov grob. Pričujoče zbir-ke pa ne bi bilo brez Beatri-ce Udovič - Jeglič, slavistke, soproge Sergeja Jegliča, ki je ime dobil po očetu Sergeju, Brankovem stricu. Beatrice Udovič - Jeglič je leta 1952 napisala diplomsko nalogo o Branku Jegliču, v Podbre-zjah je zavest o njem ohran-jal Stane Mihelič. Zbirko je izdalo in založilo Kulturno društvo (KD) Tabor Podbre-zje ob pomoči Občine Naklo, lektoriral je dr. Jože Gas-perič. V njej je objavljenih tudi nekaj Jegličevih roko-pisov, dopisovanj in foto-grafij. Prvič so zbirko pred-stavili na prireditvi v Kultur-nem domu v Podbrezjah ob slovenskem kulturnem pra-zniku. Izreden odziv obis-kovalcev je pobožal po duši tudi predsednico KD Tabor Dragico Perne, ki je za Rožo v viharju dejala, da je dejan-sko prišla kot vihar, da raz-nese knjigo med ljudi.

»Življenje videl sem v pesmi«Zbirki Znameniti Podbrežani se je pridružila spominsko-dokumentarna izdaja zbranih del Branka Jegliča z naslovom Roža v viharju.

Dragica Perne o Jegličevi prerani smrti: »Kot da bi nam bil na ta svet dan samo za pokušino.« / Foto: Tina Dokl

»Natis knjige je dragocen, ker bo Jeglič končno prišel v register slovenskih književnikov in da je njegovo delo dostopno javnosti.« (Iz pisma prof. Franceta Pibernika Nataši Kne Leben)

petek, 20. februarja 2015

Zanimivosti

21

Igor Kavčič

V začetku februarja so na sedežu društva National Geographic Society v Was­hingtonu razglasili zmago­valce mednarodnega foto­grafskega natečaja, na kate­rem sodelujejo mladi bral­ci revije National Geogra­phic Kids ter njenih med­narodnih licenčnih izdaj

po vsem svetu. Med 16.752 sodelujočimi fotografijami je drugo mesto v kategori­ji Neverjetne živali za foto­grafijo Podvodni svet osvoji­la petnajstletna Marija Okr­šlar iz Preddvora. Natečaj je najprej potekal v posa­meznih državah, poleg Slo­venije še v ZDA, Bolgari­ji, Egiptu, Indoneziji, Nem­čiji, na Nizozemskem, v

Južnoafriški republiki, Tur­čiji, Veliki Britaniji in na Kitajskem, najboljši med nji­mi pa so se potem pomeri­li še na mednarodni ravni. Na slovenskem natečaju so sodelovali bralci revije Natio­nal Geographic Junior, stari od 6 do 14 let, najboljše med njimi pa je izbrala žirija v ses­tavi Arne Hodalič (fotograf in urednik fotografije pri revi­jah NG Junior in NG Sloveni­ja), Barbara Čeferin (fotogra­finja) ter Irena Cerar (odgo­vorna urednica revije Natio­nal Geographic Junior).

Mlada fotografinja iz Pred­dvora je bila v preteklosti že dvakrat med nagrajenci Juni­orjevega natečaja za najbo­ljšo fotografijo, na zadnjem natečaju pa je prvič postala tudi absolutna nagrajenka. Predsednik žirije Arne Hoda­lič je ob njenem izboru dejal: »Odločitev za Marijo Okršlar ni bila težka, saj je njena pod­vodna fotografija hobotni­ce, ki se skriva pod skalo, res odlična.« Marija je fotografijo posnela na družinskih počit­nicah na morju. »V roke sem vzela fotoaparat s podvodnim

ohišjem in skozi objektiv šla pogledat, kakšen je svet pod vodo. Plavala sem do sose­dnje obale. Tik pred njo se začenjajo kamnite plošče, pod katerimi se rade skrivajo ribe. Toda ko sem se potopila, sem našla hobotnico,« pojas­njuje Marija in dodaja: »Prije­la sem se za kamen, da bi me vsaj za sekundo dlje obdržal pod vodo, in naredila nekaj posnetkov. Kar nekajkrat sem morala iti na površje po sapo in poskušala narediti še boljši posnetek. Naenkrat se je mala hobotnica naveličala poziran­ja in izginila, meni pa pusti­la nepozabno izkušnjo in lepe posnetke.«

Za fotografijo jo je pred šti­rimi leti navdušil brat Matevž in odtlej je ta postala njen najljubši hobi. Fotografiran­je ji predstavlja tako sprosti­tev kot ustvarjalnost in izziv. Njen priljubljen motiv so živali. »Res še ne vem, ali si želim, da bi fotografija pos­tala središče mojega življe­nja, ali bo ob šoli raje osta­la hobi,« o svoji fotograf­ski prihodnosti razmišlja Marija Okršlar, ki trenutno

Na fotografijo ujela hobotnicoDevetošolka Marija Okršlar iz Preddvora je osvojila visoko mesto na mednarodnem fotografskem natečaju revije National Geographic. Najraje fotografira živali.

Marija Okršlar na fotografski delavnici v Škocjanskih jamah, ki jo je za najboljše fotografe pripravilo uredništvo revije National Geographic Junior. / Foto: Katja Bidovec

Marijina zmagovalna hobotnica / Foto: Marija Okršlar

Vilma Stanovnik

Zoran Knežević zase pra­vi, da ni tipičen ekonomski priseljenec. Doma je z voj­vodinske vasi Brestovac, v Somboru je končal gimnazi­jo in se nato vpisal na študij prava, ki pa ga ni končal. V življenju je počel marsikaj, predvsem pa je veliko bral in poslušal glasbo.

»Od nekdaj sem veliko bral. Kot majhen sem bral o Heidi in Vinetouju, potem tudi vse druge knjige. Lahko rečem, da sem strasten bralec, sem pa tudi opazovalec. Ko se je v meni nabralo veliko stvari, ko sem hotel kaj povedati, sem sklenil, da začnem pisati. Če bi znal igrati kakšen inštru­ment, bi morda začel igra­ti, saj je bila moja prva lju­bezen glasba, hotel sem pos­tati bobnar. Ker pa mi to ni uspelo, sem začel pisati zgo­dbe. Tudi sedaj, ko sem izdal

knjigo in mi pravijo pisatelj, se še vedno ne počutim kot pisatelj. Sem pač človek, ki je napisal knjigo. Moram pa reči, da je to res lep občutek,« je svojo življenjsko pripoved pred loškimi poslušalci začel Zoran Knežević, ki se je v zre­lih letih, star 37 let, odločil, da zapusti Srbijo in pride v Slo­venijo, v Škofjo Loko, kjer je imel tudi sorodnike.

»Iz Srbije sem se odselil zato, ker so bili moji pogle­di na življenje drugačni od pogledov večine. Enostavno sem se v svoji državi poču­til kot tujec. Zato sem skle­nil, da sem raje tujec v drugi državi. Ko sem prišel v Ško­fjo Loko, sem sklenil, da se najprej naučim jezika. Vpi­sal sem se v tečaj slovenšči­ne, pomagali so mi sorod­niki in ko sem dobil služ­bo v gradbenem podjetju, sem prosil, ali bi na gradbiš­ču lahko delal med Slovenci,

da bi se tako laže in hitreje naučil jezika. Samo nasme­hnili so se in mi povedali, da je to pač nemogoče, ker tak­šnega gradbišča enostavno nimajo. Toda vztrajal sem, učil sem se. Po naravi sem borec in hitro mi je uspelo. Trinajst let sem živel v Škofji Loki, bilo mi je všeč, rad sem hodil na Lubnik, še več pros­tega časa sem preživel v loški knjižnici,« pravi Zoran Kne­žević, ki je nato okusil tudi, kako je biti brezposeln (in o tem seveda tudi pisal), sedaj pa živi v Ljubljani in dela kot varnostnik.

»Moje zgodbe, ki sem jih začel pisati pred desetimi leti, sicer niso avtobiograf­ske, gotovo pa je v njih veli­ko osebnih izkušenj. Pišem iz duše,« pravi Knežević, ki se je pisanja učil v literar­nih delavnicah, za svoje zgo­dbe pa je dobil tudi nagra­de na proznih mnogobojih

in natečajih. Že naslov knji­ge Dvoživke umirajo dva­krat, ki je izšla pri Cankarje­vi založbi in je prejela nagra­do 30. slovenskega knjižne­ga sejma za najboljši literar­ni prvenec leta 2014, govori o razdvojenosti med nekda­njo in novo domovino. »Še več kot nagrade mi pomeni odnos bralcev ali poslušalcev do mojega pisanja. Veliko­krat se namreč udeležujem tudi branj, enostavno sem vesel odziva. Seveda ima moje pisanje še pomanjklji­vosti, tudi vedno ne najdem prave besede, slovenskega izraza in takrat prosim za pomoč. Sem pa z leti opazil, da razmišljam v slovenščini, da sanjam v slovenščini,« tudi dodaja Zoran Knežević, ki je na Fakulteti za družbe­ne vede dokončal študij kul­turologije in ima pripravlje­nih tudi že nekaj zgodb za naslednjo knjigo.

Srb, ki piše in sanja v slovenščiniDvoživke umirajo dvakrat je naslov literarnega prvenca Zorana Kneževića, ki se je odločil, da zapusti domačo Vojvodino in pride v Škofjo Loko. Hitro se je naučil slovensko, začel pisati zgodbe in izdal knjigo, ki jo je na Torkovem večeru s knjižnico predstavil v Miheličevi galeriji v Kašči.

Zoran Knežević je svojo prvo knjigo predstavil v škofjeloški Kašči.

obiskuje 9. razred OŠ Pred­dvor. Absolutna zmagovalka natečaja je za bližnji portret gekona postala trinajstletna Grace Chung iz ZDA, med­narodna žirija pa je izbrala skupaj osem najboljših pos­netkov, med katerimi je tudi fotografija Podvodni svet Marije Okršlar, ki je sicer zasedla 2. mesto v kategori­ji Neverjetne živali. Marija se je za nagrado že udeležila posebne fotografske delavni­ce v Škocjanskih jamah, kjer so se najboljši mladi fotogra­fi v družbi Arneja Hodaliča na terenu učili osnov jamske

fotografije. Poleti pa jo čaka še glavna nagrada, enote­denska udeležba na medna­rodnem Campu California na Hrvaškem, ki ji jo pokla­nja STA Travel. »Nagrada mi pomeni potrditev, da mi gre fotografiranje dobro od rok, hkrati pa mi predstavlja izziv, da še naprej fotografi­ram in poskusim narediti še boljše posnetke,« še razmiš­lja mlada uspešna fotografi­nja iz Preddvora. Nagrajene fotografije slovenskega nate­čaja so do 16. marca na ogled v STA Travel Caféju (Ajdov­ščina 1) v Ljubljani.

Na robu

petek, 20. februarja 201522

Zakaj bi se postili?Po pustnih norčijah je na­

stopil čas posta. To je čas, ko se mnogi ljudje odreče­jo alkoholu, mesu, sladkari­jam, cigaretam ali drugim stvarem, ki jih sicer uživajo. Post traja do velike noči.

Nikoli nisem prav resno jemala postnega časa. Ko sem bila mlajša, se mi je zdela to le še ena izmed kapric odras­lih ljudi. Kaj večjega in korist­nega nisem videla v tem. Naj­brž je to zato, ker se ni nihče pogovarjal z otroki o pomenu posta. Bil je post in pika. To je za dojemanje in spoznanja premalo. Določati nekaj brez pomena in razlage je slaba popotnica. Vse pridige in nau­ki padejo mimo ušes, če niso izrečeni s pravim namenom.

Danes se o postu pogovar­jamo drugače. Nič več pridi­garsko in bogaboječe, ampak človeško in domače. Post ni več zapoved, ampak je osebni izziv za vsakega, ki si ga izbe­re. Vsaka izbira, vsak izziv

krepi duha. Izbira nam daje možnost odločanja. Kot bi imel v rokah nož, s katerim režeš kruh. Je dober občutek, ki so ga mnogi prodali za laž­no varnost. Nož, s katerim bi morali sami rezati kruh, so dali v roke drugim. Post­ni čas je priložnost, da izbe­remo nekaj zase. Nekaj zdra­vega, nekaj boljšega, nekaj koristnega. Ni treba, da je to samo postni čas. Lahko je to vsak dan. Ne glede na čas in na izziv, ki si ga postavimo, je to koristno. Z odrekanjem nečemu se učimo kontrolira­ti naše potrebe. Če me žene želja po sladkem, je najlažje, da pojem čokolado. Zadovo­ljim potrebo in živim nap­rej. Lahko pa se odločim, da ne pojem čokolade. Posta­vim si izziv. Ampak zaradi tega izziva je moje odločan­je bolj zavestno in zadovolje­vanje potreb bolj smiselno. Ko je izziv postavljen, se člo­vek sreča sam s seboj. Post

ni dokazovanje ali tekmova­nje. To je zgolj in samo kre­pitev volje. Neka trdna odlo­čitev v človeku, da bo nekaj storil, dokončal, se zavezal. Tega manjka tako otrokom kot odraslim. Trud je postal tako rekoč odvečna stvar.

Ko se z otroki pogovar­jam o postu, različno reagi­rajo. Nekateri že v startu išče­jo lažje načine in predlaga­jo izzive, ki to sploh niso. Že vedo, da je to nekaj težkega. Post ni zanje. Ostanejo pri starih navadah in vzorčkih. Takšni otroci ne potrebuje­jo pridige o tem, kako bi se jim krepila volja. Potrebujejo odraslega človeka, ki ga obču­dujejo in jim pokaže, kako se to počne. Enkrat, dvakrat, trikrat. Potrebujejo manjše korake, krajši čas, lažje izzive za začetek. Problem današ­njih otrok je, da se jim zdi vse težko. Zato se sploh ne lotijo izzivov. Če se pogovarjamo z njimi, če jim pomagamo čez

to območje lagodja, jim bo uspelo. Ni lepšega, kot videti otroka, ki doživi osebno zma­go. Takšen otrok postane sam sebi najboljši prijatelj in zave­znik. Otrok, ki zdrži en teden brez nečesa, kar mu sicer veli­ko pomeni, bo spoznal, da to ni nič težkega, in si bo posta­vil vsakič daljše in večje izzi­ve. Dobro je, da so to njegovi izzivi, saj ni veliko vredno, če jih postavljamo odrasli. Otro­kom manjka vztrajnosti in vzdržljivosti. Zato je tudi naj­manjši korak v to smer veli­ko vreden.

Včasih je veljalo, da moraš najti nadomestilo, če se neče­mu odrečeš. Da je potem lažje. Kadilci so v boju s ciga­retami začeli jesti sladkarije. Tako se samo zamenja ena odvisnost z drugo. Post ima drugačen namen. Ko se odre­češ, se srečaš sam s seboj. Je to tako težko? Včasih je. Biti sam s seboj je danes privile­gij. Si ga želimo ali od njega

bežimo? Tja do pomladi in še vse dni imamo čas, da zaživi­mo sami s seboj. V naši uni­čevalni kulturi je premalo zavedanja o tem, da smo lju­dje dobri. Post za mnoge pre­več diši po trpljenju. Njegov pravi okus je veličina.

Ne bom vas spodbujala k odrekanju. Lahko vam našte­jem le nekaj postnih idej, ki sem jih nabrala v tem času. Nekatere izmed njih ima­jo vrednost že med postnim časom, druge pa pokaže­jo svoje učinke v kasnejšem času. Nabor izzivov: vsa druži­na brez uporabe telefona (zvi­ša se nivo osebne komunika­cije, izboljša se logistika, pove­ča se zaupanje), brez gledan­ja televizorja in brskanja po računalniku (po začetni nape­tosti se vzdušje izboljša, pove­ča se sodelovanje pri družin­skih opravilih, bližina je sko­raj otipljiva), brez jamranja, brez preklinjanja, brez tožar­jenja, brez izgovorov¼ Bi šlo?

Damjana Šmid

moj pogled

Živimo v grdih časih, ko nikoli ne vemo, kdaj se nam bo svet, ki smo ga z vsem srcem zgradili, poru­šil in nas pokopal pod seboj. Zakoni, ki se sklepa­jo z vsem bliščem, se že po nekaj letih sesujejo v prah. On in ona si poiščeta nove partnerje, otroci pa ostane­jo na prepihu, njihovo dušo trga narazen vsak, ki ima pet minut časa. Nikogar kaj dos­ti ne zanima, kako otrok gle­da na očeta, ki odide z dru­go žensko, kako na mamo, ki sedi doma, joka in tarna prijateljicam, namesto da bi v bolečini, ki razjeda mučno ozračje znotraj štirih sten,

opazila tudi otroka in njego­ve travme.

Tudi Urška je ena tistih otrok, ki ji je ločitev staršev uničila življenje.

»Spominjam se, bilo mi je komaj dve leti, ko sta se starša začela divje prepirati. Včasih so padali tudi udar­ci. Ne vem, kaj je mama oče­tu odgovarjala, vem le, da ga je obkladala z vsemi najbolj prostaškimi izrazi, ki so kas­neje postali tudi del mojega besednjaka in je dolgo časa trajalo, da sem se jih znebi­la. Očeta se spominjam kot zelo srčnega, dobrega kot kruh. Rad me je posadil na hrbet in potem sva dirkala po kuhinji. Zakaj točno se z mamo nista razumela, ne vem, oče je umrl prej, pre­den bi mi lahko povedal. Bil je cestar in nekoč je srečal neko žensko, ki mu je znala pihati na dušo. Po kakšnem letu se je preselil k njej. Ko sem začela obiskovati osno­vno šolo, sem pešačila mimo njune hiše. Kadar me je opa­zila, me je zmeraj povabila, naj vstopim. Dala mi je jes­ti, pri njej sem dobila tudi kislo mleko. Potresla ga je s sladkorjem, kar mi je šlo zelo v slast. Oče jo je imel zelo rad, veliko sta se sme­jala in tudi meni je bilo všeč, če sem se družila z njima. Le mama ni smela izvede­ti za te obiske. Ko sem zače­la obiskovati šesti razred,

se je mama znova poročila. Tokrat z nekim čudakom. Malokrat se je zmenil zame. Otrok nista imela, mogoče zato, ker je imel Luka – tako se je imenoval – že tri svoje iz prvega zakona. Razveseli­lo me je, ker je s seboj prine­sel televizijo. Postavili smo jo na šivalni stroj. Ugne­zdil se je na kavču, kjer je kadil, jedel, spal in nezno­sno prdel. Nikoli še nisem srečala človeka, ki bi to počel na podoben način, zelo gla­sno in pogosto! Kadar je mama delala popoldan, sva bila sama doma. Takrat mi je ukazal, naj se usedem tes­no k njemu, potem mi je dal noge čez kolena, naj ga žge­čkam po stopalih. Ker se ni umival, je zelo smrdel, ven­dar sem premagala slabos­ti v želodcu, da sem le lahko gledala televizijo. Zdi se mi, da sem obiskovala sedmi ali osmi razred, ko me je nekoč začel otipavati. Bilo mi je nerodno, pa še bolelo me je, ko je grabil po meni. Med jokom sem se mu izmuzni­la ter zbežala iz hiše. Zatekla sem se k očetu. Ko sem brez sape padla v vežo, je ata pob­ledel. Takrat je že imel teža­ve s srcem, vsak šok je sla­bo vplival nanj. Med jokom sem izjecljala, kaj se mi je zgodilo. Odpeljal me je v hišo, kjer mi je njegova žena postlala. Ata pa se je oblekel, sedel na kolo in se odpeljal.

Ne vem, kakšen pogovor je imel z očimom, vem le, da se mi ni bilo treba vrniti domov. Ostala sem pri oče­tu, zato tudi mama ni več marala zame. Povsod, kjer je lahko, je razlagala, da sem bila jaz tista, ki se je vedla nespodobno. Bilo me je tako sram, da me nekaj časa ni bilo niti k pouku, saj se mi je zdelo, da se vsa vas norčuje iz mene. A se na srečo niso. Možakarja so bolje poznali, kot ga je moja mama,« pri­poveduje Urška.

Njena vedrina, dobra volja in smeh na obrazu so sence, ki so njenemu otroštvu pus­tile marsikatero bolečino, že zdavnaj pregnali. Prav tako ni bila tiste sorte, ki bi s turo­bnimi zgodbami poskušala zamoriti svoje bližnje. Svo­jega srca zlepa ni odprla.

Ko sem jo vprašala, zakaj je potem ©©po pustila©© pri meni, se je zasmejala in dejala, da je že morala, ker ji nisem dala miru.

»Po drugi strani želim lju­dem povedati, da ni nujno, da smo nenehno na kole­nih, če v življenju doživlja­mo hude reči. Prepričana sem, da nas izkušnje boga­tijo in učijo hkrati, čeprav je po drugi strani res, da pogo­sto ne moremo iz svoje kože ter ponavljamo napake svo­jih staršev,« je nadaljevala.

Urška je ostala pri mače­hi še po očetovi smrti. Kar

dobro sta se razumeli, mor­da tudi zato, ker je bilo pogu­mno dekletce izrezan ata in jo je imela zato mačeha še raje.

»Na maturantski ples sem povabila tudi mamo, a je rekla, da pride, če ne bo tam Francke, mačehe. V dno srca me je zabolelo. Vseeno sem nekaj časa razmišljala, kaj naj storim, potem pa je zma­galo srce. Nisem si mislila, da lahko mama pokvari naj­lepše trenutke zaradi sovra­žnosti in principov! Na ple­su sem se zbližala z Juretom, kmalu sem zanosila in kljub iskreni želji po študiju sem se morala zaposliti. Januar­ja, ravno med univerzitetni­mi počitnicami, sem rodila Timoteja. Jure je bil sicer ves čas ob meni, vendar nisem bila neumna! Nagonsko sem opazila, da živiva v dveh zelo različnih svetovih. On je štu­diral, žuriral, hodil na preda­vanja, na pivo s prijatelji, jaz pa sem skrbela za Timote­ja, sama sebi sem bila odveč, saj sem se v času nosečnos­ti zelo zredila. Njegovi obiski so postajali vedno redkejši, dokler mi ni nekoč napisal pisma, da je srečal drugo in da mi želi vse dobro. Odkrito povem, da me njegove bese­de niso niti malo prizadele. Bil je kot vroča juha, ob kate­ri sem se opekla, ker sem jo prehitro okusila. Jeseni iste­ga leta sem poskušala študi­rati ob delu, a ni šlo. Timo­tej je bil pogosto bolan, veli­ko časa sem morala biti ob njem, saj Francka ni zmo­gla vsega sama. Socialni pre­jemki in doklade so bili niz­ki, zato je mačeha ob popol­dnevih hodila pospravljat, da

sva lažje živeli. Njene dob­rote ne bom nikoli pozabi­la. Če sem šla kdaj na zme­nek, ni delala težav s pridi­ganjem. Pa bi bilo prav, če bi me kdaj posvarila. Imela sem več moških, nekaterih med njimi se celo zelo nera­da spominjam. V tistih časih je neporočena ženska z otro­kom pomenila lahek plen. Možakarji so bili prepričani, da jim moram biti hvalež­na, če me sploh hočejo povo­hati. Ko sem srečala Petra, se mi je zdelo, da je konec mojega letanja s cveta na cvet. Zelo dobro sva se uje­la, vzljubil je tudi Timoteja, tako da nisem imela nobene­ga razloga, da ne bi verjela, da sem srečala ljubezen svo­jega življenja. Pri Francki sva si za začetek uredila sta­novanje v kleti. Zaradi Petra sva se le enkrat samkrat spr­li. Dejala mi je, da © © lep moš­ki© © še nobeni ženski ni pri­nesel sreče. Bila je prepriča­na, da moška lepota privab­lja tudi druge ženske, ki se potem na vso moč trudijo, da lepotca osvojijo. Čeprav le za eno noč. Njene besede so se mi zdele smešne, sploh jih nisem jemala resno! Še več – v sebi nisem čutila niti ščep­ca ljubosumnosti! Všeč mi je bilo, če sva šla kdaj na veseli­co, pa so ga vse po vrsti poži­rale z očmi! V zakonu sta se nama rodila dva sinova, zde­lo se mi je, da gre vse kot po maslu. Imela sem tudi pokli­cne ambicije. Iz proizvod­nje, kjer sem delala, sem se želela povzpeti nekaj klinov višje, zato sem se z obema rokama oklenila dodatnega študija.«

(Nadaljevanje prihodnjič)

Življenje, ki se ponavlja, 1. del

Ločitev starševMilena Miklavčič

usode

petek, 20. februarja 2015

Zanimivosti

23

15 EUR

Jelena Justin je v tretji knjigi zbrala 92 vzponov, ki jih je opravila v zadnjih štirih letih.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Redna cena knjige je 20 EUR. Če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Jelena Justin

Čokata dama, ki se v višave dviga med Kranjem in Jeseni­cami, je s svojim gozdnatim pobočjem dobro vidna iz vse doline. Od okoliških hribov jo ločijo doline Tržiške Bistrice, Mošenika in Drage. Res pa je tudi, da lepšega razgleda nad celo Gorenjsko in tudi delom Slovenije, kot je z Dobrče, ni nikjer. Pogosto ji rečejo tudi gorenjski balkon. Za njenim hrbtom se skriva Begunjšči­ca, Vrtača, levo od nje je Stol, desno pa greben Košute. Od koče na Dobrči se vidi Polho­grajsko hribovje, Ratitovec, Blegoš, Sorško polje, Jelovi­ca, Mežaklja, Blejsko jezero s Triglavom v ozadju. Če je lepo vreme, se vidi celo Sne­žnik. Ja, danes bomo obiskali Dobrčo in Šentanski vrh.

Zapeljemo se skozi Kovor proti Bistrici pri Tržiču, kjer nadaljujemo – kot radi rečemo – pod gorami, proti Begunjam. Ko pridemo do vasi Brezje pri Tržiču, parki­ramo na enem od parkirišč. Prvih nekaj metrov hodimo po cesti, nato se desno odce­pi markirana pot mimo še enega parkirišča. Zavijemo levo in po kakšni minuti nas markacija usmeri desno. Nadaljujemo ob ograji. Pot postaja sem in tja precej str­ma, kmalu dosežemo skal­nati teren, poraščen z boro­vci. Strmo se vzpnemo med skalami. Sledi pas gozda, kjer strmina ne popusti. Sča­soma se pot obrne bolj v levo in se vzpenja pod neizrazi­tim vrhom. Prečimo goz­dno cesto in nadaljujemo na drugi strani strmo skozi

gozd. Lepa, razgledna, sko­raj grebenska pot, ki pote­ka skozi večinoma bukov gozd, nas pripelje do vzletiš­ča za jadralne padalce na juž­nih pobočjih Dobrče. Desno se odcepi široka pot, ki pel­je proti Lešanski in Bistriš­ki planini, mi pa mimo klo­pi nadaljujemo naravnost v gozd, kjer se začnemo v okljukih strmo vzpenjati. Malce višje ponovno preči­mo gozdno cesto in kmalu dosežemo razpotje, kjer se gre levo proti Koči na Dobr­či, desno, mimo vikenda, pa direktno na Dobrčo. Strm vzpon se položi na travnati izravnavi, malce celo izgu­bimo na višini, ko se nam z leve strani priključi pot, ki na Dobrčo pelje od koče. Sledi še zadnji vzpon proti vrhu. Na vrhu imamo možnost,

da se spustimo na severno stran in se v petih minutah povzpnemo še na Šentanski vrh, ki ponudi še lepši raz­gled na greben Begunjščice in greben Košute.

Z vrha sestopimo po isti poti do odcepa za Kočo na Dobrči; držimo se spodnje oz. desne poti. Strmo sesto­pimo do travnika, mimo lov­ske koče, nato pa se povzpne­mo do planinske koče, kjer nam postrežejo z odlično

hrano, predvsem pa ogrom­nimi porcijami.

Od koče sestopimo po gre­benu proti Brezjam pri Trži­ču, nato pa zavijemo levo proti travniškemu grabnu in se na drugi strani povz­pnemo na prečno pot, ki nas v prečenju gozda pripe­lje do tistega vikenda, kjer smo prej zavili desno proti vrhu Dobrče. Tokrat gremo le mimo in začnemo strmo in hitro izgubljati na višini.

Glede na to, da je zima, se prepričajmo, če je na poti kaj snega; v vsakem primeru pa svetujem, da imamo s seboj male derezice, saj je pot na Dobrčo izjemno obljudena, shojena ter posledično lede­na in nevarna za zdrs. Sre­čno.

Nadmorska višina: 1634 mVišinska razlika: 1000 mTrajanje: 4 ure in 30 minutZahtevnost:

Planinski izlet: Dobrča (1634 m)

Odlični štrukljiHrib, ki mnogim predstavlja vsakodnevni vzpon, za druge je vzpon na vrh že pravi podvig, za tretje pa izhod v sili v primeru slabega vremena oz. napovedanega slabega vremena za visokogorje.

Vrh Dobrče z razgledom na Julijce / Foto: Jelena Justin

Koča na Dobrči, kjer vam okusno in obilno postrežejo. / Foto: Jelena Justin

Samo krofov ne!Pustna sobota. Radov­

ljiški pustni sprevod. Le dan poprej sem lahko sne­la belo opornico in spet po­stala opravilno dvoročna. En dan za kostum? Ali naj grem samo firbca past? Pa me pre­šine, da so popularni »selfi­ji«, z mobilnikom sprože­ne lastne podobe! Kaj ko bi to jaz malo nadgradila? Žrt­vujem vitek mafiozni klo­buk, ki ga coprniško spretne roke, ne moje, spremenijo v razkošno gnezdo, iz katere­ga se dvigajo prave vejice, na katerih sedi v različnih polo­žajih sedem s snežinkami posutih vrabčkov. Sprevod. Pod krajci v pentljo zave­zan širok svilen trak zago­tavlja, da gnezda ne izgu­bim. Komentarji mimoido­čih so različni, še najboljši

je tisti, ki ga zaslišim, ko me majčken mičen klovn vpra­ša: A si ti dlevo? ¼ Ko zvečer premišljujem, kaj bi oble­kla še za pustni ples, da gle­de na naglavno nadgradnjo ne bi stilsko grešila, nenado­ma sporočilo: A lahko pride­mo v vas? Ob ljubem glasu mi je jasno, da bom plesala po kuhinji, ne med maska­mi. Odgovorim: Boste jed­li? Odgovor: Samo krofov ne! ¼ Tisto, kar imam zme­raj doma, je sir! Kakršen koli že ... Glede na oddaljenost »sporočilnežev« sem imela pičlo uro časa in joj, nič pus­tnih rekvizitov. Ko sta solatki počivali, sem s stene v pred­sobi snela srebrno beneš­ko masko, jo dala na sredo mize in črno vrečo za sme­ti razstrigla v trakove. Imeli

smo dober rej, razigran rock besed in razpoloženja – pa kristal je zvenel.

Opomba: domače krofe so gosti prinesli s seboj!

Sirova solata »csárda«

Za 6 oseb potrebujemo: 200 g gavde, 2 rdeči papriki, 1 zeleno papriko, 1 čebulo, 1 strok česna, 1 mesnat paradi-žnik, 1 malo pločevinko koru-ze, 3–4 žlice olja, 1–2 žlici zeli-ščnega kisa, 1 žlico drobnjaka, pol žličke sladke paprike, sol, poper po okusu.

Sir in očiščeno papriko zrežemo na kockice, prepo­lovljeno čebulo na tanke lis­tiče. Koruzo dobro splakne­mo in odcedimo. Česen stre­mo, drobnjak narežemo. V olje najprej zamešamo

sladko papriko, dodamo kis, sol in poper po okusu ter drobnjak. Sir, papriko, čebulo in česen dobro zme­šamo in oblijemo s preli­vom. Počakamo, da se oku­si prepojijo. Nato paradižnik zrežemo na krhlje in z njim okrasimo solato. Ponudimo s polnozrnatim kruhom.

Sirova solata na kreši

Za 6 oseb potrebujemo: 6 trdo kuhanih jajc, 200 g edam-ca ali gavde, 1 glavico belgij-skega radiča ali vitlofa, 1 steb-lo stebelne zelene, 125 g jogur-ta, 3 žlice majoneze, 1 žličko pehtranove gorčice, 1 žlico kis-le smetane, 2 žlici grenivkine-ga soka, pol žličke curryja, 50 g kalčkov kreše, 12 lističev bazili-ke, sol po okusu.

Sir narežemo na tenke, 2,5 cm dolge paličke. Vitlo­fu izrežemo grenki koren in ga narežemo na čim bolj tenke kolobarčke. Stebelni zeleni odstranimo niti in jo grobo sesekljamo. Zme­šamo jogurt, gorčico, kislo smetano in 1 žlico grenivki­nega soka, da dobimo gost­ljat preliv. Dodamo curry in sol po okusu. Zmešamo sir, zelenjavo, polovico kalčkov ter vmešamo preliv. S preo­stankom grenivkinega soka poškropimo drugo polovi­co kalčkov, jih nadevamo po robu solate, ki jo okrasi­mo še s polovicami jajc, ter na vsako položimo majhen listič bazilike. Ponudimo z opečencem.

Pa dober tek!

Alenka Bole Vrabec

mizica, pogrni se

Strnjen bukov gozd, skozi katerega vodi strma pot v ključih.

Foto

: Jel

ena

Just

in

petek, 20. februarja 201524

Razgledi

Vaš razgled

Miha Naglič

Karnevali so mimo. Naj­prej smo imeli okrog osme­ga februarja kulturniškega, teden dni pozneje še pust­nega. Tina Maze je trajno žareča, Peter Prevc je prvi, ki je skočil na magičnih 250 metrov. Vse to nas je pov­zdignilo. Zdaj se moramo soočiti še z rečmi, ki nas tiščijo k tlom in nam ne pu­stijo, da bi poleteli in trajno žareli še mnogi drugi. Kar­neval je renesančna beseda, v izvirniku se glasi »Carne vale!« Ali po naše: »Meso, zdravstvuj!« To je pust­no geslo. A po pustu pride post, meso zapade v nemi­lost in tako ostane vse do velike noči. Naši predniki so te reči jemali zelo zares, večina od nas se postnih zapovedi drži le na pepel­nico in veliki petek, pa še to bolj zaradi tradicije kot zavoljo vere.

Meso bo torej tudi v pos­tnem času precej nemir­no. Zapovedi, naj miruje, se gotovo ne bo držalo, in to nas pravzaprav tudi ne zanima. Bolj pereče je vpra­šanje, ali bo mirovalo oro­žje. Orožje islamskih skraj­nežev gotovo ne bo utihnilo in tudi tega na Zahodu nih­če zares ne pričakuje. Bolj nas zadeva vprašanje, ali bo vzdržalo krhko premirje v Ukrajini, kjer so na obeh straneh v večini kristjani. Če bi šlo za versko vprašan­je, bi bil mir morda mogoč. A ne gre za vero. Gre za nadaljevanje hladne vojne oziroma za pohlep neolibe­ralnega kapitalizma. Ko se je Gorbačov leta 1989 uma­knil iz oboroževalne tekme z Zahodom in dopustil raz­pad sovjetskega imperija, mu je bilo obljubljeno, da se Nato ne bo širil do ruskih meja. Zdaj se dogaja rav­no to. Zahodu bi ustrezalo, da bi tudi Rusija razpadla, tako kot je njena predhod­nica Sovjetska zveza. In da bila tam na oblasti kakšna pijanska šleva tipa Boris Jel­cin. Zato ni nič čudnega, da skušajo z raznimi prijemi, gospodarskimi in finančni­mi, političnimi in vojaški­mi, omajati Putinovo moč. Nemčijo je znova obse­del stari apetit po ozem­ljih na vzhodu, ki jo je gnal v obe svetovni vojni. Rusi­ja tega gotovo ne bo dopu­stila, zato si že pred odlo­čilnim spopadom jemlje tiste dele Ukrajine, kjer so Rusi v večini, Krim in Don­bas. Ukrajini se ne obeta nič dobrega. V najboljšem pri­meru bo zahodna kolonija (surovinska baza in trg), v

najslabšem prizorišče traj­ne in uničujoče vojne.

Tudi Grčijo je Nemči­ja naredila za svojo finanč­no kolonijo. V drugi sveto­vni vojni jo je zasedla z voj­sko, zdaj zadostuje finanč­na okupacija. Grki jo ima­jo zadosti in so na nedavnih volitvah glasovali za radikal­no spremembo oblasti. Ven­dar jim evrsko območje pod komando Nemčije ne popu­šča, trenutni rezultat je 18:1. Tudi pri nas se težišče kon­fliktov prenaša z ideološke­ga na finančno polje. Naše plenilske »elite« se poskuša­jo do plena prikopati na nove načine, z deleži pri privatiza­ciji bank in državnega pre­moženja. Skratka: ves svet je v spopadu ali vsaj v merjen­ju moči, to pa poteka z vsemi sredstvi, najprej z ekonom­skimi in političnimi, če ta ne zadoščajo, se oglasi oro­žje. Postkarnevalsko geslo »Meso, miruj!« se glasi pre­več arhaično, sploh ne gre za »meso«, gre za oblast in denar. V naravi kapitala ni, da bi miroval.

Starih postnih praks kljub temu ne kaže povsem opus­titi. Na dejstvo, da jih politič­ne in plenilske elite vztrajno kršijo, državljani ne more­mo kaj dosti vplivati, to vidi­mo v Grčiji. Lahko pa kaj naredimo vsaj zase, tako da bolj zdravo živimo in se manj sekiramo. Kapitalska razmerja sicer posegajo tudi v zasebnost, ko nas silijo, da bi delali vse več in za vse manjše plačilo. A ko gre za zdravje, ne smemo popusti­ti, to je zadnje, kar nam še ostane. Težnje, da bi privati­zirali tudi zdravstvo in zdra­vje, pa se že kažejo ¼

Meso, miruj!

mihovanja

Veliki pok v veliki bankiMarko Jenšterle

Resno, a sproščeno

Uradno se bomba, ki je odjeknila v zvezi z Banko Slovenije, imenuje »kolum­na Tadeja Kotnika«, ampak tokrat njegov zapis ni ustre­zal tej novinarski obliki. Naj­prej zato, ker je kolumna nekaj stalnega, ki se v dolo­čenem obsegu v mediju poja­vi na določen dan. Pri zapisu Tadeja Kotnika pa so v Finan­cah bralce že na začetku opo­zorili, da je njegova kolumna običajno objavljena v sredini številki Financ, zdaj pa so jo zaradi aktualnosti na spletu objavili že v ponedeljek, v tis­kani obliki pa v torek. Druga stvar pa je, da ni šlo za avtor­jeve komentarje, ampak čisto pravi intervju z nekim »žviž­gačem« iz Banke Slovenije.

Pogovor je bil napisan s pra­vo novinarsko spretnostjo, predvsem pa je bil nabit z vrsto šokantnih razkritij in informacij. Vse skupaj je bilo začinjeno še z okoliščinami, v katerih je do pogovora pri­šlo. Neznani intervjuvanec je očitno iz varnostnih razlo­gov Tadeja Kotnika na mobil­ni telefon najprej poklical z aplikacije Skype, potem pa mu je vse skupaj ustno pove­dal ob pivu.

Posledice objave pogovora so bolj ali manj znane. Zara­di očitkov v njej razpravlja­jo v vladi, državnem zboru, Banki Slovenije, v Agenciji za javni nadzor nad revidira­njem, v političnih strankah, vseh medijih in predvsem

med imetniki izbrisanih podrejenih obveznic sloven­skih bank. Detonator bom­be v zapisu Tadeja Kotnika se skriva v odločbi o izbrisu v Banki Celje, ki je po besedah žvižgača »pod stotimi ključi«.

Ko je na začetku lanske­ga leta nenadoma umrl ban­čnik Dušan Drofenik, je nje­gov kolega France Arhar nekrolog, objavljen v Finan­cah, začel takole: »Teža dne­va nam je te dni zlomila telo in duha Dušana Drofenika, pokončnega človeka, preu­darnega in zanesljivega ban­čnika, predsednika nadzor­nega sveta Združenja bank Slovenije in uprave Ban­ke Celje, d. d., sopotnika na skupni 20­letni poti.«

In medtem ko se večina ukvarja z vprašanjem, ali je pri poslovanju Banke Slove­nije res prišlo do nepravil­nosti, zaradi katerih naj bi bili oškodovani mali delni­čarji, se v tej splošni razpra­vi in žvenketu denarja kar nekako ne sliši naslednjega dela objavljenega pogovo­ra. Neznanec namreč pravi: »Če sva že tu, ti razložim še nekaj zadev, ki jih očitno ne razumeš. Najprej to, zakaj smo v Banki Celje brisali eno leto pozneje kot v dru­gih petih bankah. Dejan­sko je bil izbris načrtovan v paketu – vse za decem­ber 2013, v šali smo o tem govorili kot o velikem poku. Vendar je morala za izbris

evropska komisija prej dati dovoljenje, za kar je mora­la Slovenija prej priglasi­ti državno pomoč, za kar je morala banka prej zapro­siti za to pomoč. In Dušan Drofenik, takratni predsed­nik uprave Banke Celje, ni želel zaprositi za državno pomoč; naši so več mesecev pritiskali nanj, pa ni zaleglo, zato so se ga decembra 2013 odločili odstaviti z izred­nim ukrepom. Ko je to izve­del, je odstopil, nekaj tednov zatem je storil samomor.«

Bolj kot vsa tista množica opeharjenih varčevalcev, ki upa, da bo nekoč nazaj dobi­la svoj denar, je ta smrt tista, ki je vredna podrobne preis­kave v banki.

V minulih dneh so se tudi letos male in velike maškare nadvse trudile z izganjanjem zime. Glede na že skoraj pomladne temperature v teh dneh so bile pri tem zelo uspešne. Za nekatere pa je bilo to očitno prenaporno in so omagale še pred koncem pustovanja. Ali pa so jih tako prestrašile že napovedi o hudem snežnem neurju, ki se je na srečo potem izognilo naših krajev. M. R. / Foto: Tina Dokl

Če na delovni dan sredi smučišča opazite nekoga brez smučarske opreme, obstaja velika verjetnost, da gre za novinarja oziroma novinarko, ki zaradi obilice dela nima časa še za smučarske užitke. Pred dnevi je tako novinarka TV Slovenija Marjeta Klemenc v želji, da čim prej opravi svoje službene obveznosti, poprosila za t. i. taksi prevoz na smučeh. A je vse ostalo le pri želji, na koncu se je morala vseeno zanesti le na svoje noge oziroma čevlje. S. Š. / Foto: Tina Dokl

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

Alenka Brun

VIP angelsko zabavo so izpel-jali drugič in ide-ja je med publi-ko požela precej

odobravanja. Dvorana, kjer se je modna revija odvijala, je pokala po šivih; ljudi je bilo veliko več, kot je bilo sede-žev ob modni brvi. Pa tudi izhodi deklet so bili zanimi-vi. Najlepše in najbolj prepo-znavne slovenske maneken-ke so gostom pokazale svo-ja telesa v spodnjem perilu in skrbno izdelanih mod-nih dodatkih, rdeča nit leto-šnje zabave pa so bili ange-li, ljubezen in čudežna deže-la. Šest oziroma sedem raz-ličnih izhodov, prevladujo-če bela, rdeča, črna in zelena barva, modno spodnje peri-lo in šopek slovenskih lepo-tic oziroma VIP-angelčkov, ki so se samozavestno, s cve-tjem v laseh, s krili iz bom-bonov, src, perja, s papiga-mi na ramah, velikansko liziko v roki, nasmejano in razigrano podale po modni

brvi. Dekleta so med občin-stvom po vsakem modnem sprehodu dobila aplavz, kre-acije z odra pa so obiskoval-cem burile domišljijo.

Angelsko ekipo 2015 so sestavljale Natalija Osolnik, Tjaša Kokalj, Sabina Remar, Iryna Osypenko Nemec, Inja Zalta, Stefania Bojić, Mirela Korać, Zlata Okugič, Jana Koteska, Karin Škufca, Ula Šemole, Laura Škvorc, Kaja

Štrigl, Alma Tana Jakoš, Nastasja Prihoda, Anja Pet-rič in Eka Homovec.

Med občinstvom smo nale-teli na kopico znanih obra-zov, opazili smo tudi Sabino Šegula in Rocka Finala, ki sta s svojimi dekleti iz Biote-hniškega centra Naklo pos-krbela za del modne odrske domišljije: bela krila iz per-ja in impregnirane vrtnice, ki smo jih lahko občudovali

ob izhodih, so namreč nasta-le na Gorenjskem.

Celoten modni šov je pote-kal malce drugače, kot smo običajno vajeni, brez vmes-nih besednih vložkov, pove-zovanja. Za glasbo je kar na modni brvi skrbela priljub-ljena domača glasbena zase-dba Muff, več pa naj o večer-nem dogodku povedo foto-grafije, saj so v tem prime-ru zagotovo najzgovornejše.

AngelskA zAbAvANaša prestolnica je na Gospodarskem razstavišču gostila posebno modno revijo, ki so jo poimenovali kar VIP angelska zabava. Celoten dogodek je spominjal na razvpit in glamurozen modni šov spodnjega perila znamke Victoria's Secret.

Foto

: Tin

a D

okl

26

HUMOR, HOROSKOP

PETEK_20. 02. 2015

HOROSKOPTANJA IN MARICA

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa izkoristite popust v višini 10%. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Oven (21. 3.–21. 4.) Težave, ki jih boste občutili, bodo samo trenutne in jih boste takoj rešili eno za drugo. Na osebnem področju se boste odločili za pravo potezo in s posledicami boste zadovoljni vi in tudi drugi v vaši bližini. Pričakujte večjo količino denarja.

Bik (22. 4.–20. 5.)Obeta se vam prijetno srečanje v dvoje, ki se ga že zelo veselite. Kar naenkrat boste spoznali, kje vas čaka pra-va sreča in vso energijo boste usmerili v to, da vam ne uide. Skrbi, ki si jih boste delali zaradi zdravja, so odveč in nepotrebne.

Dvojčka (21. 5.–21. 6.)Prisluhnili boste svojemu srcu in čudežno našli odgovore na vsa vprašanja, ki vas mučijo podnevi in ponoči. Vsa bremena preteklosti bodo odvržena in pozabljena. Glede zdravja pričakujte pozitivne spremembe. Veseli boste.

Rak (22. 6.–22. 7.)V prihodnjih dneh se boste morali večkrat ugrizniti v jezik in se na ta način izognili prepirom. Brez strahu, kljub vsemu bo prišlo vaših pet minut. Takrat boste uživali v teh trenutkih. Počasi se boste nehali ozirati na mnenje drugih.

Lev (23. 7.–23. 8.)Obeta se vam velika sreča v obliki financ, a ker boste pre-več hiteli z zapravljanjem, se vam lahko zgodi, da zapra-vite več, kot bo treba. V spor prijateljev se rajši ne zaple-tajte, da ne potegnete krajšega konca. Novice vas bodo šokirale.

Devica (24. 8.–23. 9.)Cel teden boste preživeli v razmišljanju, na kakšen način bi čim lažje prišli do želenega cilja. Končno spoznanje, da se je za vsako stvar treba potruditi, vas bo predrami-lo, končno boste zavihali rokave in seveda uspeli na vseh področjih.

Tehtnica (24. 9.–23. 10.) Urejali boste uradne zadeve in se jezili nad papirji, ki vam bodo resnično odveč. A kaj hočete, drugače ne gre. Sprejemali boste odločitve, s tem pa se tudi pripravite na določene spremembe. Četrtek bo za vas dober dan, izko-ristite ga.

Škorpijon (24. 10.–22. 11.)Ujeli se boste v lastno zanko in se prepustili lenarjenju. Prav kmalu vas čaka izziv, ki bo od vas zahteval vso drz-nost in veliko časa. Splet okoliščin vas bo pripeljal do izpolnitve starih ciljev, na katere ste že skoraj pozabili.

Strelec (23. 11.–21. 12.)Ne borite se proti spremembami. Sprejmite nov način razmišljanja, s tem pa bodo tudi odločitve drugačne, kot so bile do sedaj. Zaupali boste zunanjim vplivom, vodili vas bodo točno tja, kjer tudi morate biti. Konec tedna bo pester.

Kozorog (22. 12.–20. 1.)Na račun dolgega jezika in vmešavanja, čeprav z dobrim namenom, boste nosili negativne posledice. To naj vas preveč ne prizadene, povedati boste morali svoje. Najve-čji izziv za vas je, da spoznate, kaj vas osrečuje.

Vodnar (21. 1.–19. 2.) V novi teden boste stopili z obilico dobre volje. Ta dobra volja se vas bo kar nekaj časa držala, tudi na čustvenem področju boste več kot zadovoljni. Spoznali boste, da ste bili od nekega prijateljstva resnično čisto preveč odvisni.

Ribi (20. 2.–20. 3.)Ker se zelo dobro zavedate, kaj pomeni biti iskren s seboj, boste v prihodnjih dneh težko prenašali ljudi, ki tega še ne razumejo. Bodite mirni in potrpežljivi, saj vam prinese dobre rezultate. Ne bodite preveč razsipni z denarjem.

V zakonski posvetovalnici

Drago se je oglasil v zakonski posvetovalnici in povedal zakonskemu svetovalcu: »Ženo ljubim in resnično imava srečen zakon. Toda velika težava je v tem, da pri naju živi moja tašča, ki je res ne morem več prenašati. V vsako minuto najinega življenja se vmešava in mi gre že krepko na živce. Le kaj naj storim?« Zakonski svetovalec ga s tihim glasom vpraša: »Ste že poskusili s strupom?«

Napaka v lekarni

»Počakajte, počakajte, zmotila sem se!« vpije farmacev-tka za kupcem, ki odhaja iz lekarne: »Namesto aspirina sem vam dala strihnin!«»Pa je velika razlika med tema zdraviloma?« vpraša kupec.»Pet evrov!« se ne pusti zmesti farmacevtka.

Sošolca

»Luka, kako to, da imaš v kontrolni nalogi enake napa-ke kot Jure, ki sedi poleg tebe?« učenca v petem razredu vpraša učitelj. »Ja, kako le? Istega učitelja imava.«

Rdečo je videl

Janez prevozi rdečo, pa ga ustavi policist: »A niste videli rdeče na semaforju?« »Rdečo že, rdečo, ampak tebe nis© m vidu.«

Blondinka

Kaj dela blondinka pred hišo s praznim kozarcem?Čaka, da hiša © časti© .

TA JE DOBRA

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravila Petra F.

TEŽJI SUDOKU

Rešitev:

sudoku_LAZJI_15_15NALOGA

5 6 28 7

7 2 6 36 4 3 7 2 8

6 93 1 8 5 9 62 6 1 9

7 81 8 3

sudoku_LAZJI_15_15

REŠITEV

5 9 3 7 6 8 4 1 26 1 8 4 3 2 7 5 94 7 2 9 5 1 6 3 89 6 4 3 1 7 2 8 57 8 5 6 2 9 3 4 12 3 1 8 4 5 9 6 78 2 6 5 7 3 1 9 43 5 7 1 9 4 8 2 61 4 9 2 8 6 5 7 3

sudoku_LAZJI_15_15NALOGA

56287

7263643728

693185962619

78183

sudoku_LAZJI_15_15

REŠITEV

593768412618432759472951638964317285785629341231845967826573194357194826149286573

sudoku_TEZJI_15_15NALOGA

6 1 4 89 8 7 6

7 35 9 1 2

52 6 9 8

1 83 1 4 75 9 2

sudoku_TEZJI_15_15

REŠITEV

6 1 5 2 4 3 7 8 93 9 4 8 1 7 2 6 58 2 7 5 6 9 3 1 45 4 9 6 7 8 1 3 21 8 3 9 5 2 6 4 72 7 6 4 3 1 9 5 84 6 1 7 2 5 8 9 39 3 2 1 8 4 5 7 67 5 8 3 9 6 4 2 1

sudoku_TEZJI_15_15NALOGA

61489876

735912

52698

183147592

sudoku_TEZJI_15_15

REŠITEV

615243789394817265827569314549678132183952647276431958461725893932184576758396421

Rešitev:

LAŽJI SUDOKU

Mali Brat

Prvo, kar smo videli, je bilo nekaj elektron-skih pošt. Imen nas-lovnikov, to mora-te razumeti, zaradi

zaščite osebnih podatkov ne moremo objaviti, prav tako ne sodnih zadev, v katere so vpleteni, in podobno. Naše-mu ubežniku, imenujmo ga kar Tajko, je njegov odve-tnik že zjutraj po elektron-ski pošti sporočil, da je dobil poziv za prestajanje zaporne kazni, hkrati pa ga tudi vabi-jo na sodišče, na drugo obra-vnavo, kjer mu sodijo v zade-vi ¹ prehlajeni piščanci“. Taj-ko vpraša odvetnika, kaj naj se izmisli, da mu ne bo treba v zapor niti na sodišče, in že po nekaj minutah mu ta svetu-je. Pojdi na kakšen operativni poseg, recimo striženje noh-tov na levi nogi ali pa kirur-ško odstranitev dlak v uše-sih. Glej samo, da boš dobil ustrezna zdravniška potrdi-la, da sta posega zate življenj-skega pomena in bi bil vsak nenadzorovan poseg lahko smrtno nevaren. Pojdi v zase-bno kliniko. Tajko je takoj

napisal pošto prijatelju kirur-gu v zasebno kliniko, če imajo kakšno ¹ luknjo“ v čakalni vrs-ti za striženje nohtov in pul-jenje dlak. Pridite nemudo-ma, vaše zdravstveno stanje je zelo resno. Potrebujete več-mesečno hospitalizacijo.

¹ Dobro je, to smo uredili,“ si v brado in brk reče Tajko in preklopi na spletno ban-ko neke švicarske banke, ki se zadnje dni veliko pojavlja v medijih v povezavi z uma-zanim neobdavčenim denar-jem, provizijami in fiktivni-mi posli. Nekaj klikov in 16 milijonov je preneseno na drug bančni račun na Devi-ških otokih. ¹ To je ureje-no, zdaj pa borza in vredno-stni papirji.“ Spet elektron-ska pošta prijatelju, direk-torju podjetja, ki mu slabo kaže. ¹ Kaj je zdaj z vašimi delnicami, naj prodam ali jih še imam?“ ga vpraša. Pro-daj takoj, čez dva dni bomo šli v stečaj. In naš Tajko, ne bodi ga len, hitro proda za 215.000 evrov delnic podjet-ja, ki ga jutri ne bo več. ¹ Dob-ro, tudi to je urejeno. Dovolj prelaganja denarja za danes. Zdaj moram na upravni eno-ti legalizirati še olimpijski

bazen na zemljišču, kjer je dovoljena le gradnja vodnega korita za živino.“ Tajko dru-gemu odvetniku naroči, naj zanj uredi vse potrebno z gra-dbenim dovoljenjem, da bo v bazenu lahko ohranjal zdrav življenjski slog.

V nadaljevanju sporoči sop-rogi, ki še živi v domovini, da naj gre v četrtek v Tush s kupo-nom za 25-odstotni popust na en izdelek, v petek in sobo-to pa v Mečkator, kjer imajo 20-odstotne popuste na izde-lek. V Šparovcu je sir Šmar-jetna znižan za 50 odstotkov, v Limelnu pa imajo teden

francoske hrane. Tajko ženi naroči, naj vzame dve ¹ baget-ki“ za labode iz bližnjega jeze-ra, ki jih bo hranil, ko bo v zasebni kliniki na zdravljenju po obeh operacijah. Seveda pa Tajko spotoma vedno pogleda dnevne informativne oddaje na spletni televiziji in spletne strani osrednjih časopisov, če ga kaj omenjajo. Hoče nam-reč ostati v spominu ljudi.

In ko takole čepi pod nekim drevesom, preoblečen v brez-domca, in zgolj po računalni-ku kontaktira z domovino, se mu z očesa utrne solza. Seve-da, po domovini se mu toži.

PogRešA doMovINoNekje na tujem smo sredi dela slučajno ujeli enega slovenskih ¹ ubežnikov“ pred zakonom, tajkunov po domače. Pogledali smo mu čez ramo, kaj počne. Je na fejsu, nabija računalniške igrice, se prijavlja za pregled pri zdravniku, ureja popotne fotografije ...

Slovenskim ubežnikom pred zakonom se na tujem toži po svoji domovini. / Foto: levarokadesnižep

27

NAGRADNA KRIŽANKA

PETEK_20. 02. 2015

Nagrade: 5-krat po 2 vstopnici za koncert

Re­šit­ve­kri­žan­ke­(ges­lo,­se­stav­lje­no­iz­črk­z­ošte­vil­če­nih­polj­in­vpi­sa­no­v­ku­pon­iz­kri­žan­ke)­po­šlji­te­do­petka,­27.­februarja­2015,­na­Go­renj­ski­glas,­Ble­i­­we­i­so­va­ce­sta­4,­4000­Kranj.­Rešitve­lah­ko­od­da­te­tudi­v­na­bi­ral­nik­Go­renj­ske­ga­gla­sa­pred­po­slov­no­stav­bo­na­Ble­i­we­i­so­vi­ce­sti­4.

ŠKOFJA LOKA 7. MARECDVORANA TRATAob 20.00

BigBandRTV SLOVENIJA

DIRIGENT PATRIK GREBLO

Z glasbo za lepši jutri.

PREDPRODAJA VSTOPNIC:

Turizem Škofja Loka, Turistično društvo Škofja Loka, Dvorana Trata Alpetour, OMV, Kompas, Mercator hipermarket, Petrol

OB DNEVU ŽENA

ALFI NIPIČ MAJA KEUC ALENKA GODEC DARJA ŠVAJGERNUŠA DERENDA

KONCERT

AN

EC

TO­D

.O.O

.,­K

IDR

IČE

VA­C

ES

TA­2

­B,­V

ELE

NJE

28

DRUŽABNA KRONIKA

PETEK_20. 02. 2015

Kontroverzna pevka Lady Gaga (28), ki vedno poskrbi za dvig prahu, je sporočila, da je zaročena. »Na valentinovo mi je dal srce in rekla sem ja,« je zapisala pod fotografijo ogromnega diamantnega prstana v

obliki srca. Zvezdnica bo večno zvestobo obljubila dolgo-letnemu partnerju Taylorju Kinneyu (33). Kmalu po zaroki so družino opazili na večerji v eni izmed restavracij na Manhattnu. Pevkin oče je odprl šampanjec, medtem ko je Gaga ponosna razkazovala prstan. Par je skupaj štiri leta.

Lady Gaga zaročena

V Filadelfiji so ubili enega člana zasedbe raperke Nicki Minaj (32), drugega pa so hudo ranjenega morali odpeljati v bolni-šnico, kjer se še vedno bori za življenje. »Naša dva člana sta bila zabodena, eden je umrl. Tam sta nameravala biti zgolj dva

dni in vaditi za turnejo. Ne morem verjeti. Sožalje družini, « je zapisala Nicki. NBC poroča, da se je prepir s tretjo osebo razvil v lokalu, nato pa se je nadaljeval zunaj. Stori-lec je pobegnil s kraja zločina.

Ubili člana zasedbe Nicki Minaj

Nick Cannon (34) in Nicole Murphy (47) sta si v eni izmed restavracij na Manhattnu privoščila kosilo, kar pa v Hollywoodu ne bi bilo nič presenet-ljivega, če se zvezdnika ne bi držala za roke in si izkazovala nežnosti.

Ali se bo iz romance razvilo tudi kaj več, bo pokazal čas. Nick je januarja vložil zahtevek za ločitev od Mariah Carey, medtem ko je Nicole, nekdanja žena Eddieja Murphyja, lani preklicala zaroko z Michaelom Strahanom.

Nick in Nicole nov zvezdniški par?

Nick Brendon (43), zvezdnik serije Buffy, izganjalka vampirjev, ima za seboj težav-ne dni. Po petih mesecih končuje svoj zakon z Moondo Tee, sedaj pa poročajo o aretaciji, saj naj bi namerno uničil sobo enega izmed hotelov na Floridi. Ker Bren-

don ni hotel poravnati škode ter plačati računa za hrano in pijačo, so morali posredovati policisti. Nick se bo posku-šal osredotočiti na svoje zdravje in dobro počutje.

Nicholas Brendon aretiran zaradi razgrajanja

VRTIMO GLOBUS

Alenka Brun

Na Veliki planini ta trenutek naj-več pozorno-sti namenjajo otrokom. Med

novostmi pa se obiskovalci Velike planine lahko nadeja-jo tudi zimskega parka. Pred tednom pa so v Kamniški Bistrici – na spodnji nihalki na Veliko planino – odprli še Gostilno Pod žičnico. Hrano strežejo ob koncih tedna, za nov kulinarični pristop ozi-roma osvežen meni gostilne pa sta poskrbela Teja Perjet in Jani Jugovič, ki se ju spo-minjamo iz enega preteklih televizijskih resničnostnih

šovov Gostilna išče šefa. Pri-pravila sta edinstvene recep-ture, združila moderno s tradicionalnim in tako bos-te sedaj lahko na enem mes-tu poskusili domačo divja-činsko pašteto, tuhinjsko postrv, suho klobaso s trni-čem kot tudi popolni bur-ger, kremno polento z jurč-ki, celo zabavnega ocvrtega piščanca. Jedi na žlico osta-jajo, za sladico pa si v Gosti-li Pod žičnico lahko privošči-te tudi sladko planino poleg sladkega zdroba in skutinih štrukljev.

Odprtja prenovljene gos-tilne se je udeležil tudi kam-niški župan Marjan Šarec, med povabljenimi pa smo opazili še pevke Neisho,

Regino in Alenko Gotar. Pri-šli so tudi znani obrazi s tele-vizijskih zaslonov. Recimo ultramaratonec, mladinski pisatelj in žirant šova Gos-tilna išče šefa Žiga X Gom-bač, pa družabna kronista Nejc Simčič ter Sandi Pro-sen. Vzdušje ob odprtju so popestrili še Tomaž Pustot-nik s harmoniko ter doma-čini v tradicionalnih pastir-skih oblačilih – Peter Erjav-šek, Žan Potočnik in Tatja-na Koželj.

Ljubljanski Grand Hotel Union pa je gostil Salon penečih vin, ki je bil tokrat dobro obiskan. Drugi Salon penečih vin po vrsti je na enem mestu združil več kot trideset domačih in

tujih pridelovalcev penečih vin, glede na obisk pa lah-ko rečemo, da peneča vina sicer ostajajo pri Slovencih še vedno v prvi vrsti vina, ki so namenjena slavjem, radi jih postrežemo kot aperitiv, a počasi prevzemajo tudi vlogo nosilnih vin, razigra-nih naročil dam in tudi gos-podov, ki želijo večer pre-živeti v družbi mehurčkov. Na pepelnično sredo pa je hotel gostil še Slanikovo pojedino, ki vedno predsta-vlja kulinarično skušnjavo za vse ljubitelje ribjih jedi in sladkovodnih dobrot, raz-stava izvirnih in vrhunskih primerov kulinarične esteti-ke pa vsakič znova navduši obiskovalce pojedine.

Gostilna Pod žičnicoPo smuki na Veliki planini lahko konec tedna kosite na spodnji postaji nihalke, kjer so odprli Gostilno Pod žičnico, ki je bila pred prenovo znana kot Okrepčevalnica pri žičnici. Grand Hotel Union pa je gostil dva tradicionalna februarska dogodka: Salon penečih vin in že devetdeseto Slanikovo pojedino.

Jani Jugovič in Teja Perjet sta zadnje čase zelo zaposlena. Izbrala sta si poklic, kjer nedelja največkrat ni dela prost dan. / Foto: AB

Alenka Gotar v družbi Leona Kedra (levo) in Tomaža Beseka (desno), v. d. direktorja ter predsednika nadzornega sveta družbe Velika planina / Foto: AB

Žiga X Gombač in Sandi Prosen, ki je bil na dogodku prisoten predvsem delovno. / Foto: AB

Pod žičnico sta se oglasila tudi zakonca Berdnik (desno) in Simon Lendvaj. / Foto: AB

Legenda med vinarji in vinar med legendami: Stojan Ščurek (desno) s sinom Primožem / Foto: AB

Šampanjci Emiliena Alloucheryja so zanimali tudi primorskega vinarja Uroša Jakončiča (desno). / Foto: AB

Lanske zmagovalke šova TOP 4 s Tjašo Kokalj smo tokrat v fotografski objektiv ujeli le kot trio: Andreja Zorin, absolutna zmagovalka Lejla Bratić in Aleksandra Blagojević. / Foto: Tina Dokl

29Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015 KAŽIPOT kazipot@g-glas.si

                  

  

   

 

 

 

   

 

PETKOVA PRIREDITEV

Izvaja: Kulturno društvo Tabor Podbreuje SNEŽAK

Petek, 20. februar 2015, ob 17.30 uri Krice krace, Tomšičeva 14

SOBOTNA MATINEJA

Izvaja: Lutkovno gledališče Ljubljana VŽIGALNIK

Sobota, 21. februar 2015, ob 10. uri Prešernovo gledališče Kranj

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ww

w.p

gk.s

i

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Z A L O Ž B A K M E Č K I G L A S

Mirjam Grilc

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

12 50EUR

Lokalno pridelana hrana je temelj zdravega prehranjevanja, predvsem so živila pridelana naravi prijazno, bolj polnega okusa in tudi nasitna. Kako pestre in zanimive obroke lahko pripravimo z zele-njavo, kot glavno sestavino, vam ponujamo v novi knjigi z recepti za: 25 domiselnih zaj-trkov, 25 osvežilnih solat, 30 različnih juh, 15 zanimivih enolončnic, 40 samostojnih jedi ter 25 sladic.

Cena knjige je

Rezultati 14. kroga – 18. februarja 20154, 12, 13, 17, 24, 26, 27 in 7

Loto PLUS: 6, 15, 18, 20, 30, 36, 37 in 33Lotko: 0 7 7 7 3 4

Sklad 15. kroga za Sedmico: 1.670.000 EURSklad 15. kroga za PLUS: 920.000 EURSklad 15. kroga za Lotka: 270.000 EUR

LOTO

HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00

Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201-42-00, fak su 04/201-42-13 ali oseb no na Bleiweisovi cesti 4 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.

Janez Rozman, s. p. – Rozman bus, www.rozmanbus.si, T: 04/531 52 49TRST: 19. 3.; KOPALNI TOPOLŠICA: 23. 2.; ŠMARJEŠKE: 23. 3.; MADŽAR-SKE TOPLICE – AKCIJA: 8.–12. 3.,19.-23.4.; BANJA VRUČICA terapije: 16.–23. 3, 29. 4.–2. 5.- S PIRAMIDAMI, TERME TUHELJ: 22.-25.6.; BANO-VCI: 10.-14.5.; RADENCI: 11.–14. 4.; BERNARDIN: 22.–25. 3.; STRUN-JAN: 15.–18. 3.; MEDŽUGORJE: 25.–27. 4. MORJE: DUGI OTOK, več terminov, MURTER. AVTOBUSI: 52-, 56-, 60-SEDEŽNI IN KOMBI 8+1.

Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni nas-lov kazipot@g-glas.si.

PRIREDITVEGlasbeni večer s pianistom Zoranom ŠkrinjarjemŠentvid pri Lukovici – Danes, v petek, 20. februarja, se bo ob 19. uri na Dvorcu Rus v Šentvidu pri Lukovici začel glasbeni večer s pianistom Zoranom Škrinjarjem. Večer bo združen tudi z odprtjem razstave Mozart skozi prizmo pianista Zora-na Škrinjarja.

Z umetniško besedo proti vojniŠenčur – V okviru slikarske razstave avstrijskih slikarjev Isa-belle Mittelstädt in Franca Rasingerja z naslovom Proti vojni – I. svetovna vojna bo danes, v petek, 20. februarja, ob 19.

uri v Muzeju Občine Šenčur literarni večer Z umetniško bese-do proti vojni z raziskovalko, urednico, lektorico in prevajal-ko Marjeto Žebovec. Predstavljene bodo štiri knjige na temo prve svetovne vojne, ki jih je uredila, in sicer: Vojaki, družine, begunci, V vojni pokrajini, Zlo, ki se mu reče vojna ter Bojev-nik. S petjem bo prireditev popestril Komorni zbor Šenčur.

Dobrodelna prireditev radovljiških vrtcevBled – Sklad radovljiških vrtcev z namenom zbiranja sredstev za obogatitev programa vrtca in pomoč socialno ogroženim družinam organizira dobrodelno prireditev v Festivalni dvo-rani na Bledu. Prireditev bo jutri, v soboto, 21. februarja, ob 17. uri. Prireditev je namenjena odraslim, za otroke bo prire-ditev v juniju 2015.

Družabno srečanje Apniščarjev in prijateljev ApniščaŠenčur – Turistično društvo Šenčur vabi Apniščarje in pri-jatelje Apnišča na družabno srečanje, ki bo v petek, 27. februarja, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov v Šenčurju. Informacije in obvezne prijave zbira do srede, 25. februarja, Franci Erzin, tel.: 041 875 812.

IzLETI

Žiri–Vrsnik–ŽiriKranj – Društvo upokojencev Kranj vabi na planinski izlet Žiri–Vrsnik–Žiri, ki bo v četrtek, 26. februarja, z odhodom posebnega avtobusa ob 8. uri izpred Creine. Pot je lahka, hoje bo za tri do štiri ure. Prijave z vplačili sprejemajo do 23. februarja v pisarni društva.

Češnjeva pot Karnjuka v Goriških brdihŠenčur – Turistično društvo Šenčur organizira v nedeljo, 1. marca, pohod po češnjevi poti Karnjuka v Goriških brdih. Skupne zmerne hoje bo do štiri ure. Informacije in prijave zbira do petka, 27. februarja, Franci Erzin, tel. 041 875 812.

Pohod v TamarGozd - Martuljek – Mladinski odsek PD Gozd Martuljk vabi jutri, v soboto, 21. februarja, na pohod v Tamar (1108 m). Zbor bo ob 9. uri pri penzionu Špik (pr© tastar© mu Špiku). Prijave danes, v petek, 20. februarja, po telefonu 040 794 678 (Špela).

Pohod na Bevkov vrhŽirovnica – DU Žirovnica – pohodna sekcija vabi v torek, 24. februarja, na pot Sovodenj–Bevkov vrh (1051 m). Avtobus bo odpeljal ob 8. uri z avtobusne postaje Moste na Breg do avtobusne postaje Rodine. Nezahtevne hoje bo tri do štiri ure. Prijave sprejema Drago Kajdiž, tel. 045 801 469 ali gsm 031 535 799.

PREDAVANJA

Proučevanje Svetega pisma Kranj – KAC Kranj vabi jutri, v soboto, 21. februarja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma z okvirno temo Rojeni za tek! Pogovor bo povezovala Jelena Jović Ostojić. Vstopnine ni.

Tretji korak v etiškem zaporedjuNaklo – Biotehniški center Naklo vabi na brezplačno pre-davanje dr. Tomaža Grušovnika z naslovom Tretji korak v etiškem zaporedju: okoljska etika in vprašanje naravovar-stvenega ozaveščanja, ki bo v torek, 24. februarja, od 16. do 17.30 v predavalnici v 2. nadstropju Biotehniškega centra Naklo. Več informacij na www.bc-naklo.si.

Meritev pretočnosti energije Kokrica – Turistično društvo Kokrica vabi v soboto, 21. febru-arja, ob 18. uri v prostore društva na predavanje z naslo-vom Meritev pretočnosti energije in predstavitev Simonovih čajev. Predaval bo Franc Klampfer. Vstopnine ni.

Islandija in Ferski otokiŠkofja Loka – Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vabi na Torkov večer s knjižnico, potopisno predavanje Islandija in Ferski otoki. Predavatelj bo Igor Fabjan. Predavanje bo v torek, 24. februarja, ob 19. uri v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu.

O tečaju računalništvaŽirovnica – Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje čla-ne in simpatizerje na predavanje na temo Računalnik – kaj vse še lahko izvemo o tečaju in vpisu na tečaj računalništva. Predavanje bo v ponedeljek, 23. februarja, ob 18. uri v dvora-ni gostišča Osvald. Predavatelja bosta Jana Zupan in Janez Ferjan.

OBVESTILAOdkrivajmo zimsko naravoVogel – Triglavski narodni park od 17. do 26. februarja ob tor-kih, sredah in četrtkih med 11. in 13. uro na smučišču Vogel pripravlja brezplačen družinski program Odkrivajmo zimsko naravo za male raziskovalce, njihove starše in druge. Zborno mesto je pred Ski hotelom na Voglu, pri Info točki TNP.

Otroška delavnica

Bled – Triglavski narodni park v sodelovanju z Waldorfskim vrtcem in šolo, OE Gorenjska, organizira ustvarjalne počitni-ške delavnice v ponedeljek, 23. februarja, in torek, 24. februar-ja, od 10. do 12. ure v Infocentru Triglavska roža Bled. Prijavite se na info.trb@tnp.gov.si ali na 04 5780 205.

Nočna fotografija na PokljukiBled – TNP vabi na fotografsko delavnico na temo nočne foto-grafije v petek, 27. februarja, na Bledu in Pokljuki. Delavnico bo vodil izkušeni fotograf Iztok Medja. Predhodne prijave na naslov ales.zdesar@tnp.gov.si; 031670247.

Redni občni zboriKokrica – Turistično društvo Kokrica vabi na redni občni zbor, ki bo danes, v petek, 20. februarja, ob 17. uri v prosto-rih TD Kokrica.

Gozd - Martuljek – Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi na volilni letni občni zbor društva, ki bo prihodnjo soboto, 28. februarja, ob 19. uri v krajevnem domu v Gozdu - Mar-tuljku.

Naklo – Turistično društvo Naklo vabi v ponedeljek, 23. febru-arja, ob 18. uri v Gostilnico Kresnik na redni letni občni zbor.

Duplje – Krajevna organizacija Združenja borcev za vredno-te NOB Duplje vabi na občni zbor, ki bo danes, 20. februar-ja, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Dupljah. Na zboru bodo sprejeli v članstvo nove članice in člane.

Dnevi nevladnih organizacijLjubljana – 5. Dnevi NVO 2015 bodo med 13. in 15. marcem v Konferenčnem Centru na Tržaški c. 330 v Ljubljani. Na vol-jo bodo brezplačne delavnice, namenjene društvom, zase-bnim zavodom in ustanovam iz osrednjeslovenske regije. Udeleženci bodo lahko pridobili ključna znanja s področja pridobivanja sredstev in vodenja nevladne organizacije. Letos se posvečajo temam od A do Ž o zbiranju sredstev s pomočjo crowdfundinga, vodenja računovodstva nevladnih organizacij, pridobitni in nepridobitni dejavnosti in prijavah na razpise. Udeležba je brezplačna za vse predstavnike društev, zasebnih zavodov in ustanov iz osrednje Slove-nije. Prednost pri prijavi imajo člani Mreže NVO osrednje Slovenije. Podrobnosti in pristopno izjavo najdete na www.consulta.si.

KONCERTI

Ob rojstnem dnevu Fryderyka ChopinaRadovljica – Zavod Chopinov zlati prstan v sodelovanju z Domom dr. Janka Benedika Radovljica vabi v ponedeljek, 23. februarja, ob 17. uri v jedilnico Doma na glasbeni dogodek, ki bo posvečen rojstnemu dnevu Fryderyka Chopina.

PREDSTAVE

Ples v TrnovljahČešnjica – Dramska skupina Pod stražo KD Davorin Jenko Cerklje bo jutri, v soboto, 21. februarja, ob 19. uri gostovala v Dvorani na Češnjici s komedijo Ples v Trnovljah.

DomenCerklje – Dramska skupina Kulturno-umetniškega druš-tva Pod lipo Adergas bo jutri, v soboto, 21. februarja, ob 19.30 in v nedeljo, 22. februarja, ob 16. uri z igro Domen gostovala v dvorani Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah.

Silvestrska sprava 2000Visoko – KUD Visoko vabi jutri, v soboto, 21. februarja, ob 19.30 v Kulturni domu Visoko na ogled pete abonmajske predstave za abonma in izven Silvestrska sprava 2000, komedije Toneta Partljiča v izvedbi domačega društva.

Sluga dveh gospodarjev odpadeSveti Duh – Danes, 20. februarja, ob 19.30 bi v Kulturnem domu Sv. Duh moralo gostovati Mestno gledališče Koper s komedijo Sluga dveh gospodarjev. Predstava, ki je bila pred-videna za abonma in izven, pa na žalost odpade.

30 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015MALI OGLASI malioglasi@g-glas.si

Mali oglasiT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: malioglasi@g-glas.si

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek – do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek – do petka do 14. ure! De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek, petek nep rekinjeno od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

PRODAMO poslovni prostor v Kranju, Bleiweisova cesta 4.Objekt (zgrajen leta 1960) je bil v celoti prtenovljen v letu 2007. Poleg objekta je manjše lastno parkirišče. Prodajna cena za objekt z zemljiščem: 980.000 €.Do prodaje je možen najem posameznih prostorov (lokal v

2pritličju: 45,90 m , cena najema 212,00 €/m ; pisarna v etaži:

2 214,70 m , cena najema: 8,00/m ; zaključena celota pisarniških prostorov v pritličju in nadstropju z osrednjo avlo in

2galerijo: 473,88 m , cena najema: po dogovoru). Podatek z energetske izkaznice stavbe (energijski razred): 139 kWh/m a.Več na: www.gbkr.si, telefon: 04/208-44-77.

2

PRODAMO poslovni prostor vStražišču pri Kranju na Delavski cesti 22.Lokal površine 77 m je bil zgrajen v letu 1978. Poleg lokala je lastno parkirišče površine

2120 m .Izhodiščna prodajna cena: 100.000,00 €. Podatek z energetske izkaznice stavbe (energijski razred): 171 kWh/m a. Več na: www.gbkr.si, telefon: 04/208-44-77.

2

2

ODDAMO poslovne prostore na Jesenicah, Cesta maršala Tita 8.Pisarniški prostori se nahajajo v poslovnem objektu Gorenjske banke in sicer v I. nadstropju, v

2 2 velikosti od 20,00 m do 40,00 m2(skupaj 300,00 m ). Možen je

najem posamezne ali več pisarn. 2Cena najema: 5 €/m . Podatek z

energetske izkaznice stavbe (energijski razred): 69 kWh/m a. Več na: www.gbkr.si, telefon: 04/208-44-77.

2

ODDAMO poslovne prostore v Tržiču, Trg svobode 1.Oddajajo se pisarne v I. nadstro-

2 2pju (31 m in 26 m ) in v mansardi 2(86 m ). Nahajajo se v poslovnem

objektu Gorenjske banke v centru Tržiča, ki je bil obnovljen v letu

22010. Cena najema: 4,5 EUR/m .

Več na: www.gbkr.si, telefon: 04/208-44-77.

Podatek z energetske izkaznice stavbe (energijski razred): 80

2kWh/m a.

PRODAMO večje zazidljivo zemljišče v centru Radovljice (Slivnikov vrt). Na parcelah je v skladu z zazidljivim načrtom predvidena gradnja večjega poslovnega objekta. Površina: 3.781 m . Cena: 715.000,00 € (189,10 €/m ).Dokumentacija v zvezi z zemljiščem vam je na voljo na sedežu Gorenjske banke – Oddelek investicijsko vzdrževanje. Več na: www.gbkr.si, telefon: 04/208-44-77.

2

2

Domplan, d. d., Bleiweisova 14, 4000 KranjT: 04/20 68 773, F: 04/20 68 701M: 030 641 621, I: www.domplan.siE: domplan@domplan.si

• Družba Domplan, d. d., zagotavlja pro-fesionalno in korektno posredovanje nepremičnin, ki ga izvajajo naši strokovni nepremičninski posredniki. V zadovolj-stvo naših strank, opravljamo zanesljive in varne storitve posredovanja v prometu z nepremičninami.

• aktualno ponudbo si lahko ogledate na naši spletni strani www.domplan.si ali na www.nepremicnine.net.

STANOVANJE – PRODAMOKranj, staro mestno jedro, 5-sobno stano-vanje v ii. nadstropju v izmeri 100,96 m2, l. izgr. 1831,prenovljeno v celoti l. 2005 – instalacije, tlaki, okna, vrata, WC s kopalnico, streha, fasada.CK na olje, balkona ni, klet. K stanovanju pripada še del vrta. ZK urejeno.Možnost menjave za manjše stanovanje z balkonom, energetska izkaznica ni potreb-na, prodamo. Cena 139.900,00 EUR.Kranj, Planina Ii, 71,14 m2, 3-sobno v iii. nadstropju, zgrajeno l. 2004, ogrevanje CK, balkon, klet, dvigala ni. ZK urejeno. Vseljivo takoj, prodamo. Cena 117.000,00 EUR.Tržič, Ravne, 2-sobno stanovanje v i. nad-stropju v izmeri 54,30 m2, l. izgr. 1984. sta-novanje obsega bivalno kuhinjo, dnevni prostor, spalnico, kopalnico z WC-jem, hod-nik, balkon, CK na plin, energetska izkaznica je v izdelavi, prodamo, cena 46.000,00 EUR.

GARAŽA- ODDAMO V NAJEMV kletni etaži garažne hiše na gogalovi ulici v Kranju oddamo garažo z elektriko v veli-kosti 12,30 m2, l. izgr. 1984, cena 50,00 EUR/mesečno + stroški. Mesečna najemnina se plača za 1 leto vnaprej.

PARKIRNA MESTA- PRODAMONa novozgrajenem parkirišču (poleg obsto-ječega parkirišča stavb Ulice gorenjskega odreda in gubčeve ulice) prodajamo parkir-na mesta v velikosti 12,50 m2, l. izgr. 2014. Cena pokritega parkirnega mesta znaša 9.400,00 EUR, nepokritega pa 6.600,00 EUR z DDV-jem z vključenim daljinskim uprav-ljalnikom.

PARKIRNA MESTA - ODDAMO V NAJEMNa zgornji ploščadi parkirne hiše ob goga-lovi ulici (poleg trgovske šole) oddamo par-kirna mesta v velikosti 12,50 m2, l. izgr.1980. Možnost parkiranja takoj. Cena najema znaša 15,00 EUR/mes. + 29,00 EUR za daljin-ski upravljalnik. Možnost tudi ugodnega letnega najema - 144 EUR na leto. Najemni-ki imajo možnost pranja avtomobila poleg garažne hiše za doplačilo cca 1,00 EUR – odvisno od porabe vode.

POSLOVNI PROSTORI - ODDAMO V NAJEMKranj, Primskovo, i. nadstr. 4 pisarne veli-kosti od 23 m2 - 34 m2, l. izgr. 1978, mož-nost parkiranja, cena 8,00 EUR/m2 skupaj z vsemi stroški.

PARCELE – PRODAMOBritof, parceli v velikosti 928 m2 in 1123 m2, zelo lepa sončna lega, infrastruktura na parcelah ali v neposredni bližini, dostop urejen preko sosednje parcele z vpisano služnostjo, pretežno namenjeno za stano-vanjsko, poslovno ali storitveno dejavnost, cena 95,00 EUR/m2.

t MM

T F

UGODNO!V okolici Šenčurja prodamo stanovanjsko hišo, 5 sob, kuhinja, kopalnica, wc in klet, parcela 403 m2, hiša je dobro vzdrževana, energetska izkaz­nica G. Cena neto 140.000 EUR. Možnost vpisa hipoteke za poso­jilo. Ponudbe na: info@gnd.si in GSM 051 751 649.

JAN

EZ

BO

BN

AR

, S

RE

DN

JA V

AS

PR

I ŠE

NČ

UR

JU,

42

80

ŠE

NČ

UR

NEPREMIČNINESTANOVANJA

ODDAM

V KAMNI Gorici pri Radovljici – 1-sob-no stanovanje v pritličju hiše, lahko za daljši čas, tel.: 051/208-844 15000617

HIŠENAJAMEM

MANJŠO hišo v okolici Kranja, tel.: 040/700-761 15000564

VIKENDI, APARTMAJIPRODAM

KOČO na Veliki planini, popolnoma obnovljeno, tel.: 040/554-000 15000566

ODDAM

APARTMA Terme Olimija, 5 vstopnic, kopanje non stop, 35 EUR/dan, tel.: 030/619-628 15000520

POSESTIPRODAM

PARCELO Spodnji Otok 700 m2, zazid ljiva, 800 m2 travnik, tel.: 041/695-002 15000576

17.000 M2 najboljšega kmetijskega zemljišča na Črnivcu, tel.: 031/679-613 15000609

KUPIM

KMETIJSKO zemljišče ali gozd, tel.: 041/751-266 15000565

POSLOVNI PROSTORIODDAM

POSLOVNE PROSTORE v IOC Inteks na Savski cesti 34, Kranj (bivša Trenča) oddamo, velikost od 37 do 500 m2. Cena 2,95 EUR/m2 mesečno, tel.: 041/426-898 15000260

GARAŽEODDAM

GARAŽNI boks v garažni hiši v Franko-vem naselju, tel.: 051/692-322 15000586

ŠK. LOKA - Frankovo naselje, v najem oddam garažo, 16 m2, ugodno, tel.: 070/363-780 15000584

MOTORNA VOZILAAVTOMOBILIPRODAM

AUDI A3 Sportback 1.8, letnik 1999, 187.000 km, zelo dobro ohranjen, tel.: 041/638-699 15000569

HYUNDAI Getz 1.3, ugodno prodam, tel.: 070/340-359 15000601

ŠKODA Octavia 1.9 TDI. 74 kw, 4 x 4, 6 prestav, redno servisiran, veliko opreme, 204.000 km, tel.: 031/653-188 15000616

TOYOTA Yaris VVVTI, letnik 2009, oko-lica Bleda, 36.600 km, tel.: 051/353-912 15000588

KUPIM

MANJŠI, ohranjen avto, tel.: 041/718-856 15000555

MOTORNA KOLESAPRODAM

MOPED ATX v odličnem stanju, tel.: 031/218-344 15000602

MOTORISTIČNO čelado Lem 6 x 02, velikost L, rdeče barve, nova, tel.: 041/979-321 15000577

TEHNIKAPRODAM

5 JBL zvočnikov + wofer, lok in afriški boben, ugodno, tel.: 040/640-701 15000615

STROJI IN ORODJAPRODAM

DELOVNI voz za kamnoseke, kiparje ... Nosilnost 3.5 T, cena 390 EUR, tel.: 070/701-962 15000604

DVIŽNO ploščad, del. viš. 9 m, 1. lastnik, malo rabljena, izredno ugodno, tel.: 041/682-166 15000572

GRADBENI MATERIALKURIVOPRODAM

BRIKETI bukovi, 130 EUR/T, možna dostava, tel.: 041/534-798 15000454

KVALITETNA suha bukova drva, mož-na dostava, osrednja Gorenjska, tel.: 040/190-765 15000608

PO UGODNI ceni prodam lesne brike-te za kurjavo, tel.: 040/887-425 15000321

SUHA bukova in mešana drva, možna dostava, tel.: 031/676-235 15000480

SUHA bukova drva in podarim mini ameriškega pujsa, tel.: 040/378-176 15000573

SUHA, drobnejša, mešana drva, cena 25 EUR/m3, tel.: 041/770-819 15000625

SUHA drva: bukev, hrast in breza, tel.: 041/378-937 15000626

SUHE trske za podkurit, primerne za kamin ali centralno peč, tel.: 041/986-986 15000580

STANOVANJSKA OPREMAPOHIŠTVOPRODAM

KLUBSKO mizo, steklo 100 x 45 x 60 cm in malo rabljen sesalec Vorwerk, tel.: 041/995-156 15000575

GOSPODINJSKI APARATIKUPIM

HLADILNO skrinjo - večjo, tel.: 04/25-05-071 15000634

HOBIPRODAM

EURO proof set Vatikana in San Mari-na ter spominske 2 EUR kovance, tel.: 041/979-321 15000578

KOMPLET 2 albuma slovenskih znamk v albumih Merima od 1991 do danes, tel.: 04/53-18-664 15000623

UMETNINE, NAKITPRODAM

TAPISERIJE, strogi unikat, izjemna naložba, arhiv: rtvslo/duhovniutrip 20. 5. 13, tel.: 040/567-544 15000624

STARINEKUPIM

STARINE: mizarski ponk, skrinje, raz-glednice, kovance in drobnarije, tel.: 051/258-936 15000431

OBLAČILA IN OBUTEVPRODAM

POROČNO obleko, tel.: 040/595-602, Tjaša 15000545

OTROŠKA OPREMAPRODAM

OTROŠKO posteljico z vzmetnico, tel.: 041/961-554 15000612

FEssT, d. o. o., nepremičninska družba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Faks: 236 73 70E-pošta: info@fesst.siinternet: www.fesst.si

Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66

GSM 051/320 700, Email: info@k3-kern.si

d.o.

o.

MEDICINSKI PRIPOMOČKI3 KOREKCIJSKA OČALA za ceno enih (že od 100 EUR) v Optiki Alek-sandra v Qlandii. Tel. 04 234 234 2, www.optika-aleksandra.si 15000548

ŽIVALI IN RASTLINEPRODAM

BEAGLE mladiče, priznane vzreje, skrbnim odgovornim lastnikom, tel.: 041/873-633 15000605

KMETIJSKI STROJIPRODAM

15-LITRSKO prešo za sadje in napravo za zapiranje steklenic, tel.: 04/51-88-166, 031/344-159 15000543

AGRO APNO v big bag vrečkah ali cel kamion, možna dostava, brezplačno nudimo stoj za posipanje. Smrekca center, d.o.o., Žabnica 5, Žabnica, tel.: 04/25-51-313 15000377

VARNOSTNI trikotniki pvc + al + nalep-ke ter akumulatorji od 45 ah - 220 ah za avtomobile in traktorje, najceneje v Agroizbiri Kranj, d. o. o., Smledniška c. 17, Kranj, Čirče, tel.: 04/23-24-802 15000291

KUPIM

DVOREDNI avtomatski sadilec krompirja ali polavtomatskega, tel.: 041/897-296 15000563

ENOOSNO kiper prikolico, tel.: 031/220-731 15000599

MOTOKULTIVATOR Muta, lahko tudi v okvari ali slabšem stanju, tel.: 041/677-605 15000614

TRAKTOR - lahko Deutz, Zetor, IMT, Univerzale, Štore ali Ursus ter priključ-ke, tel.: 031/851-485 15000558

TRAKTOR IMT, Univerzale ali Zetor, dobro plačilo, tel.: 030/417-790 15000568

TRAKTORSKI plato - mehanski, tel.: 030/301-442 15000628

TROSILEC hlevskega gnoja, tel.: 040/846-453 15000598

PRIDELKIPRODAM

DROBNI krompir in slamo v balah, tel.: 04/23-16-333 15000571

JEDILNI in krmni krompir Desire, zelo ugodno, tel.: 041/938-163 15000582

JEDILNI krompir beli Fiana in Sora ter rdeči Desire, tel.: 041/971-508 15000591

KRMNI in jedilni krompir, beli in rdeči, tel.: 040/355-865 15000587

KRMNI in jedilni krompir ter zelje v gla-vah, tel.: 041/549-713 15000629

KROMPIR Bistra in Desire, jedilni, cena 0,20 EUR/kg, tel.: 031/411-904 15000607

KROMPIR, krmni, debelejši, ugodno, z dostavo, tel.: 031/604-918 15000620

MESO mladega bika in podarim zelo kvaliteten jedilni krompir, tel.: 041/242-375 15000631

SENO v kockah, tel.: 041/673-163 15000619

SILAŽNE bale, okrogle bale slama, Radovljica, tel.: 041/956-261 15000589

SILAŽNE bale, tel.: 041/288-966 15000596

SOK, naravni domači, jabolčni bis-tri - akcija 1.10 EUR/lit.; jabolčni gosti, pesni in korenjev - akcija 1.30 EUR/lit., ugodno prodajamo. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju) Tržič, tel.: 041/747-623 15000423

SVINJSKO meso, orehe - mlete ali jedrca, tel.: 040/378-154 15000600

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

15 MESECEV staro telico, od do-bre mlekarice, pasma RH/LS, tel.: 031/512-215 15000597

3 TELIČKE simentalke, stare 10 dni, tel.: 041/378-913 15000630

8 MESECEV brejo telico ČB pasme in 7 mesecev simentalko, tel.: 041/938-376 15000583

BIKCA simentalca, starega 5 mesecev, težkega 270 kg, tel.: 040/505-031 15000562

BIKCA in teličko cika, tel.: 04/25-22-023, 051/470-111 15000611

BIKCA mesne pasme, težkega 150 kg, tel.: 04/25-21-499, 031/506-863 15000622

ČB bikca, tel.: 041/254-711 15000632

ČB bikce, stare do 3 tedne, tel.: 041/378-848 15000635

ČESEN, krompir, jabolka, sokovi. Kmetija Jerala, Podbrezje 218, tel.: 031/311-417 15000457

JARKICE rjave, ki bodo na voljo po 8. marcu. Naročila na 041/820-594 15000627

KOKOŠI - jarkice, rjave, pred nesnos-tjo ter kg piščanci za pitanje, pripelje-mo na dom, tel.: 040/130-979 15000559

KRAVO pašno, telico simentalko in 2 ponija, tel.: 041/211-602 15000570

MESO mladega bika in prevzamem lesni pepel, tel.: 040/369-844 15000606

MLADE rjave kokoši nesnice v 20. tednu, talna vzreja, naprodaj od 6. 3., Žabnica 39, tel.: 04/23-11-767 15000585

TEDEN dni staro teličko LS, tel.: 031/309-853 15000621

TELIČKO simentalko, staro 1 teden, tel.: 041/840-724 15000581

KUPIM

BIKA mesne pasme, težkega okoli 300–500 kg, tel.: 031/387-021 15000590

BIKA mesne pasme, do 200 kg težke-ga, tel.: 04/51-08-480 15000593

BIKCA simentalca, starega do 10 dni, tel.: 041/503-623 15000592

BIKCA simentalca, starega do 10 dni, tel.: 031/698-909 15000603

PODARIM

ENOLETNE kokoši nesnice, Spodnje Gorje, tel.: 041/965-369 15000579

OSTALOLITOŽELEZNO žago zamenjam za bukova drva, 10 m, tel.: 040/205-935, Mič 15000567

PRODAM

SENO in otavo v kockah, tel.: 040/616-387 15000618

SUHE kockaste bale, tel.: 041/838-0801 15000610

ULEŽAN hlevski gnoj, kocke sena in otave ter molzni stroj in 130 l. bazen, tel.: 040/621-270 15000613

11 novih, čudovitih na ključ zgra jenih stanovanj, od 61 m2 do 111 m2 (2 ss do 5 ss) razgibana gradnja, novogradnja- po polna rekonstrukcija, uporabni tlorisi, kvalitetna gradnja, vsi priključki, mirno okolje, vsa stanovanja J lega, vseljivo konec marca 2015, ZK urejeno.

01 256 37 50, Hiša nepremičnine d.o.o.,

Tržaška 134, 1000 Ljubljana.

sponzor nagradne križan-ke, ki je bila objavljena 6. 2. 2015 v gorenjskem glasu, je bilo podjetje Avtohiša Vrtač, d. o. o., iz stražišča pri Kranju. Nagrajenci: 1. nagrada: enodnevna upo-raba avtomobila VW golF sPoRTsVaN – Zdravko Kovač, Kranj; 2. nagra-da: enodnevna uporaba avtomobila VW Polo – Marjeta Glavač, lesce; 3. nagrada: poklanja gorenj-ski glas – Matjaž strgar st., Jesenice. Nagrajencem čestitamo!

POSLOVNI STIKI

ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM

STROJNIKA TGM, mehanika in vozni-ka kamiona za mednarodni transport, C in E kategorija - prevozi v EU. Zajc transport, d.o.o., Valburga 15, Smle-dnik, tel.: 041/622-529 15000551

IŠČEM raznašalca časopisov na Jese-nicah, center Jesenic in Plavža, delo poteka v jutranjem času. Milenko Gre-gorič, s.p., Begunje 160, Begunje, tel.: 040/747-535 15000595

IŠČEM

IŠČEM DELO - za tovorno vozilo, nakladalna ploščad, selitve, drva, pele-ti ..., tel.: 031/590-477 15000574

STORITVENUDIM

ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žalu-zije, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, markize, www.asteriks.net 15000364

ADAPTACIJE od temelja do strehe, omete, fasade, kamnite škarpe, tlako-vanje dvorišč, tudi manjša gradbena dela – z vašim ali našim materialom, Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, Kranj, tel.: 041/222-741 15000367

ADAPTACIJE vsa gradbena dela, notranje omete, strojne omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 15000550

BELJENJE in prenova stanovanj, bar-vanje napuščev in fasad z dvigali do višine 25 m. Brezplačen ogled in sve-tovanje. Sandi Ferlan, s.p., C. talcev 14, Kranj, tel.: 041/682-166 15000112

EKOCLEAN, d.o.o., Podljubelj 259, Tržič vam ponuja čiščenje, razrez cis-tern, filtracijo, prevoz in odkup kurilne-ga olja, tel.: 041/989-987 15000366

FLORJANI, d. o. o., C. na Brdo 33, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 15000455

GP BITIČI, d.o.o., Tomšičeva ul. 38, Kranj izvaja vsa gradbena dela, novo-gradnje, adaptacije, vse vrste fasad, notranje omete in urejanje dvorišč, tel.: 041/760-614 15000210

HITRA in učinkovita izterjava, zavarova-nje terjatev in finančno posredovanje. Finančno svetovanje Robert Nograšek, s.p., Breg 26, Mavčiče, tel.: 041/396-563 15000633

KERAMIČARSTVO Janez Kleč, s.p., Milje 77, Visoko vam nudi kakovos-tno in cenovno ugodno polaganje keramičnih ploščic in mozaikov, adap-tacije kopalnic in drugih prostorov. Ustrežemo tudi najbolj zahtevnim, tel.: 051/477-438 15000450

KVALITETNO in v roku izvajamo grad-bena dela: adaptacije, novogradnje, temeljne plošče in kleti za montažne objekte, zunanje ureditve ter manj-ša gradbena dela. TIP TOP, d. o. o., Planina 27, Kranj, tel.: 031/458-289, tiptop@gmail.com 15000594

POLAGANJE vseh vrst keramike, kom-pletna adaptacija kopalnic, Pečarstvo Železnik, Stanislav Železnik, s.p., Vin-harje 14, Poljane nad Šk. Loko, tel.: 031/505-468 14005055

SLIKOPLESKARSTVO Kožušček, Bojan Kožuh, s.p., Pševo 9, Kranj vam nudi kvaliteto in ugodne cene z zimskim popustom, posebno za upokojence do 20 %, tel.: 070/612-499 15000419

31Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015 MALI OGLASI, ZAHVALE malioglasi@g-glas.si

ZAHVALA

Ob boleči in prezgodnji smrti nas je v 75. letu zapustil

Franc Jarciz Nakla

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetju Le-tehnika Kranj in Acroni Jesenice za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala Iva-nu in Slavki Štular, osebni zdravnici dr. Branki Bizjak, zdravnici nevrološke ambulante Jesenice dr. Janji Borič ter zdravnikom in osebju oddelka H2 na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Zahvalju-jemo se župniku Janezu Zupancu in somaševalcu Janezu Celarju, nosačem, pevcem Ultima in pogrebni službi Navček za lepo oprav-ljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, sinova Matej in Igor z družinama ter brat Rudi z družino

Prišla bo pomlad,na delo vabila, ne bo te zbudila.

ZAHVALA

V 89. letu nas je zapustila

Ivana PerdanŠtormanova Ivanka iz Šenčurja

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku in pevcem.

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ata in brat

Niko Vidic st. iz Šenčurja

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sokrajanom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred ter društvu AMD Šenčur za poslovilne besede in spremstvo na zad-nji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi osebni zdravnici ter g. župni-ku in g. kaplanu za obiske na domu v času njegove bolezni. Hva-la Tomaževim in Nikovim prijateljem ter sodelavcem Iskratela. Hvala tudi Društvu upokojencev Šenčur, praporščakom, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Navček in vsem, ki ste ga spoštovali in pospremili k večnemu počitku.

Žalujoči: žena Francka ter sinova Tomaž in Niko z družinamaŠenčur, februar 2015

Prazen je naš dom,ker te ni, le spominiin sadovi tvojih pridnih rok namše ostanejo.

ZAHVALAHvala, ker si imel nas rad.

V 83. letu nas je zapustil naš dobri mož, oče, tast, dedek in pradedek

Alojz Pavličiz Tupalič pri Preddvoru

Hvala vsem, prav vsem in vsakemu posebej, za vse, kar ste mu dobrega storili v času njegovega življenja. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegoviTupaliče, Šenčur, Ljubljana, Kronovo, Portorož, februar 2015

ZAHVALA

V 90. letu starosti se je od nas poslovila draga sestra, teta in sestrična

Ivana Balohroj. Snedic

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijate-ljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Mihu Lavrincu za lep obred, cerkve-nemu pevskemu zboru, nosačem, zvonarjem in praporščaku DU Preddvor. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti.

Žalujoči vsi njeniPotoče, februar 2015

Roman o kraški družini Jakomin (1914-1917) so navdihnili spomini na prvo svetovno vojno. Pisatelj pa bolj kot vojni, ki se odvija na Krasu, pozornost posveča ljudem in njihovi usodi.

Trda vezava, 320 strani.Redna cena knjige je 32,10 EUR.

Pisatelj Ivan Sivec je za knjigo ponudil posebno ceno: če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je cena le

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

10EUR

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, tete

Jožice Polajnarse iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, tolažilne besede in iskrene stiske rok. Hvala za podarjene sveče, cvetje, darove za svete maše in obnovitev oltarja v farni cerkvi. Zahvaljujemo se sose-dom za nudeno pomoč ter sorodnikom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v teh dneh. Iskrena hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu za lep pogrebni obred in sočutne besede, pogrebni službi Navček za pripravo obreda, cvetličarni Urška za pripravo aranžma-jev, pevcem za zapete žalostinke in DU Preddvor. Zahvala gasilcem PGD Preddvor in Občini Preddvor za pomoč in podporo. Zahvalju-jemo se tudi vsem, ki ste jo imeli radi, se je spomnili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Naj počiva v miru.

Žalujoči vsi njeni

Ni te več na vrtu,nič več glas se tvoj ne sliši.Če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.

TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. Karkol, d.o.o., Ul. Toma Brejca 14, Kamnik, tel.: 031/720-141 15000363

ZASEBNI STIKIŽENITNA posredovalnica Zaupanje Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold, tel.: 031/836-378 15000368

RAZNOPRODAM

ŠKARJE za živo mejo, harmonika vra-ta in radiatorje, tel.: 04/51-88-166, 031/344-159 15000544

www.gorenjskiglas.si

32 Gorenjski glaspetek, 20. februarja 2015

Anketa

Tjaša Snedec, Srednja Bela:

»S prijatelji bomo šli verjetno kaj ven, v Kranj. Ukvarjala se bom z živalmi in šla v fitnes. Malo pa bo treba delati tudi za šolo, saj nas že takoj po počitnicah čakajo kontrolne naloge.«

Aljaž Pogačnik, Drulovka:

»Nimam še nobenih načr-tov za počitnice; jih tudi ne rabim, se bom kar sproti odločal, kaj bom počel. Pred-vsem se bom družil s prijate-lji, malo pa se bo treba tudi učiti.«

Sebastijan Senica, Stražišče:

»Z bratrancem bom šel v Kranjsko Goro smučat, s prijatelji pa bom nekaj časa preživel tudi na vikendu v Mačah pri Preddvoru. Zato ne bo veliko časa za učenje.«

Natalija Jagodic, Možjanca:

»Počitnice bom preživela pri najboljši prijateljici v Črnem Vrhu nad Kamnikom. Obis-kala bom babico, ki živi tam blizu, več časa mi bo ostalo tudi za igranje harmonike.«

Mateja Rant

Medtem ko se za slabo polo-vico slovenskih šolarjev počit-nice že iztekajo, se jih bodo prihodnji teden razveselili še učenci in dijaki gorenjske, gori-ške, notranjsko-kraške, obal-no-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije ter Kočevja.

Foto: Gorazd Kavčič

Čas za druženje s prijatelji

Marcel Močnik, Prebačevo:

»Počitnice bom izkoristil predvsem za zabavo in dru-ženje s prijatelji, domov bom hodil samo spat. Zaenkrat imam še vse ocene pozitivne, zato bom lahko predvsem užival.«

info@g-glas.si

vre men ska na po ved

PETEK SOBOTA NEDELJA

-4/8 oC

-8/9 oC

-3/10 oC

2/11 oC

-3/10 oC

-7/9 oC

-5/8 oC

3/11 oC

-6/11 oC

-4/10 oC

-5/11 oC

-5/9 oC-6/11 oC

-5/10 oC

-2/6 °C -1/3 °C-7/9 °C

E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si • www.radio-kranj.04 / 28 12 220 - 051 303 505

04 / 28 12 220 - 051 303 505

E-pošta:radiokranj@radio-kranj.siwww.radio-kranj.si

1

2Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

Danes bo večinoma sončno. Jutri bo sprva še delno jasno, čez dan se bo pooblačilo. Zapihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo oblačno s padavinami, po nižinah bo lahko tudi snežilo. Pihal bo severovzhodni veter.

Ana Šubic

Spodnji Brnik – Bela štor-klja je bila pred letom 2000 na Gorenjskem redka, danes pa tu gnezdi vsaj devet parov. Na opuščeni stari žagi na Spodnjem Brniku sta štorklji začeli gnezditi pred dobrim desetletjem, gnezdo pa se je pod vse večjo težo v zadnjih letih začelo nevarno nagibati in obstajala je nevarnost, da bi poltonska gmota vej in bla-ta zgrmela na tla. Predstavni-ki Zavoda RS za varstvo nara-ve ter Društva za opazovan-je in proučevanje ptic so se tako odločili, da bo treba gne-zdo prestaviti. V akcijo so šli predvčerajšnjim, prestavitev gnezda, ki je trajala več ur, pa so izpeljali skupaj z dela-vci Elektra Gorenjska, ki so v neposredni bližini postavi-li dvanajstmetrski gnezdilni drog, in kranjskimi poklicni-mi gasilci, ki so gnezdo s sta-re žage s pomočjo avtodviga-la prenesli na novo lokacijo.

Pri prenašanju na drog je bila potrebna velika previ-dnost, da se gnezdo ni poš-kodovalo, je povedal Pavel Andrejc iz Gasilsko-reševal-ne službe Kranj in poudaril, da so obenem poskrbeli še za varnost ljudi, saj se je gnezdo

že zelo nevarno nagibalo na cesto in bi se ob večjem vetru verjetno tudi podrlo. Na podo-ben način so v zadnjih letih na gnezdilni drog uspešno pre-stavili tudi gnezdi v Tenetišah in na Mlaki pri Kranju. Selit-ve gnezd na zavodu za varstvo narave redno izvajajo, sploh v severovzhodni Sloveniji, kjer je štorkelj največ, pravi Mateja Nose Marolt: »Običajno lepo sprejmejo selitev gnezda na

mesto, ki ni bistveno oddalje-no od stare lokacije. Kako bo štorklja nov dom sprejela na Spodnjem Brniku, pa bomo videli spomladi, ko se vrne iz toplih krajev.«

Štorkljino gnezdo, iz kate-rega je v desetih letih odletelo blizu 30 mladičev, domačini na Spodnjem Brniku z zani-manjem opazujejo. Najbližja soseda Vida Vertnik pove, da so se na življenje s štorkljami

povsem privadili, so jim pa prva leta povzročale tudi nekaj preglavic: med pletenjem gnezda je bilo treba za njimi pospravljati veje, ki so padale na tla, marsikdaj pa so na nji-hovem dvorišču pristali tudi izbljuvki hrane. »Vsako leto so bili mladiči, le tretje leto, ko so se tri štorklje teple za gnez-do, jih ni bilo, in lani prav tako ne, ker je bila tu samo ena štor-klja,« je še dejala.

Gnezdo štorkelj odslej na droguPol tone težko štorkljino gnezdo na stari žagi na Spodnjem Brniku se je začelo nevarno nagibati, zato so ga prestavili na gnezdilni drog.

Pri prenašanju poltonskega gnezda štorklje so kranjski poklicni gasilci morali biti zelo previdni, da ga niso poškodovali. / Foto: Tina Dokl

Kranj – Vodstvo Gorenjske gradbene družbe je pred kratkim okrepil Jože Brecelj, nekdanji član uprave ajdovskega Primorja in direktor Cestnega podjetja Gorica, ki je postal namestnik direktorja kranjske družbe. Kot je pojasnil direktor in največji lastnik Gorenjske gradbene družbe, nekdaj Cestnega podjetja Kranj, Branko Žiberna, se je po dvanajstih letih samostojnega vodenja družbe odločil, da je napočil čas za pomoč pri ope-rativnem vodenju ta trenutek ene največjih gradbenih družb v državi, zato je k sodelovanju povabil Jožeta Breclja, ki ima dolgoletne izkušnje na vodstvenih funkcijah v gradbeništvu.

Okrepitev v vodstvu gorenjskega gradbinca

GLASOV JEŽ

Kranj – Na spletu je te dni zaokrožil nov bankovec za 250 evrov z likom Petra Prevca, prvega človeka, ki je s smučmi poletel 250 metrov. Bankovec trenutno še ni v rednem obtoku, zato vam priporočamo, da »dvestopetdesetakov« ne tiskate in fotokopirate. Tudi v Bruslju so se namreč odločili prislu-hniti Slovencem, naj z novimi bankovci vendarle počakajo do poletov marca v Planici. Kaj lahko se zgodi, da bo treba apoene spremeniti v 253, 254, 255 ...

Foto

: spl

et

Z bankovcem počakati do Planice

Kranj – Doslej sta bili zakonska in zunajzakonska skupnost glede davka na dediščine in darila izenačeni, tako da je oprosti-tev plačila davka veljala tako za svaštvo (zet, snaha, pastorek) v zakonski kot zunajzakonski skupnosti. Pred dnevi je finančna uprava seznanila javnost s pojasnilom, da je svaštvo vezano le na obstoj zakonske zveze in da svaštvo v zunajzakonski skupnosti ni možno.

Svaštvo v zunajzakonski skupnosti ni možno