BESeDANEKROPOLA

1 

Boris Pahor

Nekropola

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDANEKROPOLA

2 

BESeDA

Boris PahorNEKROPOLA

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-504-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BESeDANEKROPOLA

3 

Manom vseh tistih, ki se niso vrnili

BESeDANEKROPOLA

4 

Mrzel pepel leÏi nad sencamiSreãko Kosovel

Ko pa bodo ljudstva spoznala, kdo ste bili,bodo od Ïalosti in pekoãe vesti grizla zemljo.Moãila jo bodo s svojimi solzamiin vam postavljala templje.

Vercors

Nedeljski popoldan je in asfaltirani trak, ki se vzpe-nja gladek in ovinkast zmeraj vi‰e v planine, ni

tako samoten, kakor bi mi bilo prav. Avtomobili me pre-hitevajo, drugi se vraãajo v Schirmek, v dolino, takó dami turistiãni promet trga in banalizira priãakovanozbranost. Saj vem, tudi jaz sem s svojim vozilom del mo-torizirane procesije, a predstavljam si, da bi, ãe bi bilsam, zavoljo nekdanje spojenosti s tem ozraãjem, mojapriãujoãnost zdaj ne spreminjala sanjske podobe, kiskozi ves povojni ãas nedotaknjena poãiva v senci mojezavesti. Razumem, nekak‰en nerazloãen upor se prebu-ja v meni, upor proti temu, da je zdaj odprt in razgaljenta planinski kraj, ki je sestavni del na‰ega notranjegasveta; temu odporu pa je hkrati prime‰an obãutek lju-bosumja, ker ne samó, da se tuje oãi sprehajajo po oko-lju, ki je bilo priãa na‰e anonimne ujetosti, ampak tu-ristovski pogledi (in tega se nezgre‰ljivo zavedam) nebodo nikdar mogli prodreti v prepad zavrÏenosti, s ka-

BESeDANEKROPOLA

5 

tero je bila kaznovana na‰a vera v ãlovekov ponos in vprostost njegovega osebnega odloãanja. A obenem, glej,od nekod se nepoklicano in rahlo vsiljivo tihotapiskromno zado‰ãenje, da voge‰ka planina ni veã skritopodroãje odmaknjene, same v sebi izgorevajoãe pogu-be, ampak so vanj usmerjeni koraki ‰tevilne mnoÏice, kije, ãeprav domi‰ljijsko nezrela, po svoji srãni nagnjeno-sti vendar pripravljena na to, da zasluti nedojemljivoenkratnost usode svojih izgubljenih sinov.

Gotovo, to vzpenjanje na odroãno poboãje gorskegasveta spominja na romarsko vnemo po strmih obronkihboÏjepotnih gor. A vendar ni to romanje v niãemer so-rodno s ãa‰ãenjem, ki se je proti njemu takó vneto boje-val gospod PrimoÏ, ko je Ïelel, naj se slovenski ãlovekdokoplje do notranjega prebujenja, namesto da se raz-daja in razmrvlja v zunanji mnoÏiãni obrednosti. Tukajse ljudje iz vseh evropskih deÏel zbirajo na visokogor-skih terasah, kjer je ãlove‰ko zlo zmagovalo nad ãlove‰-ko boleãino in skoraj vtisnilo poginu peãat veãnosti. So-dobnih romarjev ni priklicala ãudeÏna sublimacija nji-hovih Ïelja, ampak prihajajo sèm, da bi stopili na resniã-no sveta tla in se poklonili pepelu ãlove‰kih sobitij, ki ssvojo nemo priãujoãnostjo postavljajo v ljudsko zavestnepremakljivi mejnik ãlove‰ke zgodovine.

BESeDANEKROPOLA

6 

Na tesnih ovinkih najbrÏ ne pomislim na guganje tovor-njaka, ko je vozil iz tedanjega Markircha zaboj z na‰imprvim rajnkim, jaz pa nisem vedel, da sedim na takóÏalostni skrinji; pa bi mi ledena sapa, ki je prihajala odsnega, verjetno omrtviãila sleherno misel, ki bi se pri-plazila v zavest. Ne, razloãno ne mislim na nobeno iz-med podob, ki v meni zamotane in zgrbljene trajajokakor suh grozd, na katerem so jagode ovenele in oples-nele. Gledam plast gladkega asfalta pred ‰ãitnim stek-lom svojega vozila in bi raj‰i imel pred sabo staro razritoin kotanjasto cesto, ki bi me peljala v bolj pristno ozraã-je preteklosti; hkrati pa se seveda pojavlja tudi razvaje-nost in sebiãnost modernega voznika, ki se je navadil naugodje mehkega brzenja. Obenem sku‰am najti na slo-venskih tleh planinsko pot, ki bi z njo lahko primerjal tovijugasto cesto od Schirmecka do Struthofa. Saj, prika-zale so se mi Ïe serpentine pod Vr‰iãem; a tam se raz-gled odpira na izreden amfiteater skalnatih vrhov, ki jihtukaj ni. Cesta iz Kobarida v DreÏnico? Ta bi skoraj lah-ko bila. Pa spet ne docela, zakaj tukaj ni Krna s svojimislepeãimi ãermi. Mogoãe je ta voge‰ka pot ‰e najbolj so-rodna ovinkasti poti, ki se iz Kobarida vzdiguje naVrsno. Tam se prav takó gozd zdaj pa zdaj umakne obstrani, ni predaleã, predvsem pa ni nikjer skal, ampak sepovsod svet preliva iz poraslih gozdnatih oblin v vzva-lovane travnate vloÏke, ki jih na spodnjem koncu spet

BESeDANEKROPOLA

7 

zadrÏuje temna gozdnata gmota. Samó tega ne vem veã,ãe so tudi po poboãju pod Vrsnim smreke kakor tukaj.NajbrÏ niso.

Cesta se ‰e vije v hrib, a zdaj jo tu pa tam spremlja beli-na razsekanega skalovja kakor povsod, kjer je ãlove‰koorodje ranilo zeleno ãrto zemljinih bokov in se zagriz-lo v njeno zgo‰ãeno skrito moã.

Na levi se zdaj odcepi ‰irok in dolg pas zemlji‰ãa, kipelje k vhodu. Nekoã bo najbrÏ tukaj drevored, vseka-kor pa je zdaj prostor ves zadelan z avtobusi in osebni-mi vozili, ki so se razvrstili po dolgem in poãez, da se nemorem ubraniti misli na parkirni prostor pred Postojn-sko jamo. In z vsemi moãmi se upiram sekvenci podobs postaranimi ‰vicarskimi in avstrijskimi turisti in sivo-lasimi turistkami. Zvesto drÏijo v roki pas staromodnetorbice in obraãajo glave za vodnikovim glasom kakorcibe, ki se ob svarilnem kriku prebudijo iz drobnjakar-ske, pritlikave zaposlenosti in hitro vzdignejo svoj rdeãiperiskop. Najbolj iskreno in najbolj po‰teno bi bilo, kobi se odpeljal in se vrnil jutri zjutraj, ko bo ozraãje de-lovnega dne bolj milostno varovalo odmaknjenost stop-niãastih pa‰tnov. A za jutri‰nji dan se mi napovedujejonove pokrajine, takó da stopam proti vhodu z zavestjoavtomatiãne in zato neplodne vezanosti na popotninaãrt, namesto da bi se vnaprej predal kraju ali pa se iz

BESeDANEKROPOLA

8 

njega izloãil. A kakor zmeraj tudi tokrat ob potrebi pohitrem in nemirnem popotovanju hkrati spet ãutimprisrãni dih domotoÏja po mirni, neomejeni zbranosti,ki bi v nji ãlovek na‰el pristno razmerje do zemlje inmorja, do mestnih ulic in njihovih hi‰ in prav tako doobrazov in oseb, ki mu jih pribliÏa Ïivljenje; a hitrost innaglica ga mrzliãno poganjata naprej, da njegove oãinabirajo samó povr‰inske vtise, ki se razletavajo kakorpena ob premcu drveãega motornega ãolna. Saj, in na-zadnje se ãlovek tolaÏi, da je bogat Ïe zavoljo tega, kerãuti domotoÏje po tihem trajanju, kakor da je dandanesÏe zavest o svoji okrnjenosti Ïe sama po sebi dragoce-nost. A saj najbrÏ tudi je. Pa je verjetno zmeraj bila,samó za manj‰e ‰tevilo ljudi. Dandana‰nji smo prav-zaprav siroma‰ni zavoljo prevelike mnoÏice podob invtisov; razmrvili smo svojo ljubezen in se ji oddaljili.Naredili smo prav narobe od tega, kar delajo ãebele;raztrosili smo cvetni prah nad milijon predmetov inkljub tihemu glasu, ki nam to zanika, zmeraj ‰e upamo,da bomo nekoã imeli toliko ãasa na razpolago, da bomospet napolnili svoj izpraznjeni panj.

Bedasto je, a zdi se mi, da me turisti, ki se vraãajo k svo-jim vozilom, opazujejo, kakor da se je naenkrat povez-nil na moje rame zebrasti jopiã in da moje lesene cokletarejo kamenãke na poti. Saj, nenadzorovan utrinek, ki

BESeDANEKROPOLA

9 

v ãloveku pome‰a preteklost s sedanjostjo; vendar jetudi res, da se v nekaterih trenutkih v ãloveku spoãenjaneviden, a moãen fluid, ki ga drugi obãutijo kot bliÏinonjim nevsakdanjega, izrednega ozraãja, in se zdrznejokakor ãoln ob nenadnem valu. Zato je na meni morebitizares nekaj mene iz davnih dni; in pri tej misli sku‰amhoditi zbrano sam zase, ãeprav me moti, da so mojesandale takó lahke in je zato moj korak dosti bolj pro-Ïen, kakor bi bil, ko bi bilo moje obuvalo spet platnenoin bi ‰e imelo podplate iz debelega lesa.

Lesena vrata so prepredena z bodeão Ïico in zaprta ka-kor takrat; vse je nedotaknjeno, samó straÏe ni v lesenihstolpih. In tudi poãakati je treba pred vrati; razloãek jesamó v tem, da se zdaj iz lesene kolibe prikaÏe ãuvaj, kiodklepa vrata in spusti skupine v strogo doloãenih pre-sledkih v brezdu‰no vi‰avsko stajo. Zavoljo tega reda jena tabori‰kih terasah zbranost, julijsko sonce pa vztraj-no nadzoruje ti‰ino in samó nekje nizko spodaj se kdajutrne odmev vodnikovih besed kakor hitro pretrganglas od mrtvih vstalega pridigarja.

Da, ãuvaj me je spoznal in me presenetil, ker nisemnnislil, da se bo spomnil mojega predlanskega obiska.»Ça va?« je vpra‰al. In to je zadostovalo, da je ustvariltovari‰ko razpoloÏenje, ki je na mah odpravilo slehernozvezo s turistiãnim vrveÏem. ârnolas je in nelep. Nizek

BESeDANEKROPOLA

10 

in Ïilav in gibãen je; ãe bi imel ‰e svetilko in ãelado, bi bilpravi rudar. Zelo pa je odrezav in vse kaÏe, da je tudisamovoljen; videti je, da ob meni, nekdanjem tabori‰ã-niku, ãuti uporno zadrego, ker si sluÏi kruh z razkazova-njem kraja na‰ega umiranja. Takó je v njegovem hitremdovoljenju, da lahko stopim samó v obmoãje bodeãeÏice, poleg tovari‰ke naklonjenosti tudi drobec Ïelje, dabi se me ãimprej re‰il. Prav gotovo. In mu niã ne zame-rim, ker tudi zase vem, da ne bi nikakor mogel govoritiskupini obiskovalcev, ko bi me poslu‰al kdo, ki je bil zmano v krematorijskem svetu. Sleherno besedo bi minadzoroval strah, da ne bi zdrknil v plehkost. Pa sploh,tudi o smrti kakor o ljubezni se ãlovek lahko pogovarjasamó sam s sabo ali pa ‰e z ljubljenim bitjem, s katerimse je zlil v eno. Niti smrt niti ljubezen ne preneseta priã.

In ko govori kot vodnik molãeãi skupini, se v resnicina glas pogovarja s svojimi spomini, njegov samogovorje samó spro‰ãanje notranjih podob, in ni gotovo, da jepo teh ‰tevilnih razkrivanjih zado‰ãen in nekoliko po-mirjen. Skoraj bi rekel, da je po nizu tak‰nih priãevanj vsebi bolj razklan in nemiren, vsekakor pa osiroma‰en.Zato sem mu hvaleÏen, da grem sam po nesli‰nem sve-tu; in to zadovoljstvo je kakor zado‰ãenje ob zavestiprednosti, posebnega privilegija, ki upo‰teva mojo pri-padnost kasti zavrÏencev, obenem pa je loãenost tudinadaljevanje nekdanje loãenosti in nekdanjega molka.

BESeDANEKROPOLA

11 

Zakaj kljub mnoÏici in ãredni‰kemu Ïivljenju se je vsaksooãeval samó s svojo notranjo samoto in brezglasnimmrakom. Takó da zdaj ne znam izmeriti prave razdaljemed sabo in stopnicami, ki so mi v soncu preveã do-maãe in blizke, namesto da bi ãutil, kakó visi nad njimipridih niãa. Preproste so, kakor so bile preproste suheroke, ki so nosile in uvr‰ãale kamne, iz katerih so sestav-ljene. A nekoã so se mi zdele bolj strme; in pri tem mis-lim na odraslega ãloveka, ki se povrne v kraj svojegaotro‰tva in se zaãudi, kakó majhna je v resnici stavba iznjegove detinske domi‰ljije. Saj je kot otrok meril vi‰inozidu s postavo drobnega palãka. Mi se po teh stopnicahseveda nismo spu‰ãali in vzpenjali v svojih nezrelih le-tih, vendar je bila na‰a ranljivost dosti veãja kot ranlji-vost otroka ali dojenãka, ker nam ni mogla pomagati ‰enerazvita misel. Zna‰li smo se vsak s svojo nagoto vuveli koÏi laãne Ïivali, ki izgoreva v svoji onemogli uje-tosti in vsak dan sproti nagonsko izraãunava oddalje-nost peãi od sesu‰enega ko‰a svojih prsi in svojih pre-klastih udov. Gotovo, zdaj se ãloveku v mimi asociacijilahko utrne misel na Collodijevega lesenega fantiãa, kermenda je bilo tudi Pinocchiu usojeno, da ga je oplazilplamen, a mu je njegov dobrosrãni stvarnik nadomes-til po‰kodovani del, medtem ko ni pri na‰em seÏiganjunihãe mislil na nadomestne dele. Kajpada je Pinocchie-va podoba nekak nepridiprav, ki nima tukaj domovin-

BESeDANEKROPOLA

12 

ske pravice, vendar je spet tudi res, da bomo morali prejali slej dobiti sodobnega Collodija, ki bo otrokom pove-dal zgodbo na‰e preteklosti. Vpra‰anje pa je, kdo se boupal pribliÏati otro‰kemu srcu tako, da ga hudobija nebo ranila, a da bo hkrati obvarovano pred sku‰njavamiprihodnosti. No, a na teh stopni‰ãih, ki se ob vsaki terasiprelamljajo kakor kamnita kolena, smo se v resnicivraãali v svet razumske omejenosti; to je bilo takrat, kose je zavoljo pomanjkanja soka v citoplazmi na‰ih celicmoÏganska snov v ko‰ãenem loncu su‰ila kakor Ïelati-na meduze na prodnih kamnih. Tedaj so se stopnicevzpenjale pred nami, kakor se vzdigujejo stopnice vzvoniku; in tako pa‰tnov ni hotelo biti konca, mi pa smona vrh navpiãnega stolpa lezli célo veãnost tudi zato, kerso bila na‰a stopála kljub paliãastim nogam zavoljo ede-ma mesnati beli ãoki.

Zavedel sem se, da je zdaj ãas moj zarotnik, zato sem seustavil in opazujem visoko travo onkraj Ïiãnate ograje.Sku‰am se prenesti k poÏolteli podobi kra‰ke gmajne,po kateri sem ‰e pred dnevi hodil; a ta revna in dolgasenena griva je v primeri s kra‰ko bedasta v svojem to-pem trajanju. NedolÏna je, vem, a kljub temu je njenovztrajanje v nemi rasti nesmiselno; bila je tukaj pred tis-tim, bila je tukaj ves ãas, ko je tisto trajalo, zdaj je pravtako ‰e tukaj. In ta trenutek je zavoljo njene preperele in

BESeDANEKROPOLA

13 

rumenosive nebogljenosti bedast obstoj sleherne travein vseh trav na svetu. Nikakr‰ne resniãne bliÏine ne po-nujajo Zemljina bitja ãloveku, gluha so ob njem, ujeta vsvojo bilnato rast, ãe pa se jim na vrhu stebelc vname-jo cvetne ãa‰e, s pisanostjo svojih Ïivih barv samó mimi-krijsko prikrivajo svojo slepoto. Med te misli pa se miobenem vtihotaplja obãutek, da sem potolaÏen, ker semsam in je skupina z vodnikom daleã onkraj teras, vhodpa visoko zgoraj, takó da je Ïe popolnoma zakrit. Saj do-bro vem, da s to ljubosumno zahtevo po samoti re‰ujemsamó svojo spominsko enovitost, vendar se hkrati nemorem ubraniti trpkega spoznanja, da mnoÏica s svo-jim enakomernim, poãasnim premikanjem, Ïal, veãkrat,ãeprav v drugaãni dimenziji, nadaljuje amorfno Ïdenjebrez‰tevilnih orumenelih travnatih bilk.

Pravkar sem videl, kakó se po stopni‰ãu pred manospu‰ãa Tola in godrnja, ker ko‰ãeni rajnki polzí po plat-nenem Ïlebu nosilnice in ga z obrito lobanjo suva v led-ja. Meni pa je bilo takrat prav, da se me rajnki ne doti-ka, in s teÏavo sem se prestopal in vzdigoval roãaja, dame ne bi udarjala po kolenih. Saj, vsakokrat, ko je bilotreba golo mumificirano telo preloÏiti s slamnjaãe nagrobo in pegasto platno nosilnice, sem to naredil pre-prosto in naravno; vendar nisem maral, da bi se mepokojnik, ko sva ga nosila navzdol po bregu, sam doti-

BESeDANEKROPOLA

14 

kal. To se pravi, da se Ïive celice ne branijo mrtvih celic,ãe je dotik zavesten, ãe izhaja iz njihove dejavnosti, izsredobeÏnega Ïivljenjskega nagiba; ne prenesejo pa po-segov od zunaj, samogibnega vsiljevanja mrtvega tkivav Ïivo in proÏno celiãno snov. A to ni menda nikakr‰noizrazito tabori‰ãno izkustvo; v vsakdanjem Ïivljenju naj-brÏ velja isto. Spra‰ujem pa se, kak‰ne podobe si bodopriãarali obiskovalci, ki se zgrinjajo okoli vodnika; samóvelike poveãave fotografij, ki bi visele v notranjosti ba-rak, bi morebiti z mnoÏico obritih krogel, ‰trleãih liãnicin kljuãavnicam podobnih ãeljusti mogle zbuditi na do-mi‰ljijskem ekranu obiskovalca pribliÏno podobo ta-kratne resniãnosti. A kaj, nobeni panoji ne bodo moglinikoli podati razpoloÏenja ãloveka, kateremu se zdi, daje njegov sosed dobil v Ïelezni skodeli za pol prsta veãrumene tekoãine. Seveda, lahko bi kdo upodobil oãi injim dal posebno srepost, ki jo ustvarja lakota; vendar nebi mogel oÏiviti nemira ustne votline ne samovoljnihteÏenj poÏiralnika. Kako neki naj potem slika prikaÏeposlednje odtenke nevidnega notranjega boja, v kate-rem so privzgojeni napotki omike Ïe zdavnaj podleglineomejenemu trino‰tvu Ïelodãnega epitelija. Ne, saj nevem, katera sluznica prevladuje, mogoãe ima tkivo poÏi-ralnika poglavitno vlogo; vem pa, da mi kuÏa ÎuÏko, kiga imam drugaãe rad, postane zoprn, ko se v njegovemÏrelu zaãnejo nabirati sline in jih nemirno poÏira, med-

BESeDANEKROPOLA

15 

tem ko prav takó neuãakano prestavlja prednji taci. Te-daj mu gledam v oãi in si pravim, da mi je nekje soro-den, ãeprav sedi na zadnjih nogah, jaz pa na najnovej-‰em izdelku kra‰ke tovarne pohi‰tva. Vsekakor bi mo-gel samó celuloid filmske kamere ujeti prerivanje ãrta-stih uniform v tesnem panju zjutraj, ko se spu‰ãajo strinadstropnih pogradov in se gnetejo v waschraumu,da bi zasegli par cokel s celim platnom, takó da bi se jimobuvalo ne snemalo na snegu, v blatu ali sredi luÏ. Samófilm bi lahko ujel trdo roko, ki potisne, kakor zahtevapravilo o utrjevanju, pod curek balinãasto glavo suhca,kateremu bodo, ko bo ukazovalna roka ‰e bolj odloãnoupognila njegovo hrbtenico, ‰krtnili loki reber kakorsesu‰eni kovãek iz ‰ibja. Zunaj pa sta medtem jutranjimrak in hlad, da so izhodna vrata ozka odprtina ãrne-ga brezna, v katero se bo treba vsak ãas pognati. Inopoldansko mnogoglavo gmoto, ki zavoljo postoterje-nega nagona gomazi in se premika in oddaja v ozraãjemed lesenimi stenami drgetajoão energijo, ki jo sproÏaprav priãakovanje zajemalke vodenega, a toplega viraenergije. In trenutek, ko so obrite glave vse sklonjenenad lesenimi Ïlicami. Prav takó zebrasto mravlji‰ãe, kise zveãer odpravlja spat, a mora prej zviti v culo svojora‰evino, preden lahko steãe v ledenico s slamnjaãami;‰e poprej pa bo vsakdo stopil na stolãek, da mu bo tis-ti, ki drÏi v levici zamreÏeno Ïarnico, pregledal korak.

BESeDANEKROPOLA

16 

Dlak tako in tako ni, ker jih je Ïe odpravila brivãeva bri-tev, a na konico porajajoãe se nove dlake se je mogoãevendar nabodla u‰ja gnida. Takó je obsvetljen peniskakor izpostavljen novemu ãe‰ãenju sredi gomazeãihteles, ki jim srajca sega do popka, medtem ko glave brezlas kdove zakaj spominjajo na bebce. Pa ne, niã ni vklavrnem obsvetljevanju koraka tistega spo‰tovanja, kije v Pompejih vklesalo znak rodovitnosti nad hi‰ne duri;gre samó za obred, s katerim oblastniki sku‰ajo ograditisvoj strah pred u‰mi in pred tifusom. Zavoljo tega jesvetloba presenetila v gnezdu vrabca, ki je poginil odlakote, preden se je operil, zdaj pa se mrtvo premika vgibih roke, ki izvr‰uje preiskovalãeva povelja. Res, samófilmska kamera bi lahko verno posnela tak‰ne sekven-ce, se ustavila na dolgem kablu, ‰la vzdolÏ njega do Ïar-nice in do suhega koraka, obenem pa ujela obrite glavedvonoÏcev, ki se prerivajo, da bi lahko hitro stekli poãi-vat v hladno grobnico. A mogoãe je bolje, da ni bilo ta-kega filmskega oãesa, zakaj kdo vé, kakó bi dana‰nji ãlo-vek gledal krdelo napol nagih bitij, ki zapovrstjo stopajona podstavek, medtem ko drugi spla‰eno strmijo, ker neverujejo, da je osvetljeni, ogoleli in uveli ptiã res zaãet-nik vseh ‰tevilnih primerkov dvonoge pasme. Skoraj bo-lje, da takega filma ni, ker danes bi se suha bitja z goli-mi koraki komu lahko zazdela kakor trop dresiranihpsov, ki jih je gospodar z lakoto izuril, da si, stojeã na

BESeDANEKROPOLA

17 

zadnjih nogah na stolãku, eden drugemu ovohavajokorak. Vendar je bila gosta zmes ‰e dosti bolj utesnjenain preme‰ana v dobi, ko je bila v blokih karantena zavo-ljo tifusa, ki ni bil veã oddaljeno stra‰ilo, ampak vsakda-nja resniãnost. Tedaj ni bilo ne jutranjega ne opoldan-skega ne veãernega zbiranja zaradi apela, ni bilo dolge-ga jutranjega stanja, ko so postrojene vrste z drugihpa‰tnov Ïe od‰le v kamnolom; brezposelnost je zdajostajala celó brez tistih premikov, ki so sredi usihanjadajali vtis nekega izmeniãnega valovanja. Ker res je bilodoloãeno prihajanje in odhajanje samó leno premikanjemrtvega morja, a s svojim ritmiãnim gibanjem je pri-na‰alo medlo zavest smotrne zaposlenosti. Ujetost vãasu karantene pa je ostala brez zadnjega privida naãrt-ne usmerjenosti. Tudi bodeãa Ïica in elektriãni tok v njista se takrat umaknila v daljavo, baraka pa je bila lese-no prebivali‰ãe gobavcev na otoku, od katerega je natihem in za zmeraj vzela slovo poslednja ãlove‰ka lad-ja. Saj, in kakor je stvar videti groteskna, je vendar res,da gre mojemu levemu mezincu zasluga za to, da zdajlahko podoÏivljam tisto preteklost. Ko je malo predzaãetkom karantene noÏ belgijskega kirurga Bogaertsanaredil trojni zarez v mojo dlan, da bi razgnal gnojnoÏari‰ãe, je zvodenela kri, ki se je prikazala, dajala zeloklavrno spriãevalo o preostali odpornosti organizma, vkaterem se je pretakala; a ãe se zavoljo tega rana ni ho-

BESeDANEKROPOLA

18 

tela celiti, kar je bilo seveda slabo znamenje, me je beliomot le re‰eval pred pazljivimi oãmi, ki so iskale za delosposobne ‰tevilke. Zavoljo tega nisem odvrgel papirna-tih obvez niti takrat, ko bi jih lahko, ampak sem zaãelpaziti nanje kakor na vrednost, ki je toliko bolj dragoce-na, kolikor bolj je rahla in izpostavljena uniãenju. Pesto-val sem dojenãka, ki je od zaãetka imel v mojem naroãjubelo in precej okroglo glavo, poãasi pa se mu je tazmanj‰ala in osivela, dokler ni nazadnje imela oblikozapra‰ene in skorjaste pesti. A tudi tak‰na je bila ‰ezmeraj izreden talisman, ki je zvesto odbijal nenaklo-njene poglede. TeÏko da je kdo tako skrbno in tako dol-go varoval pred razpadom ovoj iz krep papirja, teÏko daje kdo tako negoval njegovo tkivo, ki je bilo ranljivo kotpena in vsak dan bolj preslegasto. Saj, a karantena, kinas je za nekaj ãasa re‰ila strahu pred transportom, meni odvezovala skrbi za povito glavico, ki jo je medtem posvoje ovil in branil sivkasti lepljivi ‰ãit umazanije; zakajpo koncu zapornega roka se bo odbiranje za delo nada-ljevalo. In tifus? Gotovo, nevarnost je bila za petami, ane vem, ãe je kdo zares pomislil nanj kot na sovraÏnika,ki mu streÏe po Ïivljenju. Tudi tam je ãloveka spremljalopodzavestno upanje, da bo bolezen ‰la mimo njega, neda bi ga oplazila. Zakaj, dokler se nas ni dotaknila, jebila bolezen ‰e zmeraj nekaj, kar je bilo nevidno in ne-otipljivo, medtem ko je bil vsakdo izmed nas Ïe videl,

BESeDANEKROPOLA

19 

kak‰ni so konvoji tistih, ki so se vraãali z delovnih ko-mand. Njihove noge so bile zavite v kose papirnatihvreã za cement in povezane z Ïico; ko so jih bolniãarjiodmotali, so zazevale izpod njih gnile rane, dolge in naobeh koncih o‰iljene, na sredi pa ‰iroke, da so bile po-dobne orumenelim palmovim listom. Veãina ni moglasama s tovornjakov, ko so jih poloÏili na tla, so ãepeli alileÏali, dokler ni kdo zavlekel njihovih skeletov pod prho;za tiste, ki niso dihali veã, pa so bile meter dolge kle‰ãe,ki so se sklenile ob Ïolti koÏi vratu. (Da, vsekakor ne bibilo napak, ãe bi se kdo lotil ‰tudije o psiholo‰ki podo-bi ãloveka, ki si je zamislil kle‰ãe, s katerimi lahko po-vleãe‰ okostnjaka na kup in ga potem odvleãe‰ k Ïelez-nemu dvigalu pod peãjo.) No, vsakdo je bil videl tak‰nepovrnjence; zato je bila karantena zaãasni varovalni paspred moÏnostjo, da bi postali njim enaki. In tisti dan jepri‰el doktor Jean prevezovat v na‰ blok vse, ki smo po-trebovali novo obvezo. Seveda se je Jean ob moji dlaninasmehnil, a vseeno jo je povil z novim trakom papirjain mi takóo omogoãil, da se ‰e naprej igram skrivalnices svojo usodo. Vendar bi se bilo najino sreãanje s temkonãalo, ãe bi bil Jean samó natanãen zdravnik in netudi tovari‰ko prisrãen sojetnik; obenem pa mi je poma-gala, da sem se vzdignil iz anonimnosti, tudi slovenskasposobnost za vÏivetje v duha tujega jezika. In ne vem,ãe je ta na‰a sposobnost znamenje psiholo‰kega bogast-

BESeDANEKROPOLA

20 

va, znamenje notranje razgibanosti in kalejdoskopskemnogostranosti na‰ega duha ali samó zmoÏnost ãudo-vite elastiãnosti, s katero smo se skozi stoletja obogati-li zavoljo nenehnega upogibanja in prilagajanja. Vseka-kor smo v tem podobni Judom in Ciganom, podobnokakor tidve plemeni se tudi na‰e skozi vso zgodovinoupira asimilaciji. Zato je naravno, da je bil Jean razigran,ãeprav so naju gneãe suvale in je notranjost barake za-res spominjala na notranjost potujoãega ciganskegavoza. Ni mu ‰lo v raãun, kakó da nisem Italijan, ko paimam tisto zaãetnico v rdeãem trikotniku. Kljub preriva-nju me je obvezoval in me poslu‰al, ko sem mu razlagalo koncu prve svetovne vojske, o londonskem paktu, oprimorski zemlji. To se pravi, da domá govorite po svo-je, je rekel. Da, po slovensko. To pomeni, je spet rekel,da razume‰ âeha, Poljaka in Rusa? In ãeprav ga je nekdosunil od zadaj, je Jean mirno obvezoval dalje. Tedaj semse nasmehnil, kakor da je Jean odkril nekaj, ãesar se dotistega trenutka nisem zavedel. Zakaj kje je Ïe bil ãas, kosem se od istrskih hrva‰kih fantov uãil njihovega po-joãega jezika; tudi afri‰ki pesek je bil Ïe zdavnaj zatonilin tudi dve leti tolmaãenja pri ujetih jugoslovanskihãastnikih ob Gardskem jezeru sta se bili Ïe izbrisali; ni-koli pa mi ni pri‰lo na misel, da bi mi vse to lahko poma-galo v dvoboju s smrtjo. Jean je bil (tedaj nisem ‰e vedelza njegovo ime) nekako prazniãno razpoloÏen, tudi

BESeDANEKROPOLA

21 

moje franco‰ãine je bil vesel in poãasi je sukal obvezo,da je lahko zvedel, kakó sem v Padovi opravil dva izpi-ta iz francoskega slovstva, najpoprej iz BaudelairovihFleurs du mal, potlej pa ‰e naslednje leto o njegovih Poè-mes en prose. Da, in medtem sva bila zagozdena v gostozebrasto zmes, da je bilo vse podobno hitremu spove-dovanju ali odsekanemu narekovanju oporoke, ko jetreba izrabiti sleherni trenutek, preden usta za zmerajne umolknejo. Jeana pa je na koncu zanimala ‰e mojanem‰ãina. Leif, norve‰ki zdravnik in ‰ef revierja, barakz bolniki, da namreã obvlada poleg angle‰ãine samó ‰enem‰ãino. V nem‰ãini mora biti seveda napisano vse,kar je uradno, vse, kar se tiãe bolnikov, bolezni in smr-ti. Kaj bi znal pisati po nem‰ko? je vpra‰al Jean in ‰eletakrat se mi je posvetilo, da je Jean pre‰el od prijatelj-skega zanimanja za neznanega tovari‰a, ki govori pofrancosko, na organizacijsko podroãje. In najbrÏ se jetakrat v meni zbudil utrip, ki se kdaj v ãloveku razpoãikakor pomladni popek. Ne vem, zdaj si tega ne moremveã predstavljati. Tudi na profesorja Kitterja najbrÏ ni-sem pomislil, ne na to, kakó mi je ‰e bolj temnil koprskoozraãje s svojimi nezadostnimi ocenami pod nem‰kimi‰olskimi nalogami. A zdaj vem, da bi se bil tudi nem-‰ãine dobro navadil, ãe bi se mi ne bila nagonsko upira-la; moje tkivo, moje celice so bile vse po vrsti in vsehkrati proti. A po nem‰ko pisati znam, Jean, sem rekel,

BESeDANEKROPOLA

22 

‰e posebno, ãe gre za sodelovanje s tistimi, ki nas sku-‰ajo oteti peãi! Seveda pa sem Ïe naslednjega dne poza-bil na Jeana, ker je privid mrknil prav tako hitro, kakorse je bil hitro prikazal; bil je mehurãek, ki se je vzdigniliz blatnega dna osamljenega kala in se razpoãil na ze-lenkasti in negibni povr‰ini. Pa tudi nisem verjel, da jemladi Francoz Ïe zdravnik, stavil bi bil, da je ‰e ‰tudentmedicine, ki se s poboÏno laÏjo sku‰a pretolãi skozi po-gubo. Ta pa je bila Ïe takó tesno spojena z na‰imi bitji,da smo se premikali v nji kakor meseãniki; in kakor me-seãnika ne smemo prebuditi takrat, ko lahko tre‰ãi vpraznino, takó smo v redkih trenutkih, ko je v nas zabr-nela podoba iz Ïivega sveta, tudi mi hitro odslovili sku‰-njavo, preden bi zavoljo nje zgubili ravnoteÏje. Zato mesredi zgo‰ãene mase, ki je bila zaprta zavoljo tifusa in jeamorfno valovala v baraki kakor v zaprtem zaboju, te-den dni po zdravnikovem obisku ni predramilo klicanjedolge nem‰ke stevilke. Îe v mladih letih so skrtaãili vseiluzije iz na‰ih zavesti in nas navadili na priãakovanje ‰ekorenitej‰ega, apokaliptiãnega zla. Kogar je namreã Ïekot ‰olarãka zajel preplah zanikane skupnosti, ki brezmoãi mora gledati, kakó plameni uniãujejo njenogledali‰ãe v sredi‰ãu Trsta, temu so bili za zmeraj skazilipodobo prihodnosti. Krvavo nebo nad pristani‰ãem,podivjani fa‰isti, ki z bencinom polijejo ponosno stavboin potem rajajo ob siloviti grmadi — vse se je bilo vtisni-

BESeDANEKROPOLA

23 

lo v otrokovo notranjost in jo travmatiziralo. In to je bil‰ele zaãetek, ker potem je tisti deãek postal krivec, ne dabi vedel, nad kom ali nad ãim se je pregre‰il, saj ni mo-gel dojeti, da ga obsojajo zaradi rabe jezika, v kateremje ljubil star‰e in zaãenjal spoznavati svet. Najbolj po-‰astno pa je vse skupaj postalo, ko so slovenskim ljudemspremenili imena in priimke, a to ne samó Ïivim, mar-veã tudi tistim na pokopali‰ãih. No, a ta ãetrtstoletnaanulacija je v tabori‰ãnem ozraãju doÏivljala svojo eks-tremno limito s tem, da so ãloveka skrãili na ‰tevilko.Vendar sem bil kljub ‰tevilnim valujoãim in pregibajo-ãim se plotovom iz belkastih in sinjkastih ãrt na‰ih uni-form takrat prav jaz tista zveriÏena vrsta nem‰kih gla-sov, ki jih je izrekal bloka‰ in so razburjali gluho ozraã-je. In bilo je, takó sem ãutil, kot da nekdo spu‰ãa odre‰-no vrv v globino mojega nemega brezna. In tedaj sem sezavedel sreãe ob nenadnem odkritju, da sem obsojeniskupnosti lahko koristen in s tem tudi sam re‰en brez-imne pogube. Hkrati pa sem se zavedel, da sem trezenin skromen in miren v priãakovanju, da bo ponujena vrvzadosti dolga in bo zares dosegla dno. Da, bil sem skro-men. A to ni bila nikakr‰na ãednost. ·lo je samó za raz-poloÏenje, ki se je nagonsko rodilo iz prav tako nagon-ske gotovosti, da imajo pogubne sile neskonãno premoãnad mikroskopsko klico, ki bi bila rada ostala naklonje-na veri v preÏivetje. In tako zdaj nosim spomin na tisti

BESeDANEKROPOLA

24 

karantenski dopoldan vse dni na sebi, ker mezinec se jev papirnatem ovoju poãasi ukrivil, kakor da se Ïeli tesnooprijeti obveze, ki ga je re‰evala. In ostal je ukrivljen vkót devetdesetih stopinj, da bi me s svojo poloviãnovodoravnostjo spet in spet opozarjal nase. Seveda mi jeod kraja nagajal, ker se mi je pri umivanju zatikal v nos-nico ali v uhelj; a namesto da bi se jezil, sem ga v tak‰nihtrenutkih tovari‰ko pozdravil, kakor da je samostojno,od mene loãeno bitje. Kasneje, ko sem spet zaÏivel vvsakdanjem svetu, me je kljukasti prst motil; recimo, kome je draga oseba prijela za dlan ali ko sem v razredusproÏil roko in so se oãi dijakov ustavile na ‰trleãemãlenku. Tedaj se je celó zgodilo, da me je bilo skorajsram zavoljo njega; kdove zakaj se mi je ob majhnemkavlju zmeraj prikazovala podoba hudodelca, ki je na-stopal v predvojnih filmih in kateremu je Ïelezen inostro o‰iljen kavelj nadome‰ãal pohabljeno zapestje. Naãuden naãin se je Ïrtev zdruÏevala s podobo rablja izotro‰kih let, ãigar ukrivljeno Ïelezno orodje na koncuzapestja je bilo nekako v sorodstvu s kle‰ãami, s kateri-mi je kurjaã vlekel za vrat na‰e rajnke. Takó sem bil veã-krat na tem, da poprosim prijatelja kirurga, naj kaj na-redi z mojim prstom; a zmeraj znova me je zadrÏalamisel, da, ãeprav mi mezinec prikliãe nelepo podobo, jeta lahko kdaj tudi podoba edinega kavlja, ki je na previs-

BESeDANEKROPOLA

25 

ni steni obvaroval planinca pred neskonãno prazninoniãa.

Spet stopni‰ãe. Tukaj nekako je bila baraka ‰t. 6, v katerije bil v prvih ãasih weberei; potem so seveda vse bara-ke na tej strani postale sestavni del revierja. Weberei.Tkalnica. A kak‰ni ãuda‰ki tkalci smo bili. Res, da odskupine onemoglih ni mogoãe zahtevati bolj‰ega opra-vila, a tak‰no ime za tako klavrno zaposlitev lahko ãlo-vek iznajde samó v ozraãju, kjer so vse vrednosti postav-ljene pred mrki zasmeh veãne peãi. Kupi gumijastih inplatnenih odrezkov se po mizah kopiãijo pred namikakor sveÏnji pisane ‰are, ki jo je cunjar v starem mestunagomilil na stojnici. In mi reÏemo na Ïiletkah, ki so za-piãene v les, odpadke na ozke trakove in jih potem sple-tamo v debele mnogobarvne ãuda‰ke kite; iz njih men-da nekdo sestavlja ãokate svitke, ki varujejo ladijskeboke pred udarci ob kamnite pomole. Oãi, pred kateri-mi lakota razpreda sivo mreno, pa ne gledajo takó da-leã, da bi videle obrise ladij, ampak se sklanjajo nad cu-njastimi rezanci kakor nad zveriÏeno kaãjo zalego, ki senenehno krivenãi in spreminja v megleni motnjavi. Gla-va bi zavoljo slabosti in dolgega mirnega sedenja more-biti zakinkala (mogoãe je pravkar tudi zares), ãe se ne bives ãas ogla‰ali z dna uvele ãlove‰ke vreãe utripi in trz-ljaji, ki zmeraj znova predramljajo in vzdigujejo lene

BESeDANEKROPOLA

26 

veke. In to se zgodi posebno takrat, ko se mrak mrzle-ga jutra odtegne v pozabljeno daljavo preteklosti in on-kraj ‰ip dopoldan s svojo svetlobo obljublja nekolikoukroãen napad atlantskih vetrov skozi ãrtasto ra‰evino;zakaj to je ura, ko samov‰eãni mladi kapo razreÏe ‰tiri-oglato ‰truco komisa na tanke reÏnje in se zaãne raz-gledovati po mnoÏici sedeãih prelomljenih ãrt. Kdove,morebiti je njegova poãasnost v zavestni zvezi z bud-nostjo Ïelodcev, ki so na preÏi za ograjami progastihjopiãev; morebiti pa se samó otroãje vdaja samodopad-ljivemu zadovoljstvu, da lahko izbira nagrajence, prikaterih bo zlahka na‰el nekaj hitre nagonske hvaleÏno-sti. Ogoljene glave pa medtem ne vejo, ãe naj se vzpne-jo, da bodo bolj vidne in mogoãe tudi opaÏene, ali naj seraj‰i skrbno sklonejo nad rezilom in na tihem, a niãmanj Ïivo, upajo, da bo poplaãana prav marljivost, ki neodneha z delom niti v takó zapeljivem trenutku. So patudi oãi, ki se zavedajo, da so se trudne veke pustile pre-magati ravno takrat, ko je bil kapo obrnjen v njihovosmer, in zasledujejo tenke reÏnje komisa in iz njihovihpogledov nad suhim nosom sije zdaj siva grabeÏljivostptice roparice, zdaj se pod poniÏanim ãelom zbudijo od-sevi mrzliãnega moledovanja. Nazadnje pa so ‰e oãi, kiso se pravkar zavedele, da sku‰a vzleteti pro‰nja iz njih,a so se v poslednjem trenutku zadrÏale ter se vrnile ksamogibnemu brkljanju prstov po vegasti de‰ãici. Tam

BESeDANEKROPOLA

27 

sem se nekega jutra, ko smo se premraÏeni od dolgegaapela prerili v barako, zna‰el ob Gabrieleju. Njegovaglava je bila velika in okrogla, njegovo telo pa prav takó‰e zalito in niã podobno telesom prebolevnikov in kilav-cev, kakr‰ni smo bili zbrani v webereiu. A ta razloãek nipreseneãal, ker je bilo zavoljo prihodov novih transpor-tov razumljivo, da so nekatera telesa ‰e pri moãi. Ne,njegova glava me ni opozorila nase s svojo okroglostjo,ampak so se mi zdeli domaãi njeni gibi, naãin, kakó seje napol vpra‰ujoãe, napol zaskrbljeno obrnila k meni.In ‰e preden je spregovoril, sem vedel, da sem takegamoÏa z gibãnimi oãmi za debelimi leãami nekoã Ïe opa-zoval v trÏa‰kem tramvaju ali opoldan na ploãniku, kjerse stikata Korzo in Rimska ulica. Zakaj v potezah na‰ihme‰ãanov so nekatere znaãilnosti, katerih ni mogoãenatanko doloãiti, vendar imajo to posebno lastnost, danam, ko smo daleã od na‰ega sveta, prikliãejo pred oãiznano ãrto domaãega vogala in starega izveska nad bliÏ-njo mlekarno. Takó je, kakor da je rojstno okolje vtisnilosvojo podobo v obraz, ta podoba pa kakor poletnatoplota nad asfaltom rahlo valovi ob koÏi lic, v zarezahpod nosom, ob ustnih kotiãkih. Kajpada je beseda, kivznikne iz teh potez, nekoliko manj ãudovita, ker si joslutil in priãakoval, vendar tudi sijajna zavoljo bliÏine, kiti jo priãara. Mislim na bliÏino rodnega mesta; ta pa jebila v tem kraju zelo labilna, podobna bledemu pogle-

BESeDANEKROPOLA

28 

du, ki ga ãuti‰ ob strani, ko po‰evno pada nate, a se munarahlo, a vztrajno izmika‰. Ker prvi pogoj za najmanj‰omoÏnost preÏivetja je stroga odstranitev vseh podob, kine spadajo v kraljestvo zla; tako da je tudi tisti, ki ga jesmrt nazadnje vendar pomilostila, potem ‰e tako na-siãen z njo, da je pravzaprav kljub novi prostosti zme-raj ‰e povezan z njo. Zato se tudi pogovor z Gabrielejemni oddaljeval od obmoãja peãi, ujet je bil v dvom, da nebo veã dolgo trajalo na‰e posedanje, ki je bilo Ïe zavo-ljo tega krepilno, ker je telo mirovalo in ni oddajalo ka-lorij. In njegov zbegani pogled, kakor da je priãakovalspodbudne besede od mene, ki sem Ïe bil na delu zunajtabori‰ãa in sem bil zavoljo tega v njegovih oãeh Ïeizku‰en in vpeljan, hkrati pa je bila v njegovem pogle-du izgubljenost ãloveka, ki nima tovari‰ev, da bi se znjimi povezal, medtem ko sluti ob meni mnoÏico slo-venskih jetnikov in se zaveda stvarnega, ãeprav rahlegaobãutka varnosti, ki mi jo da je pripadnost plemenskiskupnosti. Da, ker tukaj, kjer smo Ïe bili prestopili mej-nike Ïivljenja, drÏavljanstvo ni veã loãevalo slovenskihljudi, ki zdaj nismo bili edini samó v jeziku, ampak zavo-ljo upora proti uniãevalcu na‰ega rodu tudi zdruÏeni vkazni in v Ïelji po skupnem odre‰enju. Kakor v odgovorna to novo stvarnost je Gabriele govoril o demokratiã-nosti in o dobrem soÏitju v na‰i obmorski deÏeli, in pritem so njegove oãi begale od mene k dolgim rezancem

BESeDANEKROPOLA

29 

na mizi, pa spet k meni, kakor da dvomijo, ãe bom ver-jel novim besedam. In priznam, da se mi je, ko sem gaposlu‰al, njegovo razodetje zdelo ãudno, in res sem po-mislil, da ima za tiste izraze o bratstvu najbrÏ poglavit-no zaslugo neponovljivo okolje, v katerem so bili izreãe-ni; ker v dokonãni enakosti v gladu in pepelu res ni bilomogoãe ‰e misliti na trmo o dozdevnih prednostih inrazloãkih. Prav zato pa se mi je zdelo neumestno, da mipo toliko letih skupnega bivanja na istih ulicah in naistem obreÏju some‰ãan, pripadnik italijanske elite,prviã govori v ãlove‰kem jeziku prav tukaj, kjer je bilovse ãlove‰ko postavljeno na tehtnico; in ãeprav sem sezavedal, da je nespremenljiva enakost obsojenih telesodrinila stran vse zapreke, sem se vendar upiral misli,naj bi skupni strah pred peãjo botroval pri spoãetju no-vega bratstva. Strah je bil namreã substanca na‰e skup-nosti ves ãas, od konca prve svetovne vojske, od tistihdni, ko so knjige s polic na‰ih knjiÏnic stresli pred Ver-dijev spomenik in se radovali zubljev, ki so jih poÏirali.In potem je bil strah na‰ vsakdanji kruh, ko so postaja-li pogori‰ãa na‰i odri v predmestjih, ko je fa‰ist streljalcelo na slovenskega pridigarja v templju ob Kanalu, koje va‰ki jetiãni uãitelj s svojo slino kaznoval ustnice de-kletca, ki se je predrznilo spregovoriti v rodnem jeziku.Ali ni bil ob vsej tej preteklosti zakasnel vznik prijatelj-ske besede v krematorijskem svetu? Ali se ti trÏa‰ki ita-

BESeDANEKROPOLA

30 

lijanski ãlovek pribliÏa samó takrat, ko preti tudi njemuuniãenje? No, a njemu nisem pravil o svojih dvomih,vesel sem bil, da so se bile njegove besede rodile, pustilpa sem jih nekako ob strani, kakor da jih prepu‰ãamÏivljenju, ki je plalo neskonãno daleã proã od pogub-ljenega stopni‰ãa. In ko sva spet sedela eden ob drugem,se nisva menila o Trstu, ampak sva sredi dopoldnevazavoljo obãutka skupne navezanosti na kraj v Ïivemsvetu na soroden naãin spregovorila o lakoti in se nemo,druÏno ozirala za tenkimi reÏnji komisa, ki so zdaj kre-nili v najino smer, zdaj se spet oddaljili. Morebiti pa jetudi v tistem trenutku vegetativno Ïivljenje imelo pre-moã nad tovari‰tvom, ki da je gibom rojstni kraj, in sosestradane celice prekriãale vse drugo, takó da je vsakizmed naju videl, kakó se ‰tirikotni list komisa bliÏasamó njemu, zakaj skoraj nemogoãe je bilo, da bi najukapo nagradil oba hkrati. O, ne samó morebiti, pravgotovo so zmagovale celice; zakaj tudi ãe na zunaj ãlo-vek ne pokaÏe, ker je prelen, preveã trmast, preponosenali fatalist, njegova Ïival znotraj na tihem razklepa ãe-ljusti in krãi kremplje. Gabrieleja pa zelo razloãno ‰evidim, kakó stoji ob baraki nad krematorijem, v kateri jemenda bival. Tabori‰ãno Ïivljenje naju je razdvojilo, ‰te-vilna mnoÏica se je gibala med nama; tako sem ga sreãalsamó ‰e enkrat, v Dachauu. Takrat njegove oãi niso veãnemirno begale, ker je bil preveã zbit. Sedél je ali ãepel

BESeDANEKROPOLA

31 

na tleh pred eno izmed barak na desni strani aleje. Zelotruden je bil, a ‰e pri sebi, imel je odpeto srajco, ker jebila jesen in ni zeblo; njegov pogled je bil bolj umirjen,a obenem tudi bolj odsoten. Ne vem veã, koga je ãakal,ãe je sploh koga ãakal, ne kam je bil namenjen, ãe je bilsploh kam namenjen. Bilo je v dnevih, ko so nas pripe-ljali odtod in smo spali v papirnatih vreãah, da je vsonoã ‰umelo; potem so nas zaprli v karantenski blok, odkoder so nekateri prviã ‰li ‰ele, ko so jih peljali v Mün-chen odkopavat ru‰evine po letalskem napadu. TakóGabriele tava v mojem spominu kakor izgubljena du‰aiz tistih dni vroãiãnega preseljevanja; in je podoba sa-motnega popotnika, ki je stopil iz nedogledne vrste ze-ber in za trenutek sedel, da bi se odpoãil na dolgi poti vneskonãnost.

Zdaj sem na dnu.Dve baraki sta tukaj nedotaknjeni; dve pa prav tako

zgoraj, zraven vhoda. V tej tukaj je bil zapor in zato jeti‰ina, ki oblega odprta vrata, sorodna ti‰ini, ki je okle-pala to barako, ko smo se premikali po gornjih terasahin ãutili njeno priãujoãnost, a je nismo gledali. Sprejelismo jo in jo hkrati izkljuãili iz svojih misli, kakor smosprejeli in obenem izkljuãili peã, ki je brez prestankagorela v sosednji baraki. In ko zdaj stojim pred odprti-mi celicami, pred lesenim konjem, na katerega je moral

BESeDANEKROPOLA

32 

leãi do pasa nag tisti, ki mu je potem bikovka mesarilahrbet, ne soãustvujem z njim in tudi ga ne pomilujemzavoljo udarcev, ampak sem spet ves sredi negibneti‰ine, ki je v takem primeru zajela postrojene vrste vsegor po pa‰tnih. Nekdo se je nekam stisnil, da bi se od-poãil, se nekam zleknil in se takó ni zavedel, kdaj so semu izmuãene veke zaprle, zato so razkaãeni moÏje iskalipo lesenih pogradih in strani‰ãih, v zgo‰ãeni molk pa seje kradel lajeÏ volãjaka, ki ga je vznemirila nenadna na-petost. In takrat se nobenemu izmed nas, ki smo srediubitega veãera stali v gostih vrstah na ravnicah po po-boãju, ni prikazal ta leseni konj, na katerem je zdaj pri-trjen listek z vzdevkom Chevalet à bastonade; to se pra-vi, da nismo mislili toliko na kazen, ki bo doletela ne-sreãnika, ampak smo preÏali za trenutkom, ko bo nekjeza nas neviden ob nenadnem ropotu teÏkih ‰kornjevplanil pokonci in se zna‰el ves sam v votlem ozraãju,sam pred tihimi vrstami, ki so se kakor zebrasta pirami-da vzpele proti nebu. Strah nas je bilo njegove loãenostiod na‰ih strnjenih vrst, ki sta jih molk in preplah ‰e tes-neje amalgamirala v trdno gmoto. V tesnobi, s katerosmo ga spremljali, pa je bila seveda tudi nagonska loãi-tev od njega, takó da nam je prinesla mrvico olaj‰anjamotna zavest, da so ga Ïe odpeljali v eno izmed teh ce-lic in se zato v zbrani ti‰ini ne bo veã ogla‰al tek esesov-skih ‰kornjev po stopni‰ãu na levi ne po stopni‰ãu na

BESeDANEKROPOLA

33 

desni. Seveda smo ga z mislijo spremili tudi v te celice,a nam spet niso bili niti lakota niti udarci tisti poglavit-ni, ampak njegova osamljenost tukaj, v bliÏini barake speãjo, s katero si zapor deli prostor tega najniÏjegapa‰tna.

Saj, najniÏji je, in onkraj Ïic je Ïe stena smrekovih de-bel, a tudi zdaj, kakor takrat, ne ãutim, da stojim predgozdom. In ãeprav vem, da sem kriviãen, se ne moremprisiliti, da ne bi gledal na drevesa kakor na mumifici-rane predmete, na scenerijo, ki spada v sklop preure-jenih, ograjenih izkopanin. Pri tem tudi vem, da nisemves ãas svojega bivanja tukaj niti enkrat pogledal nagozd kot na del proste narave, razloãno pa se zavedam,da sem ga v svoji misli uniãil, ga upepelil tisti veãer, koso pripeljali sto alza‰kih ljudi in jih zgnetli v to barakos celicami. Izpod kapice nad dimnikom so potem ne-prenehoma moleli rdeãi jeziki v planinsko noã. NekajmoÏ in tudi en duhovnik je bil v skupini. A veãina je biladeklet in so gotovo slutila, kam jih peljejo, saj ga men-da ni bilo Alzaãana, ki ne bi vedel za kosti‰ãe tukaj,osemsto metrov visoko v njegovih planinah. Videlo gaseveda ni veliko ljudi, a vedeli so, da je in da je zgrajenov terasah, in prav takó, da se na najniÏji terasi zmerajkadi iz dimnika. Vsekakor; ker tak‰ne stvari se zvejo, patudi to, da na mrtvem poboãju lajajo volãjaki. Takó sotudi one slutile, kaj se dogaja, ko so se tovornjaki zaãe-

BESeDANEKROPOLA

34 

li vzpenjati po strmih serpentinah. Nekoliko so morebitiupale, ker so bili zavezniki Ïe v Belfortu, in tudi na po-moã alza‰kih partizanov so najbrÏ precej dale; a na dnusrca, tam, kjer se ãlovek poredkoma moti, tam so ãuti-le prav. Takó kakor mi, ki smo iz tihih barak sledili pri-hodu vozil. Spu‰ãala so se poãasi, ker je pot, ki sprem-lja padajoãe terase, zelo strma; mi pa smo ãutili, da jenjihov prihod znamenje spremembe, ki je trepetala vozraãju. Zavest, da se gospodarji umikajo in da ne vejo,kam z jetniki, ki jih imajo po zaporih, je bila kakor su-nek luãi v oãi, ki so se privadile trdi temi; vznemirili smose, ãeprav je bil na‰ novi nemir ujet v barako, ki je kakorsiva lokomotiva brez koles vse dni bruhala ogenj in dimv gorsko nebo, ponoãi pa je visela ognjena krona nadnjenim dimnikom kakor plamen na drogu tihotapskerafinerije. Saj, a ãlovek se je v dolgih mescih navadil nadimnik in na vonj v zraku, preÏet je bil z njim, zato jegledal gostje iz Ïivega sveta kot iz varnega kotiãka.Klavrn obãutek zavetja, ki ga je dajala domaãnost s po-ginom, je toliko bolj stopnjeval nenadno prebujenjetopega odpora proti uniãevanju Ïivih, proÏnih in soãnihteles. In to je bila gluha in negibna napetost, ki je raslaiz zavesti nemoãi in se izgubljala v nemoã; nenadomaprebujena mo‰kost, ki se je ob razodetju konca Ïenske-ga telesa neposredno dotaknila niãa. Eros in smrt, ki pasta bila zdruÏena na neponovljivo surov naãin; zakaj bili

BESeDANEKROPOLA

35 

smo samci, uklenjeni v sesu‰ena telesa in v lesene bara-ke, a smo bili naenkrat prebujeni ljubimci, ki jim je pravv trenutku njihovega prebujenja razodeta obsodba naveãno osamljenost. Bil je blazen obãutek, da smo bitja,katerim je ogenj pred spoãetjem uniãil matere; in ne-smisel ãlovekovega obstoja je bil spojen z mrtvorojenomo‰kostjo pred dimnikom s krvavim tulipanom navrhu. A obenem se je, glej, zavest upirala preglobokemudoÏivetju nesmisla, da ne bi ta predrl rahlega notranjega‰ãita pred poplavo niãa; in ker je bilo to varovanje bitjapred neskonãno praznino jalovo ob vidni resnici ãlo-vekovega nesmisla, je ta navezanost na preÏivetje ‰estopnjevala nesmisel, medtem ko je usoda dekli‰kih te-les stopnjevala bolestni, nemoãni odpor v izpitih telesihtrudnih samcev. Gotovo, zdaj vem, da bi bili takrat mo-rali planiti iz barak, da bi bili morali zdrveti navzdol postopni‰ãih in trumoma napasti blok, iz katerega je ese-sovec eno za drugo peljal dekleta v dvajset metrov od-daljeno barako s peãjo. Strojnice s straÏnih stolpov nadesni in na levi bi kosile na‰o zebrasto gmoto, velikiÏarometi bi jo slepili, vendar bi se s tak‰nim koncemre‰ili tesnobe in poniÏanja, ki sta pokrila notranje stenena‰ega bitja. A tisti laãni mnoÏici je misel usahnila, od-tekla s sokom, ki se je z griÏo scedil iz teles. Zakaj kopostane koÏa pergament, stegna pa imajo debelino gleÏ-njev, so miselni utrinki slabotne iskrice izpraznjene ba-

BESeDANEKROPOLA

36 

terije, so komaj ‰e zaznavno vzdrhtevanje, ki se kdaj pakdaj vzdigne iz trajne obsedenosti pla‰nih kromoso-mov, so mehurãki, ki potujejo celo veãnost z dna tem-nih vodnih plastí in se razpoãijo, ko doseÏejo povr‰ino.Saj, in hoãem reãi, da je bil gozd pri vsem tem nedolÏen,a kljub temu sem mu takrat oãital, da je s svojo gostotonudil skrivali‰ãe pogubi, v njem sem obsojal vso nara-vo, ki se v vertikalnih ãrtah vzpenja k soncu, a se ni pre-maknila, ko je sonãna svetloba izgubljala sleherni po-men. âutil sem odpor do dreves, ker bi se morale iz nji-hove teme prikazati ãete takó dolgo priãakovanih bojev-nikov, ki bi onemogoãili tiho Ïrtvovanje alza‰kih mla-denk. Takó sem tedaj projiciral nanj vso svojo nemoã; inzdaj stoji nem in tog pred mano, kakor da se je tisto pre-kletstvo vraslo vanj, se spojilo z njim.

Skupina z vodnikom prihaja sèm, zato se odpravim nadrugo stran. Sonce je ves ãas julijsko, kamenãki roÏlja-jo pod sandalami, da s svojim glasom prina‰ajo podobesteze v nedeljskem parku. To podobo seveda odpodim,a hkrati se mi zdi kriviãno, da obiskovalci nabirajo svojevtise v tako prijetno toplem in mirnem, skoraj zasanja-nem ozraãju; morali bi hoditi po ravnici, ki jo spodajzaslanja visok zid temnih dreves, v dneh, ko so terase voblásti mraka, nalivov in podivjanih vetrov. Kajpa, ni dabi ãlovek primerjal deÏevne dni z zimskimi dnevi, ko so

BESeDANEKROPOLA

37 

zavoljo snega kosti ‰e bolj trde, takó da izgubljajo rav-noteÏje nad podrsavajoãimi lesenimi podplati. Belastopni‰ãa so dosti bolj neusmiljena. Bloka‰ pa zmerajenako noro kriãi Tempo, tempo! in odganja z gumijev-ko zebraste suhce iz barake, da se prevraãajo po stopni-cah in da brizga v razgaljene gleÏnje deÏevnica iz luÏ, kiso jih v temi razbrozgale cokle in stopala, s katerih so secokle snele. Potem na apelu ãrtasto blago visi na hrbtukakor moker ãasnik. A vlaÏna smrt je vseeno manj na-silna, manj oblastna kot ledena, posebno, ãe je trebazavoljo boja proti u‰em in legarju teãi v kopalnico sre-di noãi. Seveda tek navzdol po stopni‰ãu ne ogreje teles,ampak jih ‰e bolj predaja v objem planinski sapi, med-tem ko so zveneãi udarci lesenih cokel ob kamne kakorpoki prenapetega hladu. Tukaj, pred to mraãno barako,se potem zbegana ãreda hiti slaãiti, medtem ko z drugestrani poboãja, od onkraj bodeãe Ïice, prihaja lajeÏ, kiodsekano para noã, da padajo ãrni kosi teme v neskonã-no brezno niãa. Tempo, tempo priganja koleriãen glas,glasovi za obronkom pa so zmeraj bolj razkaãeni, kakorda so nosnice mnogoglave zveri pravkar zavohale duhnage koÏe, ki ga veter nosi po pleãih noãi. A kljub blo-ka‰evim krikom so vrata v kopalnico zaprta, takó daÏarnica nad vhodom obsvetljuje mnoÏico lobanj inlestvice reber, taãas ko roke hitijo z zvijanjem cap, ki jihpovezujejo v cule. Palãasti udje drhtijo in se prestopajo

BESeDANEKROPOLA

38 

in poskakujejo, da bi se izognili sapi: ko pa so cule po-vezane z vrvicami, ki so poprej drÏale hlaãe v pasu, sisuhci drgnejo lakte in stegna in si objemajo ramena sprekriÏanimi rokami in ti‰ãijo brado na prekriÏane roke.Pa hitro jih spet spustijo in polagajo dlani na trebuh, naprsi in spet na trebuh. Nekdo je poãenil in si objel ko-lena, ker pa mu ostra sapa pljuska v hrbet in se ne moreobrniti narobe, da bi ga za‰ãitil, se sproÏi pokonci in sis hrbti rok zaslanja ledja; njegovo telo se skrivenãi vmraku kakor perilo v rokah nevidne perice, ogoljenoteme pa se sunkoma obrne stran od vetra. Vrata so ‰ezmeraj zaprta in v gozdu se zaãne ogla‰ati sova, kakorda se je nenadoma prebudila v prestra‰eni domi‰ljijiotroka, ki se je scela vÏivel v babiãino pravljico. Tla soposejana z omoti in naga telesa bela rasejo iz njih. In tuin tam se telo naenkrat skloni in pograbi kupãek cunj insi ga pritisne na koÏo; potlej si ga poãasi in pazljivo po-laga na trebuh in na prsi, da bi ujel zadnji odsev kalorij,ki jih je njegova koÏa oddala jutastemu tkivu. Nazadnjeroke krepko priÏmejo culo in jo krcevito ti‰ãijo k telesu,ki se sklanja in se pribliÏa stegnom in kolenom kakor prinogometu vratar, ki je ujel Ïogo in se kot gosenica upog-nil nadnjo. Dosti pa jih ne more stati, ker so s capamislekli s sebe poslednjo moã, zato so poãepnili na cule;tisti pa, ki stojijo in imajo glavo sklonjeno, roke ob tele-su, so ko‰ãeni zgled, preklasta prapodoba, kateri morajo

BESeDANEKROPOLA

39 

postati vsi podobni. Na njihovi skorjasti koÏi, v kateroso ovita rebra, ri‰e luã iz Ïarnice, ki je nad vrati vhoda,nemirne odseve, medtem ko prsti mrzle sape igrajo naharfo ãlove‰kih prsi tihi rekviem, ki ga sproti trgajo zob-je volãjakov. A naenkrat napade noã ãlove‰ki lajeÏ. Tem-po! Tempo! Ker zdaj so se odprla vrata in na plano but-ne topla para in z njo naga telesa. Tempo! Tempo! Azdaj je vpitje odveã, ker je beli in gorki oblak neudrÏa-na vaba za begajoãe sence, ki jih je pregnala planinskanoã in zdaj hitro polnijo ‰tirikotni prostor s kapajoãimiprhami na stropu. In niã jih ne razburja, ampak jim jeskoraj v veselo dobrodo‰lico kriãanje brivcev, ki vabijovsak k svojemu stolãku prihajajoãe krdelo in mahajo zbritvijo po zraku, da svetloba z Ïarnic pobliskava po nji-hovem rezilu, kakor da se kanci s prhe iskrivo vnemajona svetlem jeklu. Takó novi gostje z zado‰ãenjem premi-kajo telo v toploti, sedajo na stolãke in podstavljajo gla-ve stroju, ki odna‰a pol nohta visoko lasi‰ãe, ali pa sto-jijo in ãepi brivec ob njihovih kolenih in spretno krma-ri s svojo britvijo v razãlenjenem pristanu suhega kora-ka. In kriãavi Figaro zdaj ‰aljivo, zdaj razsrjeno skubeusahlo perjad, ki bo ‰e bolj osirotela, preden bo dozorelãas, da jo bo uniãila peã. Potem se noÏ suãe v nerodovit-nih votlinah podpazduh, taãas ko namaka drugi reÏiservelik zidarski ãopiã v vrã in maÏe obrite korake, da sedlani hitro oprimejo skeleãega mesta in ti‰ãijo, ti‰ãijo,

BESeDANEKROPOLA

40 

ti‰ãijo, da bi zadu‰ili Ïivi ogenj. In pri tem skakljajo, dabi z gibanjem oddali nekaj Ïareãe energije; brivec pa jemedtem posadil staro okostje kar na stolãek, ker mudrugaãe ne more priti do Ïivega. Daj, stari, ga spodbu-ja, a leseni kip se guga na desno in na levo, da bo zdajzdaj ovehnil na mokri cementni tlak in bo sli‰ati ‰umkakor od butare, ki ãofne na tla pred ognji‰ãem. Ver-fluchter, se jezi brivec in ga drÏi za ud, da ne bi zgubilravnoteÏja in omahnil; pri tem pa se staro ãrevo slabot-no nategne. Ko ga nazadnje poloÏijo na tlak, leÏijo tamÏe tudi drugi na hrbtu. Ker zdaj so se izpod stropa spro-Ïili curki in gozd teles poskakuje pod vrelim deÏjem insi drgne lakte s trdim milom, ki se sproti razkraja, dateãejo po cementu rumeni potoãki kakor ob velikih na-livih deÏevnica, pobarvana z ilovico. A telesu je prijet-no, da ga oblizujejo takó ‰tevilni topli jeziki, in spominna ponoãni planinski zrak za trenutek izgine in misel sene zaveda, da je pod kopalnico peã, v katero kurjaã noãin dan polaga ãlove‰ka polena. In tudi ãe bi telesa po-mislila, da bo morebiti v kratkem tudi z njimi takó grelvodo, bi bil uÏitek, ki ga nudi mokra toplota, vendar ‰evelik. In hitijo se militi, ker v koraku ne peãe veã; samótistim, ki leÏijo vznak na cementu, razklepa usta dostibolj poãasen ritem. Takó je, kakor da vleãejo zrak skozivso dolÏino palãastih udov iz stopal, ki izginjajo v pariin se stegujejo do poslednje meje sveta; na njihovo hli-

BESeDANEKROPOLA

41 

panje pa cepajo vroãi kanci in se razletavajo na stekle-nih zenicah in na razkreãenih zobeh. A tudi zanje moraveljati hi‰ni red, zato tisti, ki so Ïe konãali z umivanjem,zdaj drgnejo luskinasto koÏo leÏeãih, kakor da ribajoraskavi pod, kakor da milijo povr‰ino suhe polenovke.In skljuãeno telo ãepi na cementu zraven stegnjenegatelesa in voda odskakuje od obrite lobanje kakor odkamnite glave sredi rimske fontane, pod telesom, ki leÏi,pa teãe Ïolt potok. Telesa, ki stojijo ob zidu, si medtemotirajo mokroto s koÏe, in zdi se, kakor da mahajo zbelimi prtiãi leÏeãim v pozdrav, ker tokrat oni sami ‰eniso na vrsti. A v resnici ne mislijo na niã drugega kakorna beg, zakaj glej, pravkar so se odprla vrata in teãi jetreba na plano, in tudi napadalni kriki tempo tempospet reÏejo noã. Takó ob vratih roka pograbi hlaãe injopiã in cokle in srajco, da telo hitro steãe po stopni‰ãunavkreber. Tempo tempo, ker bikovka zacvrãi na prav-kar umiti koÏi in samó onemogli so ‰e ob vratih in drge-tajo, ko si sku‰ajo nadeti hlaãe. Tempo tempo, a vendarza trenutek utegne‰ ‰e ostati v meglenem prostoru inpodalj‰uje‰ objem toplote, medtem ko padajo s prh red-ki kanci kakor zadnje kaplje Ïivljenjskega soka. Nekdovleãe za stopála po cementu preklasto telo, ki ne dihaveã, brivci pa Ïe kriãavo vabijo nove pri‰lece, takó da jenaposled res treba teãi za ãredo, ki napol naga bezljanavzgor po stopni‰ãu in lovi odpadle cokle in pobira

BESeDANEKROPOLA

42 

izgubljene hlaãe in jih spet vtika pod pazduho. Krik blo-ka‰a se zdaj ogla‰a nizko spodaj, tukaj ob tej baraki, kerrazkropljeni trop je Ïe na prvem in drugem in tretjempa‰tnu, nekateri pa so tudi Ïe vi‰e in bodo prej kot drugiprinesli svojo koÏo v zavetje bloka na ãetrtem pa‰tnu.

V ãistem soncu so zdaj te podobe nemogoãe in zavedamse, da so na‰e raztepene procesije za zmeraj pre‰le v ne-resniãno ozraãje preteklosti. Postale bodo goste sence vpodzavesti ãlove‰ke skupnosti in poganjale bodo mno-Ïice k slepemu iskanju pote‰itve za moten obãutek kriv-de; poganjale jih bodo morebiti obenem, da bi se znebilinejasnega oãitka vestí, v nerazsodno, nagonsko sadistiã-no napadalnost. Zato bi bilo prav, ãe bi se vodnikomposreãilo oÏiviti v domi‰ljiji obiskovalcev sekvencenekdanjega zla; a kaj, tudi to bi bil zavrÏen trud, ko pabi potrebovali pre‰tevilne legije vodnikov, da bi vzdra-mili vse evropske ljudi.

Tako stojim pred barako in mislim, da je podobna ba-raki, v katero spravljajo orodje in manj‰e stroje delavci,ki asfaltirajo cesto ali gradijo novo stavbo; a ta privid jespet rodila poletna svetloba. Ko sem bil pred dvema le-toma tukaj in je mizar, ki je zamenjaval gnile deske nati stranici, toÏil, da je tak‰no delo nerodna stvar, so meobhajali drugaãni obãutki. Seveda mi je bilo prav, dafrancoski ljudje tako skrbijo za leseni spomenik, a obe-

BESeDANEKROPOLA

43 

nem sem se upiral belim zaplatam sredi poãrnelih, spra-nih in zlizanih desk. Pa to ni bilo toliko zavoljo barve, sajsem vedel, da bo moÏ nove dele prepleskal in izenaãil sstarimi; preprosto nisem mogel prenésti dodajanja tis-tih kosov surovega, pravkar zoblanega lesa. Bilo je, ka-kor da sku‰ajo cepiti na odmrlo trohnobo Ïive in soãnecelice, kakor da bi kdo po sili vdelal belo nogo v plastsplo‰ãenih poãrnelih mumij. Bil sem za nedotakljivostpogube. No, zdaj ni veã razloãiti dodanih vloÏkov, zlo jesprejelo v svojo sredo nove celice in jih prepojilo s svo-jim gnilim sokom.

Kamenãki spet roÏljajo, ko se odpravim na gozdnatostran, kjer je vhod v najbolj skrivnosten del pritlikavestavbe. A niso ne kamenãki ne nedeljsko ozraãje vzrok,da mi je teÏka peã takó malo grozljiva. Zavoljo vrat, ki sona steÏaj odprta, je podobna Ïrelu ãokate ribe, ãokate-ga slepega zmaja, pred katerim so postavili polico s ko-lesci, da bi pladenj z zalogajem hitro zdrknil v globokigoltanec; vendar je bilo na‰e umiranje daleã od Ïeleznepo‰asti z razklenjenimi ãeljustmi, in razen tistih malo-‰tevilnih, ki so prihajali sèm z nosilnico, ni nihãe imelpriloÏnosti, da bi jo videl. Tudi jaz jo prviã gledam. Kosem bil v tistih dneh tukaj, sva ‰la s Tolo v prizemskiprostor spodaj, podnjo. No, in hoãem reãi, da je bila za-vest usodnega odtekanja Ïivljenja v nas, v na‰ih celiãnihjedrih, v na‰em mozgu, v stekleni vlagi na‰ih oãi. Dih

BESeDANEKROPOLA

44 

konca je prihajal tudi od tega mogoãnega Ïrela, pravgotovo, a predvsem se je vzdigoval iz hladnega dna, kjerse je bila na‰a misel spojila z zavestjo dokonãne ujetosti.Ko se je telo nazadnje zna‰lo pred glavo tega kovinaste-ga kita, je bilo takó dehidrirano, da je bilo podobno ãud-no skrivenãenemu draãju. Tedaj je bil rajnki Ïe docelaspojen s svojimi strahovi, in ko so bile na koncu njego-vih lesenih udov ‰iroke razprte oãi, te niso bile srepezavoljo zubljev v pripravljeni pasti, saj so se bile Ïezdavnaj zazrle v brezmejno praznino in takó zazrteosteklenele.

Zato pa so pred velikim gobcem toliko bolj presunje-ni obiskovalci. Zdaj stojijo pred uniãevalnim strojem, kine zahteva nobenega domi‰ljijskega napora. Vsakdolahko vidi, ni treba, da sestavlja v sebi podobo po vod-nikovi razlagi; lahko se celó dotakne Ïeleza, lahko sku‰apremakniti eno od vratnih kril, ki sta sestavljeni iz dvehdebelih plastí. Ravno zato zdaj vodnik opozarja: Pazite,da se ne umaÏete, zakaj peã je naoljena. In res se vsasveti od ma‰ãobe, da je kakor upokojen stroj, ki je, takóosnaÏen in prazniãno obleãen, ponosen na svoje dolgo-letno natanãno delovanje. A zajel me je val turistov inumaknil sem se v ozadje. Mislim na to, kakó moÏ pre-prosto svarí, naj pazijo, da se ne umaÏejo, raba tega gla-gola pa, kakor je pravilna, zbuja v meni razgla‰enost, inta me ‰e bolj oddaljuje od mnoÏice, ki je napolnila pro-

BESeDANEKROPOLA

45 

stor. A nekje je name‰ãen zvoãnik, takó da me vodniko-ve besede zasledujejo, ãeprav je ‰e zmeraj pred peãjo.Vendar govorí mirno, brez zanosa in Ïelje, da bi pretre-sel in ganil, zato se njegovi stvarni razlagi ne upiram. Vvelikem ‰tirikotnem kotlu, ki ãepi na peãi, pravi, se jegrela voda za kopalnico, ki jo vidite onkraj steklenegaokenca na desni. Mladi ljudje se gnetejo ob okencu,meni pa se zdi, da z na‰e koÏe ‰e teãe milnica, rumenaod pe‰ãeno hrapavega mila, in da tudi telesa onemog-lih ‰e leÏijo na cementu in hlipajo v vroãe curke. Hkra-ti si spet mislim, da se takrat nisem zavedal, s ãim jekurjaã segreval vodo, in prav tako znova ãutim, da tovedenje takrat ne bi niã spremenilo mojega razpoloÏe-nja. Zavoljo te brezãutnosti sem zdaj zaznamovan medmnoÏico nedeljskih izletnikov, hkrati mi je, kakor da some rajnki z doÏivetim darom nekaj tople vode sprejeli vbratov‰ãino, ki je svetej‰a od vseh bratov‰ãin, kar jihrodijo verstva. Glas iz zvoãnika pravi, da je dolgo, za-krivljeno orodje, ki visi na zidu, uporabljal kurjaã, da jeuravnaval sipanje pepela, z dolgo grebljico pa da je gre-bel pepel na kup. ·tiri velike kavlje, ki ‰trlijo iz tramazad za peãjo, nadaljuje, so uporabljali za skrito obe‰a-nje, medtem ko je bilo za javno obe‰anje doloãeno vé‰a-lo, ki se bomo ob njem ustavili, ko se bomo vrnili nagornji del tabori‰ãa. Takó torej. Jaz pa sem zmeraj mislil,da jih priveÏejo na prhe. NajbrÏ je kdo kar mimogrede

BESeDANEKROPOLA

46 

tako rekel, ko je Leif pregledoval skupino poljskih fan-tov, meni pa je potem podoba s prhami ostala. A ‰elezdaj se mi je razodelo, da je bila misel na prhe nesmisel-na; saj so samó kavlji zadosti trdni za tak‰no opravilo. Pakaj, takrat je ‰lo za to, kaj se bo zgodilo, ne za tehniãnonatanãnost izvedbe. Vsekakor je s kavlji spet kakor po-prej s peãjo; ukrivljeno ãrno Ïelezo je malo pomembno,ko ãloveka noã in dan preganja strah ob misli na skriv-nostni konec v tej baraki. Takó je trpel André, dokler nasniso jeseni prepeljali v Dachau, in ‰e tam se je kdaj pakdaj prebudila v njem bojazen, da pride za njim dokazo njegovih dejanjih v odporni‰kem gibanju.

Vsakokrat, ko so dopoldne koga peljali dol po stopni-cah po tisti strani, kjer je peã, je v nas zadihala gluhapraznina. André pa je bil ‰e bolj bled kakor po navadi,in niã ni veã vedel, da je dober in poÏrtvovalen zdravnik,ampak ves nebogljen je bil sredi hladu, ki je dihal z naj-niÏje terase. Kot zdravnik je dobro vedel in videl, kakóesesovec pripelje skupino fantov na pregled. Entlassung.Kar pomeni odpustitev, odpust, a prav takó dopust, na-zadnje pa ‰e slovo. In to je bil pravi pomen, slovo.Zdravnik je moral potrditi, da je zdravje odpu‰ãencevdobro. Fantje so seveda gledali z uprtimi in hkratiizgubljenimi oãmi, a esesovec se je razjezil nad tistim, kimu je manjkala desna noga od kolena dol. »Nisi zdrav?Ne mara‰ biti odpu‰ãen?« Leif je pri tem Ïivãno premi-

BESeDANEKROPOLA

47 

kal roko, v kateri je drÏal stetoskop; presedala mu jemrtva‰ka komedija, pred katero je bil brez moãi, a se nimogel upreti, ko so mu pa samó ukazali, naj fante pre-gleda. Saj zato je vendar zdravnik. André Leifa ni maral,a ne bi mogel storiti prav niã drugaãe. Samó fantom, kiso imeli v rokah kartoteko okrevali‰ãnikov v bloku ‰t. 2,se je kdaj pa kdaj posreãilo re‰iti kakega takega zazna-movanca; a so pri tem tvegali vse za vse, zakaj ãe bi jihodkrili, bi potem ‰li sami sredi dopoldneva dol po stop-nicah h kavljem. Franc na primer, dolgi prisrãni DonKihot iz Ljubljane, zmeraj nemiren, poln iznajdljivostiin trdoÏivega humorja, je to zmogel. Ko je pri‰el esmans seznamom za Entlassung, se je zaãelo vroãiãno re‰eva-nje vsaj enega izmed obsojencev, tudi dveh, seveda, a tosamó izjemoma, zakaj bogvari, da bi zbudili kak sum.·lo je namreã za to, da bi mrtvak, ki je leÏal na tleh vumivalnici, v waschraumu, in ki je ãakal, da ga odnesejosem dol, dobil na palec na nogi listek s ‰tevilko obsojen-ca, namesto prave, svoje. Re‰eni fant je takó menjal imein ‰tevilko, a treba ga je bilo kolikor mogoãe hitro po-slati s kak‰nim delovnim transportom iz lagerja. Pravgotovo, da so tak‰ne delovne skupine odhajale v nego-tovost, a kavlju je ãlovek vendar u‰el. Da, a ko je esmanpri‰el do ljudi, se je Franc moral z vsemi moãmi nadzo-rovati, da ni izdal svojega drhtenja. Ko je prebral fan-tovo ‰tevilko, je rekel: Gestorben, esman pa je vpra‰al:

BESeDANEKROPOLA

48 

Wann? Tedaj je Franc, da bi zakril svoj nemir, pokazalseznam mrtvih. »Tukaj so vsi datumi,« je rekel, in ‰eleko je esman od‰el, se je zavedel, da se ga mokra srajcadotika in da ga spreletava mrzel srh. André najbrÏ ni niãvedel za ãudovita in po‰astna tveganja, zakaj za tak‰nereãi je bolj‰e, da levica ne vé, kar je naredila desnica; tose pravi, da je moralo biti zarotnikov ãim manj, mogoãeniã veã kot dva. A tudi ãe bi André vedel, bi bilo isto,zdravnika poznajo in o njem Franc ne bi mogel reãi: Ge-storben. Ljudje, ki se zdaj gnetejo med peãjo in temozadjem s kavlji, pa ne bodo nikdar niã vedeli ne o ljub-ljanskem nemirnem dolginu Francu ne o francoskemzdravniku Andréju, ãeprav so ta trenutek ganljivi, kotako zbegano gledajo okoli sebe v tej kovaãnici smrti.Zato stopim na hodnik, ki gre skozi ves blok, in se usta-vim v prvem prostoru, a Ïe so ob meni gruãe, ki napolprepadeno, napol otroãje stegujejo vratove, da bi vide-le pepel v rdeãkastih opeãnatih loncih. Ti so bili sevedasamó za ljudi nem‰kega rodu, a tudi zanje je ta prednosttrajala zelo malo ãasa, kmalu so njihov pepel trosili tja,kamor so trosili tistega navadnih Evropejcev. Ko pa semoj pogled ustavi na drobnih ko‰ãkih kosti, ki so kakorgrobo zmlete in sestavljajo vsebino enega lonca, ko semoj pogled ustavi na majhnem gumbu, ki je pome‰anvanje, vodnikov glas navaja, koliko glav je treba ostriãi,da dobimo kilogram las, ki jih potem ãlovek lahko upo-

BESeDANEKROPOLA

49 

rabi za izdelavo sukna in odej. A to ne povezuje veãmojih spominov, zato se skozi gneão poãasi pomikamproti izhodu; njegov mirni glas pa mi zvesto sledi, ãe-prav je on ‰e zmeraj ob peãi. Tukaj je, pravi iz zvoãnika,soba, ki je bila doloãena za eksekucije, njena tla, kakorvidite, rahlo visijo, da kri Ïrtve lahko odteka. V tej sobije padlo septembra 1944 sto osem alza‰kih pripadnikovosvobodilnega gibanja. Da, govori o devetdesetletnemstarãku in o tistih dekletih. In sku‰am se preriti do vrat,ker zdaj me mnoÏica moti, njegov glas me moti, a ko seskozi gruãe pretisnem do odprtine, ki pelje v naslednjiprostor, je Ïe spet ob meni s svojo razlago. Tukaj, kakorvidite, je secirna miza, na nji je profesor s strassbur‰keuniverze delal vivisekcije, bakteriolo‰ke poskuse, priha-jal pa je ‰e posebno takrat, ko je nadzoroval stanje de-portirancev, ki so dobili v plinski celici razliãno koliãinoplina in so zavoljo tega nekateri manj, drugi spet daljãasa umirali.

Na prostem sem. In priznam, da se raj‰i spet ustavimpred peãjo kakor ob mizi iz porumenelih plo‰ãic, nakateri, se mi zdi, ‰e leÏijo gumijaste rokavice, ki si jih bokultivirana roka spet zaãela natikati. Peã je kljub vsejsvoji grobosti vsekakor bolj ãista, kurjaã, ki upravlja znjo, je pravzaprav grobar. Lahko je omejen, a prav niã nipotrebno, da bi bil tudi krut. Pri takó korenitem nagnje-

BESeDANEKROPOLA

50 

nju k uboju, pri takó nespo‰tljivi nasladi ob tujem trp-ljenju in tuji krvi potrebuje ãlove‰tvo tudi primerno ‰te-vilo pokopali‰ãnikov; poklic torej kakor vsi drugi pokli-ci. Medtem pa je rdeãa orokaviãena roka ovila poÏolteleplo‰ãice v hudodelsko ozraãje, ki ‰e zdaj trepeta nadosamljeno hladno mizo sredi sobe. In kroÏim okoli ba-rake in se spra‰ujem, kaj bi rad. Îelim si, da bi se ãasustavil, da popoldne ne bi nehalo, ampak bi tako traja-lo brez konca; hkrati pa se zavedam, da popoldne v res-nici nemoteno traja in da je ‰e zelo daleã do veãera.Ljudje so v notranjosti barake, takó da je prostor zdajosamljen, stopni‰ãi na levi in na desni se okorno vzpe-njata k prvi terasi in belo sinjemu nebu. In takó je prav,ker ne Ïelim si pogovora, ne besed ne ljudi. Vendar vem,da sem pravkar vlekel na uho njihove zadu‰ene vzklike,vnaprej pripravljen takó na upor proti vzdihom in kima-njem kakor na upor proti mirnemu in treznemu opazo-vanju. Poprej je v gneãi Ïenski glas vpra‰al: Qu’est ce quec’est ça? Mo‰ki glas je odgovoril: Le four. Zatem je prej‰-nji Ïenski glas rekel: Les pauvres. Vsenaokoli so bile po-stave, ki so se vzdigovale na prste, da bi videle pepel inko‰ãice v loncih, meni pa se je kar naprej zdelo nera-zumljivo, kakó more nekdo ob tako mogoãni peãi spra-‰evati, kaj je; obenem me je tista lagodnost pomirjala,ker mi je potrjevala resnico o obupno lenem ritmu, skaterim se prebuja ãlove‰ka zavest. To se pravi, da sem

BESeDANEKROPOLA

51 

bil nekako zado‰ãen ob ugotovitvi, da je na‰ tabori‰kisvet neprenosljiv, ãeprav ne morem reãi, da sem bil obtem spoznanju pote‰en. On je rekel: Peã. Ona pa: UboÏ-ci. Taka kratka vpra‰anja in takó kratki odgovori bi bililahko lapidarni, lahko bi bili polni zgo‰ãenega, neizgo-vorjenega smisla; tako pa se mi je zdela njena pripom-ba kakor toÏba Ïene, ki je videla muco pod avtomobil-skim kolesom. Res, kriviãen sem, ker njeno vpra‰anje obrazklenjenih ustih Ïelezne sfinge je bilo samó re‰itev izzadrege, beg pred strahom, da se ji kovinasti goltanecne bi pribliÏal. Kriviãen sem, ker ne upo‰tevam, da vsemtem ‰tevilnim ljudem zlo ni takó domaãe in vsakdanjekakor meni. Nimajo o njem vidnega spomina. A kaj,morebiti je zdaj tudi moj korak takó nemiren prav zavo-ljo tega, ker se mi potopljene podobe prikazujejo pre-malo v reliefih. Verjetno se bom moral oddaljiti od tegakraja, da se bodo premaknile v meni kakor alge ob vzgi-bu vodnih plasti; tukaj so zdaj predmeti goli in sencerajnkih so daleã od njih. Mogoãe se vrnejo sèm, ko za-grne planino tema. Mogoãe se zberejo, ko pokrije tera-se sneg. Takrat so sami in najpoprej kakor nekoã poloÏi-jo umirajoãe na sneÏno leÏi‰ãe, potem se postrojijo, a nepriãakujejo moÏa v ‰kornjih, ki jih bo pre‰tel, ampak vpopolni ti‰ini zbrano razbirajo vrednost valovnih spo-roãil, ki prihajajo s ‰umeãega Ïivega sveta.

BESeDANEKROPOLA

52 

Kletni prostor pod peãjo, skladi‰ãe, ki je opremljeno zrudimentarnim ãrnim Ïeleznim dvigalom. To je nazwei-lerska mrtva‰nica. In vidim, kakó sva s Tolo na nosilni-ci prinesla Iva, vidim ãrne Ïelezne palice in debelo sivoplatno nosilnice. Iva sva potem vzdignila in poloÏila nakup. Takrat sem pomislil, da se bodo dolge kle‰ãe skle-nile ob njegovem vratu, ko ga bo grobar potegnil s kupa.Zakaj leÏal je na kupu sredi suhih reber, votlih kolkov,ostrih liãnic in balinãastih lobanj. Samó njegov obraz jebil obrit, ker sem nekje staknil Ïiletko in mu s teÏavoostrgal vdolbine lic, da bi ga vsaj s tem povezal z nava-dami na‰ega rodu. Takó je bil na vrhu kosti v rumenikoÏi njegov obraz kakor pomlajen in je klical za mano,naj ga ne pu‰ãam takó samega med tujci, ko pa sva bilaskoraj ves ãas skupaj vse od cementne celice pod Ober-dankovim trgom. In klical me je tudi potem, ko sva zAnatolijem nesla prazno nosilnico po stopni‰ãu; na sre-di grobega platna je bil zmeraj rjavkast madeÏ, ki ga jepred kdove koliko mesci pustil kdove kateri rajni. Sli‰alsem njegov tihi oãitek, da sem ga varal, ko sem mu za-trjeval, da ga bolezen ne bo vzela, ko sem mu ponavljal,naj tak‰ne misli kratko in malo odpodi. Videl sem ga,kakó je nepopravljivo uÏaljen, ker sem bil zmeraj veder,ko sem pri‰el k njemu, sédel na njegovo leÏi‰ãe in semenil z njim kakor z bolnikom, ki se mora samó odpoãi-ti po dolgi bolezni. Molãe sem sledil Toli in privzdigoval

BESeDANEKROPOLA

53 

drog nosilnice, zakaj bil sem niÏji od njega in sem pazil,da ne bi drugi drog udarjal ob kamne stopnic. A tudi kobi udaril, Tola tisti dan ne bi v ‰ali zarobantil, vseeno panisem maral, da bi udaril in se kovinsko oglasil. Ne, Tolase ne bi ustavil in ne bi rajnkemu tovari‰ko ozmerjalnjegovo carsko mater, zakaj vedel je, da sem se pravkarloãil od rojaka, in zanj, ruskega fanta, je bil rojak svetastvar. Meni pa je bilo, kakor da sem pokopal oãeta. âu-til sem svojo nemoã in nebogljenost in hkrati sem sezavedel tiste prvinske ranljivosti, ki jo ãlovek globinskodoÏivi ob pogledu na hladno telo tistega, ki je bil poãet-nik njegovega Ïivljenja. Kakor da je bramor pregrizelkoreniko, s katero sem se tukaj, sredi pogubnih teras,natihoma povezal s terasami v bregu nad morjem; in bilsem zadet v Ïivo tudi zato, ker sem zares do zadnjegaupal, da se bo Ivo kljub vsemu re‰il. Îelel sem mu, da bise; Ïivo sem mu Ïelel tudi zato, ker je s svojim mirnimnasme‰kom in s svojim znaãajem stkal takó gosto mre-Ïo prisrãnih vezi med nama. Zavoljo njegove ãlove‰kepodobe sem mu Ïelel, naivno pa sem verjel, da se bomoja Ïelja uresniãila tudi zato, ker je bil deleÏen mojeskrbi in naklonjenosti. In tega mojega poraza se je zave-del tudi Leif, ki me je oãetovsko (kar je bilo nenavadno)pouãil, da bi Ivo tudi v navadnem Ïivljenju podlegel. Inmorebiti je bilo res, a Leif Poulson, moj ‰ef, je bil pri temnekoliko vzvi‰en kakor zmeraj, ko ni imel opravka s svo-

BESeDANEKROPOLA

54 

jimi norve‰kimi ljudmi. Zato sem si, morebiti po krivem,mislil, da bi Leif za drugega bolnika vendar iztaknil kjesulfamide; ne zdaj, seveda, ko se je bolezen poglobila, ahitro od kraja, ko je Ivo zbolel. Prav dobro vem, evbazinin prontosil, ki so ju zdravniki dobili, sta po‰la v dvehdneh; a ãe bi Leif hotel, bi preskrbel dozo sulfamidov.Jaz pa bi ga moral takrat nagovarjati, zavzeti bi se mo-ral za Iva. Saj, a takrat nisem pomislil na sulfamide, kerni od zaãetka menda niti Leif vedel, kaj je Ivu; ko pa jeLeif omenil obisti, je bilo z bolezenskim procesom Ïetako daleã, da je Ivo vidno hiral. Ne vem, ne vem, ãistomogoãe pa je tudi, da bi sulfamidi niã ne opravili. Mo-rebiti je bila tuberkularna infekcija, Leif z mano ni govo-ril o tem, premalo pomemben sem bil v notranji tabo-ri‰ãni politiki. A zdaj, ko vse to vem, se mi Ivo vendar neprikaÏe, njegovega obraza ni, skladi‰ãe in kle‰ãe so tam,kakor da nimajo ne z mano ne z Ivom nobene zveze.Sam sem. V senci, ki je topla, ker so onkraj barake in nanjenem desnem koncu julijski Ïarki. In ‰ele ko se v za-dregi ozrem, se zavem, da so med Ivom in mano mojelahke sandale, poletne hlaãe, kemiãni svinãnik, s kate-rim si na hitro zapi‰em ime predmeta, ki ga zagledam,fiat 600, ki me ãaka pred izhodom in s katerim se v Ro-janu veãkrat peljem mimo skladi‰ãa, kjer je Ivo proda-jal oglje. In tako tudi vem, da bi se moral re‰iti vsegaposvetnega, natakniti lesene cokle na‰ega ubo‰tva, ãe bi

BESeDANEKROPOLA

55 

hotel spet postati vreden njegovega tovari‰tva. Tedaj biIvo nehal biti neviden in ne bi mi zameril, da se bompovrnil na trÏa‰ko obreÏje; morebiti tudi ne bi zahtevalod moje zvestobe, naj se ne razveselim plivkajoãe vodepod skalami barkovljanskega brega.

Takrat sem Ïe hodil obiskovat TomaÏa v drugi blok.Pravzaprav sem ga nekega dne spoznal ravno v trenut-ku, ko sem Leifa iskal zavoljo Iva. Poletje je bilo sijajno,a ni bilo za nas; kak‰enkrat se je pogled, ko si ‰el na-vzdol po stopnicah, vendar ustavil v oddaljeni dolini, kise je kakor zdaj sonãila v globokem prepadu. Toplota jetrepetala nad ujetim mirnim svetom daleã pod nami inna‰e punãice so ga opazovale, kakor da ga gledajo sko-zi vodene leãe obrnjenega daljnogleda. Bili smo vzdig-njeni visoko nad poraslo sotesko, a v nas se ni porajalnobeden od obãutkov ãloveka, ki s hriba obãuduje ce-lotno podobo niÏine. Nismo bili postavljeni v vi‰ino, dabi se ‰e bolj povezali s ãlove‰kimi bivali‰ãi, ampak zato,da bi razloãno videli, kakó dokonãna je na‰a loãitev odnjih. A kljub temu je bil poleti beÏen pogled tja dol zdra-vilen, ker na dnu tesnì se je belil trikotni vogal nizkestavbe. Bil je kos samotne vile ali zapu‰ãenega sanato-rija, iz katerega so Ïe zdavnaj, takó se nam je zdelo, od-peljali bolnike, da ne bi ob pogledu na na‰o grobnicoizgubili poslednje vere v Ïivljenje. Bil je predmet sredi

BESeDANEKROPOLA

56 

prostega ozraãja, bil je premec bele ladje, ki je bilaneresniãna v globeli med planinami, ki pa je bila hkratitudi simbol odhoda in potovanja. In naenkrat, glej, se jev daljavi na premcu tiste zraãne ladje prikazala zastavicaz rdeãim kriÏem na belem polju. To ni pomenilo samó,da so v nizki stavbi sredi gorá ljudje, ampak tudi, da sose ti ljudje nenadoma zaãeli bati. Bil je kakor svetlobniblisk, ki ‰ine skozi motno zavest nezavestnega, a prebu-jajoãega se telesa. Bojijo se zaveznikov, ki se bliÏajo Bel-fortu. Bojijo se jat zavezni‰kih letal. In v nas se je zbudilutrip, ki je bil podoben trepetu, vztrepetu ribe na su-hem, preden se krãevito sproÏi, da bi dosegla rob, zakaterim je odre‰ilna voda. Nekje sredi na‰ega bitja jepognala klica upanja, ki smo se je zavedeli, a na kateromarsikdo ni hotel misliti, da ji ne bi z ranjeno, razpada-joão mislijo ‰kodil. Ker terase po poboãju so bile zmerajisti vinogradi smrti in trgatev na njih se je nadaljevala neglede na letne ãase. Nosaãi so zmeraj enako nosili pri-delek pogina na najniÏjo teraso, s katere se je potemvzdigoval rahel oblak in se poãasi razpredal nad katra-niziranimi strehami barak. Seveda pa je bilo poletje ven-dar usmiljena doba, takó da so pred bloki, v katerih soÏiveli nesposobni za delo, telesa lahko posedla po malo-‰tevilnih klopeh, da se je les kostí upiral v les sedeÏa.Drugi so polegli v prah. Gotovo, tudi zato, ker je biloklopi malo, a predvsem se je telo zleknilo zavoljo trud-

BESeDANEKROPOLA

57 

nosti, zavoljo neskonãne onemoglosti. Ko ãlovek takoti‰ãi glavo, prsni ko‰, trebuh in noge k zemlji, se munekako kakor v omami zazdi, da bo poslednjiã omehãaltrdoto zemeljske oble in s tem nagonskim stiskom izsililiz nje nekaj Ïivljenjskega soka; a hitro zatem ga trudnostpremaga in ãuti, kakó oddaja tlom svojo zadnjo, revnoneÏnost. So pa spet trenutki, ko nad leÏeãimi kraki ne-vidno gospodari vonj, ki ga prina‰a dim. Tedaj se kljubÏelji po neomejenem poãivanju zavest upré. Tedaj se zvsemi preostalimi moãmi hrani‰ duha po osmojenemloju, zapira‰ usta in piha‰ sapo skozi nosnice, kakor dase ti bo s tem posreãilo ukaniti pogubni oblak strupene-ga plina. A dolgo ni mogoãe trzati z glavo, tudi ti niã nepomaga, ãe smrt pazljivo izdihava‰, ko jo zatem vendarmora‰, ãeprav v kratkih in odsekanih presledkih, spetvdihavati. Zato je spet najbolj‰e, ãe odpravi‰ slehernomisel, pljuãa se potem sama prilagodijo neskonãno raz-potegnjeni valovni dolÏini uniãenja. Zakaj tudi ãe binenaden prepih povlekel ãez planinsko poboãje, bi tone spremenilo nepremiãnega ritma smrti, samó ‰e boljbi se v Ïelodcu, v kosteh, v lobanji razÏivela praznina, kije v leÏkem vonju omamljena, zazibana v megleni nar-kozi. Saj to je vendar tisti odhod skozi noã v meglo, ki soga z dvema velikima rdeãima zaãetnicama narisali nahrbte in hlaãnice NorveÏanov, Holandcev in Francozov.N. N. Nacht und Nebel. Noã in Megla. Sama noã ne za-

BESeDANEKROPOLA

58 

dostuje. Skozi dvojno noã je treba tudi v sonãni svetlo-bi navzdol po stopnicah v podzemeljsko skladi‰ãe tukajpod peãjo. No, a kakor bliskavica v noãi in megli je za-frfotala zastavica v dolini. Zato sem tako nemirno iskalLeifa. Vedel sem, da ne more niã pomagati Ivu, saj jezaãel blesti in me‰ati razcefrane trÏa‰ke podobe v ta od-maknjeni svet, da sta mi postali daljava in bliÏina ena-ko abstraktni, a prav zavoljo sprememb, ki jih je napo-vedovala tista zastavica, se mi je zdel njegov konec vtak‰nem trenutku nedopustno kriviãen in nesmiseln.Kdo vé, v razburjenju, ki se je vtihotapilo vame, sem sinajbrÏ mislil ali vsaj upal, da bo Leif zavoljo vesele no-vice in od nje navdahnjen izna‰el nekaj odre‰ilnega zaIva, prinesel na dan zdravilo, ki ga je imel dotlej skrite-ga za izredne primere, a ga bo zdaj v spremenjenemozraãju lahko prosto uporabil. Leif pa je bil medtemgotovo v enajstem bloku in svojim NorveÏanom preda-jal pravkar odkriti beli kos blaga z droga v dolini; pritem je bil kajpada videti zelo malo vznemirjen, ker kotnordijski ãlovek ne kaÏe na zunaj svojih notranjih vzgi-bov. Samó v oãeh se je prikazovala poplesujoãa svetlo-ba, ki je prehajala na krog okoli njega, posebno na sta-rega dolgina, sku‰enega mornarja iz skandinavskih ro-manov. Ta je bil brez ku‰travih sivih las, njegova glavaje bila gladka, usta brez pipe, a ãeprav je bil mornar brezfjordov, se je zdelo, da ni dokonãno opustil misli na zo-

BESeDANEKROPOLA

59 

petno vkrcanje. In tudi Leif je bil kljub belim lasem insvetlemu stetoskopu, ki mu je pobliskaval na progahãrtastega jopiãa, s svojo pokonãno in visoko postavobolj podoben norve‰kemu kapitanu kakor zdravniku.Leif je bil neranljiva in ponosna mo‰kost, in ãeprav jenjegov trezni mir morebiti v kom zbujal zavist, je bilvendar pogled nanj kakor injekcija odpornosti. Takó naprimer tisti veãer, ko so po apelu prinesli v revier telomladega fanta in ga poloÏili na ozko ploãevinasto ope-racijsko mizico. Premrlo in negibno telo, ki bi ga poprej,ko je bil ‰e sneg po terasah, prenesli po veãernem ape-lu kar v shrambo pod peãjo. Mrliã, sem mislil, in takó jemislil bolniãar, ki je stal ob Leifu, ta pa je bil tih in kakorzmeraj vzravnan. Odpel je umazani zebrasti jopiã, raz-paral srajco na prsih in zaãel prestavljati bobenãek ste-toskopa po fantovi srãni strani. A niã ni bilo videti, da bi‰el kak‰en utrinek Ïivljenja skozi celuloid in po ponik-ljanih cevkah v njegova u‰esa. Kakor sam sebi je vendarrekel: Man soll versuchen, se dostojanstveno prestopil inodbil konico ampuli coramina, medtem ko so fanturoke mrtvo visele z mize. Potem je v desnici drÏal ‰tr-caljko, s kazalcem in sredincem leve roke je potipal,zmeril med rebrom in rebrom, in zapiãil iglo v srce.Zdravniku v bolni‰nici ni seveda vse to niã izrednega, ako sredi tihega pogina telo zaãne otepati z rokami, lovitizrak in zvijati prsni ko‰, je ãloveku, kakor da prisostvuje

BESeDANEKROPOLA

60 

pravemu Lazarjevemu vstajenju. Zakaj fant je zares Ïi-vel. Seveda je buljil oãi in hlipal, a skromno se je smeh-ljal, ko se je Leif ustavljal ob njegovem leÏi‰ãu. Takó ne-razloãno se je smehljal, kakor da se ne more spomniti,ne kdaj ne zakaj ga je Leif spet priklical v svetlobo, asmehljal se je vendarle. Ne, Ivu na tak naãin ni bilo veãmogoãe pomagati, njemu na noben naãin ni bilo veãmogoãe pomagati. Pa tudi Leifa nisem mogel najti. Intakrat mi je norve‰ki bolniãar povedal za TomaÏa. Ka-merad Jugoslav, je rekel, kar je veãkrat pomenilo, da greza primorskega Slovenca, zakaj v kraju, kjer je vse doskrajnosti preprosto, so dolge razlage odveã. In ãepravima v rdeãem trikotniku na prsih veliko zaãetnico I, kerje bil paã ujet kot italijanski drÏavljan, slovenski ãlovekvztrajno trdi, da je Jugoslovan, in tako na najlaÏji naãinprepriãa okolje, da prisluhne njegovim ugovorom. Seve-da se ãloveku srce in pamet upirata, da bi ga v deÏeli po-gina ugonobili kot Italijana, potem ko je od konca prvesvetovne vojske italijanska drÏava uniãevala njegovoidentiteto na domaãih tleh. Temu bistvenemu, organ-skemu razlogu je treba dodati ‰e omalovaÏevanje in tudizaniãevanje, ki so ga bili v tabori‰ãu deleÏni italijanskiljudje. Te so drugi narodi nagonsko povezovali s fa‰iz-mom, a v glavnem je bil vir zaniãevanja in sovra‰tvastrahovita nem‰ka jeza nad narodom, ki je znova izdal,kakor je bil izdal v prvi svetovni vojski. Ta nem‰ki pre-

BESeDANEKROPOLA

61 

zir pa so v neizprosnem boju za obstanek v tabori‰ãuprevzeli vsi, ki so imeli nad brezimno mnoÏico kakr‰nokoli oblast; pri tem je igral veliko vlogo tudi razloãekmed severnim, hladnim in zadrÏanim znaãajem, termediteransko obãutljivostjo in zgovornostjo. Takó da jeceló Leif, ãeprav NorveÏan in zdravnik, po navadi poka-zal ob italijanskem ãloveku negodovanje, ki je veãkratmejilo na krivico. Bilo je, kakor da je zanj italijanski ãlo-vek nujno lenuh, ki s cmerikavim gostobesedjem sku‰adoseãi usmiljeno naklonjenost; tudi telesno je kot po-konãna in ponosna postava Leif ãutil odpor do neviso-kih ljudi, ki so preveã govorili z obrazom in rokami.Zato sta se takó primorski Slovenec kakor istrski Hrvatupirala, da bi delila usodo ljudi, v katerih drÏavo sta bilaproti svoji volji vkljuãena. Dotik smrti je odstranil vsilje-ne vzdevke in takó se je tudi norve‰ki bolniãar ravnal pooznaki, ki mu jo je dal TomaÏ, saj so kartoteãni podatkitako in tako pri‰li v po‰tev samó ob prihodu sèm, na tapa‰ten s peãjo. Takrat je ‰tevilka spet na‰la ime in pri-imek na ko‰ãku lepenke v pisarni. A TomaÏ ni nikolimislil na to. TomaÏ je bil drugaãen od vseh, kar sem jihsreãal poprej in potem; in to zavoljo Ïivega nemira voãeh, zavoljo Ïivahne in neukrotljive zgovornosti, zavo-ljo neverjetne, otro‰ke vere. Bogastvo, ki se ni maralo alise ni moglo brzdati, se omejiti. RazpoloÏenje, ki ni imelone potrebe ne moÏnosti, da bi postalo vsaj rahlo bolj

BESeDANEKROPOLA

62 

trezno; vendar je ostalo zmeraj razsodno, kakr‰no jebilo pri prvem sreãanju. Bolniãarju da je paã rekel, da jeiz Trsta, ter kako naj norve‰ki fant pozna Seãovlje! Kajni tako? In mu gotovo ne manjka dosti do petdeset, a semuza in steguje roke vzporedno ob telesu kakor sinãek,ki si mu obljubil, da bo vstal, ãe bo priden. Vse dni takoleÏi ob oknu, medtem ko so nad njim Ïaganice zgor-njega leÏi‰ãa; iz reÏi med Ïaganicami pa uhaja slama inpada na njegovo prevleko. LeÏi vse dni vznak, s prsti po-meta preperelo slamo in je kakor v zaboju zavoljo Ïaga-nic nad glavo, nad nabuhlim telesom. V drugem satjupa so prav takó gnojne flegmone pod prevlekami, da jezrak okuÏen, kakor da razpadata hrib in gozd, kakor dagnije samo srce planine. A kljub temu so njegove oãisredi kristalov domaãih solin, in ko govori o trÏa‰kemKanalu, o Borznem trgu, o trgu ob Rusem mostu, z enimoãesom celo po‰kili kot ribiã, ki se zazré v obsonãeneoblake. Vesel je, da sem se pustil ujeti v njegovo igro, inje ves iz sebe zavoljo nepriãakovanega obiska, jaz pa nemorem dojeti, ãe sluti, kakó je ves pre‰eren v strupenemozraãju, kakó je v njem nezasidran, brez kompasa nabrezmejnem morju. In prav tak je, ko se odkrije in sepotreplja po vodeniãno napihnjenem telesu, se ‰aljivoprimerja z noseão Ïeno in pravi, da bo vse splahnelo,potem pa spet pokriva nabuhlo telo, medtem ko mu voãeh plapola bela zastavica, ki se je prikazala v dolini.

BESeDANEKROPOLA

63 

No seveda, saj tudi v drugih so se veãkrat vÏigale iskreÏivljenja, odkar so prihajala tako ‰tevilna letala. Bikov-ke so zmeraj enako padale po ramenih, po ko‰ãenihrokah, ki so branile gole ãrepinje, a ko je kriãanje potih-nilo in so zebraste cunje napolnile barake, so se iz pol-mraka, daleã proã od oken oãi upirale v nebo. Telesa, kiso bila sklonjena ali pa so ãepela in stegovala vratove, sobila suha, kroglice pa so bile vlaÏne; po dve in dve, nagosto stisnjene so preÏale za srebmimi luskinicami, za-piãenimi v belkasto mreÏo oblakov. Tedaj se je brnenjuna nebu odzvalo nepoznano drhtenje v prsnem ko‰u; ‰ebolj pa je bil ta notranji odmev razloãen ponoãi, ko jebilo telo stegnjeno. Takrat je spremljal votlo in sunko-vito brenãanje nebe‰kih os glas nepomirljivih ovãjakov.Zaãelo se je. Bile so besede iz polsna, iz telesa, ki se jezavedalo, da leÏi na vrhu trinadstropnega pograda insli‰i prijateljske stroje, a se je hkrati zavedalo, da dremljesredi laãnih celic. A Ïe se je bliÏal nov val, in zemlja z vo-njem po osmojenem mesu in seÏganih kosteh je do kon-ca izumrla, in Ïivljenje se je preneslo pod oblake, k jek-lenim ÏuÏelkam, ki so varale noã. V Münchnu bodo zdajplanili iz postelj! je rekel glas, ki je bil buden, ãeprav sobile besede zamrmrane, posmehljivo jezne, kakor da je‰krtnil leseni stav leÏi‰ã. Da, in tedaj je ‰el ãuden tresljajskozi vodoravno telo, frfotanje bele zastavice je ‰lo sko-zenj. In laãni udje so se zasukali, priÏeli odejo k sebi,

BESeDANEKROPOLA

64 

grlo je z naslado, kakor da se mu je kolcnilo, pogoltni-lo skopo slino, uho pa ni veã sli‰alo tuljenja psov na tre-buhu ãrne planine. Gotovo, tudi v drugih se je zaiskrilamisel, ki je bila svetla kakor srebrne jate v soncu, a iskraje poãasi usahnila v debeli plasti pepela. Pri TomaÏu pane, njegova igrivost ne zatone, ker jo ves ãas varuje, joneguje in me z njo nepretrgoma obkoljuje. Pravi omostu, ki sta ga s sinom pognala v zrak, da sta ustavilanem‰ko kolono, in me drÏi ujetega s svojimi svetlimipunãicami, pa ne kakor hipnotizer, ki me bo premagal,ampak kakor videc, ki hoãe, da sem tudi jaz nepremag-ljiv. Nepremagljiv zato, da bom lahko v trÏa‰ki hi‰i spre-jel istrsko ãrnino, ki mi jo bo on pripeljal. Sod. Dva soda.O, ãe bi mogel Ïe zdaj srkniti ãrni sok, si Ïeli, hitro biozdravel. Prav pred veÏo mi ga bo pripeljal, trdí in gle-da razposajeno na ‰tevilna leÏi‰ãa, kakor da jih ne po-zna. Pa je vendar zraven njega stokanje pod odejo, nekjepriti‰ano grgranje, nekje oãi, ki so na koncu kockastegablaga napol proseãe, napol uporne. Dvoje nepremiãnihsteklenih kroglic. Medtem gre pravkar iz sobe nosilni-ca s telesom, ki je prekrito s prevleko. TomaÏ ga pogle-da in reãe: Ves ãas jih nosijo, a hkrati spet pravi, da bizagotovo ozdravel, ãe bi se napil vina. Dva soda mi bopripeljal. Samó da se pri tem niã ne ponareja, se niã neposiljuje, njegova Ïivljenjska sila je tako velika, da jemljevedrino iz teme. In vesel je, da je njegov sin u‰el v hri-

BESeDANEKROPOLA

65 

be, pa je videti, da je zdaj njegova neugnanost vsa zgo-‰ãena in obenem sproÏena zame, za tega novega sina, kiga bo s svetlobo svojih oãi naredil trdoÏivega in neran-ljivega. Da, priznam, da ga nisem razumel in ga se zdajne razumem. O, zelo lahko je reãi, da so njegove Ïive oãiz razigranostjo in hudomu‰nostjo hotele ukaniti smrt,da se je TomaÏ nevidno presadil na istrska tla in kakortrta srkal iz zemlje zdravilnega soka; zelo lahko je reãi,da je z zgovornostjo prekrival vse skrite dvome in podo-be, ki so mrgolele kakor spake ob njem in v njem. Akakó potem, da se mu ni niti enkrat zareklo, da ni nitienkrat ovehnil, ampak se zmeraj drÏal v ravnoteÏju,ostajal zmeraj na povr‰ju? Morebiti je bil res takó ãudo-vit igralec, kak‰nega ne bom veã sreãal. Igralec, ki si vtekmi s smrtjo niti za trenutek ne oddahne, nikdar nesname maske, ampak se tako istoveti z novo vlogo, dapravzaprav nima pomena govoriti o maski. Tudi ponoãine? A ne vem, takrat nisem pomislil, da bi pri‰el v noãik njemu, a verjetno bi spet na‰el dvoje nasmejanih oãi,ki so me ãakale. Res, ker zanj ni veljal noben ugovor, kajugovor, nobene pripombe ni sprejel. Takó takrat, kosmo se zaãeli pripravljati za odhod. Mislil sem si, kakóbomo natovorili vse TomaÏe na kamione, potem pa v Ïi-vinske vozove, takó da bodo terase ostale brez lajeÏev inbrez dima; mislil sem si, kakó bomo potem vse tak‰neTomaÏe spet raztovorili pred vi‰jimi minareti novega

BESeDANEKROPOLA

66 

verstva. Skrbel sem zanj, ki je imel preteÏko telo, da bilahko stekel naproti prostosti; zato sem molãal. On paje bil ‰e bolj zgovoren kakor po navadi. Rekel je, da bo-mo v Dachauu vendar bliÏe domu. In bil sem hud inrazoroÏen kakor poprej ob ‰epetanju, da bodo napadlitabori‰ãe voge‰ki partizani in nas osvobodili, kakor sembil zadrÏan ob napovedovanju, da nas bodo re‰ili padal-ci. A na TomaÏa se nisem mogel znesti; zato sem spetmolãal. Videl sem ga, kakó je Ïe ves sredi istrskih trt inne veã z nami. Pa to in prav, sem si mislil, da si tukaj inhkrati tam, v Ïivem svetu, TomaÏ, to ni prav. Smrt tegane dopu‰ãa. Ni prav, TomaÏ, da si zdaj v seãoveljskihsolinah, da v kmeãki sobi odpira‰ predale teÏke omarein voha‰ zdravo platno hrapavih rjuh. Ni prav. In ogle-doval sem se, da ne bi stopil za njim, da ne bi sli‰al osli-ãa, ki je pravkar zarigal za hi‰o, ne junice, ki drgne vratob jasli. Njemu pa je v kleti glasno klokotalo ãrno vino.Brentaãi ãrnine. Sodi, poplava ãrnine. Povodenj, ki sebova obadva kmalu kopala v nji, plavala v nji. A ne bismel, TomaÏ, ker gre pravkar nosilnica mimo leÏi‰ã,smrt je ljubosumna megera, TomaÏ. Ob mojem molkuse je ta neverjetni ãlovek res za trenutek zresnil, a samózato, ker ga je zaskrbelo, da me ni s ãim uÏalil; ko pasem se izgovoril, ãe‰ da sem mislil, kakó bi bili moralistoriti vse mogoãe in nemogoãe, da ne bi pri‰li v krema-torijski svet, se je spet razÏivel. Mlel je z rokama kakor

BESeDANEKROPOLA

67 

dobrosrãen gospodar, ki je kljub bolezni sklenil s sose-dom pomemben dogovor. V Dachauu bomo vendar bli-Ïe domu, ãlovek! je vzkliknil. In hotel je, da mu napi‰emsvoj naslov, a se je uprl, ko sem strgal list papirja iz za-pisnice. Ne, na Ïaganico nad glavo naj mu ga zapi‰em,da ga bo imel ves ãas pred oãmi. In ko sem risal dolge,preklaste ãrke, kakor da ri‰em Molo San Carlo in obazvonika gr‰ke cerkve, je ‰e brundal ob mojem u‰esu, dami bo pripeljal vina. Takó sem nazadnje res sli‰al glasvoza na tihi ulici in ‰e poplesujoãa kolesa voziãkov ‰ma-rijskih in ko‰tabonskih mlekaric, ki so se ravnokar iz-krcale s koprskega parnika. A vendar sem takrat ‰e boljãutil, da sedim na lesenem robu leÏi‰ãa in se zato doti-kam njegove rame, ãutil sem, da je TomaÏ bolj vesel tebliÏine kakor naslova na Ïaganici; morebiti mu je bilo,kakor da se ga dotika sin, zakaj v meni se je tedaj utrnilamisel, da sem se dotaknil nepozabnega oãeta. A ne vem.TeÏko je povedati o obãutkih, ki jih ãlovek ob svojempravem oãetu ni doÏivel; teÏko je razloÏiti to oãetovskotovari‰tvo, preblisk tovari‰kega oãetovstva. Ne vem, nevem. Vem pa, da so se potem njegove oãi zado‰ãenoiskrile, da so bile nekaj ãasa mirne in potolaÏene, a da jekmalu spet pomeÏiknil in to z desnim oãesom in z gla-vo pokazal Ïaganico nad sabo. Na pamet se ga bom na-uãil, je rekel o naslovu. Vendar je bil potem tisto jutrodachauski apelplatz velikansko smeti‰ãe, na katero so

BESeDANEKROPOLA

68 

‰tevilne lopate kidale skozi okna kopalnice papir, mokrecunje, obtolãene cokle, onesnaÏene zebraste cule. Takóso se med slamnjaãami, ki so pokrivale prostorna tla, vi-jugali razpleteni papirnati ovoji, leÏale obrabljene lese-ne Ïlice in je sameval noÏiã, ki so ga skovali ljudje v pra-zgodovinski dobi. Pa slamnjaãe z vlaÏnimi madeÏi, praz-ne, brez ulitka, ki je vtisnil vdolbino vanje. Pa slamnjaãez nagimi telesi. Rane na meãih, kot velika Ïenska spolo-vila z nabreklimi, trdimi ustnicami. âetrt metra ‰irokegnile ustnice. In spet ‰ara. Spet cokle. Spet kupi vlaÏne,zapra‰ene, onesnaÏene koÏe zeber, ki jih je pokonãalakuga. Poleg pa telesa, ki so ‰e pri moãi in se na slam-njaãah slaãijo. Ovoj iz krep papirja, ki se razpreda kakornit nenasitne Parke. Ko‰ãena roka pa ne mara izpustitilesene Ïlice, da ne bi pretrgala poslednje vezi z biva-njem. Prsti nagonsko stiskajo leseno Ïlico, zgoraj pa solesena rebra pod luskinasto koÏo. Teh teles niso odneslina levo, ta so pri‰la v barako; a ob robu je bila dolgavrsta praznih leÏi‰ã, s katerih so Ïe odnesli rajnke Jobe,da ne bi razpadli pod Ïareão kroglo, ki visi v zraku in niãne kaÏe, da bo padla dol in tako nehala obsvetljevati vsete ostanke. V ozki soteski med dvema barakama pa jebilo vse spet tiho in v redu. Zdravnik z naoãniki in z gu-mijastimi rokavicami na rokah je v baraki razrezal telo.Voda teãe na kamnito mizo in komaj sli‰no splakuje.MoÏ v beli halji govori po ãe‰ko in mora za vsakega najti

BESeDANEKROPOLA

69 

vzrok smrti, spretno dela, skoraj hití, kakor da mu nitreba dolgo brskati po drobovju, kakor da Ïe vnaprej vé.A hití tudi zato, ker teles noãe biti konca. Takó zdaj ‰iva,zabada debelo iglo in plete debelo kito od koraka dopodbradka. Zelo hitro plete, in videti je, da je zaãel Ïezarana, zakaj zdolÏ barake jih leÏi vznak Ïe dolga vrsta.Kakor zmeraj so z razklenjenimi ãeljustmi, z Ïoltimizobmi, s plo‰ãatimi trebuhi. Samó eden je nabuhel inbel. Dein Kamerad Jugoslav, je spet rekel norve‰ki bol-niãar, a opazoval sem deske, ki so zad za njegovo glavosestavljale stranico barake. Bile so kakor Ïaganice nadnjegovo glavo, samó ‰ir‰e, namesto nosilnice, ki bi po-tovala mimo lesenih leÏi‰ã, pa je ãakala dvokolnica zdolgim kositrnim Ïlebom. Zraven nje je bil pokrov, ki jebil prav tak kositrn Ïleb. A moral sem vseeno pogleda-ti v njegove oãi na koncu kite, ki se je vzpenjala po sre-di njegovega telesa. Odprte so bile v prazno nebo inzdelo se mi je, da se bodo zdaj zdaj nasmehnile. Vi‰,kak‰no kito so mi spletli, bo rekel. Ne vem. Ne vem. Aniã nisem mislil, samó videl sem, kakó so se tudi v Ïivin-skem vozu njegove oãi upirale temi. Kakor v drugih va-gonih so tudi v njegovem zaprtem vozu manj bolna inlaãna telesa podnevi in ponoãi, posebno ponoãi, goma-zela. Gomazela so ãez njegovo telo, mu stopala na vrat,na trebuh, njegov pogled pa ves ãas sku‰a prodreti skozitemo, da bi jo odmislil in jo razveljavil. Ali pa je bil tisti

BESeDANEKROPOLA

70 

trenutek sonãen dopoldan nad potujoãim zaprtim za-bojem in Ïarek je obsvetljeval vagonu strop, obsvetljevaldeske nad njegovo glavo, medtem ko so kolesa ‰telasklepe: bliÏe domu, bliÏe domu, bliÏe domu. In tako sonjegove oãi zaverovano strmele, da niso opazile, kdaj soodtegnili stran Ïaganice in jih zamenjali s to kupolo ne-smiselne sinjine, ki se je boãila nad njegovo modro, oãe-tovsko glavo.

A ne vem, ãe sem pomislil nanj tisti dopoldan, ko smose odpravljali odtod, takrat, ko sem se ustavil vrh stop-nic in se za trenutek zagledal v terase, ki so se nizalenavzdol po poboãju. Prazne so bile in tudi barake, kakorda so bile spremenjene, ãeprav so bile kakor zmeraj podve in dve na vsaki terasi. Bilo je zavoljo ti‰ine, to je bilotisto novo, ki se je nevidno grelo v pozlaãenih septembr-skih Ïarkih, in zavoljo ãesar, se je zdelo, bodo tudi pla-nine vsenaokoli zdaj zdaj zaãele iskati svojo resniãnopodobo v usihajoãem ozraãju pogina. Prav tako, je bilovideti, se bo zaãel prebujati tudi smrekov gozd, ta tem-no zeleni ‰ãit, ki zagrinja bunker in barako s peãjo. Intako se bo spremenila nizko spodaj v dolini bela zasta-va z rdeãim kriÏem, ki je vzcvetela na beli stavbi in jenapovedovala prihod zaveznikov iz Belforta, pa je bilazdaj zavoljo ti‰ine teras Ïe zdavnaj pozabljeno mahanjebele roke v neizmerno oddaljenem in neverjetnem ãlo-

BESeDANEKROPOLA

71 

ve‰kem svetu. Res, ti‰ina. A ti‰ina je tudi poprej vsemesce neprenehoma spremljala polzenje Ïivljenja na-vzdol do te skrajne meje, in ‰e globlja ti‰ina je plavala zdimom navzgor. Vendar je bila zdaj ti‰ina molk brez lju-di, ker so bila lesena bivali‰ãa osamljena, razen najniÏ-je barake, tiste nad bunkerjem, iz katere so jih pravkarnosili na tovornjak. Ti‰ina in jesenska zbranost sta hkra-ti legali na planinsko kosti‰ãe, takó da se je misel, ki seje célo veãnost skrivala pred uniãenjem, zbudila in pri-kukala kakor smrãek martinãka iz luknje v skali. Sevedasem jo odgnal, misel, iz navade po obrambi sem se jeotresel, a se je kljub temu za trenutek prihulila. Kaj bos terasami, ko bo od‰el poslednji tovornjak? Bo gozd‰umel in se bo deÏ spomladi neusmiljeno ulival in bosneg pozimi zadelal stopni‰ãe, ki je usekano v poboãje?Bo poleti sonce vzhajalo takó, kakor vzhaja v planinah?Pa jeseni? Da, in jeseni, kakor je zdaj jesen? Pa vsi tisoãicokel, ki so stale na snegu in je apel trajal neskonãneure? In po‰tar iz Padriã, ki so ga morali prinesti na apel,ker je ‰e dihal, a so mu ãrtaste hlaãe zlezle na stopala paso ga kar tak‰nega poloÏili na sneg, ta ãas ko je esman‰tel vrste? Kaj bo z njim, ki so ga potem, ko se je ‰tetjekonãalo, vzdignili in odnesli sèm dol, kjer se zdaj raz-gledujejo obiskovalci? In z nalivi na obrite glave, na oãi,ki so Ïe srepe, a jih lakota ‰e ni izsesala in bodo vztrajaledo konca, ker jih debela kost varuje pred su‰o, ki izmoz-

BESeDANEKROPOLA

72 

ga poprej vse druge celice? Kakó bo z oãmi, ki so s svo-jo sveÏino najveãja vseh neusmiljenosti in ki se ‰ele pravna koncu sredi ko‰ãenega kontinenta spremenijo v mot-ni jezerci? O vsem tem ne bo veã nobenega sledu, ko boãez uro ali dve stopni‰ãe docela zapu‰ãeno? A ta vpra‰a-nja so bila Ïe poskus skoka v prihodnost, medtem ko meje ‰e oklepala podoba stopni‰ã kakor privid obsojenihmehikanskih starodavnih razvalin. Pa tudi posel je zah-teval, da se spet zaãnem spu‰ãati k baraki, zato sem sestreznil in se prestopil. Tedaj sem zagledal tiste, ki nisoãakali na na‰o pomoã, ampak so kar sami zapustilislamnjaãe. Nesli‰ni so bili kakor ves dan, ko so leÏali vbaraki, niã niso motili ti‰ine, ki se je sonãila pod van-gogovsko raztreskano kroglo visoko nad hribom. Saj jihje morebiti prav nenadna ti‰ina vzignila z leÏi‰ã, da sopri‰li na sonce, tenke prikazni, ki ne sli‰ijo veã niti gla-su svojih bosih stopal. Nagi so bili s srajco do votlegakoraka, in ko so tavali ãez ozko teraso, so krilili z roka-mi, da bi na‰li ravnoteÏje, oslepeli ptiãi, ki so jim poÏgaliperje, da jim je ostala samó mreÏa porjavelih ko‰ãic.Takó so pritavali do stopnic in zaãeli grebsti navzgor pobregu, da bi se z zadnjimi moãmi re‰ili brezna, kjer sojim plameni posneli vse celice s telesa. In poveznili so sena stopnice in zdaj so plezali po vseh ‰tirih, ko‰ãenivodni komarji, osmojeni pajki z iksastimi zadnjicami. Intako se je sproÏil poãasen premik, kakor da je bil ta gib

BESeDANEKROPOLA

73 

lesenih korakov poslednji. Potem je bilo neskonãnopoãivanje, ki mu je bil sonãni molk naklonjen, a hkratise je v razpetem suhem bitju nekje najbrÏ utrnilo mot-no spoznanje, da je sonãna krogla izdajalska priãa, ki boizsrkala ‰e zadnjo kapljo Ïivljenjskega soka. Zato se jeotrdeli ud nenadoma po Ïabje sproÏil do naslednjestopnice, in lupinar se je razkoraãen priklenil nanjo. Inspet je celo veãnost poãival, medtem ko je nad njim dru-gi Ïe lezel na gornjo teraso, in ‰e vi‰e ‰e eden, vrsta pla-zilcev, ki so od ãasa do ãasa vzdignili gole Ïelvine glavev naporu, da bi oddrsali iz kraljestva teme. In tedaj jemenda stekel mimo mene Tola z nosilnico na rami.Davaj! je vzkliknil, skoraj nejevoljen, ker sem stal, kakorda poãivam, medtem ko je bil on neutrudljiv delaveckakor nekoã v Ïivljenju ob kolhozni mlatilnici. Saj grem,sem rekel in pomislil, da bi se spustil po stopnicah nadesno, da ne bi sreãal plazilcev, ki jim nagon ni dal, dabi poãakali nosaãe. Takrat pa se je s steze onkraj barakoglasilo zateglo cviljenje, ki je ritmiãno prebadalo ti‰ino.To valovanje je bilo rezko in preteãe zavoljo svoje nena-vadnosti in zato, ker je prihajalo s steze, ki je bila zme-raj samotna. Bodeãa Ïica je bila tik ob nji in poprej se jine bi nihãe brez potrebe pribliÏal, zdaj pa je bilo, kakorda se nizko pri tleh mota cvileãa toÏba, ki se zelo poãa-si in s teÏavo vzdiguje po poboãju. Tak‰en obãutek jezbujala, kakor da se je nenadoma spustila na dvakrat

BESeDANEKROPOLA

74 

osirotele pa‰tne pogibel, ki je neznana in Ïe zavoljo tegaskoraj bolj pretresljiva od zublja nad dimnikom. A ko seje hitro zatem prikazalo kolo samokolnice, se je poraja-joãi srh omilil, ãeprav ni bilo odkritje skrivnosti prav niãtolaÏljivo. Izza barake se je zatem vzpela cela samokol-nica. Potem ‰e ena. Kdo se jih je domislil, samokolnic, daje z njimi nadomestil nosilnice, ki jih ni bilo zadosti.Zdaj so lezle kakor v sprevodu trudnih delavcev, ki sevraãajo iz neskonãno globokega trebuha zemlje. Proce-sija rudarjev, ki so poloÏili krampe in lopate v samokol-nice, samó da namesto orodja ‰trlijo iz trikotnih zabo-jev udje pravkar izkopanih ‰torkelj. Eno samo okostjeima na sebi tudi srajco in tako je zavoljo nje tista samo-kolnica bolj ãuda‰ka. Ogoljene ptiãje glave nihajo inimajo, prav kakor poprej na slamnjaãi, zevajoãa usta,takó da je videti, kakor da hoãejo ujeti nevidne mu‰ice,a se jim ne posreãi, ker zavoljo tresljajev preveã pople-sujejo. In je, kakor da je vzrok njihovega nihanja cvilje-nje osi, obenem pa, kakor da prihaja toÏba suhe osinaravnost iz ‰ibja ptiãjega prsnega ko‰a, medtem kobingljajo noge desno in levo ob kolesu, roke pa mlaha-vo veslajo po pra‰ni stezi. Ne, saj ne vem, kaj sem takratmislil, verjetno to, da jih ne bo treba veã dosti nositi, kopa se je nekdo domislil samokolnic, a najbrÏ tudi to, dabo pravzaprav izdajalska ti‰ina, ki bo pregrnila planinoãez eno uro, ko nas ne bo veã. Saj na tleh teras ne bo

BESeDANEKROPOLA

75 

ostal noben odtis, v ozraãju noben posnetek, vse bo ti‰i-na zamolãala, kakor gluhonemec bo vse obdrÏala zase,tudi ta sprevod, ki ga je zdaj zakrila baraka, tudi to cvi-ljenje, ki je zmeraj bolj oddaljen glas zarjavelega raÏnja.Zato ne morem reãi, da sem se takrat domislil TomaÏa,saj so njegovo barako spraznili Ïe zjutraj, medtem ko jenas ‰e ãakala voÏnja proti Münchnu. Ta pa je bila prvasku‰nja s tak‰nimi prevozi; in ãe bi telesa na leÏi‰ãih vbaraki mogla vnaprej videti gosto gmoto teles v teÏkihvozovih, bi najbrÏ ne plezala s tak‰no muko proti son-cu. A kaj, saj ni res, dokler so Ïiva, se celiãna jedra upi-rajo napadom pogina, se sku‰ajo re‰iti z begom, ãepravse vse razvija v usodnem krogu. No, a navsezadnje je bilpo lagerskih kriterijih tisti prevoz najbolj mil od vseh,kar sem jim bil kasneje ‰e priãa. Celó glasbo smo imeliza spremljavo. Vsaj na‰ voz. Pa obojna vrata so bila od-sunjena, da so se v okviru velikih odprtin ves ãas spre-minjale pozabljene slike jesenskega polja, ki so plavalemimo. Kolesa so ropotala, hitrost je bila nova, nerazum-ljiva kategorija, ki je naenkrat nastopila namesto uzako-njene nepremiãnosti, da smo bili kljub treznim mislimin pogovorom v resnici netrezni in neprisebni. Da, sedelsem z Albertom v kotu, in komaj da sva se razumela, kerso naju godci pregla‰ali. Paul s trobento. Pierre z violi-no. Pa harmonika‰. Saj, kakor da je vojske konec in naspeljejo proti domu. BliÏe domu! In takó je trdil tudi Al-

BESeDANEKROPOLA

76 

bert, ãe‰ da smo na zaãetku konca, jaz pa sem mu ugo-varjal, kakor bi bil tudi TomaÏu, ko bi bil zdrav. Vé‰,kam nas peljejo? sem vpra‰al. A ga to ni niã motilo, ãe sozavezniki Ïe v Belfortu, nas morajo vendar peljati ne-kam stran. Dobro, sem rekel, a ta kolesa, ki zdaj ropoãe-jo, nas nosijo zmeraj dlje od zaveznikov, zraven tega paimajo v Dachauu dosti mogoãnej‰a Ïrela za vagone kos-ti, ki jih vozimo s sabo. Kako? je zdaj on vpra‰al, ker jebil Paul takó divje zatrobil, da nas je oplazil leden pljusk.Velike peãi imajo tam, sem rekel, a on je skomignil zrameni, ãe‰ da bi jih na na‰i planini ravno tako morali ‰enaprej Ïgati. Imel je ‰irok obraz, Albert, tak, ki z njegaodseva zaupanje, a ta lastnost se je bila s ãasom v na‰emsvetu precèj obrabila, takó da sem mu neprijazno rekel,da je bil tudi poleti optimist, da jo je Ïe julija polomil ssvojimi napovedmi. Njegov okrogli obraz pa se ni vdal,podoben je bil narisanemu polnemu mescu, ki se nezaveda svojega dobrodu‰nega smehljaja. Zdaj so vendarv Belfortu, dragec, je navihano rekel, takó da sem bilzadovoljen, ko ga je Daniel poklical. Ni mi bilo trebavzdigovati glasu, da bi mu odgovarjal. Pa ja, kakor dagre za otro‰ko igro, je vsak teden znova napovedovalkonec vojske, kakor da gre za dobrohotno igro. A ko seje moj pogled ustavil na Paulu, se mi je zazdelo, da tudion veruje kakor Albert; boãi ustnice ob trobenti kakorplavolasi angel z ostriÏenimi lasmi na ãudni podobi in

BESeDANEKROPOLA

77 

veruje. Prav takó njegov brat Pierre. Prav takó harmoni-ka‰. Zakaj zares so noro igrali in se niso hoteli utrudititam ob vratih, da so se na septembrske njive sipali zvokiiz beÏeãega voza kakor izzivalna zlata semena, ki pa nebodo nikdar vzklila. Igrali so kar naprej, brez prestanka.Tudi Pierre ob svoji violini, ãeprav je violina Ïe sama posebi takó tenkoãutna in zmerna, da jo trobenta in har-monika z lahkoto du‰ita. A tudi po znaãaju je bil Pierrev trojici bolj rahel, bolj mil, saj se je Ïe tukaj na teh te-rasah najbolj zavedal razgla‰enosti svoje violine ob tihispremljavi neutrudljivega dimnika. A tukaj je bilo dru-gaãe, tukaj niso bili godci samó oni trije, saj se je pravimali orkester uradno zbral zveãer, preden se je zagrizellajeÏ volãjakov v planinsko noã. Pa je seveda igral samsebi, ker po barakah so telesa hitro legla, da bi v omo-tiãnem spancu zadu‰ila Ïive klice laãnih tkiv. Kveãjemuãe je po nakljuãju kdaj ‰la prav takrat nosilnica navzdolpo stopnicah in je imel ko‰ãeni rajnki nekaj taktov Mo-zarta za popotnico sèm dol. A tukaj sta se namesto lokanad strunami usloãila dolga ukrivljena zoba nad njego-vim vratom. Ko se je Ïelezni obroã sklenil pod Ïolto bra-do, je kurjaã povlekel, da se je lobanja poveznila ãezenjin zakinkala. Takó je bil zavoljo zlomljenega vratuokostnjak ‰e dalj‰i, posebno ãe je bil norve‰ki, ker fran-coski in slovenski ljudje po navadi niso dolginasti. Patudi ãe‰ki in ruski ne. Holandci pa. Seve, da je potem

BESeDANEKROPOLA

78 

ãuda‰ki tak‰en orkester na tak‰ni planinski terasi, a tuditisti v odprtem vozu ni bil dosti bolj sprejemljiv, ko paje dolgi vlak peljal tak‰en tovor. No, zato je Paul tulil ssvojo trobento. Sedél je ob odprtini, da so mu nogebingljale v prazno, in nihal s trobento na desno in levoin jo vzdigoval navpiãno, da bi izstrelil nevidno pu‰ãicov nebo. Tam ni bilo rdeãega tulipana nad dimnikom inhitrost je, ne da bi kaj obljubljala, draÏila in razburjala;nesmotrna in motna podoba prihodnosti pa je vsekakorbolj spodbudna kakor nezmotljivo trajanje v ujetemcarstvu niãa. Ne vem. Ne vem. A kakor takrat, ko je bilgovor o partizanih, se tudi zdaj nisem znal vzdigniti izskepse. NajbrÏ me je senca zla v otro‰kih letih takómoãno oplazila, da tako medel Ïarek upanja ni mogelprodreti v obmoãje zavesti. Mogoãe sem pomislil na to,kakó bo treba zaãeti znova raztovarjati, a da bo ‰lo teÏe,ker se ne bodo premikali ne tisti, ki so jih vozili s samo-kolnicami, ne samotni plazilci. Gledal sem Andréja, ki jestal v drugem kotu z doktorjem Senetom in z drugimizdravniki in bolniãarji, in si predstavljal, koliko po‰ast-nih ur je pretrpel, ko je esman peljal fante sèm dol podkavlje za peãjo. V vsaki skupini, ki so jo peljali navzdol,je Ïe videl sebe. Zdaj je poslu‰al Seneta, a videti je bilo,da je z mislijo vendar tudi odsoten, kakor da dvomi, ãenaj upa ali naj ne upa, da se bo s preselitvijo kartotekazame‰ala. Paul pa je kar naprej norel, ãeprav je bilo ne-

BESeDANEKROPOLA

79 

koliko tudi razumljivo, da je tak‰en, ko so valovila poljapred njim in so barve pljuskale ob njegova viseãa stopa-la, medtem ko so se Pierru Ïarki zapletali v svetlobnomreÏo nad strunami. A saj vendar vejo, kam gremo, semsi takrat rekel, prav zato je Paul tak, ker vé. In kakor daje odgovoril moji misli, je tedaj Paul ‰e bolj nabuhnil licain zaplesal z rokami in naperil trobento v sonce, da bi zjeklenim krikom dokonãno sestrelil njegovo svetlobo.Esesovca ob vratih sta se zdrznila in krepkeje stisnilapu‰ki, doktor Senet pa je za trenutek pretrgal svojo pri-poved in obrnil k vratom svojo ãastitljivo belolaso obri-to glavo.

Vse drugaãe krãevit pa je bil odhod iz Harzungena, po-tem ko smo se zna‰li sredi praznih barak, sredi ti‰ine, kije zajela z okroglimi kamni tlakovane poti med baraka-mi. Kakor da smo ostali v zakotni vasi, ki so jo izpraznili,preden se bo vanjo vlila lava. Vendar je bilo aprilskosonce (namesto septembrskega tukaj) kar nekam roÏna-to v prozornem zraku, samó da se je ‰e zmeraj ble‰ãalotudi v ‰tirikotnih ‰ipah vrh lesenega stolpa s straÏo instrojnico. A tudi ta odsev bi ãlovek lahko prezrl, da nibilo v ozadju zubljev na nebu nad Nordhausenom, takóda nas je Ïe ‰tiriindvajset ur obkroÏalo apokaliptiãnoozraãje. Sami, s ‰eststo bolniki v dveh barakah revierja,medtem ko je vse, kar je lahko za silo migalo, Ïe od‰lo

BESeDANEKROPOLA

80 

kdo vé kam. Poslednji smo bili kakor zmeraj in rajnkihnismo veã nosili v zaboj za barako. Nihãe jih ne bo veãpeljal v Doro, in jih je bilo treba zagrebsti; zato je kopalVaska s pomoãnikom druge barake luknjo na tratinimed barakama. Nad njim se je vrh stolpa vojak ‰alil.Vzdignil je ‰ipo pred strojnico in dopovedoval nekajnerazumljivega kakor ãlovek, ki se je v svoji loãenosti odljudi odvadil ãlove‰kim besedam. Vaska se ni zmenilzanj, globoko v jami je kopal in se potil in kar mimogre-de je njegov ruski stavek klepetavcu oneãastil mater.Takó je straÏar spet zniÏal ‰ipo tam zgoraj vrh stolpa inbil dobre volje, kakor da se je kopaã razveselil njegovedomislice. Morebiti sta neobljudeno tabori‰ãe in bliÏa-joãi se konec rajha zbudila tudi v njem tam zgoraj v ste-kleni straÏarnici iskro tragiãnega humorja, a Vaska niimel ãasa zanj, je bil preveã zaposlen. Vsi smo bili za-posleni; saj ne vé, ãesa bi se poprej lotila, deseterica ljudis toliko invalidi, od katerih polovica ne more z leÏi‰ã.Prena‰ali smo jih z Ïimnicami vred na hodnik, da so jihlahko odna‰ali na tovornjak, ko se je ta ustavil pred vho-dom v barako. Eden ob drugem so leÏali ob stranehhodnika, pa tudi eden za drugim, da je bila samó po sre-di ozka steza. Najprej so seveda pri‰li na vrsto tisti sflegmonami; ãakali so mirno in obraãali oãi za nami, kosmo nesli mimo kockasto belo modro prevleko, katerosmo napolnili s papirnatimi obvezami, da je bila podob-

BESeDANEKROPOLA

81 

na veliki breji ribi. Potlej, ko teh bolnikov ni bilo veã,smo prinesli take, ki niso bili radovedni, ampak so imeliudrte liãnice v cunjasti ‰ari na tleh; nekateri so stokali intako sku‰ali priklicati nas, bolniãarje. Tak‰ni so v Ïivlje-nju beteÏni starãki, ki se jim zmeraj zdi, da so v predalã-ku posteljne omarice pozabili nekaj zelo pomembnega.Vzdigovali so se na komolce in prosili vsakogar, ki je ‰elmimo, naj jih usli‰i. A nihãe ni imel ãasa zanje, zakajtakrat se je Ïe zaãelo hudo. Vse tiste slamnjaãe so bile ‰epo tleh, tovornjak s prikolico pa bo pri‰el samó ‰e dva-krat. A je bolje ne misliti na to, si reãe‰, ko pa je ‰e toli-ko drugih opravkov. Takó je prav takrat eden na slam-njaãi izdihnil in zdravnik je rekel, naj pokliãem Vasko innaj popazim, da ga bo prav zakopal. Dobro, sem rekel,v moji sobi pa je mali âeh Ïe ãisto pri kraju; potlej sem‰el po Vasko in sva odnesla telo na tratino, kjer je bilajama Ïe kar globoka. Vaska ga je zaãel pokrivati z ru‰o,jaz pa sem mislil na zdravnika, kakó je bil stopil v mojosobo. Vaska je nekaj godrnjal nad rajnkim in straÏnik jebil vrh stolpa skozi stekla rdeã od poÏara na nebu nadNordhausenom, a sem ‰e zmeraj mislil na zdravnika, kije stopil v mojo sobo z brisaão v roki. Zdelo se mi je kri-viãno, da na to mislim, a vendar nisem mogel drugaãe.Tedaj je Vaska, ki je z lopato zajemal zemljo, rekel, da jelaãen. âe hoãe‰, da kopljem, prinesi kruha, je rekel. Inmi je bilo prav, da moram v sobo po kruh, ki je ostal za

BESeDANEKROPOLA

82 

rajnkimi. Hitro ti ga prinesem, sem rekel in odhitel vbarako, a pred vhodom sem zadrÏal korak, ker sem sebal, da bo odkritje prehudo, in hkrati, kakor da ãakam,naj se zgodi do konca, kar se dogaja. Ker mislil sem si, dazdravnik sam najbolje vé, kaj mu veleva njegova poklic-na etika. Morebiti je ãisto prav, da se telesu olaj‰a od-hod, posebno ko pa mali âeh samó ‰e od ãasa do ãasarazpré ustnice in jih vzboãi kakor na suhem riba, zakatero je morje izgubilo sleherno veljavo. Takó sem so-dil in se poãasi pribliÏal vratom, da bi ‰el Vaski po kruh,a ko sem pritisnil na kljuko, so se vrata odprla samó zaozko reÏo, ker jih je hitro neko stopálo zadrÏalo odznotraj. To je bil bolniãar, ki mi je hitro rekel, naj hipecpoãakam, meni pa ni bilo prav, da ne morem v svojosobo, a obenem mi je bilo Ïal, ker bosta zdravnik in bol-niãar vedela, da slutim, kaj se je zgodilo. Okleval sem, alinaj se uprem v vrata, ker nisem vedel, ãe morebitizdravnik ne ravna zelo modro. Kaj ni bolje, da malipoãiva pod plastjo mehke zemlje, ki jo je skopal Vaska,kakor pa, da konãa pod tovorom slamnjaã in teles natovornjaku? In takó sem se zaãel poãasi odmikati odvrat in bolniki so na podu na svojih gnilih leÏi‰ãih nekajpravili, a jih nisem razumel. Ko pa je pri‰el zdravnik izsobe, je rekel, da je tudi mali izdihnil in da je treba poVasko. Takrat bi mu najraj‰i rekel, da vem, kaj sta on inbolniãar poãenjala v moji sobi, a sem tekel k malemu, da

BESeDANEKROPOLA

83 

bi ‰e kaj pomagal. Re‰etasti prsni ko‰ se je na sreão ‰evzdigoval in tudi skozi nabrekla usta je ‰e hlipalo, takóda mi je odleglo, obenem pa se mi je spotilo ãelo, ko semse sklonil in se dotaknil lica malega âeha. ·e je hlipal,samó da je zdaj imel okoli vratu bledo rdeão liso, ki jeprej ni bilo. Sredi pomladi je mlado telo izgorevalo,meni pa je bilo v nepriãakovano tolaÏbo trajanje njego-vega izgorevanja; bilo je, kakor da me re‰uje grozljivegadvoma o udeleÏbi pri umoru. ·e zmeraj je bila v menizavest krivde, ker sem bil pasivna, neodloãna priãa, azdaj sem ob ustih, ki so se odpirala v zmeraj bolj poãas-nem ritmu, pomislil, da je ãlovek vendarle dober, ãepomaga Ïe suhemu telesu, da se do kraja pomiri. Vseka-kor sem bil tako razklan, ker nisem mogel sprejetizdravnikovega znaãaja. Slutil sem, da je to storil zato, dabi zmanj‰al ‰tevilo tistih, ki jih bo treba prenesti natovornjak, ne torej iz naklonjenosti do bliÏnjega, ampakiz organizatorskega raãunanja o moÏnostih. PotolaÏenpa sem bil ob uga‰ajoãem dihanju malega zato, ker, ãebi bilo zdravniku uspelo, bi se moj dvom cepil na fantovkonec in z njim postal veãen. Vendar sem bil takratomahljivec in nisem na‰el naãina, da bi se zdravnikuuprl. Bil sem neodloãen, kakor zmeraj, ko o neãem ni-sem prepriãan. Ker skoraj nobenega dvoma ni, da jeimel zdravnik prav, samó da se jaz pravzaprav nisemupiral dejanju, ampak njemu. âe bi bil na primer tam

BESeDANEKROPOLA

84 

André, bi bilo drugaãe. Ampak André bi mi povedal, nebi storil na skrivaj. Takó sem se potem zdravniku ma-‰ãeval in sem mu na hodniku rekel: Mali ‰e zmeraj diha!Samó da sem mu to rekel, ko smo hodili po sredi slam-njaã, takó da me on mogoãe ni prav razumel, poleg tegapa je bil najbrÏ naglas mojega stavka premalo oster, karje bila spet slabost, ki je skazila ma‰ãevanje. Ne vem. Akdo je takrat lahko sledil intonaciji mimogrede izreãe-nega stavka, ko pa se je ravno tedaj ustavil tovornjakpred vhodom in so se suhi komolci zaãeli vzdigovati stal. Tako, iz zdruÏitve energij vseh izÏetih celic so na‰latelesa poslednjo moã, da so s ko‰ãenimi palicami svojihnog tavala ob Vaski, Pierru in ob meni, ki smo jih vodi-li ven. Vmes je bil zrak prepojen z griÏo in gnojem, ki stabila obarvala papirnate ovoje. Pa to ni bilo novo, bolj jebilo nenavadno, da smo bili bolniãarji glasni. Spodbujalismo se, ker nas je bilo malo; tako je tisti, ki je bil moã-nej‰i, zgrabil slamnjaão kar ãez polovico in jo vzdignilod tal s podolgovatimi kostmi, ki so bile v nji, drugi paje slamnjaão samó vlekel za sabo. In tisti, ki so jih zgo-raj v tovornjaku urejali, so jih najpoprej polagali na dnotovornjaka, enega k drugemu, po vrsti, potem pa so nadprvo plastjo hitro sestavljali drugo. Saj, zakaj treba jebilo hiteti. In tako ni bilo ãasa, da bi se pogled ustavljalpri rahlem gomazenju tistih plastí, ampak je bilo trebaopustiti tudi zamisel o plasteh in kar zvraãati telesa s

BESeDANEKROPOLA

85 

slamnjaã ãez leseni rob. Treba jih je bilo vendar vzeti ssabo, ko pa so ‰e dihali. Samó eden je pravkar ugasnil inga je Vaska odnesel za barako. Mali âeh je na dnu ingora teles je na njem, sem takrat pomislil in bil manjhud na zdravnika, a tudi to je bil samó preblisk, ker smotedaj tovorili na vrh vsega ‰e obveze v prevleki, medtemko so straÏe zaãele obkoljevati vozili in se zaãele dreti.·ofer pa je kar naprej trobil, ves nestrpen, ker smo ãa-kali samó na Vasko in na tistega, ki je z njim od‰el zabarako. Takó smo zlezli v prikolico, ob prednji rob, kjerje bilo ‰e nekaj prostora, ta ãas pa se je tudi Vaska vrnils svojim pomagaãem in sta privezala k stranicam dvenosili iz surovega lesa in z Ïico po sredi, da je bil tovor-njak kakor vozilo gasilcev z lestvami ob straneh. Takósmo nazadnje od‰li in je zaÏvenknila ‰ipa tam gori vstolpu, ker je straÏar menda usekal kar s strojnico po nji,tovornjak pa je stekel po cesti in skozi gozd v smeri ve-likega kresa, ki so ga priÏgala zavezni‰ka letala. Nord-hausen. Tam je obolel Mladen, sem pomislil, da ne biposlu‰al toÏb v tovornjaku. Zakaj medtem se je znoãiloin nisem videl predse, ãeprav sem stal ob prednji stra-nici prikolice. Nisem videl pome‰anih plasti pred sabo,a stokanje se je trgalo, kakor da prihaja izpod koles,medtem koje bilo razsekano zavoljo koles, ki so stresa-la vozilo. Kakor velikansko leseno skledo so ga kolesastresala in v nji so stresala jeãanje. Podobno je bilo tre-

BESeDANEKROPOLA

86 

petajoãemu glasu, ki ga dobimo, ãe tresemo s ploskodlanjo pred odprtimi usti, ko pojemo ali kriãimo. Samóda je bila zdaj gosta mreÏa tak‰nih glasov in sem se si-lil, da bi poslu‰al brnenje stroja, in vlekel sem na uhopogovore bolniãarjev, da me ne bi ujel val zmrvljenegazbora toÏb. A v mislih sem videl, kakó se vsa pregiblje-jo kakor na nori mlatilnici, telesa s srajco do popka, patudi v zebri katero, kakó ti‰ãijo noge v usta, plavutiko‰ãenih zadnjic v brade, zagozdena po‰ev z rokami vkorak, in palice nog, ki se pretikajo skozi zveriÏeno snovnavzdol ali pa navzgor. Sunki pa ves ãas ne nehajo sek-ljati zadu‰enega momljanja. VzdrÏema ga sekljajo, takóda kamion v temi kakor Ïiv drgeta od mraza v vseh svo-jih vijakih, ki ritmiãno stokajo. In spet sem sku‰al zdru-Ïiti svoje misli ob gozdu, ki je ãrn spremljal cesto, ter sesilil, da bi razbral poslednjo skrivnost nem‰ke zemlje; atresljaj vozila je tisti trenutek zdruÏil tiste roke in nogev eno sámo telo s ‰tevilnimi belimi oãmi in z enimisamimi usti. Ta so zajeãala, kakor da so obvisela navzmeti, in se spet spojila z brnenjem motorja. A predenso se spet oglasila, sem z mislijo znova zbeÏal v noã, a nebi niã pomagalo, da si takrat nisem samogibno popra-vil ovratnice pod brado. Takó sem se ustavil ob njem, kije bila ovratnica nekoã njegova. Pa kaj, misel na Mlade-na ni bila dosti drugaãna od podobe, ki je bila nevidnain glasna v temi pred mano. V Dachauu Mladen ni ho-

BESeDANEKROPOLA

87 

tel gledati seciranja, v Dori pa smo mi gledali, kakó muje noÏ razkrojil srce. Ne, ni da bi mislil na Mladena, semsi rekel, tudi na to ne, da imam njegovo ovratnico, med-tem ko so njega odnesli na kopo, ki je v Dori gorela vrhgriãa. Takó sem spet pomislil na malega âeha. Gotovo jetrideset teles na njem in v njegovem grlu ne hlipa veã. Inseveda bi bilo bolje, ko bi poãival v zemlji. Zdravnik jeravnal stvarno in preudarno, medtem ko sem jaz ujet vsvojo ãustvenost, sem pomislil. Saj, a sem se predvsemuprl samovoljnosti, posebno ‰e, ker je bil tudi bolniãarzraven; nekaj brezobzirno oblastnega je v njegovih gi-bih. No, a prav, da se jima ni posreãilo; kljub vsej zdrav-ni‰ki izvedenosti zdravnik ni vedel, da s sesu‰enim tele-som stvar ne gre takó preprosto od rok kakor z normal-no hranjenim in oblim vratom. Ni lahko uniãiti do krajatelesa, ki je Ïe napol leseno. Res, premi‰ljeval sem ovsem mogoãem, da bi presli‰al valujoão toÏbo in da nebi pre‰la vame, ker smrt je treba zmeraj znova odmi‰-ljati, ãe noãemo, da se nam ne vsrka v mozeg. Iz nago-na po obrambi sem potem prisluhnil pogovoru bolni-ãarjev za mano. Menili so se, kakó bomo morali napostaji ostati vsi skupaj, da si uredimo notranjost Ïivin-skega vagona v zasilno ambulanto. Tudi Jano‰ je pritrje-val. A kaj, saj ni bilo niã ãudnega, ãe je bil za to pamet-no misel in da je bil njegov glas takó tovari‰ki, najbrÏsmo ga poprej po krivem obsodili, ãe‰ da je robat z bol-

BESeDANEKROPOLA

88 

niki, ko jih je prevezoval. No, prav gotovo, da smo mo-rali ostati vsi skupaj, ãe smo se hoteli re‰iti in pomaga-ti ‰e komu, da se re‰i. A potem na postaji ni bilo lahkoostati skupaj, ker nas je kriãanje napadlo z vseh smeri.V Harzungenu smo se tuljenja odvadili, tam je vse po-tekalo nesli‰no. Ne, ne, niã se nismo razburjali zavoljokrikov, saj navsezadnje je zmeraj takó, da je v nem‰kembitju zmeraj na vpitje pripravljen obraz, kakor da lahkov katerem koli hipu zatuli od strahu pred nevidnim pre-ganjavcem. Navaditi se je treba na to, potem ni takóhudo. No, takrat je bilo rjovenje zavoljo vlaka, ki nas jeãakal. Îarki roãnih svetilk so ‰vigali po dolgem in poãez,medtem ko smo grabili cule in telesa s kamiona. Stego-vali smo roke v temo in jih vlekli ãez rob na nosilnice izÏice, a telesa so zdrknila mimo nosilnic in nekdo je stalna takem ko‰ãenem podnoÏju, ko je vlekel to, kar mu jepri‰lo v roke, iz tovornjaka. Takó smo vsi vroãiãno hiteliv noãi, ki je imela za kupolo krvavo nebo, ko pa je spetblisknila proga svetlobe, je bilo videti, kakó jih vleãejo zvozila kar z glavo navzdol, da se veãinoma izmuznejo inzdrknejo na peron, a ko se nosaã skloni, da bi telo oddr-sal proti vlaku, pade s kamiona nanj slamnjaãa in ga po-krije. StraÏe pa kar naprej udarjajo z bikovkami, brcajoin se zaletavajo od tovornjaka do vlaka in od vlaka spetdo tovornjaka. Ni lahko ostati skupaj, ãe se vse tarevzdolÏ vlaka in je zavoljo ‰vigajoãih prog iz roãnih sve-

BESeDANEKROPOLA

89 

tilk slab‰e, kakor da bi bila prava tema. In res smo mo-rali ostati hladni, ko so nas sredi krikov potiskali v vago-ne, takó da smo ãez trenutek, ko se je napad preneseldrugam, spet izstopili in ‰li v voz, kjer so bili Ïe drugibolniãarji. In tako smo nazadnje vendar znesli tudi vsecule z obvezami v svoj voz. Kakor zmeraj v Ïivljenju, jetudi takrat ãlovek moral vedeti, kaj hoãe, imeti je moralsvoj naãrt in moral ga je uresniãevati kljub paniki inblaznosti. Seveda, ni se lahko bojevati v zmedenih gne-ãah, kjer te zdaj o‰vrkne pramen svetlobe, zdaj pasji biã,medtem ko so nekje kriãeãa usta, ki se bodo znova za-kadila vate. A pri tem so vendar najbolj nesreãna telesa,ki jih drsajo po peronu. Vleãejo jih za roke in noge izpodtovornjaka skoz temo in skoz ãrtasto svetlobo in sreãa,da so Ïe neobãutljiva in hladna in vsa plo‰ãata s srajcodo kolkov. A katero je bolj ohlapno in bolj mehko, da semahedravo krotoviãi, ko si tisti, ki ga drÏi za ãlenke in gavleãe za sabo, v naglici i‰ãe pot skozi gneão tekajoãihsenc. Saj, kdor je v tem kaosu lahko tekel in delal naãrto ambulanti v Ïivinskem vozu, ta je imel tako velikoprednost v moÏnosti za preÏivetje, da je lahko brez teÏa-ve presli‰al tako noro vpitje kakor tudi udarce.

Koliko dni je potem trajalo tisto potovanje? ·est?Sedem? Pa saj je ãas Ïe zdavnaj izgubil vrednost, ki mujo dajeta kroÏenje in sreãanje nebesnih teles. Konec noãi

BESeDANEKROPOLA

90 

je pomenil samó, da se bomo spet videli, sonce, ki se jezjutraj prikazalo, je samo obsvetilo dolgo vrsto premi-kajoãih se ali stojeãih vagonov. Bila je to nepreglednaveriga odprtih zabojev s pokonãnim tovorom, ki je imelza streho le nem‰ko nebo. Konvoj, ki je potoval najpo-prej v eno smer, potem dolgo stal, pa spet krenil v dru-go smer; potem spet pol dneva stal in ãakal. Takó sreditistih travnikov, kjer smo vse popoldne in vso noã zako-pavali sto ‰estdeset ostankov, in je Jano‰ vodil delo. âis-to novo delo seveda, zakaj to je bilo po dolgem ãasuprviã, ãe izvzamem tistih nekaj ob odhodu iz Harzunge-na, da na‰i skeleti niso ‰li v peã. Prva dva voza sta bilanamreã doloãena za mrtva‰nico; tista dva ob lokomoti-vi. Tisto zakopavanje pa, kakor ni bilo sámo po sebispodbudno dejanje, je bilo vendar nekak‰no poro‰tvo,da se oddaljeni svet Ïivih ljudi bliÏa, ãeprav predvsemna‰emu spominu. In tudi ni bilo ne barak ne Ïic, ampaksamó gmajna, na katero je aprilsko sonce po‰iljalo dvo-umno svetlobo, ki pa seveda ni bilá veã samó luã mrz-lega reflektorja nad secirno mizo. Takó se je vsaj ãlovekuzdelo, ker ãeprav je bilo petindvajset ali trideset vago-nov Ïe teden dni brez hrane in sta se zato voza ob loko-motivi polnila hitreje, je bila vendar tolaÏba v tem, dasta prosta narava in sonce spet sama in brez mej. Tospremembo je gotovo ãutil tudi Jano‰, ker je kljub noã-nemu delu skoãil z voza ãil in gibãen, kakor da se je tudi

BESeDANEKROPOLA

91 

iz na‰e pokvarjene snovi izvila iskra Ïivljenja in se po-osebila v njem. Takó sem zavoljo jutranje svetlobe inzavoljo Jano‰a tudi jaz vstal, ãeprav bi bil raj‰i ostal podkocem v kotu zaprtega voza. Kljub prerivanju in peha-nju smo si le izbrali zaprt voz. Pomagaj mi, je rekel Ja-no‰, ker pred vozom je stal mali Poljaãek in z dlanjo leveroke pestoval sivo desnico, medtem ko mu jo je Jano‰pregledoval. Tenek, petnajstleten, z obrito glavico, vesbled in zelen, ker ni pet dni in ‰est noãi niã jedel. Ko sopoprej streljali esesovci, je bilo zavoljo tega, ker so izna‰ih voz suhci stekli k vozu, ki je sameval na sosed-njem tiru in je bil poln krompirja. Mali je bil med njimiin krogla mu je ‰la skozi laket. Mrha, lej, kakó si se za-mazal, se je Jano‰ jezil, kakor da bi bilo na svetu hitrovse dobro, ko bi bila prestreljena roka ãista. Zlil je raz-kuÏilno tekoãino v ambulantno skledico in mi jo dal, najjo drÏim. Lej, kak‰na packa si, je pri tem godrnjal, malipa se rahko tresel, siv in vijoliãast, in bradica mu je os-tro ‰trlela proã. Bogve ãe ima ‰e kje mater, sem si mislil,a bolje, da te ne vidi zdaj, tvoja mamica, sem mu v mis-lih pravil, hkrati zadovoljen, da smo bili tako prisebni inodnesli s sabo tiste posode in steklenice in potrebnoorodje. Pa tudi Jano‰ mi je bil v‰eã, ker je bil ves dru-gaãen kakor v tabori‰ãu, niã veã se ni zdel nadut, njego-vi ‰kornji, ki so poprej poudarjali slab vtis, so ga zdaj(nihãe ni imel voja‰kih ‰kornjev) delali ‰e bolj klenega in

BESeDANEKROPOLA

92 

neugnanega. Kdo vé, kakó je pri‰el do tistega obuvala,njegova tabori‰ãna preteklost je bila prav gotovo zelopestra, a to zdaj ni imelo pomena, ko je takó oãetovskomrmral malemu. Ko pa je ‰el mimo unterscharführer ssuhljatim in mraãnim obrazom, se je Jano‰ na mahspremenil. Sunkoma se je ozrl in ga poklical, naj pridebliÏe in naj si ogleda laket. Tako zgodaj pri delu, je rekelsuhljati obraz in se lokavo reÏal. Svinjarija, je vzkliknilJano‰, zavoljo dveh krompirjev, ko pa niso pet dni niãgrizli. Unterscharführer pa je rekel, naj se pazi, a je biltudi v zadregi, ker ni bil pripravljen na tak napad; nekajpa tudi zato, ker je bilo razmerju, ki so ga imeli esesov-ci do bolniãarjev, zmeraj prime‰ano nekaj spo‰tovanja;kakor da se niso mogli naãuditi, da se ukvarjamo z bol-niki, kakr‰ne je ustvaril krematorijski svet. Zakaj jihpotem pu‰ãajo iz vagonov, ãe potem streljajo nanje, je‰e zaklical Jano‰, ko je esesovec odhajal, a ta je samózamahnil z roko in se sam pri sebi namuznil. V zraku jebilo ãutiti bliÏnji konec in morebiti je bilo moÏu neka-ko nagonsko v‰eã, da sredi toliko teles, ki s svojim umi-ranjem molãe obsojajo njegovo zemljo, eden obsoja naglas. A kdo vé, mogoãe je tudi, da je Ïe bil v njegovemreÏanju spaãeni obraz nekoga, ki Ïe ãuti pok pu‰k predzidom in sebe ob zidu. âe ga ne boli, je fertik, je rekelJano‰ o roki, ki jo je razkuÏeval nalahko, kakor malemubratcu, sinãku daljne domovine. Mali pa ni niti trenil; v

BESeDANEKROPOLA

93 

njem ni bilo ne ãutov ne misli, a ãe bi mu dali surovkrompir, da bi ga zgrizel, bi morebiti pogledal preluk-njani laket, sem si mislil. Iz dveh kosov je bil, njegov la-ket, kakor cepec, ki se zavoljo usnjenega spoja lahko vrtiv vse smeri, in Jano‰ ga je ovijal v progo belega papirjaz ljubeznijo, s kakr‰no mati previja dojenãka. Ne, tegane bi priãakoval od njega, sem si mislil, ko sva vzdigni-la malega v voz, Jano‰ pa se je drl na reveÏe, ki so leÏalina podu in se branili, ãe‰ da ima mali griÏo. Jaz vambom dal griÏo! je vzkliknil. Res, poznal sem samó polo-vico ãloveka, sodil sem ga samó po tej polovici, sem sirekel, ko sem spet legel in se zavil v koc, ker me je zeb-lo in me noge niso hotele drÏati. Jano‰ pa je bil potem ‰ebolj neverjeten. Od nekod je prinesel papir s ãrno maÏoin si zaãel lo‰ãiti ‰komje. Moãen in duhovit mora bitiãlovek, da se zna sredi pogina tako norãevati iz njega.Kakor klofuta smrti na lice, kakor skok iz njenega vse-mogoãnega obmoãja. Juna‰tvo, kakr‰nega se je ãlovekÏe zdavnaj odvadil. Kam? je zaklical za njim bolniãar. Nain‰pekcijo? A Jano‰ je samó zamomljal in se nasmehnil,medtem ko je potegnil ãrtasti jopiã v pasu. Bila je nejas-na, nerazloãna, zgo‰ãena pre‰ernost, a zdelo se je, da znjo re‰uje za ves transport ko‰ãek sonca, tistega prave-ga, ne mrzlega oãesa, ki je viselo nad vlakom kakor okoutopljenca. Da, pokril sem se ãez glavo, da bi mi bilotopleje, in kmalu nisem veã mislil na Jano‰a. Sli‰ati je

BESeDANEKROPOLA

94 

bilo njegovega Poljaãka, kakó v nasprotnem kotu drgetapod kratko odejo, in obenem pridu‰eno stokanje blizuodprtih vrat. Tam sta stala dva esesovca in preÏvekovalagumijasti klobasici; enakomemo sta jih rezala na majh-ne ko‰ãke in gotovo je kje izpod koca strmelo dvoje oãiv njune rezine. Eden je bil rekrut in obleka mu je rezko‰trlela od telesa, drugi je imel naoãnike in je bil v civiluprav gotovo po‰tar. Niã kaj prijetno jima ni bilo mednami, o tem ni bilo dvoma, ker videti je bilo, da sta no-vinca v tak‰nem poslu; poleg vsega je ‰e zaudarjalo pogriÏi in temu in onemu je moãno grgralo v prsih. Ko seje odka‰ljal, se je olaj‰al v plahto, in ko so ga potem va-njo zavitega nesli v voz ob lokomotivi, je bil konec plah-te ‰e uklenjen v skrãeno pest. Takó sta avtomatiãno inzgubljeno nosila v usta ko‰ãke komisa in klobase inmorebiti tudi onadva podzavestno slutila, da je ãas zvo-denel v blato in gnoj. Bedasti priãi, sem si mislil podkocem in sledil ‰umu pod vozom; bilo je drgnjenje su-hega telesa, ki se je naslanjalo ob kolo. Veãinoma nisomogli veã poãeniti in so samó takó stali z upognjenimvratom pod vozom. Sli‰al sem, kakó so se roke oprije-male kovine kolesa in kako se je obrita lobanja dotika-la dna vagona; in ker sem mislil na hlaãe, ki so se nabra-le ob gleÏnjih in jih roke ne morejo veã doseãi, nisemujel, kaj je pravil esesovcu nekdo, ki je stal pred vrati.Wer? je vpra‰al tudi rekrut, a po‰tar je Ïe ponavljal, da

BESeDANEKROPOLA

95 

to ne gre. Das geht nicht. Das geht nicht. Tedaj sem po-gledal izpod koca in videl, da je bil njegov po‰tarskiobraz odkritosrãno prepaden, klobasa v njegovi roki pavijuga bledo roÏnatega mesa, ker ujetnikov glas ob vra-tih je ‰e hitro povedal, kakó je Jano‰ kriãal, da zavoljokrompirjev ne bodo streljali, in da je kriãal tudi ‰e po-tem, ko je bil Ïe zadet in Ïe na tleh. Da, v tabori‰ãu smogledali nanj po strani, zdaj pa sem vedel, da je bilo tozato, ker je sijala iz njega neugnana sila. Saj ãlovek, ki jetakó poln Ïivljenja, ves ãas drugaãe ãuti na sebi oklepbodeãe Ïice. Mi pa smo mu oãitali celó to, da se je po-leti kdaj za barako sonãil; zdelo se nam je, da se posme-huje usihajoãim telesom, da jih skruni. Obenem sem sitakrat rekel, da je novica pretirana in da bo zdaj zdajJano‰ pri‰el in vpra‰al, kakó je z malim. Prav Jano‰? je ‰edvakrat vpra‰al po‰tar, ko je tisti pri vratih povedal okrogli v glavo, jaz pa sem se ozrl na Jano‰ev koc, ki je biltik ob mojem, ker je bil Jano‰ vse dni leÏal zraven mene.Kdo vé zakaj je bil z mano takó tovari‰ki. Morebiti zato,ker sem ves ãas poka‰ljeval, nekaj pa verjetno zato, kersva bila edina slovanska bolniãarja. Ne vem, a ko smonekje iz zbombardiranega vlaka prinesli v na‰ vagonstaro Ïelezno peã, je v obtolãeni konzervni ‰katli zavrelnekaj kru‰nih drobtin in nekak‰no travo in mi prinesel»juhe«. No, tedaj je nekdo rekel, da ga nesejo, in tudiesesovca sta spo‰tljivo pomolila glavi skozi odprtino.

BESeDANEKROPOLA

96 

Najpoprej sta pri‰la vzdolÏ vozov dva v zebri in nekajnesla v sivem kocu, a ni bilo videti ne glave ne ‰kornjev.Vendar je bilo telo kratko in prav gotovo je bilo Jano-‰evo. In videl sem ‰e moÏa z brzostrelko, ki je stopal zaskromnim sprevodom, potem sem spet legel in se pokrilãez glavo. Saj, oster je bil tisti aprilski zrak, in Ïivo semãutil, kakó mi hlad prodira skozi celice v notranjost.Seveda sem pomislil tudi, da sta vagona ob lokomotiviprazna, ker so ponoãi pod Jano‰evim vodstvom zakopa-li vse rajnke, in da bo leÏal sam; a ‰e bolj sem hotel mis-liti na to, da me zebe in da se mi bo najbrÏ spet ulila kri.Seveda sem, ãeprav sem bil pokrit s kocem, videl ‰kat-lo z juho nedaleã od mojega zglavja, a sem raj‰i hitrosledil ‰umotu pod vozom, kjer se je gola glava spet drg-nila ob leseno dno. Vendar se je ãas poãasi le premikal.Neskonãno poãasi je odtekal in je trajalo ‰e celo veã-nost, preden smo pri‰li na zadnjo postajo. Celle. Ko se jevlak ustavil vzdolÏ pomola, ki je na vseh postajah pri-vzdignjen zavoljo tovornih voz, je kljub brezupnosti po-loÏaja misel za trenutek vendar od‰la k traãnicam vtrÏa‰kem prostem pristani‰ãu, kjer so nekoã zdavnajpred jutranjo svetlobo odpeljali prav tak‰ni vozovi zaÏivino, samó da je takrat udarjalo ob vrata skladi‰ã do-tlej ‰e nepoznano tuljenje, medtem ko je bila zdaj vse-naokoli ti‰ina. Poldan je bil in nad pokrajino je viselo ne-premiãno ozraãje, kakor da je strupeni plin uniãil vse

BESeDANEKROPOLA

97 

kali Ïivljenja. Zato so tudi straÏe avtomati, pokorni pri-dihu niãa, ki se je spojil z negibnimi stvarmi. In niã nekriãijo, takó da spremljajo poãasno polzenje teles invozov tu pa tam samó vzkliki tistih, ki ne morejo odle-piti svojih udov iz polmraãnih kotov, ker so preslabot-ni, da bi jim kosti mogle sluÏiti kot vzvod. Brezupnimolk ozraãja, ki je omrtviãil dotlej kriãave ãuvaje, je ssvojim pogubnim ‰epetom namreã zbudil v ‰e ne uni-ãenih bitjih bolj razloãen drget pred kozmiãno osamlje-nostjo poslednje ure. In moral bi usli‰ati rezke, zadirã-ne pro‰nje, ‰e bolj pa tiste, ki so bile samó nakazane vpremikih oãi, ko so nemirno zasledovale na‰e gibe. Aãeprav je ko‰ãeno, bi leÏeãe telo ne moglo hoditi, moralbi ga nositi, ne bi zadostovalo, da ga podprem. Nisemimel toliko moãi, da bi ga nesel; obenem pa se je kolonaÏe uvr‰ãala in moje uho je moralo biti trdo in pustiti jemoralo, da se klici odbijajo od njega kakor val od kam-nite obale. A vest se je nekje sredi pra‰nih cunj kljubvsemu upirala in vrnil sem se, da spodbudim tistega, kije po vseh ‰tirih prilezel iz vagona in je sedel ob odprtiniin se mu je v razprtih oãeh zgostila strahotna negibnostozraãja. Mogoãe pa moje zadrÏanosti ni vodila samó za-vest telesne slabosti, ampak podzavesten strah, da bizavoljo onemoglega telesa ‰e sam zaostal, da bi se znjim ‰e sam bolj izpostavil pogubi. Kdo more vedeti.Kdo more vedeti, koliko je kdo sebiãen po znaãaju, ko-

BESeDANEKROPOLA

98 

liko pa ga napravi sebiãnega ranjeni organizem. StraÏeso medtem trdile, da bodo pri‰li tovornjaki po vse, kileÏijo v dolgi vrsti vagonov, a kako naj jim ãlovek verja-me, ko pa so netuleãi ãuvaji takó neopredeljivi, da soskoraj neresniãni. In takó se je razpotegnjena ãreda ko-maj vidno premikala, se razkrajala, razpadala in pu‰ãalav jarku ob cesti sesu‰eno neuporabno snov. Vendar jenihãe ni pokonãeval, straÏa je celó skomigala z rameni;kakor da se ji je po skrivni poti razodelo, da ne bi imelpok iz samokresa ali pu‰ke nobene veljave v izvotljenemzraku pod bledim, na smrt obsojenim aprilskim son-cem. Ker pogin zdaj ni bil veã samó v dveh vozovih zra-ven lokomotive in tudi ne samó v ptiãjih gleÏnjih, s ka-terih so odpadli leseni natikaãi, ob poti, ampak tudi vosamljenih vojakih, ki so tavali po nizkih griãih in leno,skoraj sanjavo od daleã sledili zapu‰ãenim konjem. Takipotepu‰ki, prosti in nesmiselni konji-meseãniki najbrÏkljub jeklu in tankovskim divizijam ‰e zmeraj spadajo vnemo podobo razsula. In takó smo bili mi, jetniki, kismo doslej kakor v ogledalu videli poteze niãa v postavihodeãega okostja, zdaj vkljuãeni v ‰iroki krog dokonã-no razpadajoãe zemlje. A namesto da bi nam to doÏivet-je prebudilo poslednje strahove, nam je bilo skoraj ka-kor v olaj‰anje, ki je pognalo v opotekajoãe se noge is-kro energije. Takó so belgijski ljudje, ki so poprej v gruãipridrÏevali prokuratorja iz Antwerpna, zdaj vzdignili

BESeDANEKROPOLA

99 

suho telo na ramena, da je potovalo kakor telo sestrada-nega Gandhija na lesenem gibljivem mostiãku. Prah pase je vztrajno jemal izpod lesenih podplatov procesije,ki ni priãakovala nobenega tavmaturga, ampak se jepremikala zavoljo vztrajnostne sile, zavoljo tope zavesti,da je z gibanjem kljub vsemu ‰e v obmoãju Ïivljenja. Intrdovratni nagon je tedaj potrdila jata zavezni‰kih letal,ki je letela nizko nad griãi in nad tavajoãimi konji, da jebil nepriãakovani grom jeklenih ptic najpoprej rezeksunek odmeva nepreklicnega konca, naslednji trenutekpa potresni krã ubite zemlje, ob katero je tre‰ãilo Ïezlorazjarjenega demiurga. Takó zavoljo jat, ki so si sledile,skoraj nismo opazili dvori‰ãa, na katero smo dospeli,posebno pa ‰e zato ne, ker so bile straÏe zdaj spet vpi-joãi zakonodavci strahu in so morala na‰a krdela poãep-niti in poleãi po vegastih in zapra‰enih tleh. Bencinskaãrpalka je bila ob strani, na levi, ob nji pa kup bencin-skih sodov. To je pomenilo, da nismo pred vhodom vnovo postojanko z veãno peãjo, ampak pred zapu‰ãenovoja‰nico za motorizirane oddelke. In ko je telo leÏalostegnjeno v rumenem prahu, mi je ‰inila skozi dvomeãozavest podoba bombe, ki se odtrga od leteãega kovin-skega trupa in sproÏi o‰abne plamene iz bencinskih so-dov; a hkrati je zmeraj priãujoãi razum na tihem zago-tavljal, da letalci natanko vidijo osirotele ãrtaste pege, kipokrivajo tla kakor mrhovinasti ostanki okuÏenih zeber.

BESeDANEKROPOLA

100 

Vendar telo nazadnje ‰e najbolj zaupa zemlji in bi si naj-raj‰i izdolblo zibko v njenem Ïoltem telesu. In za trenu-tek se mi je zazdelo, da ãutim vzgib odgovora na spod-bujajoãi, proseãi pritisk. Ko pa je grmenje ponehalo inso se ãrtasti kupãki vzdigovali s tal, so skupine zgubilesvojo odsotno zbranost in so bile mnoÏica razpr‰enihciganov brez voz in brez ognja, ki kakor psi vohajo bliÏi-no ãlove‰kega naselja, ãeprav je sestavljeno iz dvonad-stropnih voja‰kih stavb, ki si vse enake sledijo v precej‰-njih razdaljah po razvoÏeni planjavi. In hiteli smo, da bijih zasedli, kakor da bi bilo zidano poslopje Ïe zavoljo telastnosti poro‰tvo varnosti, ki je nismo mogli veã nitislutiti, odkar se je na‰a usoda ujela med deske lesenihbarak in, pretekli teden, v deske kravjih vagonov. Takóso telesa, ki so bila ‰e sposobna, v naskoku zaãela pol-niti prazne prostore, grabila za podboje z mrzliãnostjobrodolomca, ãigar roke so se dotipale kopnine. In hrup-no je bilo tekanje po spet najdenih stopni‰ãih, preriva-joãe se, grabeÏljivo zasedanje zapu‰ãenih leÏi‰ã, pabrskanje po praznih predalih in prevraãanje neuporab-nih kovãkov. SproÏil se je brezumen pohlep v bitjih, kiniso vedela veã, kaj je osebna lastnina, takó da je stopilatakrat v ozadje celó starodavna lakota, ki jo je bil dopol-nil celotedenski post. In spet smo bili prav bolniãarjitisti, ki smo imeli sredi prehitevanja in zmede doloãennaãrt; kakor ob odhodu iz Harzungena, kakor potem na

BESeDANEKROPOLA

101 

postaji in vse dni v vlaku. Res, morebiti je bilo pri tejiznajdljivosti poglavitno gibalo nagon po lastnem preÏi-vetju, vsekakor pa to ni bilo niã v zvezi z zakonom moã-nej‰ega. ·lo je namreã samó za akt razuma, ki je odloãil,da bodi ena izmed stavb bolni‰nica, ali bolje, zatoãi‰ãeizmozganih in zaznamovanih. Prav niã namreã ni treba,da bi skrb za drugega izvirala iz sebiãnega raãunanja, patudi ne iz tovari‰ke naklonjenosti, vsaj zavedno ne, am-pak je lahko organska potreba, kakor dihanje ali parte-nogeneza misli, in ãe je Ïe kako povezana z nagonom posamoohranitvi, potem je to zavoljo tega, ker je delo zaãloveka predvsem sredstvo, da uide sam sebi, posebno‰e takrat, ko je sredi pogube, ki se stopnjuje ko neubran-ljiva plima. Takó na primer, ãe se ãlovek ni vdal novici,ki jo je razna‰al laãni sku‰njavec, ãe‰ da nas bodo vsepokonãali z mine‰tro, kateri bo na srednjeve‰ki naãinprime‰an strup, ãe se ãlovek ni vdal tej novici, ni bilotoliko zavoljo ugotovitve, da je docela nemogoãe stak-niti zadosti posod, da bi se nakrmila mnoÏica, ki je kljubpomrlim ‰e ‰tevilna, ampak predvsem zavoljo mreÏeopravkov, v katero se je zapredel s svojim organizator-skim duhom. Takó prena‰anje in vlaãenje dvonadstrop-nih leÏi‰ã iz sobe v sobo, iskanje in obenem obrambanajdenih slamnjaã, razdelitev prostorov v oddelke zaflegmone, za griÏo, za edeme, za ‰en, pa za preklastomumijo, ki je nepremiãno stala na hodniku in je gneãa

BESeDANEKROPOLA

102 

niã ni zanimala, ker njene porcelanaste zenice niso veãsrkale vase podob. Takó potem namestitev teles, skrb zasmotrnost njihovega leÏanja. Saj, leÏanje, negibnost, toje bilo ‰e zmeraj najbolj uãinkovito sredstvo proti okuÏ-bi s smrtjo. In tudi takrat, ko je telo nepopravljivo naãe-to, je vodoravnost edini nadomestek za zdravila, ki jihni. Nazadnje pa je leÏanje ‰e najbolj primeren poloÏaj zarahlo drsenje v objem praznine, toliko bolj, ko so zavo-ljo izsu‰enosti sokov mi‰ice in Ïile Ïe jermeni suhe sro-bote, vzdolÏ katere boleãina ne potuje veã. Torej naãrt-na ureditev lesenega satja v sobah, ki so v nekaj urahpostale smotrne celice v podivjani zmesi, skoraj kakorneprepustni zaboji na potapljajoãem se plovilu. Sevedaso bili ti izseki iz brezvladnega ozraãja predvsem insamó oaze miru; zakaj drugaãe je spet gospodovala dia-lektika potreb in praznih rok. In pri tem ni ‰lo toliko zahrano, ãeprav so nekateri po leÏi‰ãih obraãali za manooãi kakor mladiãi kljune, posebno tisti s ‰enom, ki so bilizares podobni slepim mladiãem, ko pa so se jim na oãipovesili klobasasti napeti mehurji. Ni ‰lo toliko za to,kakó bi odpravili post, ampak za pomanjkanje vseh pri-tiklin, brez katerih se bolni‰ki obred ne more niti zaãe-ti. Kajti poleg papirnatih obvez, rivanola in alkohola sobile velike ampule traubenzuckra vse, kar je bilo na raz-polago. Kdo vé zakaj pa je bilo toliko raztopine grozd-nega sladkorja v esesovski ambulanti v Harzungenu.

BESeDANEKROPOLA

103 

No, imeli smo tudi dvocentimetrske ampule coramina,a pri ‰enu in griÏi s coraminom ne more‰ niã pomaga-ti. Tako je edino termometer ustvarjal bolni‰ko ozraãjein spletal med zasilno urejenimi leÏi‰ãi in bolniãarjemnevidno pajãevino ti‰ine in resne zbranosti, dokler nizaãel skozi okna lesti mrak. A dotlej je bilo Ïe vse dokoã-no razporejeno, celó prvi dve telesi sta bili Ïe poloÏenivzdolÏ stranske stene stavbe. Pravokotno s steno staleÏali, in ko sem se prislonil k oknu svojega »oddelka«in sem ju imel pod sabo, sem si mislil, da sta na koncusvoje odisejade dosegla vsaj to, da pokriva njune kostiãrtasta vreãevina, pergamentna koÏa pa se jima pravgotovo ne bo zvila v ognju, ampak jih bo jutri kdo pre-dal zemlji. Da, pred noãjo je bilo vse urejeno in razme-‰ãeno, takó da je razen stokov in pro‰enj vladal v stav-bi red in mir, kar ni bilo mogoãe reãi o drugih stavbah,od katerih so prihajali, ker so bile oddaljene, motni va-lovi hrupa in topega lomastenja. ·ele noã je, ãe Ïe neukrotila, vsaj omilila boje za leÏi‰ãa in iskanje hrane, kije ni bilo, takó da je prepojilo ozraãje grmenje oddalje-nega sveta, kjer sta se, kakor je bilo videti, spoprijelazemlja in nebo; zato je bilo nevidno obzorje najpoprejobroã, potem pa razpotegnjena ãrta valeãega se mom-ljanja. To naj bi bila znamenja bliÏajoãe se re‰itve, ki jije tema dajala podobo neznanskega valjarja; ta se je pridnevni svetlobi oddaljil in privzdignil, da se je zdelo,

BESeDANEKROPOLA

104 

kakor da se je potresno bobnenje preneslo na drugi, odnas najbolj oddaljeni konec sveta. Seveda, zastrupili nasniso, a dvom in nemir sta vendar tlela pod razgibanopovr‰ino ‰tevilnih opravkov. Saj smo bili v Bergen Bel-senu, in ãeprav je bilo tabori‰ãe nekje v ozadju, je bilozavoljo njega tisto obmoãje obmoãje uniãevanja, zato bibilo nenavadno, da bi ravno nam prizaneslo. MnoÏicapa je ãutila razsulo in bila zavoljo lakote razdraÏena koranjena zver. Kljub enoletnim spopadom s poginom jena‰a skupnost takrat doÏivela prve primere kanibalstva.Dotlej je bilo odtekanje Ïivljenja nesli‰no, uniãenje jebilo ovito v ti‰ino, zdaj pa ni bilo veã ne barak ne redane skopih obrokov menaÏe, zaradi katerih je bilo upa-danje Ïivljenjske sile nemo, zdaj je ti‰ino dokonãne ose-ke prelamljalo hrumenje, ki spremlja razburkano valo-vanje morja. Tako je bilo tisto dopoldne, ko je kljub pre-povedi (ãemu tak‰na prepoved?) gruãa iskala vode v zi-dani lopi prav nasproti na‰e stavbe — bolni‰nice. Opa-zil sem jih, ko sem se pribliÏal oknu, da bi videl, kakódolga je Ïe bila vrsta tistih, ki so leÏali spodaj vzdolÏzida. Dva fanta sta pravkar stopila v notranjost pritlika-ve stavbe, medtem ko so se drugi razbeÏali, ko so za-gledali straÏarja, ki se je prikazal izza vogala. Mlad fantéje bil, s podolgovatim obrazom in ãrnimi oãmi, preklast,v esesovski uniformi. Niã ni rekel, niã kriãal, samó pol-glasno se je primojdu‰al, ko je vzdignil zaklopko in

BESeDANEKROPOLA

105 

sproÏil v tistega, ki je prvi pri‰el ven z vrãem v roki. Telose je opoteklo, se hkrati sesedlo in obleÏalo v pljusku, kije planil iz vrãa, ko je ta udaril ob dvori‰ãna tla. Potemje mladi sproÏil spet in poãasi potegnil zapiraã, ga poãa-si vzdignil in se sam pri sebi kakor za ‰alo jezil, ko ga jepoãasi potiskal navzdol. Potem je sproÏil v tistega, ki jeizpustil vrã, a je zavoljo zadete noge skakljal samó zdesno nogo. Mladi se je reÏal poskakovanju in je spetbrez naglice pritiskal na zapiraã; a tedaj ni bilo veã mo-goãe videti, kakó je z beÏeãim, ker je vogal »bolni‰nice«jemal pogled; sodeã po zadovoljstvu malega, ko je vrgelpu‰ko na rame, bi si lahko mislil takó ali takó. Zakaj vesãas se je nekako bedasto veselil, takó da bi ãlovek lahkosodil, da je bil zado‰ãen tudi v primeru, ãe mu je skak-ljajoãi u‰el. A takrat se je zaãel glasneje primojdu‰ati obtelesu, ki je negibno leÏalo v razliti vodi ob prevrnjenemvrãu, takó da sem iz njegovih besed odkril, da je mladecpravzaprav hrva‰ki usta‰ki fant. Vendar je bila bolj ka-kor prizadetost ob tej ugotovitvi, bolj kakor zavest no-tranje izvotljenosti ob zvoku bratskih slovanskih besedv takih okoli‰ãinah tisti trenutek presenetljiva predrz-nost zebrastih ljudi. In ta resnica, da je bila ‰e Ïiva upor-nost, ki se je zdelo, da je Ïe zdavnaj zamrla, ta resnica jebila kljub teÏkemu poloÏaju odloãilen dokaz, da je s kre-matorijskim svetom konec. In morebiti se je prav zavo-ljo spoznanja te neverjetne resnice pamet balkanskega

BESeDANEKROPOLA

106 

straÏarja razlila kakor voda iz vrãa ob njegovih ãevljih.No saj, a ãlovek je moral k poslu, da je pregnal misli inobãutke. Nekaj koristnega posla pa sem tedaj res imel,ker so od nekod prinesli tablete sulfamidov. Kdove kjeso jih nemirni prsti staknili. V kaki veterinarski ambu-lanti vsekakor, zakaj velike so bile ko dno kozarca in jihje bilo treba razãetveriti, pa je ‰e tak‰ne bolnik s teÏavogoltal. Nekaj seveda zato, ker so bile oglate, a tudi ãetrikotnik zdrobi‰, ni reãeno, da bo bolnik z roÏnatimipolÏi na oãeh laÏe poÏiral prah kakor oglat drobec. A toso bile postranske reãi, zadovoljen sem bil, da sem sul-famid imel, zakaj zavoljo njega se je obred tako za bol-nike kakor zame nadaljeval, in hvaleÏen sem bil konjem,da so opravili brez sulfatiazola, ko so se darovali za ve-liki rajh ali pa tavajo po griãih za izgubljenim ciljem.Gotovo, vpra‰anje je bilo, koliko bodo stegnjena telesas tem na bolj‰em, ker sulfamid ni nikakr‰na hrana zadehidrirano protoplazmo. Spodaj se je ob zidu vrstadalj‰ala, na‰a stavba pa je bila Ïe premajhna za vse, ãe-prav so bili s telesi Ïe napolnili tudi podstre‰je. Res,od‰el sem na podstre‰je, a ne vem, zakaj sem se odpra-vil gor. Morebiti iz vneme, da bi na‰el ‰e koga s ‰enomali griÏo, morebiti zato, da bi z neãim novim pretrgalozraãje divjine in neodloãnosti, najbrÏ pa predvsem izpotrebe, ki jo ãuti ujeti, da obhodi kraj svoje ujetosti. Ani bilo podstre‰je, kjer so zdruÏene vse mogoãe skriv-

BESeDANEKROPOLA

107 

nosti, predmeti, ki so raznoteri in hkrati starodavni ka-kor venci in slavoloki pajãevin nad njimi. Tam je bilosamó debelo in teÏko tramovje, ki se je za celo nadstrop-je vzdigovalo od poda, prazen prostor pa ni z nobenimnamenom utemeljeval ne svoje vi‰ine ne svoje ‰irine.Zebrasti ljudje so bili na tleh pod mogoãnimi po‰evnimitramovi obrnjeni v vse smeri, zagozdeni eden v druge-ga, da so bile ãrte povaljanih oblaãil kakor zveriÏenevijuge zbrozganih moÏganov. Glasovi v me‰anici cunj inãrt pa ohlapni mehurãki, ki se spro‰ãajo iz gomazeãe,razkrajajoãe se snovi. Zato je bilo stre‰no okno odprto.Zrak, ki je prihajal skozenj, je redãil goste plasti miazma,telesa pa so se bila, da bi se ubranila sape, s poslednjimidrsljaji nagonsko skrãila v vboklo ãrto okoli okna. Samóeno je bilo tik pod oknom, osamljeno v bodeãem zraku,odplavljeno od pogubljenega, a strnjenega ãlove‰kegabrega, sredi morja niãa na deskah kakor na zapu‰ãenemotoku, negibno v svoji razpotegnjeni suhoti. In mogoãebolj kakor nagib, da bi ga odtegnil nekam v zavetje,stran z izpostavljene jase, na katero ga je poloÏil neuãa-kani nosaã, me je vznemirila oblika zleknjenih udov, po-sebnost njihove lege. Zakaj telo vendar ne spremenisvojih potez, ko neha biti pokonãno, pa tudi takrat ne,ko meso ne oblikuje veã njegovih vijug in vzboklin.Oglata lesena krogla, ki je bila poloÏena na lesen pod-stavek, mi je bila domaãa, kakor da je kljub ‰trleãim liã-

BESeDANEKROPOLA

108 

nicam ‰e zmeraj glava mladega pastirja, ki ti je, me‰ãa-nu, urezal pi‰ãalko iz leskovine v ·pilarjevi loki, ali paobrita glava bratranca, ki ga je eses odpeljal, ãe‰ da boizpu‰ãen, a ni bilo potem o njem ne duha ne sluha. Respomislil sem ‰e na katero glavo, dokler se mi ni posve-tilo, da je Ivanãkova. In tedaj sem odkril tudi njegovesvetle in kroÏeãe oãi, ki so me iskale. Seveda se je v njih,kakor zmeraj v zakljuãni fazi, nabrala vsa preostala vla-ga iz telesa in v njih so se utrinjali prebliski, ki so biliznamenje poslednjega obletavanja svetlobe, a vendar je‰e bila v njih tudi plahost mladega fanta, kateremu sozamenjali de‰ke pustolovske zgodbe z nepredvidenimipodobami tovarne smrti. In medtem ko so me njegovezenice oblegale, kakor da se ne samó sku‰ajo re‰iti okle-pa strahu, ampak hoãejo tudi znesti name vse nezaved-no, samó telesno, samó celiãno jezo, sem spet videl nje-gov spra‰ujoãi in dobri smehljaj v trenutku, ko je odha-jal iz Harzungena. Zakaj vse, kar je ‰e migalo, je moralope‰ na postajo; in ravno v trenutku, ko je bilo treba takobrezumno beÏati zavoljo kle‰ã vzhodne in zahodnefronte, ravno ta trenutek je po kdove kaki poti priromalIvanãku zavoj iz slovenske vasi. Sam zlat prepeãenec, jerekel in drÏal omot v naroãju kakor mlada, ‰e nerodnamati novorojenãka. Kakor da je domaãim uspelo prav vodloãilnem trenutku priteãi na pomoã sinãku na drugikonec zemeljske oble, tja, kjer so Ïivi ljudje Ïe neotip-

BESeDANEKROPOLA

109 

ljive sence. Bilo je kakor razodetje, ki mu je sijalo iz oãi,in pri‰el je z njim k meni menda zato, ker sem mu da-jal menaÏko mine‰tre, ki je ostajala po rajnkih, za kateropa mi je on nosil iz predorov kose lesa za peã. V nedrjihje imel skrit les, da bi ga straÏa ne opazila. Tisti popol-dan pa je nagatil nedrje s prepeãencem in si trdno pre-vezal v pasu cunjasti povr‰nik, da so sprane sivomodreproge izstopile in se nabuhnile ko pri grbasti Ïivali. Takóse je poslavljal in upal, hkrati pa se je po malem upanjezdaj pa zdaj razkrajalo v dvomu, ki se je porajal vskromnih, otro‰kih oãeh; a spet se je trepljal po brez-obliãni grbi in jo hkrati varoval z dlanmi, kakor da se za-veda svetosti bra‰na, ki mu ga je poslala domaãa zem-lja na pot dolge in dokonãne preizku‰nje. Zdaj pa je bilna podu in sam. Ti, Ivan, sem ga sku‰al spodbuditi z gla-som, ki je tako brez teÏave spro‰ãen pri ljudeh, ki si do-mi‰ljajo, da stojijo njihova stopála na trdih tleh in da jenjihov hrbet zavarovan. Ne, ne, v mojem nagovoru je biltudi prizvok radosti, ki pa je bila tudi pome‰ana z zadre-go, nekje pohabljena, izvotljena, da so jo njegove oãiupraviãeno odbile. Ali pa se mi je samó zdelo, da menjegova zlomljena mladost obtoÏuje, ker je bilo mojetelo pokonãno, ker je stalo na nogah. Ne vem. Pa saj ni-sem gledal njegovih oãi, ko sem poãepnil k njemu in pri-slu‰koval ob njegovih ustih kakor planinec, ki je prislo-nil uho k robu prepada, potem ko mu je ta pogoltnil

BESeDANEKROPOLA

110 

tovari‰a. Pa so znamenja Ïivljenja tudi prihajala samópo drobcih kakor iz brezna, v katerem se zdaj pa zdajodkru‰i prgi‰ãe skrilastih drobtin. Bile so skoraj besedeiz onstranstva, ker so bile tako nemoãne, ko so mi razo-devale, da se je vse zgodilo prav zavoljo zlatega kruha,ki bi ga ko Ïlahtno popotnico moãil v ustih, poãasi moz-gal iz njega prvine Ïivljenja, vsak dan, dan za dnem, vesãas kolovratenja brez smotra v odprtem Ïivinskemvozu. In oddaljeni, pri‰epetani, raztrgani stavki so mepoãasi ‰e bolj pribliÏali njegovemu leÏeãemu telesu, koje bilo v vozu brez zaslombe pred trdo gmoto teles, ki sose tesnila ob njegovih nagaãenih prsih, pred rokami, kiso grabile in meãkale, pred koleni, ki so suvala, stopàli,ki so mendrala, dokler niso pomendrala na dnu vagonatelesa, ki je imelo roke prekriÏane na prsih, na iztirjenihsivih in modrih progah Ïakljevine. Takó sem ãepel obizsu‰eni glavi in bil ujet pred podobo rumenih rezinkruha, medtem ko je zavest nemoãi v meni stopnjevalabrezploden upor in nesmiselno prizadetost, ki sta ‰e po-glabljala zavest nemoãi. Saj, ker niãeva je bila misel, dabi mu mogoãe pomagal, da bi ga mogoãe re‰il, ko bi bilvedel, da leÏi na dnu enega izmed voz, mimo katerihsem tolikokrat ‰el, ko smo obvezovali flegmone, pa kosmo nosili rajnke v vozova ob lokomotivi. Niã bi mu neimel dati, a leÏal bi vsaj v mirnem kotu kakor Jano‰evmali; odbil bi konico ampuli traubenzuckra in mu zlil

BESeDANEKROPOLA

111 

sladko tekoãino med ustnice. In ves iz sebe zavoljo tezapravljene moÏnosti sem tedaj tekel po brizgalko invelike ampule, kakor da bi mogla pristna goreãnost,zdruÏena z obrednimi predmeti, priklicati ãas nazaj. Da,ãlovek zares upa, da se mu bo posreãilo, upa, da bostazmagali dobrota in naivnost, obenem pa se nekakomora podvreãi tudi potrebi, da pote‰i nagon po re‰eva-nju, ta nedolÏni lepi nagon, ki marsikdaj preÏivi puber-teto in jo s trdoÏivostjo podalj‰a v nedogled. In takó semodiral z zleknjenega telesa ãrtasto, uvelo, zasmrajenokoÏo in razgaljal kosti oskubenega Ïerjavovega mladiãa.Tisoã in tisoã sem jih videl, ‰tevilne znosil v predveÏopeãi, a pred njegovim telesom je izginil poklicni hlad, sajsem mu nekoã sku‰al podalj‰ati Ïivljenje s hrano svojihmrtvih, saj je bil v meni dober smehljaj deãka mojegarodu; tako nisem mogel najti prave poti igli med kostjoin tenkim hrapavim usnjem, ki jo je ovijalo. âeprav jebilo to poãetje ob leseni peruti brezupno, ni bila mojavnema niã manj‰a, a udrto stegno je bilo gluho in slad-ka voda je odtekala iz luknjice, kakó da curlja naravnostiz votle kostí. Prav gotovo, zavedal sem se, da bi mu nemogel pomagati niti zdravnik, ki bi mu vbrizgal plazmov Ïilo, a kljub nesmiselnosti kleãanja na podu ob ãlove‰-kem ostanku, ki je upognjeno v obliki vpra‰aja na de-skah, sem bil vendar nepremiãen, kakor da so tudi mojeoãi Ïe dobile mrzle odbleske. Vsaj toliko pa je veljala

BESeDANEKROPOLA

112 

moja skrb, da se je v njem prebudil odziv na ostro sapo,ki je padala nanj z odprtega okna. V njegovih oãeh se jepojavil nemir, ki je bil soroden starãevski razdraÏenostiin ki se in potolaÏil niti potem, ko sem ga potegnil vzati‰je mraãnega kota. O, saj najbrÏ ni vedel veã, kdo gapolaga v‰tric telesom na les voja‰ke ka‰ãe, a ko sem od-‰el spet dol in zaãel deliti velike sulfamide, je pred manoves ãas polzela nit vodene tekoãine iz okolãja pravkar iz-kopanih ostankov. Pa tudi misel, da bo popoldne z dru-gimi v vrsti ob zidu pod mojim oknom, je bila manj‰ezlo ob zavesti poraza, naivnosti v porazu, tihega, odda-ljenega studa zavoljo nemoãi v porazu in naivnosti vnemoãi; tako da sem brez vere, samogibno razpolavljalvelike konjske sulfamide kakor hostije, ki so bile name-njene dobrim Ïivalim in se bodo zato uprle ãlove‰kemutelesu.

Spustil sem se po travnatem pasu, ki s pa‰tna strmopada k ograji iz bodeãe Ïice. Tukaj, na ko‰ãku zemlje, kiostaja med Ïico in vzpetino, je bila poleg greznice luk-nja za pepel. Zdaj je na tem kraju urejeno miniaturno,za dve rjuhi ‰iroko pokopali‰ãe, ki ga omejujejo pre-prosti kamni in ima na sredi dva napisa. Honneur et pa-trie. âast in domovina. Pa ‰e Ossa humiliata. PoniÏanekosti. Dva stavka, skoraj dva aforizma, v katera je kakorpo navadi ãlovek zgostil resnico neskonãne stvarnosti.

BESeDANEKROPOLA

113 

Ampak to, kar me zdaj navdaja z obãutkom poraÏenos-ti, ni sveta skrivnost teh pa‰tnov, ampak molk, v katere-ga previdni in vztrajni naãrtovalci ovijajo ta ossa humi-liata. Tisti, ki so se v trenutku skrajne nevarnosti zapri-segli, da bodo dodobra razkuÏili Evropo, so se potemposvetili drugim, manj plemenitim interesom, za dose-go katerih jim je bila zahteva po denacifikaciji napoti.Takó je iz‰la Evropa iz prve povojne dobe, v kateri bibila lahko doÏivela svoje oãi‰ãenje, kot invalidka, kate-ri so dali umetne steklene oãi, da ne bi s praznimi oãni-cami stra‰ila dobrih drÏavljanov, obenem pa so se po-igrali z njo in jo nesramno oskrunili. Evropski ãlovek jeto sprejel, ker je kljub visokoleteãim frazam v resnicinemaren in bojeã, obenem pa so ga tako navadili na la-godno trajanje in na sistematizacijo vsega, da v natanã-no izmerjenem zaporedju skrbi ne najde vrzeli, v kate-ro bi vtaknil potrebo po osebnem, ponosnem dejanju.In ãe ga je kdaj pa kdaj v podzavesti vendar sram tegapoloÏaja haremskega skopljenca, se velikopotezno iz-Ïivlja v moralizatoriãnem pridiganju in stigmatiziranjuklavrnih podvigov mladine, kateri je Ïe vnaprej zaigralvso dedi‰ãino po‰tenja in praviãnosti, ki bi jo mladi rodmoral dobiti od njega. A tudi te ugotovitve so Ïe takóobrabljene, da v lenem splo‰nem brezbriÏju uãinkujejokakor fraze. Kdo vé, morebiti bi standardiziranega ãlo-veka lahko prebudil samó novi laiãni red, ki bi oblekel

BESeDANEKROPOLA

114 

ãrtasto ra‰evino tabori‰kega ãloveka in preplavil pre-stolnice na‰ih drÏav, vznemiril zbranost razko‰nih trgo-vin in sprehajali‰ã s trdimi udarci lesenih cokel. Kar paje tukaj ‰e ostalo lonãkov s pepelom, bi jih povorke mo-rale ponesti v nem‰ka in druga mesta; noã in dan inmesec za mesecem bi morali biti moÏje v ãrtasti unifor-mi in s coklami na nogah ãastna straÏa ob rdeãkasti lon-ãeni posodi sredi poglavitnih trgov nem‰kih in drugihmetropol.

PoniÏane kosti. In ãeprav je v bregu nad tabori‰ãempetin‰tirideset metrov visok spomenik in je tam tudi po-ljana, na kateri je doloãen prostor za vsakega Francoza,ki je kot deportiranec padel za domovino, mi je ta tukajskrita dlan prstí bolj pri srcu. Bolj na‰a je, takó odmak-njena in skrita, pa tudi vsi skupaj so zdruÏeni, kakor seje bil nagrmadil in ulegel njihov pepel. Tam gori je Fran-cija vsakemu izmed svojih sinov postavila plo‰ão in kriÏ,a pod veliãastnimi redovi belih kriÏev ni niã, niti prgi‰ãesivega pra‰ka se ni pome‰alo s planinsko zemljo. Zato jetam gori spomenik, francoski narodni spomenik, tukajpa mednarodno, ãlove‰ko sveti‰ãe.

Nekaj bi ta trenutek rad povedal svojim nekdanjimtovari‰em, a obãutek imam, da bo vse neiskreno, kar jimbom v mislih rekel. Îiv sem, zato so tudi moja najboljpristna ãustva nekje neãista.

BESeDANEKROPOLA

115 

Takó se poãasi zami‰ljeno spet vzpnem na pa‰ten inse znajdem v gruãi, ki tiho poslu‰a vodnika. Malce soglave sklonjene nad strmim travnatim pasom, ko govori.Pravi, da je bila tam spodaj greznica, v katero se je ste-kala kanalizacija z vseh teras, ko pa je bila greznica pol-na, je njena vsebina uhajala in se me‰ala s pepelom inkostmi. Zato so, pravi, ko je bilo treba pognojiti vrt, ki jebil zgoraj, po‰iljali sèm moÏe s posodami.

Mislim si, da je precej stvari, ki jih danes prviã sli‰im.Polagoma stopam proti baraki z dimnikom, zakaj vsekaÏe, da je zdaj prazna. Rad bi bil brez priã. In zdi se mi,svita se mi, da v odlomkih dojemam pomen, ki ga imaspomenik, pa ãeprav samó nagrobni kamen, za nadalje-vanje rajnikove priãujoãnosti v svetu Ïivih. Bolj kakorpietetno dejanje je kos plo‰ãe ali kamna, ki ju postavi-mo na gomilo, poskus, da se zavarujemo pred ãlove‰kopozabljivostjo, pred revnostjo njegove domi‰ljije, prednestalnostjo njegove fluidne zavesti. Misel na ‰ãepecmehkega pepela pa ne more zbuditi nobene prave po-dobe. A kljub tem prebliskom, ki me povezujejo z izroãi-li mojih prednikov, sem vendar ãlovek ognja in pepela.Jaz sem na teh pa‰tnih doma. Zato ob vrnitvi v Trst ni-sem mogel razumeti tedenskega romanja svojega oãetak druÏinski grobnici; upirala se mi je njegova domaã-nost s cvetjem, ki ga je jemal s sabo. In zdaj, ko tudi nje-

BESeDANEKROPOLA

116 

ga ni veã, govorim in pi‰em o njem, a ga ne hodim obi-skovat tja, kjer poãiva ob mami in Marici. Sestra mezavoljo tega kdaj ljubeznivo pokara, jaz pa se doslej ni-sem mogel vÏiveti v obred, od katerega sem se dokonã-no loãil na tej planini, v Dachauu, v Dori, v Harzunge-nu. Bil sem priãujoã na toliko pogrebih, da pride po veãrajnkih na vsak dan vseh let, kar mi jih bo dano ‰e preÏi-veti v ãlove‰kem svetu; zato menda ne morem zoÏitipreteklosti na obisk ostankov enega samega ãloveka, ãe-prav so to ostanki zelo dragega ãloveka ali celó oãeta.Ne, saj ne reãem, da nisem nikoli ‰el; a zavedal sem se,da sem tam samó formalno, nisem doÏivljal svojegaobiska, ravno narobe, ãutil sem, da ga ne doÏivljam.

Obenem pa je res, da se poprej, ko sem stal pred gro-bim Ïeleznim dvigalom, ki povezuje skladi‰ãe s peãjo,Ivo ni hotel prebuditi v meni. Tukaj sem okuÏen od Ïiv-ljenja, iz katerega sem pri‰el. Tok, energija, ki veje izmene, sta Iva odbila, ‰e preden sva zavoljo nekdanjegatovari‰tva sku‰ala najti za oba veljavne besede. Takósem kljub povezavi s tukaj‰njimi skrivnostmi poloviãar-ski v tem ozraãju, ki je zdaj zavoljo ti‰ine skoraj sanjsko,in sem prav tako poloviãarski, ko sem daleã od tod, a jev meni odloãujoãe nekdanje tukaj‰nje ozraãje. Takó senajbrÏ tudi ptiã feniks ni za zmerom re‰il pepela, iz ka-terega je vzletel.

BESeDANEKROPOLA

117 

Zdaj sem se ustavil. ·e so ljudje v baraki. Po travna-tem pasu, ki se spu‰ãa navzdol tik za skladi‰ãem in dvi-galom, se kakor doma v sadovnjaku valijo otroci in seniã ne zmenijo za mater, ki je pravkar ‰la stran od peãiin jim Ïuga s stegnjeno desnico. Majhno dekletce pa semedtem sreãno z obema dlanema oprijemlje Ïice, ki pri-drÏuje tenki krematorijski dimnik, in v otro‰ki igri vese-lo kroÏi. Nekje zgoraj je za‰kripalo in sem se zdrznil, kersem se ustra‰il, da se bo cev zru‰ila na barako. Da, zbalsem se, da se ne bi po‰kodovala priãa na‰ega pogublje-nja, zdrznil sem se v skrbi za Ïrtvenik evropskega ãlove-ka, ko pa bi si moral zaÏeleti, da bi otro‰ke roke naãelestavbo zla.

Ljudje so od‰li. Ne da bi trgala ti‰ino, prihaja navzdolnova skupina. Takó je zavoljo ãasovnih presledkov one-mogoãeno zbiranje ‰tevilnej‰e druÏbe, obenem pa soobiskovalci s svojim nemim prihajanjem in odhajanjemkakor sproti obnovljene skupinice odposlancev iz Ïivegasveta. âlove‰tvo ima namreã zmeraj doloãen del ãlanov,ki hodijo na boÏje poti, ki obiskujejo sveti‰ãa in grobo-ve, in po navadi ‰tejemo take ljudi za bolj‰e, plemeni-tej‰e, a prav niã ni gotovo, da se zavoljo teh dobrih du‰kdaj zgodovina zbolj‰a. Vse kaÏe, da usmiljena srcasamó spremljajo razvoj dogodkov, jih ne sproÏajo, jih neustvarjajo, ampak so po navadi samó globoko sklonjene

BESeDANEKROPOLA

118 

vrbe Ïalujke na kraju, kjer je po hrupnem ali tihempokonãevanju zavladal neskonãen molk. Tukaj‰nji molkje zdaj rahlo vznemirjen ob besedah postaranega vod-nika; opira se na palico, ko se prestopa sredi majhneãetice, ki ga obkroÏa. Mogoãe je samó upokojenec in sis tem poslom zbolj‰uje dohodke, a raj‰i si seveda mis-lim, da je eden nekdanjih stanovalcev tega pogublje-nega domovja. Takó se mi za trenutke zazdi, ko stopi zljudmi v barako, da sem vohun, ki se opleta okoli stra-nic barake in v imenu nevidnih tovari‰ev nadzorujetega, ki je doloãen, da spregovori namesto uti‰anih je-zikov. A njegov glas v notranjosti zapora je trezen inresen, moÏ govori takó, da me ne odbija, poãasi, brezciceronske emfaze, z vestno pazljivostjo, da bi besedeustrezale podobam. Nimam mu kaj oãitati. Ko pa, ‰ezmeraj v notranjosti bunkerja, pripoveduje o alza‰kihdekletih, ki so malo pred izpraznitvijo tabori‰ãa padlesovraÏniku v roke in pri‰le v te celice, se v meni spetzbudi zapleteni obãutek, ki me je obsedel takrat. Stojimsam ob zunanji stranici dolge barake in sem spet kakortisto noã nemoãen in vroãiãen. Takó je, kakor da zdajnisem s tabori‰ãem spojen ãlovek in sem telesno, fizio-lo‰ko obupan pred resnico zdravih, od tabori‰ãa ne-okuÏenih bitij, ki so bila obsojena na neposredno sreãa-nje s peãjo. Tihi pa‰tni so v soncu nepremiãni. O mladihdekletih ni nobenega znamenja ne v sonãnih Ïarkih ne

BESeDANEKROPOLA

119 

na ozkih stopniãkah, samó v celicah mojega organizmaso priãujoãe, a to je premalo. MoÏ pa, kakor da bo s tempovedal nekaj tolaÏilnega, pravi, da so kmalu zatempartizani zavzeli lager à l’arme blanche, to je v napadu nanoÏ, in da je londonski radio tedaj sporoãil to vest sstavkom La tortue a gagnée sa course. Pesni‰ko besedilo,ni kaj reãi. Îelva je dobila svojo tekmo. Ilegala se je ta-krat morala posluÏevati dogovorjenih rekov in aforiz-mov, da je bilo zasedeno ozemlje v stiku s svobodnimsvetom. Vpra‰anje zase pa je, kak‰en vtis naredi tak‰enstavek v domi‰ljiji ljudi, ki so si ogledali peã in prostor,kjer cementna tla rahlo visijo. Zato bi mogoãe sprem-ljevalec lahko pustil pri miru Ïelvo, saj se ta prav niãudobno ne premika med lonci ko‰ãic in pepela. A garazumem, ne more obdrÏati zase vesele novice, da so takraj, ko smo mi Ïe bili za drugo Ïico, zavzele osvobodil-ne enote. Razumem ga, ker tudi v meni se nekaj zganenekje nizko v grlu ob misli na konec dobe, ki ima samóv na‰ih vesteh razseÏnost veãnosti. Res je, v povojnemãasu sem ugotovil, da me zmaga nad hudobijo in krivi-co globoko gane, medtem ko sem za vse druge ãlove‰kenesreãe precej, ãe Ïe ne docela hladen. Takó je tudi moÏs palico dodal novico o londonskem radiu, da bi dalljudem iskro vedrine, a bolje bi naredil, ko bi pustil zlopopolno in dokonãno, kakr‰no je bilo. Njegova Ïelva jeobiskovalce raztresla kakor nepriãakovana otro‰ka

BESeDANEKROPOLA

120 

igraãa. Prav gotovo, da so stari Grki po tragedijah gledaliveseloigro, a ne kaÏe, da so takrat imeli za uniãevanjeãlove‰kih teles tako organizirane postojanke; zato je bilanjihova potreba po katarzi nekoliko drugaãna od potre-be Evropca dvajsetega stoletja. Moira se pri nas ne spo-prijema s posameznikom, ampak z druÏbo; na‰a Usodaje boginja skupnosti, re‰ili se je bomo mnoÏiãno ali pamnoÏiãno podlegli.

Dvoje zamudnikov. Visok in tenek zamorski fant indrobno francosko dekle. Niã se jima ne da za drugimi vbarako in tako sta osamljena na stopniãkah, sama sre-di ti‰ine, ki pa zanju ni polna skrivnostne priãujoãnosti.Njegova dlan je na zadnji stopniãki sku‰ala pridrÏatinjeno laket, da bi jo odvrnila od vhoda v barako. In za-zdelo se mi je, da se je samogibno hotel umakniti prednepoznanim hudodelstvom, kakor da ga je podedovaninagon pravoãasno opomnil na bliÏino nevarnosti. Saj sev organizmih njegovega ãrnskega plemena stoletja na-birajo obrambna telesca, zato je naravno, da so zdaj za-slutila zahrbtno Ïarãenje pogube. A sem hitro uvidel, dasem se zmotil, zakaj iz njegovega mladega obraza, ust-nic in iz oãi je sijala nemirna radoÏivost. Bilo je, kakor dase rahlo dolgoãasi, ker je pri‰el navzdol po tako pustihstopnicah, in komaj ãaka, da bo na kakem lep‰em kra-ju sam z dekletom. In res, poloÏil ji je roko okoli pasu in

BESeDANEKROPOLA

121 

jo odpeljal na konec pa‰tna. Neuãakan je, da bi jo spetpoljubil, ãeprav jo je najbrÏ pravkar nekje zgoraj, nastopnicah, ko sta nala‰ã zaostala in bila sama. Tam nakraju, kjer se nasip spu‰ãa k bodeãi Ïici, jo bo spet ob-jel, morebiti jo Ïe objema prav ta trenutek, ko jaz odha-jam, in pri tem ne samó, da ga dvojna visoka Ïiãna pre-graja, ki jo ima pred oãmi, niã ne moti, ampak je splohne vidi, kakor ne vidi izolatorjev, ne visoke Ïolte trave nestraÏnega stolpa, ki je kot visoka zapu‰ãena pagoda sre-di planin. Jaz pa se mu v mislih niã ne upiram, giblje sepaã v drugi dimenziji, v ozraãju, kjer gospodarita klitjein rast. In ‰ele zdaj, ko si to zapisujem, si pravim, da bibilo zelo otroãje, ko bi prenesel ta dva zaljubljenca v na‰nekdanji svet. Takó je na primer stavek »Komu bi setakrat mogla poroditi misel, da se bodo tod sprehajalizaljubljeni pari?« brez pomena. Zakaj za nas je veljalaapokaliptiãna dokonãnost v dimenziji niãa, onadva pasta v razseÏnosti ljubezni, ki je prav tako neskonãna inprav takó neumljivo gospodari nad predmeti, jih izklju-ãuje ali poveliãuje.

âeprav se ne morem odloãiti, da bi od‰el, se vendar po-mikam za obiskovalci, ki se vzpenjajo po stopni‰ãu. Pravzadaj je moÏ s pohabljeno nogo, takó da ga ob stranehpridrÏujeta dekleti, menda hãeri; ko mora vzdignitistopálo s stopnice na stopnico, se z vso teÏo nasloni na-

BESeDANEKROPOLA

122 

nju. No, v tej podobi je nekaj tabori‰ãnega, samó da tak-rat ni pohabljencem nihãe pomagal. In tudi trenjekamenãkov pod stopali najde svoj odziv v spominu; se-veda je glas ãisto drugaãen, zakaj Ïokanje lesenih cokelje bolj trdo in votlo, a ker so tudi noge obiskovalcev ‰te-vilne, se trenje njihovih obutev vendar prena‰a v prete-klost. Zame seveda, ki jih opazujem, kakó se vzdiguje-jo na gornji pa‰ten, in jim Ïelim, da se jim ne bi preneslov prihodnost in ne bi skupina spodobnih nedeljskih iz-letnikov nekoã postala brezobliãno krdelo. Ko pa izgine-jo in jih ne vidim veã, stopam brez priã kakor vzdolÏnerodovitne gmajne, katere nisem bil gospodar, a jevendar bila in je ‰e zmeraj moja. Pravim gmajne, kerbarak ni veã, odstranili so jih, saj je res nemogoãe obva-rovati pred razpadom lesene stavbe, ki jih pozimi krijesneg, spomladi moãijo nalivi, poleti pa Ïge vi‰insko son-ce. Takó so od ‰tirinajstih barak ohranjene samó ‰tiri,dve zgoraj, pa tidve spodaj. Podolgovati prazni prosto-ri so posuti z drobnim gramozom, na koncu vsakegapa‰tna je nizek stebriã z imenom enega izmed tabori‰ã,kjer so ugonabljali francoske ljudi. Dachau, Mauthau-sen, Buchenwald, Kochem, Neckagerath, Harzungen.Takó so simboliãno zdruÏeni na enem kraju vsi padli, kiimajo skupno nekropolo zgoraj, zunaj Ïice. A te ozkeparcele so zdaj s svojo gru‰ãnato uravnanostjo nesmi-selno prazne, kot dokonãno nerodovitne. Nobene moÏ-

BESeDANEKROPOLA

123 

nosti ni, da bi se za imeni obiskovalcu prikazale Ïive po-dobe. Recimo ob imenu Neckagerath ali pa Harzungen.Pa je bilo v Harzungenu francoskih ljudi dosti, takó daso imeli tudi poglavitno besedo pri vodenju revierja, into je veliko pomenilo pri re‰evanju ljudi. No, na splo‰nosmo se kar dobro razumeli. Predvsem zato, ker se nisemzanimal za notranjo tabori‰ãno politiko in sem poveãi-ni ostajal v svoji sobi. Ta je bila majhen prostor, pa jeveãkrat zahtevala hitrih rok. Po navadi seveda ne. Zju-traj sva z Vasko odnesla enega ali dva v zaboj za bara-ko in vrgla slamnjaãi na travo, da bi se nekoliko posu‰ili;a slamnjaãe so bile skoraj zmeraj takó prepojene, da svajih zveãer za nove bolnike samó obrnila. Dopoldne jebilo potem mirno. Na mizi, pod oknom, so bili termo-meter, zavoj belega prahu in zavoj oglja v prahu. To sobila zdravila za tisto sobo. In trikrat na dan sem streselbeli prah v skodelico in prilil vode, da se je naredil me-hek mavec. Stopal sem od leÏi‰ãa do leÏi‰ãa in vtikal Ïli-co z belo zmesjo med sesu‰ene ustnice, med napolrazprte rumene zobe. Nekateri bolniki so z zobovjemhlastno grabili belo malto z Ïlice, da bi zadrÏali Ïivljenje,ki je vztrajno ‰lo iz njih na slamnjaão; drugi se niso veãzavedali Ïlice pred usti, a so vendar, ãeprav slabotno,cmokali in goltali lepljivo zmes. Ko so izdihnili, so imelibelkast cement na zobeh in vse okoli ustnic. Ali pa jebilo na vrsti oglje v prahu. S tem je bilo seveda vse dosti

BESeDANEKROPOLA

124 

bolj nerodno, ker so ga usta pihala z Ïlice ali iz ustnevotline, ãe so ga Ïe posneli z Ïlice. Tedaj je bil dan rajn-kih s ãrnimi zobmi in ustnicami, in ãeprav so bili vsiko‰ãeni in dolgi, je bilo vendar najbolj videti ãrni progiokoli ust. To so bili mirni, nepremiãni bolniki; dokler sobili ‰e napol pri zavesti, pa so vstajali, da se ne bi pode-lali na slamnjaãe. Takrat je za njimi ostajala na podurjavkasta sled. Potem je bilo ‰e huje, ko so mi zaãeli po-‰iljati bolnike, ki so imeli poleg griÏe ‰e jetiko. LeÏali sona osmih pogradih levo od vhoda in so ãakali, da je pri-‰el ponje tovornjak z Dore. Nikdar pa niso prej javili,kdaj bo tovornjak pri‰el, takó da je moral Vaska zmerajzadnji trenutek teãi v skladi‰ãe po njihove obleke. Ponjihove cape. Okno je bilo zaprto zavoljo zatemnitve, vsobi pa je gorela peã, takó da se je teÏek vonj stopnjeval.·ele potem, ko je tovornjak odpeljal, sva lahko ugasilaluã in odprla okno, da je pri‰el noter ãist zrak od snega.A ko je vozilo ãakalo, je bilo treba hiteti. Vaska je prine-sel majhne umazane cule in jih odvezoval in klel matercarju in vsemu svetu, ko se je potil in odvijal smrdljivehlaãe, jopiãe in cokle. Saj, a zares hiteti v resnici ni bilomogoãe, ker takih bolnikov ni mogoãe obleãi na leÏi‰ãu,ko pa so kosti vdolbene v slamnjaãe. Stati pa tudi nemorejo. Zato sva jih prijemala za noge in pazduhe in jihpolagala na pod. Skoraj da niso bili veã bolniki, a so ‰ehropli in jih je bilo treba obleãi. Pa ni lahko potegniti

BESeDANEKROPOLA

125 

zmeãkanega hlaãnika na ‰trleão kost; zato se je Vaskajezil, a ne na telo na podu, ampak iz upora proti poginu,nekako hud na leÏeãe ostanke, ker so se pustili uniãiti.Jaz sem medtem podstavljal ãrtasti jopiã, ki je bil kot cu-nja za brisanje prahu, pod rebra drugega reveÏa in sembil hvaleÏen Vaski, da je bil kljub godrnjanju prisrãen znesreãniki. Potila sva se in previdno prestavljala stopa-la med telesi, ki so leÏala kriÏem kraÏem sredi ‰are. Zdajpa zdaj sva koga vzdignila, da so kosti sedle, tedaj se jeroka kakor suha veja stegnila in iskala cokle, steklenezenice pa so jo spremljale pri tem iskanju. Natikaãi,lesene Ïlice, kosi vrvi. Predmeti, s katerimi ãlovek napol-ni svojo samoto. In spet eden, ki je kljub bliÏajoãemu sekoncu vedel, da je zunaj sneg, in z roko nagonsko iskalãepico. Takó se je Vaska spet jezil, ker se telo ni zaveda-lo, da je vseeno, ãe izdihne s ãepico ali brez nje. A mu joje seveda poiskal med okuÏeno ropotijo, in ko jo je na-‰el, je pazljivo oblaãil golo lobanjo v zmeãkan kolobarzebraste vreãevine. Najbolj pa se je Vaska razhudil, koje pri‰el Pierre povedat, da je treba pohiteti, a je samópriprl vrata in vtaknil nos v sobo, nikoli se mu ni posve-tilo, da bi nama pri‰el pomagat. Takó sva ‰e dolgo ãepe-la na podu. Ko sva nazadnje lahko postavila obleãenookostje pokonci, sva ga vsak na eni strani pridrÏevalavzdolÏ hodnika. A ko je poãasi prestavljal stopala, ga jeVaska skoraj zmeraj zadel kar na ramo, da mu je glava

BESeDANEKROPOLA

126 

bingljala nizko pri tleh in ãepica zdrknila z lobanje. Na-zadnje sva jih vendar vse prenesla na tovornjak, in kerso bili na njem Ïe trije zaboji z rajnkimi, sva jih posadi-la kar na zaboje, medtem ko je Vaska spet zmerjal ‰ofer-ju njegovo carsko mater, ker je tako trobil. Mraz dvajse-tih stopinj je prihajal od snega, a telesa, ki so leÏala insedela na pokrovih iz surovega lesa, ga najbrÏ niso veããutila. Midva pa sva zbeÏala v barako in bila nekolikopotolaÏena, da sva dobro opravila svojo nalogo. Tak‰enje ãlovek; ãeprav hkrati misli na tiste, ki hropejo v voziluin niã ne vejo, da sedijo na mrliãih, ker so jim sami Ïe vvsem podobni, je vendar obenem tudi olaj‰an, ker semu je posreãilo v redu izpolniti svojo dolÏnost. To sepravi, da je zahteva po zaokroÏenem redu, po zakljuãe-nem krogu lahko prav tako moãna kakor druga najboljhumana nagnjenja. Ali pa se ãlovek svoji naravi nav-kljub podzavestno navzame pravil ozraãja, kjer se tudismrt mora drÏati urnika in dnevnega reda. No, a nemogel bi reãi, da mi je v tej navezanosti na svojo sobo‰lo samó za delo. Saj so mi veãkrat svetovali, naj ne spims svojimi bolniki, pa sem trmasto vztrajal med njimi.Nekaj je seveda kakor zmeraj odloãal slepi nagon,prvinsko, celiãno razpoloÏenje; zakaj v tistem ozkemprostoru sem bil v samem brlogu smrti in sem zato bilpred njo nekako varen, ker je bila preblizu, da bi memogla napasti. A bila je v moji trmi prav gotovo tudi

BESeDANEKROPOLA

127 

tovari‰ka vez. LeÏal sem v kotu na spodnjem leÏi‰ãu.Vaska pa nad mano, in bila sva edina zdrava mornarjav podkrovju tesne lesene ladje, kjer je vsa posadka obso-jena. In ko je zarana prvi vstal Vaska in se skobacal zleÏi‰ãa in sem se potem tudi sam vzdignil, mi je bilokakor kapitanu, ki je ostal zvest svojemu mo‰tvu, ãepravje bilo potem moje prvo opravilo, da sem Ïe ob zori ka-terega izmed njih oddal morju neskonãnega niãa. Saj nevem. Mogoãe je v meni nekaj slovanskega fatalizma;mogoãe se mi je zdelo, da se z Vasko zadosti okuÏiva, Ïeko nadevava gnile cunje na umirajoãe. A menda je ãlo-vek v spanju res bolj ranljiv. Vsekakor pa je v kremato-rijskem svetu previdnost lahko tudi Ïe izpostavljanjenevarnosti, ker je trenutek previdnosti kakor presledekv vztrajnostni sili, ki te nosi skozi pogin. âlovek morabiti v takem svetu pravzaprav kakor vojak, ki na boji‰ãuleÏi skrit pod kupom mrtvih; potuhnil se je in ne diha,da bi ga sovraÏnik ne opazil in bi se v pravem trenutkupo vseh ‰tirih odplazil proti Ïivljenju. A vendarje bilatisto jutro pretresljiva mokrota, ki mi je napolnila usta.Sprva je bila kakor veãja koliãina sline. Vaska ‰e ni bilvstal in sem hitro pomislil, da je ‰e zelo zgodaj, zakaj ãene, bi se Vaska Ïe zaãel motati nad mojo glavo, saj jemoral pred svitom z drugimi pomoãniki oribati hodni-ka obeh barak. Tako je bila sprva kakor obilnej‰a koliãi-na sline, samó toplej‰a. In sem jo pogoltnil, potem pa

BESeDANEKROPOLA

128 

sem prisluhnil grgranju bolnikovih prsi dve leÏi‰ãi des-no od mene. âez dan bo izdihnil, sem pomislil in spetpoÏrl toplo tekoãino. Naenkrat pa je bil poÏirek preobi-len in sem sédel, medtem ko me je pre‰inil mrzel dihpraznine. Bilo je, kakor da mi je nekaj srebrnega poãiloza ãelno kostjo in hkrati tudi v temi pred oãmi, svet pase mi je tudi v tem preblisku pokazal ves, v vsej svojiceloti resniãen in isti trenutek tudi izgubljen. Tedaj semvstal in hitro ‰el po sredi leÏi‰ã iz sobe. Pravzaprav sembeÏal, ãeprav sem se zavedal, da sebi ne morem uiti.NajbrÏ sem iskal zraka in nisem vedel, kakó sem pri‰elv kopalnico, ki je bila tiha v medlo sivi svetlobi ‰e odda-ljenega jutra. Na sredi so s prhe kapali kanci v dolgihpresledkih, leseni steni sta si bili tesno blizu, prav takóblizu je bila peã. Vse je bilo kakor vsak dan, vendar semse tisti trenutek prviã zavedel, da sem z vseh strani ob-koljen. In misel je kot blisk zdirjala skozi veãnost, jo zenim samim pogledom objela in izkljuãila, medtem kosem z glavo samogibno trznil, kakor da bi se s tem gi-bom sku‰al re‰iti bliÏajoãega se vrtinca niãa. ·el sem koknu in se vrnil. Pa ‰el spet k oknu. A bodeãa Ïica predoknom ni bila splet zank, ki sem jih zmeraj gledal, ne dabi jih videl, ampak vidno, otipljivo znamenje ujetosti, kije bila spojena z mano. To je bila predsmrtna jasnovid-nost, ko ãloveka objame nebuloza belkastega pogina,kateri bo hitro sledila plast gostega mraka. Tisti trenu-

BESeDANEKROPOLA

129 

tek pa sem se Ïe zavedel, da je robec v roki edini pred-met, ki mi je ostal od doma, a takó namoãen z rdeãosnovjo je v moji dlani naenkrat postal izgubljeni vir Ïiv-ljenja. NajbrÏ sem takrat spet trznil z glavo. Ne vem. Azatem so me verjetno pomirili kanci, ki so vztrajno, ãe-prav brez naglice, cepali na cement. Iz njihovega ritmiã-nega glasu so se v meni zbudile podobe tistih, ki jimzveãer, ko pridejo z dela, vroãa voda izpira griÏo s per-gamentastih kolkov in stegen. Videl sem sebe, kakó jihoprane vodim v svojo tesno sobo, in za trenutek se mi jezazdelo, da je pri‰el ãas obraãuna za moje grobarskodelo; potem pa me je najbrÏ misel na mojo zaposlenostpomirila, da sem se vrnil na svoje leÏi‰ãe. A morebitisem se vrnil predvsem zato, ker sem spet pogoltnil sli-no, ki je bila samó slina. Vsekakor sem bil hvaleÏen Va-ski, da je hitro zatem vstal in se spustil mimo mene napòd, ker s tem se je zaãenjal znani red in bo mogoãespet vse prav. Obenem sem odganjal vse misli in obãut-ke, ker sem se zavedal, da moram biti brezbriÏen in top.Seveda po takem pretresu ni lahko biti takó potuhnjenkakor poprej, a vendar mora biti, kakor da ni niã naãe-lo nepremiãne, gluhe in slepe vere v samoohranitev.

Saj, Harzungen! Ime tukajle pred mano na zglajenistranici nizkega stebriãa. A kaj naj jim, turistom, zdaj topové. Treba bi bilo pripeljati sèm eno izmed izmen, ki soodhajale trikrat na dan v predore, enkrat bi se morali, ti

BESeDANEKROPOLA

130 

nedeljski turisti, voziti z njimi. No, ko ne bi pri‰el takratJub prosit, naj ga nadomestim, bi tudi jaz ne bil vedel,odkod prihajajo zveãer vsi tisti ranjenci in onemogli.Drisko imam, je rekel Jub, mi prinesel leseni zabojãek zusnjenim roãajem in ga poloÏil na pod poleg mize. Takholandski dolgin je bil, da se je ãlovek ‰ele takrat pravzavedel, kakó je visok, ko se je sklonil in odloÏil zabojãekna tla. Takó sem pod noã od‰el iz tabori‰ãa namesto nje-ga. Sneg se je kovinsko svetlikal v temi in noã je skriva-la mrko ravnino, ki je bila ãez dan zasneÏena stepa podsvinãenim nebom. Kdaj pa kdaj sem se z okna svojesobe ozrl nanjo in kljub temu, da je bila tako Ïalostna,ãutil v nji bliÏino zemlje; ko sem hodil po nji, pa sem senenadoma zavedel, da me objema val negotovosti. Pre-vzelo me je nekako domotoÏje po mojem kotiãku, ãe-prav je bil predsoba smrti. Seveda je trajalo malo ãasa,ker me je presunilo korakanje vrst. Za trenutek so se mizazdele vrste pravih delavcev; ko pa se je oglasilo kriãa-nje in so beli prameni obsijali ãrtaste obleke, je privid namah izginil. Ker moÏje so si zgnetli v hlaãe povr‰nike,tenke kakor predpasnike, da niso nekoristno plahutalipo zraku, ki je bil leden zavoljo osemnajstih stopinj.Cokle so topo udarjale ob sneÏno skorjo, telesa pa sodrÏala roke v hlaãnih Ïepih in stiskala ramena, kakor dabi ta mogla objeti u‰esa in glave, ki so obrite tiãale vokroglih platnenih ãepicah. A ne samó glave, vse telo je

BESeDANEKROPOLA

131 

Ïelelo, da bi se stulilo in postalo drobna kroglica, kakr-‰en je ostanek ãlove‰ke zavesti nekje v ‰e topli notra-njosti organizma. Zdaj pa zdaj so se spredaj, na ãelukolone, odsekano zadrla usta in krik se je avtomatiãnorazmnoÏil v vpitje ponorelih krokarjev. In bilo je, kakorda je strah silna sapa, ki je hkrati napadla vse tiste nem-‰ke glasilke, v temi skriti ovãarji pa so s tem kriãanjemrazpotegnili varnostni zid strahu vzdolÏ ãrede, ki ‰tork-lja in skaklja zavoljo severnega mraza. Ne, mene nihudo zeblo, ker takrat sem Ïe imel rjavi suknjiã; segal jesamó do kolen, a je bil debel in samó malo oguljen. Nahrbtu je imel izrezano okence, zadelano z zebrastimblagom. Skozi Ïakljevino hlaã je seveda mraz imel pro-sto pot, a imel sem spodnje hlaãe, tisti par, ki sva ga zVaskom slekla staremu Francozu, preden sva ga odneslav zaboj. Kdo vé, kakó se mu je posreãilo, da je imel po-leg srajce ‰e spodnje hlaãe. Vaska jih je potem vtaknil vvrã, da so se v vreli vodi prekuhale. Takó so me rajnki nesamó hranili, ampak tudi oblaãili, ker sem jim dajal og-lja in jih nosil za barako. No, na tisti noãni poti sem imels sabo leseno lekarno z rdeãim kriÏem na stranici, a te-lesom, ki so skakala v temi, kakor da je mraz prha, ki seje lahko ubrani‰, so obveze in tablete aspirina zelo malokoristile. Hudo je bilo, ko so se vrste ustavile na nasipu,se razlezle ob traãnicah in topotale s coklami. ·esteroparov cokel. Elektriãne svetilke so medtem ‰vigale po

BESeDANEKROPOLA

132 

dolgem in poãez po ãrtasti gmoti, dokler ni pripeljalvlak s ‰tirimi vozovi in so ga gruãe napadle, da bi u‰lemrazu, zakaj sunki oblegajoãega vpitja so bili samózvoãno dopolnilo strupene noãi. Potem so vozovi drdra-li, telesa pa so v temi hukala in puhala, da bi segrela le-denice, ki so imele na oknih deske namesto ‰ip. Stal semna hodniku in s koleni oklepal lekarno, da bi je ne po-mendral tok, ki se je valil ãezme in se nekje vzpenjal inrasel v tesnem prostoru. Takó je zavoljo vroãiãnega pre-mikanja in gomazenja hitro poteklo dvajset minut in seje konvoj ustavil in so ga spet obkolili kriki in biãi svet-lobe. ·vrkali so po tistih, ki so skakali v sneg, in po tis-tih, ki so vanj padali, ker so bili pre‰ibki, da bi skakali,vse zato, da bi se hitro postavili v vrste; kakor tisti, ki sobili Ïe na mestu in so s coklami kovali sneg. Tako je bilosredi glasne zme‰njave skoraj tolaÏilno, da se je nekje obstrani oglasil votel zvok curka, ki je tajal sneÏno plast, inda mu je zatem sledil vonj po toplem seãu. Ker kriki soÏe premaknili sivo ãeto, da je topotala skozi Nieder-sachswerfen in mimo hi‰ kakor skozi oddaljen spominna zasneÏene domove, kjer je Ïe zdavnaj izumrli ãlo-ve‰ki rod nekoã ljubil zimo in prasketanje ognja. ·e sobile ob strani hi‰e, ko se je sprevod ustavil pred dolgovrsto jeklenih voziãkov, usta pa so se takrat drla zavo-ljo gneã, ki so se prepoãasi kobacale v Ïelezne posode.Vzpenjali so se in si pomagali z rokami in nogami, osta-

BESeDANEKROPOLA

133 

jali za trenutek preve‰eni najeklenem robu, dokler seniso nazadnje zvraãali v notranjost velikih prevraãljivihKruppovih voziãkov, kakr‰ne rudarji polnijo z rudo.·iroki so bili in vzdigovali so se dva metra od tal. Kakormogoãne ãrne ãa‰e so v vrsti zijali v noã, telesa pa soplezala po vseh ‰tirih vanje, mrgoleãa snov, ki se samanatovarja. Zatem je bliske iz roãnih svetilk posrkala noãin jeklene ‰katle so se premaknile, za‰krtale in stekle.Skoraj sporazumno so hkrati zaãele naletavati sneÏinkein zasipale Ïivo rudo. Samó od majhne lokomotive soprihajali nevidni kosmi tople pare in roke in noge somorebiti zahrepenele, da bi se mogle vzdigniti v zrak inda bi se spojile z leteão gorkoto. A konvoj je kaãasto ‰vi-gal, medtem ko so leseni podplati pregla‰ali Ïelezni ro-pot. Bilo je, kakor da tolãejo po jekleni lupini usode, kisproti odbija toÏbo ritmiãnih udarcev. Zato so temnegmote stale na sredi, proã od ledenih robov, in ti‰ãaleskupaj hrbte in trebuhe, potem ko so skrãile glave kakorÏelve in so se obrazi poveznili na prsi pred ‰karjamimraza, ki so strigle po zraku. Potujoão veãnost je tedajnenadoma pretrgalo jokajoãe tuljenje sirene, in bilo je,kakor da se je ãlove‰ka boleãina razpotegnila skozi dolgvrat, ki je vzpet sredi teme zamukal svoj strah. Zavore sozacvilile, ‰e preden pa se je jeklena gosenica ustavilasredi bele ravnine, so postave z brzostrelkami poskakaleven in bile ‰e isti trenutek trop volkov, ki napade kolo-

BESeDANEKROPOLA

134 

no sani in laja vanjo. Ko jih je tiha noã nekoliko pomi-rila, so se zaãeli prestopati na snegu, a je bilo ãudno,zakaj so to poãenjali, ko pa so imeli ‰kornje in kuãme insuknje, ki so segale skoraj do tal in so imele koÏuhovinov notranjosti, vrh sukenj pa ‰e mantilje iz pegastega‰otorskega platna. Prestopali pa so se, kakor da jih zebe.V telesa, ki so rastla iz visokih posod, je medtem ‰elmraz ko skozi mreÏo. Samó volja se je bila z velikim na-porom preselila izza zaprtih vek in ovila telo z belim ‰ãi-tom, da bi ga obvarovala ledenega objema. A kmalu seje izãrpala in stisnjeni zobje so zaãeli ‰klepetati, vendarso tudi nje preglasili udarci podplatov trde ãlove‰kegmote, ki je stala sredi zaboja. Seveda so na nebu suvalistroji tisoãerih nevidnih letal in je bil njihov glas prija-teljski, a bil je tako oddaljen in sanjski, da ga telesa ssmrtjo v kosteh skorajda niso zaznala. Tudi zato ne, kerje nenadoma utihnilo topotanje cokel. Zasmrdelo je pogriÏi in ãlove‰ki tovor je zaklel in se zaãel premikati, dabi kakor mokro cunjo izrinil iz sebe obsojeno telo. Ta-krat so se spodaj ãuvaji spla‰ili in njihov strah je napol-nil ponoãni prostor; ‰umot v jekleni posodi se jim je za-zdel Ïarek, ki ga bodo letala opazila, zato se je njihovanapetost sunkovito sproÏila. A Ïe je bila spet ti‰ina po-vsod, tudi v voziãku, v katerem je suha okuÏena posta-va zdaj stala ob jeklenem robu. Dolgo pa tudi ti‰ina nitrajala, ker je od nekod pri‰la ãetica postav z volãjaki, ki

BESeDANEKROPOLA

135 

so se kdo vé zakaj zagnali v visoke posode, noro lajali, sevzpenjali in se zaletavali, kakor da hoãejo pregristi jeklo.No, potem ni bilo veã sli‰ati letal in tudi pasji lajeÏ se jeoddaljil, samó veriga visokih posod je nepremiãno sta-la na ravnini kakor na mrtvem posestvu belega pekla.To-pot, to-pot, to-pot cokel ob jeklena dna pa je bil ri-tem agonije, ki se je nesmiselno raz‰irjal v gluho nes-konãnost. No, seveda, podnevi je bil odhod precej dru-gaãen, ker svetloba ne poenoti tako kakor tema. Takratsem ‰el namesto Jana, ki je bil zelo podoben Jubu, visokin suh, nekak‰en jambor s podolgovato glavico na vrhu;a bil je manj zgovoren od Juba, in sodeã po njegovemobrazu bi ãlovek rekel, da ni kdo vé kakó lepo ravnal zdomaãini v holandski Indiji, kjer da je bil, kakor se jehvalil. O, verjetno tudi ni bil bolan, ko me je prosil,ampak se mu ãisto preprosto ni dalo na pot v hudemmrazu. Kakor veãkrat pa se mi je tudi takrat zahoteloravno po takih sku‰njah, ki so bile drugim ne samó ne-prijetne, ampak celó zoprne. Takó je Jan najbrÏ mislil,da sem malce ãuda‰ki, jaz pa sem rad od‰el, ker mi jebilo, kakor da imam neki cilj; bil sem s telesi, ki so sepremikala, za celih osem ur nisem bil priãa udom, ki sose zmeraj bolj spajali s slamnjaão. In na tihem, nerazloã-no sem si menda tudi Ïelel, da bi se dotaknil neoÏiãene-ga sveta ali da bi se vsaj zunanji svet dotaknil mene. Paje bilo tisto ozraãje prav tako kuÏno kakor na‰e. Ko smo

BESeDANEKROPOLA

136 

se na primer popoldne vraãali skozi Niedersachswerfen,so vrste s teÏavo vlekle otekle noge, ‰tirje pa so nosilinezavestno telo, takó da so drÏali vsak po en ud naupognjeni rami in je na sredi telo ko velik pajek viselonizko pri tleh. Tedaj sta pri‰li na belo in tiho zimsko uli-co dve dekleti, pa se nista niti ozrli na ‰torkljajoão kolo-no; a je bilo nemogoãe, da nista videli cokel, ki sta ‰trlelipred rameni sprednjih dveh. Ne, nista se zavedali nitidolge procesije ‰eststotih zebrastih oblaãil; kakor da jeulica prazna in ni na nji nikogar razen sneÏne skorje natlaku in ploãnikih. To se pravi, da je mogoãe vcepiti lju-dem takó radikalno zaniãevanje manjvrednih plemen,da dve deklici s svojim hladom lahko uniãita sprevodsuÏnjev in gresta po ploãniku, kakor da sta okoli njijusamó sneg in mirno sonãno ozraãje. A vendar so biletam majhna mlekarna, urarjeva izloÏba, brivnica in pe-karna tihe in zapu‰ãene v prvih popoldanskih urah ka-kor povsod drugod, kjer prebivajo Ïivi ljudje. Zato jebilo nesmiselno stegovati tipalke iz ãrtastega sveta. Inbolj kakor proãelja hi‰ in izloÏbena okna je bilo po-membno, da je tisti dan vodil izmeno Peter, ki je imelsicer na prsih pod ‰tevilko pri‰it zelen trikotnik kakorvsi nem‰ki kriminalci, a ni ravnal svinjsko z ljudmi.Menda je olaj‰al neko banko ali nekaj poneveril, a to muje ãlovek skoraj ‰tel v dobro, ko pa je bilo njegovo raz-merje do brezpravnih delavcev dobrohotno resno. Niã

BESeDANEKROPOLA

137 

jih ni priganjal na zbirnem prostoru pred odhodom iztabori‰ãa in so se gruãe lahko gnetle okoli mene, da bijih oprostil dela. Jaz, jaz! so me klicali v vseh jezikih. Glejmene, glej mene! je ponavljal nekdo in rinil v ospredjein si obenem odpenjal hlaãe v koraku, da so zdrknile nagleÏnje. Suha stegna so bila polita kakor z redko go‰ãokave, prav takó tudi upadla, luskinasta meãa. Dal semmu listek za revier, zakaj tak‰nega bodo zagotovo spre-jeli in zveãer ga bom na‰el v svoji sobi. Potem sem na-pisal listek tistemu, ki je imel namesto nog mesnatakopita in se je preril med tiste s spu‰ãenimi hlaãami, kiso racali in lovili ravnoteÏje zavoljo valovanja teles inglasov. In vtaknil sem termometer nekomu pod pazdu-ho, taãas pa napisal listek drugemu. Pa ‰e enemu. A toje bilo razburkano morje, ki je butalo vame z vseh stra-ni. Glej mene! Glej mene! Hitel sem oddajati listke inobenem lovil termometer, ki ga je vzdignjena roka drÏa-la v zraku nad valujoãimi glavami; vse dokler se nisotam spredaj odprla vrata in se je oglasil kapo Peter, ki jeuravnaval vrstam korak. Links – zwo – drei – vier. Links– zwo – drei – vier. Zakaj pred straÏnico nas je ‰tel ãast-nik. Po petelinje je bil vzravnan, in ko sem ‰el z lesenolekarno mimo njega, sem bil na tihem zado‰ãen, kakorje najbrÏ zado‰ãen odvetnik, ko dokaÏe nedolÏnost svo-jega varovanca. Oddal sem bil petnajst listkov in to je bilhoten, zavesten poskus, da bi prevaral smrt. Seveda je

BESeDANEKROPOLA

138 

prav lahko oporekati, da je bil moj poskus skoraj gotovojalov, zakaj zavoljo mojih listkov so pomrli samó kak‰endan kasneje. A kdo vé, mogoãe se je kateri re‰il, samó Ïeta moÏnost pa je vredna celo ãlove‰ko Ïivljenje. O, pravgotovo, da se tak‰ne misli lahko zdijo skoraj naivne nek-danjemu bojevniku, ki je zakriãal »Hura!«, ko je napa-del sovraÏnika. In najbrÏ je pravilno, da so v ekonomijiãlove‰tva tak‰ni ljudje, v katerih se ob potrebi zbere vesponos Adamovega rodu. A zame ne more biti odre‰ilno,ãe nekdanji partizanski komandant pripoveduje: »Kosem ukazal napad na nem‰ko kolono, so strojnice —«Takrat mi je zadostovalo, da sem trdno stiskal v roki us-njeni roãaj zabojãka, ko sem ‰el mimo ãastnika, pa ãe-prav so straÏe glasno nabijale pu‰ke in vihtele brzostrel-ke na rame ter se sproti postavljale v‰tric vrst kakor po-grebci, ki bi nestrpno ãakali na zaãetek sprevoda. Bledosonce je sijalo, sneg je bil shojen in kljub temu, da je biloozraãje nasiãeno z razpadom, se je vendarle zdelo, da sesku‰a narava skrivoma in tipaje izmuzniti izpod jarmapogina. Dve hi‰ici sta bili ob poti in nikjer ni bilo Ïivedu‰e, samó drobno otroãe je najbrÏ stalo na stolici, ko jepritiskalo obrazek k ‰ipi, da je ustvarjalo na nji peterobledikastih polipov. NedolÏno se je smehljalo, kakor daopazuje mimohod zabavnih cirku‰kih prikazni. Ne, nje-gov nasme‰ek ‰e ni bil hudoben, samó anahronistiãen jebil. Kakor sonce tam zgoraj. In sonce je vznemirilo tudi

BESeDANEKROPOLA

139 

gneãe v vozovih z obitimi okni, da je bil vlak za trenu-tek privid dobrega vlaka, ki drví ãez domaão pokrajinos pravim soncem na strmih zasneÏenih strehah. Nekdoje priÏgal centimeter dolg in rjavkast ãik in me vabil: Bo-mo povlekli? Zavoljo me‰anice vseh evropskih jezikovin zavoljo snega se je tam zunaj ruska stepa zdruÏevalas francosko ravnino in holandsko planjavo v beli nemir,v razsvetljeno podobo odre‰enja. To sem ‰e bolj obãu-til potem, ko smo ‰li skozi Niedersachswerfen in soukrajinske druÏine ob lesenih barakah napregale konjepred velike saní in so se otroci sankali po drãah. Bila biskoraj poveãana Brueghlova zimska slika, da ni bilona‰e krevsajoãe procesije, na‰ih cokel in cunj. Ko pa sovrste zaãele polniti Kruppove posode, se drÏale ob robo-vih s komolci, dokler bingljajoãe noge niso na‰le pod-stavka, jih je z okna hi‰ice onkraj ceste opazovalo dekle.Ni si otrla oãi kakor alza‰ke Ïene v Sainte Marie auxMines, a njen pogled je bil preseneãen in skoraj zbegan.Slonela je na oknu takó, da so se njene prsi vdale ob pre-kriÏanih laktih, in je bila nepremiãno zbrana, njene oãipa so se zgubljeno svetile, kakor da ne morejo verjeti vresniãnost takó velikega ‰tevila uniãenih samcev. Saj, nanjenem licu je bil odsev lahkoÏivosti, a njene oãi so bilena‰e zarotnice, ker v njihovem motnem lesketu je biloobÏalovanje nad zapravljeno strastjo. Zavoljo vsega tegaje bila dnevna izmena drugaãna, in ker sonce ‰e ni za‰lo

BESeDANEKROPOLA

140 

in je bil mraz znosen, je nekaj straÏ posedlo po lesenemvoziãku, ki je bil uvr‰ãen med jeklene zaboje. Ni bil na-vaden, vodoraven voziãek, ampak je imel na sredi nekakoslovski hrbet v obliki trapeza, da so esesovci, ki so se-deli na ozkem sedeÏu, drÏali stopala na dveh zasneÏenihpolicah. Ti‰ãali so pu‰ko med nogami in drgnili sneg sstopali, potem pa zrli predse kakor poraÏeni lovci brezdomi‰ljije. Takó sta sedela tudi tista dva, ki sta ostala vbaraki, ko je izmena od‰la v predore, me gledala, ko semobvezoval ranjenca, in ãepela na klopi nedaleã od peãi.Dolgoãasila sta se, seveda, a je bilo vsekakor bolje Ïde-ti ob peãi, v kateri so Ïareli gladki briketi, kakor statiosem ur v predorih na prepihu, ko neãlove‰ko drdrajokompresorji in pokajo mine. Kak‰enkrat jima je kraj‰alãas kapo, a tudi on je potem od‰el, takó da sta gledalaskozi okno mreÏo ozkotirnih traãnic, ki so pokrivaleravnino in izginjale v tridesetih predorih. Samó ko jesilna mina nepriãakovano stresla barako, sta se zdrzni-la in privzdignila zadnjici, kakor da sta podvomila, ali nibila mogoãe bomba iz letala. Zakaj sirena je veãkrat tu-lila. Ranjencev pa bi onadva raj‰i ne gledala, a baraka jebila majhna in jaz sem prav pred njima obvezoval fleg-mono ali pa roko tistega, ki je bil bel od prahu, kakor daje pri‰el iz mlina. Prsti njegove desne roke niso imeliãlenkov, a so bili takó zadelani z belo moko, da se niopazilo, dokler jih nisem spral. Da je brusil sveder za

BESeDANEKROPOLA

141 

kompresor, je rekel in drÏal roko od sebe, kakor da ninjegova. Celó nasmehnil se je, ker je bila roka mrzla inga ni bolela, a ji je bil hkrati podzavestno hvaleÏen, damu je prinesla toploto, ki ga zdaj obdaja. Tisti, ki so ime-li griÏo, so medtem sedeli omamljeni od truda, lakote ingorkega zraka. V kotu so bili in niã ni bilo videti, zakajsem jih oprostil dela, samó z vonjem po strani‰ãu so po-ãasi polnili ozraãje barake. Takó je bilo po navadi. Ta-krat, ko je Peter vzrojil zavoljo inÏenirja, pa je zaãasnopri‰lo Ïivljenje v leseno kolibo. InÏenir je bil mlad pla-volasec v usnjenem jopiãu; pri‰el je v barako kot viharin se razkoraãil pred bolniki, ki so sedeli na klopi. Edenje imel flegmono, drugi je imel stopali ko zeljnati glavi,tretji je bil ves posran od griÏe. On pa se je drl, da sohinavci in simulanti in da naj se hitro spravijo ven. Mar‰ven! je kriãal. Oni seveda niso gledali njega, ampakmene, ki sem bil njihov bolniãar, in mirno sedeli. Tedajsem mu rekel, da ne prevzamem odgovornosti in da najse zmeni s kapom Petrom. In vzel sem papirnato obve-zo, poãenil k bolniku, ki je s spodvihanim hlaãnikomsedel na klopi, in zaãel obvezovati flegmono. InÏenir jezaloputnil z vrati in odvihral, meni pa se je za trenutekzdelo, da sem v planinski koãi, ki je obdana od snega, inda mi nevidni planinci ãestitajo za drzno re‰evanje srediprepadov. Rekel sem, da ne prevzamem odgovornosti,kakor da je bil tam ãlovek komu odgovoren, ãe se je na-

BESeDANEKROPOLA

142 

pol uniãenemu telesu kaj zgodilo. A rabil sem jo, bese-do, ki bo zmeraj diamant, s katerim bodo morali dokonca dni raãunati tirani. In tudi esesovca sta ãutilaspremembo v ozraãju; zdelo se je, da v tihi toploti nju-na obraza razpadata, ker se je nepriãakovano odsrkalamoã, ki jima je dajala gostoto. Ko pa se je Peter vrnil inse razjezil, sta bol‰ãala z oãmi, ki bi najraj‰i pritrdile, kobi jim poprej kdo ukazal, naj pritrdijo. Peter se je zadrl:Er hat hier nicht verloren! ârni lasje so mu zaslanjali‰tirikotno ãelo, in ker je bil ãokat, se je prestopal komedved sredi barake. Naj pride sem, ko sem tukaj, jekriknil, vrata mu pokaÏem. To je bilo tisti dan tako ne-navadno, da je bilo skoraj podobno sanjam, ãeprav jebilo v baraki razloãno sli‰ati vzdihovanje moÏa, ker semu je ugrela roka, na kateri so manjkali ãlenki. In menise je zazdelo, da je moj bolniãarski poklic manj jalov;vsaj dokler smo bili v baraki. Ko so pa pri‰li nova straÏa,nov bolniãar in nov kapo, so morali tudi moji bolnikiven med skupine, ki so plezale v Kruppove voziãke.Enega je bilo treba nesti, ker je imel zlomljeno nogo inmorebiti ‰e kaj in ni bil pri zavesti. PoloÏili so ga na po-lico lesenega voziãka, na zasneÏeni sedeÏ pa sem sedeljaz in ga z nogo pridrÏeval, da ne bi zdrknil dol. Vznakje leÏal na ozki skorji ledu, in ker ni bil pri zavesti, niãutil, kakó mu leze smrt skozi tenko vreãevino v vodo-ravne ude. Morebiti bi bilo bolje, ko bi ga poloÏili v je-

BESeDANEKROPOLA

143 

kleno posodo, a kako vzdigniti tako visoko telo z zlom-ljeno nogo. Kako ga obvarovati, da ga ne bi pomendra-la gruãa, ki je sredi posode trda ãrna butara. No, saj. Aprav tako mu ne bo v prid leÏanje na ledu v mrazu dvaj-setih stopinj. Esesovec, ki je sedèl poleg mene na lese-nem konju, pa je imel kuãmo, ki je bila potisnjena niz-ko na u‰esa, a je ves ãas trzal z glavo, da bi se ubraniljeklene sape. Naslednjo noã pa ni bilo nobenega ranjen-ca. Eden je padel z visokega ogrodja v predoru in je bilves mehek in kot brez kosti, ko so ga prinesli v barako,a telefonirali so v Doro in ga odpeljali kar tja, ker v Har-zungenu ni bilo peãi. Takó ni bilo treba paziti na niko-gar, a sem vseeno sedel na leseni voziãek; nekaj zato, dane bi lezel takó visoko v jekleno ‰katlo, predvsem pazato, ker je bil voziãek tisto noã priklopljen kar k loko-motivi. Sedèl sem zraven esesovca in obraãal ramena povetru, takó da sem nekaj ãasa izpostavljal mrazu hrbet,nekaj ãasa prsi. Lokomotiva je bila obrnjena in njen va-ljasti kotel ni bil daleã od voziãka. Majhna lokomotivaza ozkotirni vlak. A kotel je kotel, sem pomislil in sevzdignil. Najprej sem poloÏil leseni zaboj z rdeãim kri-Ïem na Ïelezje temnega stroja, potem sem se vzpel nanj.Previdno sem se oprijemal Ïelezja in se poãasi presto-pal, ker je lokomotiva trzala kakor ãrn konj, ki se brani,da bi mu neznanec skoãil v sedlo. Potem sem se prihu-lil pod strojevodjevo utico in se stisnil k parnemu kot-

BESeDANEKROPOLA

144 

lu. Dim je uhajal skozi teÏko sopenje, padal na dolgo ve-rigo posod in pomagal noãi, da je skrila ãlove‰ko sramo-to, jaz pa sem ãutil toploto oblega kotla kakor topel tre-buh jeklene Ïivali. Bilo je, kakor da je konec ãlove‰tva inostaja samó dobrota gorke kovine. In kakor da bi se radopraviãil pred vsemi, ki so stali v velikih jeklenih kelihih,sem stegnil roko v noã, a sem jo hitro spet skrãil, ker jezagrabila zanjo praznina ledene neskonãnosti. Tedajsem se spet stisnil v nedrje dobre kovine in gorkota Ïe-leznega vampa je za trenutek omamila mojo zadregopred ãlove‰ko izgubljenostjo. No saj, a naslednjega dnese je spet nadaljevala vsakdanjost sredi dvonadstropnihpogradov. Samó da je potem pred oknom poãasi zaãe-la zemlja ãrneti izpod sneÏnih peg in dobivati svojo sta-ro podobo, ãeprav je bila precej mrka zavoljo bliÏinena‰ih barak. Vsako jutro je ‰lo za vegastim voziãkomnekaj moÏ na ãrno njivo onkraj Ïice. Na voziãku je nihalãeber gnojnice, oni pa so imeli cokle zavite v vreãevino,ker se je prst udirala. Rjavkasti pljuski iz ãebra so jimzdaj pa zdaj o‰kropili zebraste hlaãnike, a je bilo vide-ti, da jim je kljub temu umazani posel kar v‰eã. Ko semse ustavil pri oknu in jih opazoval, se mi je zdelo, da senjihovih gibov drÏi nekak‰na potepu‰ka malomarnost.Za trenutek so bili privid resniãnih kmetov, potem pa sona mah in kljub capam pokazali ciniãno samozavest,kakor da se norãujejo iz poskakujoãega ãebra, ko pa so

BESeDANEKROPOLA

145 

sami doÏivljali takó nenavadno pognojitev ãlove‰kezemlje. Pa tudi smrad je moral biti hud, zakaj straÏa seje bila oddaljila in jih varovala od daleã. A tudi v razdaljije bil rahel odtenek pomladnega simbola. O, seveda sev barakah ni niã bistvenega spremenilo in tovornjak jekakor po navadi vozil kosti v Doro; a ozraãje se je pre-maknilo, ker tiste dni so se prviã pokazala letala. Sprvasmo se jih ustra‰ili, saj se je zemlja tresla od bomb on-kraj hriba, da so na‰e barake ‰kripale ko sesu‰ene bar-ke. A potem so strojnice zaregljale nad esesovsko kuhi-njo onkraj vhoda, takó da je les na‰ih bivali‰ã kar naprejtoÏil zavoljo brnenja strojev, ob skoraj odmrlih srcih pase je nabrala nova napetost. Kakor ãudeÏ je bilo odkritje,da nekje daleã, na drugem koncu sveta, Ïívi ljudje vejoza na‰o zgubljeno postojanko in celó za stanovanjestraÏ. Toliko je bilo torej aprilsko ozraãje vznemirjeno,ãeprav je hkrati rodilo nenavadne teÏave. Bombe so ne-kje zru‰ile elektriãne vode, da je bila zveãer v barakahtema, in presekale so vodne cevi. V temi pa so pogreb-ni obredi dosti bolj mraãni, posebno v sobici z jetiãnimitelesi. Takó so tisti, ki so se vraãali pod noã iz predorov,prina‰ali nam bolniãarjem karbid za mero opoldanskevodene mine‰tre. A najhuj‰e je bilo pomanjkanje vode.Nemogoãe je bilo oãediti telesa, ki so bila umazana odpasu vse do stopal, vendar jih je bilo treba spraviti naslamnjaãe. Pa vse to se je dogajalo ob svetlobi karbidov-

BESeDANEKROPOLA

146 

ke. Zdaj je bil Vaska neutrudljiv grobar, ker je bil z nji-mi sam, odkar sem bil jaz v sobici za nalezljive bolezni.Pravzaprav sta bili sobici dve, druga je bila oddelek zaopazovanje. V prvi so bila samó ‰tiri leÏi‰ãa, dvakrat podve. Bolnika pa dva. Na zgornjem ob zidu je leÏal stariBelgijec; na spodnjem ob oknu nem‰ki Cigan. Belgijec jeumiral, medtem ko je Cigan sedel na leÏi‰ãu in se vesdan motal. Laãen je bil in imel je ãokato telo in debeloglavo; ni pa bilo mogoãe vedeti, kak‰ne so njegove po-teze, ker mu je ‰en nabuhnil obraz. Veki sta bili rumen-kasta polÏa, pod potlaãenim nosom sta zijali nabrekli,skoraj pra‰iãji nosnici. Ukradel je bil Belgijcu krajec ko-misa in mu zato opoldne za kazen nisem dal mine‰tre.Hotel sem, naj obljubi, da ne bo veã jemal, in bi mu takodal njegovo porcijo, a se je uprl. Kar poÏri jo, ãe si laãenmoje mine‰tre, je rekel in Ïolti pijavki sta mu sku‰alizlesti z oãi. Kaj sem hotel. Nisem mu mogel zameriti, daje splezal kakor maãka za vonjem gor k Belgijcu in musunil komis izpod glave; saj je bilo staro telo Ïe na kon-cu. V deÏeli smrti pa so tudi Cigani veliki reveÏi. No,potem sva se pobotala in obljubil sem mu celó, da mubom preskrbel ãik, ãe ne bo veã kradel. In je slovesnoobljubil, a da bi zagotovo dobil ãik, je hotel imeti mojodlan, da bi prerokoval z nje. Ta je lepa, saj ti bom vseenodal ãik, ãe ne bo‰ kradel, sem mu rekel, kar pa se prihod-nosti tiãe, veva najbrÏ obadva enako malo, kak‰na bo.

BESeDANEKROPOLA

147 

Takó sem stal daleã od leÏi‰ãa, on pa je rekel: Vrnil sebo‰ domov. Saj, to je podzavestno vsakdo upal, ãepravsi tega ni priznaval, ker je veljalo pravilo, da ne sme‰draÏiti smrti s prividi o Ïivljenju, ker je smrt ma‰ãevalnasamica. Ciganu pa nisem ugovarjal, ampak sem ga vpra-‰al, kakó je doma z mojo Ïeno. Tedaj se je na mah uje-zil in obraz se mu je spaãil, da so bile vidne ãrne kocinev nosnih duplinah. Nisi poroãen, je srdito siknil, tiste, kisi jo imel rad, pa ni veã med Ïivimi. Da, zelo razvito tele-patsko sposobnost je imel, a kljub temu, da mi je pove-dal to, kar so mu prenesle moje misli, mi je bilo vendarv‰eã, da drug ãlovek nekaj vé o mojih resnicah. Dal semmu ãik, na katerega je zatrdno raãunal; dal sem mu gatudi zato, ker sem vedel, da naslednjega dne ne bo imelkomu krasti, zakaj Belgijca ne bo veã. Takó je Cigan potur‰ko sedél na slamnjaãi ko nizek in ‰irok ‰tor in vlekelãik, da mu je dim zakrival valjasta mehurja, ki sta muskrivala oãi, jaz pa sem stopil v sosednjo sobico. Tam jebilo osem leÏi‰ã, ‰tirikrat po dve. Sosednja sobica in talesta bila najmanj‰a prostora v celem revierju, a vsaj nibilo vonja po gnilih ranah kakor v velikih sobah. Ta od-delek je bil namenjen nedognanim primerom. âudne,nepojasnjene vroãine. Pa kak‰en ugleden bolnik je tudipri‰el na ta leÏi‰ãa. Na primer prokurator iz Antwerp-na, ki so ga njegovi rojaki na ta naãin sku‰ali re‰iti. Pri-leten je bil, tih in miren, samó kdaj pa kdaj je bilo ãuti-

BESeDANEKROPOLA

148 

ti v njegovem glasu odmev prestroge in skoraj neprek-licne zahtevnosti. Tak‰ni ljudje so vajeni ubogljivosti interjajo poslu‰nost tudi od smrti. Tam je leÏal tudi bol-niãar Jub, pretenek dolgin, da bi njegova pljuãa moglazdrÏati, zato najbrÏ njegova vroãiãnost. O dveh Franco-zih pa nisem vedel, zakaj sta deleÏna Robertove protek-cije. A bolj kakor Robert se je menda zanju zavzemalnjegov brat. Vendar sem upraviãeno upal, da bom pravzavoljo zavetni‰kega sistema lahko obdrÏal v sobi Dar-ka. Nisem jaz izposloval, da so ga dali v mojo sobo, a kerje Ïe bil v nji, sem si mislil, mi ne bo teÏko doseãi, da biv nji ostal. Takrat sem spoznal, da Robert ni dober ãlo-vek. Res, Darko. ·estnajstleten slovenski deãek. Tenkabreza. Zjutraj visoka vroãina, zveãer niã in celo prema-lo. Kdo vé, kaj se mu je kuhalo pod palãkami ozkegaprsnega ko‰a. A bil je kar naprej dobre volje. Sedel je nagornjem leÏi‰ãu, v sami srajci in pripovedoval, kakor dasedi na visoki peãi v topli tolminski izbi. Saj je bilo tuditam toplo, pravi, ko je pri‰el ukaz, da je treba izprazni-ti tabori‰ãe. Na vzhodu kajpada. Pa je takrat Ïe leÏalbolan, seveda, Ïe takrat. In sli‰ati je bilo grmenje ruskihtopov in so morali kar v srajci teãi na sneg. V srajci incoklah. Dragi moji! Sreãa, da so spotoma potegnili odejez leÏi‰ã in se zavili vanje. Samó zelo nerodno ãlovekteãe, takó zavit v odejo. Zakaj teãi je treba po snegu, toje. Okoli gleÏnjev se ti opleta plahta, ãe pa ima‰ gleÏnje

BESeDANEKROPOLA

149 

proste, te zebe v noge in trebuh. A smo morali teãi, kajhoãe‰. V coklah pa ti drsi, padajo ti z nog, ves ãas se tisnemajo, esesovci pa ustrelijo tiste, ki ne morejo naprej.Takó smo tekli do noãi. Ponoãi smo bili zaprti v praz-nem hlevu. Niã nismo jedli, niã pili, zjutraj smo potemspet tekli. ·e v temi smo morali iz hleva, tiste, ki nisomogli, pa je esman pok s samokresom v glavo. Takó smobeÏali drugi dan. In ‰e tretji. A? Ja, ‰e tretji. Potem smopri‰li do vlaka. A ne vé, koliko dni so bili na poti v od-prtih vozovih. Vsekakor dosti. In nanje je padal sneg,seveda. Vsa sreãa, da je imel ves ãas odejo, ãe ne, bi bilgotovo zmrznil. In zmeraj spet je pripovedoval o mrazu,na lakoto se skoraj ni spomnil, in ko je govoril, se je pri-srãno smehljal, da sem se bal, da ni pri ãisti. Saj ne bibilo prav niã ãudno. A je bil samó zagledan, kakor da semu je ble‰ãalo od snega, o katerem je pravil in po kate-rem je moral teãi. Morebiti pa se ni smehljal ne snegu nemeni, ampak toploti, ki je ovijala sobico in se raz‰irjalavse nazaj po tem njegovem spominu in po vsem snegu.To je bilo zato, ker smo poleg briketov kurili tudi zlesom, ki ga je prinesla zveãer izmena iz predorov. Naskrivaj, seveda. Imeli so ga v hlaãah vse okoli pasu. Od-penjali so se kakor tihotapci in polagali na pod umaza-ne kose lesa in me z vpra‰ujoãimi pogledi opazovali, ãebo tovor vreden menaÏke opoldanske godlje. Takó jeprihajal Ivanãek. Seveda bi dal porcijo vsakemu, tudi

BESeDANEKROPOLA

150 

brez tistega lesa, a tako jo je dobil, kdor je bil bolj iz-najdljiv; kakor zmeraj v Ïivljenju. Vendar so meni malonosili, ker v tistih dveh sobicah umrljivost ni bila velikain je ostajalo malo hrane. Nekega veãera je prinesel drvamolãeã Italijan. ZloÏil je zapra‰ene kose na pod, ko pasem mu zlil mine‰tro v okroglo rdeão menaÏko, je poso-do napol pohlepno, napol neÏno objel, kakor da je novogladovanje priklicalo gibe, ki jih je v njem izoblikovalakroniãna lakota. Mogoãe je ãutil, da sem ga razbral, za-kaj prisrãno me je pogledal in potegnil iz nedrij upog-njen ãasnik. Nà ‰e to, ãe te zanima, je rekel. Pa je bilosamó glasilo italijanskih delavcev v Nemãiji. Vera vkonãno zmago. Mussolinijeva miniaturna socialna re-publika. Stereotipna propaganda. Papir za v peã hkratiz revnimi kosi lesa, ki so bili poprej skriti za pasom.Vendar ‰um ãasni‰kega papirja po toliko mescih lahkozbudi v ãloveku val toplote, skorajda val svetlobe. Vrhstolpcev so bila imena italijanskih mest, ta pa so nena-doma pri‰la predme z vsemi svojimi srednjeve‰kimioboki, z gotskimi loki, romanskimi portali, Giottovimifreskami, ravenskimi mozaiki. Izza tiskanih ãrk so seprikazovale rozete kakor oddaljene obalne luãi skozimeglo. Ko pa sem sku‰njavo odpodil, se je s tretje stra-ni nepriãakovano ozrl vame obraz mlade igralke. Ni bilatak‰na kakor na filmskem traku spomina, ampak boljodrasla in manj brezskrbna. Zavoljo slabega papirja in

BESeDANEKROPOLA

151 

tiskarskega impresionizma so se ãrte njenega obrazarazblinjale. Hkrati je bila to podoba, ki jo je razsvetlje-vala luã karbidovke, a morebiti so se na nji prav zavoljonejasnosti prebudile poteze dekleta, ki sem jo v Ïivlje-nju imel rad. Njen na videz neprizadeti smehljaj, glo-bina v njenih oãeh. Njena ljubezen do lepih knjig. Njenklavir. In na mah, nepriãakovano, je pri‰la nedopoved-ljiva Ïelja, da bi bila ‰e Ïiva in ãakala, da se vrnem kakorOdisej iz pekla. Hkrati me je obsvetlila zavest, da je predmano od‰la v podzemlje, od koder ni vrnitve, pa zavest,da izza leÏi‰ã v temi prislu‰kuje in preÏi name neusmi-ljena uniãevalka. Zato sem izruval podobo iz sebe, ka-kor strgamo morsko ‰koljko s kamna, in se prisilil, dasem poslu‰al debeloglavega Cigana, ki je smrãal onkrajvrat. A naslednji trenutek se je igralkin obraz zasvetil nasestrinem ilustriranem Ïenskem tedniku, zasvetila se jesestrina sobica, v kateri je pramen sonca zlatil vogal mi-zice in ‰ivalno ko‰arico na nji. Videl sem sestrin obraz,njene poteze, ki so bile lepo urezane kakor igralkine. Saj,s silo sem spet pretrgal podobe, ki so se mi sproti niza-le, a morebiti sem prav zavoljo sile, ki sem si jo storil,naslednje jutro izrezal sliko iz ãasnika. Upiralo se mi je,ker sem bil podoben ‰oferju, ki nalepi telo igralke nasteno ‰oferske kabine, podoben sem bil vojaku, ki pri-pne fotografijo na notranjo stran ‰otorskega platna; a sevendar nisem ustavil. Celó stekleniãko z lepilom sem si

BESeDANEKROPOLA

152 

sposodil pri pisarju, da sem prilepil njen obraz nako‰ãek lepenke; pri tem se je smehljaj na njenih ustni-cah popravil, se zbral skoraj ves v kotiãkih. Vem, imelsem obãutek, ki ga ima ãlovek, ko poslu‰a zvok razgla-‰ene tipke, a kdo vé kak naiven in trmast nagon me jevodil, da sem lepenko postavil na stolãek zraven svoje-ga leÏi‰ãa v kotu. Ne poprej ne potem nisem poãel kajtakega, ãeprav sem storil marsikaj dosti bolj klavrnega.No, saj me tudi ta banalna spozaba ne bi takó Ïgala, ãene bi bila povezana z Darkovim odhodom. Stabsarzt jebil tisto dopoldne izredno zgovoren in vse je kazalo, dabo kakor po navadi hitro ‰el mimo leÏi‰ã. Visok in mo-ãen in plavolas je bil kakor eden tistih okomatanih igral-cev rugbyja, ki so kdaj v trikromiji na prvi strani ‰port-nih revij. Stopal je v spremstvu zdravnika Roberta in bilrazigran in ‰umen kakor gru‰ã, ki se vali v dolino. Pre-vleke na leÏi‰ãih so bile lepo uravnane, da je bila podgladkim kockastim belo modrim blagom smrt ‰e boljpotuhnjena, hkrati pa zarotni‰ko naravnana po valovnidolÏini Ïidane volje ‰tabnega zdravnika. Takó na pri-mer, ko je bil govor o starem Belgijcu. Gestorben, je re-kel Robert, stabsarzt pa je zaupljivo sklanjal glavo inkakor med kolegi modroval, da je bil neozdravljiv, da jeimel poleg ‰ena ‰e kup drugih okvar. Selbverständlich, jetedaj pritrdil Robert. In je bilo zoprno, da se je tako ve-del. Malo je Ïe moral biti vljuden, ãe je hotel dobiti ne-

BESeDANEKROPOLA

153 

kaj tablet sulfamidov iz esesovske ambulante, a kar jebilo preveã, je bilo pregre‰no. Ko pa sta se ustavila obDarku, se je krpansko telo stabsarzta ‰e bolj razgibalo.S privzdignjenim, domi‰ljavim glasom je spet povedal ovisoki vroãini zjutraj in o njenem padcu zveãer. Ja, klar,je vzkliknil. Ja, klar, je za njim povzel Robert. Klar, klar,sta ugotavljala. Kot igralec rugbyja je stabsarzt zakora-kal pred lesenim ogrodjem in, zavedajoã se svoje Ïiv-ljenjske sile in razgibanega ozraãja, ki ga je bil ustvaril,odloãil, da bo Darka pregledal. Kak‰na izjemna naklo-njenost! Saj, bilo je bolj presenetljivo priznanje, ki si gaje moÏ poklanjal, kakor zanimanje za ubogo obsojenoparo. In Darko se je negotovo oziral, ni vedel, ãe je to,kar pravijo, njemu v prid ali v ‰kodo. Njegov otro‰kiobraz je imel odrasle oãi. Trenutek zatem je stal prednjimi v kratki srajci, njegova ozka, lepo oblikovana zad-njica pa je bila nenavadna sveÏina v ozraãju razpada-joãih teles. ·tabni zdravnik se je razkoraãil in sklonilglavo nad Darkovimi pleãi. Samó beÏno je potipal sstetoskopom tu in tam, a Ïe je spet donel njegov glas:Klar! Es ist vollständig klar! ·estnajstletni Darko pa je bilv zadregi pred takó hrupno komisijo in se je nerazloã-no smehljal. Slutil je nekako, da gre za ãudno burko sre-di pokopali‰ãa. Ker potem se je Darku pribliÏal Robert,ki je seveda tudi vzkliknil: Klar! Medtem ko je stabsarztkroÏil na mestu in zaporedoma ponavljal: Klar, nein? Ja,

BESeDANEKROPOLA

154 

selbverständlich klar! Darko se je taãas spet skobacal nasvoje leÏi‰ãe, stabsarzt pa je rekel, da ga bo poslal vDoro. âe se vam zdi, je hitro pristal Robert in samó zalas, samó za spoznanje je bilo videti, da je v zadregi, kervé, da je Darko moj rojak. ·tiri postelje so prazne, semtedaj rekel. Prostora ne manjka, lahko ‰e ostane tukaj. Astabsarzt je zamahnil s svojo roãino. Nein, nein! V Dorise bo imel bolje, tam imajo en blok nala‰ã za tak‰ne bol-nike. Robert je molãal in menjal pogovor. Tisti trenuteksem klel njegovo harlekinsko maza‰tvo, a ker se nistahotela odpraviti iz sobe in odnesti drugam svoja slepo-mi‰enja, sem se vzpel k Darkovemu leÏi‰ãu, da bi muzravnal prevleko. Klovna sta bila ‰e zmeraj glasna, kotda tekmujeta, kdo bo koga prekosil v duhovitosti. Nena-doma pa je stabsarzt vpra‰al: Njegova Ïena? Hkrati pase je sklonil k Robertu in mu ‰epnil na uho, takó da seje Robert zahihital. Da, kljub mrakotnemu kotu je bilstabsarzt opazil obraz na lepenki in ga oneãastil s svo-jimi pripombami. Takó je bilo vse obupno klavrno. ·enajbolj to, da sta se reÏala potem, ko se nisem znal upre-ti odloãitvi, naj Darko potuje v neznano, pa da se Robertdobrika gospodarju in mu tako laska. A moj najhuj‰iporaz ni bilo hihitanje za mojim hrbtom, ampak zavest,da je bilo to, kar se je dogajalo, v tesni zvezi z razoãara-njem zavoljo Darkovega odhoda. Upreti bi se bil ‰e mo-ral stabsarztu, reãi bi mu bil moral, da je Darko moj ro-

BESeDANEKROPOLA

155 

jak. Morebiti bi mi uspelo. A moral bi poskusiti. Takó pasem se zanesel na Roberta. Da sem bil poprej govoril znjim, bi bilo seveda drugaãe, a kdo si je mogel misliti, dabodo Darka odpustili, ko pa so bili tam prokurator, Jubin dva Francoza, ki niso imeli vroãine. No, Jub Ïe, a netakó kot Darko. Saj, kriv sem bil sam, ker sem se ukvar-jal samó z bolniki in se nisem druÏil z vodilnimi, ni mibilo mar, da bi se kje uveljavil; nobene ambicije nisemimel pa tudi prave samozavesti ne. Bil sem poln po‰ast-nega okolja in ozraãja, v katerem sem Ïivel, in ‰e sanjalose mi ni, da bi se ravnal po pravilih neke osebne politi-ke. In vidim se, kak‰en sem bil, a zdaj tudi vem, da ãlo-vek lahko dosti veã naredi za soãloveka, ãe morajo drugiraãunati z njim, z njegovim soglasjem. In Darko bi za-gotovo ostal, ko bi Robert vedel, da ne more mimomene. Takó pa je ‰el. O, saj sem ga dobro oblekel, da gane bi zeblo na zaboju v tovornjaku. Tudi listek za Stane-ta sem mu dal, zakaj ãe ne, ne bi nihãe skrbel zanj, ko sebo v Dori zna‰el sredi morja bolnikov. In Darko se je vtovornjaku zastrto smehljal, kakor da vé, kaj je v zabo-ju pod njim, a je zavoljo mene vseeno prisrãen in skorajpogumen. In samó zavoljo njega me je prizadela tistaneumnost z izrezkom iz ãasnika. Kako sem mogel bititak bedak, da sem dal portret Ïive osebe med mrliãe.Mrtvega med Ïive ãlovek lahko da, a narobe ne. Îivihljudi se tabori‰ki suhec ne sme dotakniti niti z mislijo;

BESeDANEKROPOLA

156 

enkrat za vselej mora pustiti vse, ki so Ïivi, na nevid-nem, sanjskem otoku zunaj zemeljskega ozraãja in sejim ne sme pribliÏati ne z Ïeljo ne s spominom. Ne po-loÏiti fotografije Ïivega dekleta med grobove. A Rober-ta sem takrat razbral, zato sem se potem upiral njego-vemu poãetju z malim âehom, ko smo zapu‰ãali tabo-ri‰ãe. Nisem videl zdravnika v njem, ampak taktika, kise zna prilagajati. Seveda ne morem vedeti, ãe bi bilo zaDarka bolje, ko bi bil ostal v Harzungenu. A prokurator-ja iz Antwerpna so njegovi ljudje popeljali s sabo in gas postaje Celle nesli do praznih voja‰kih stavb v BergenBelsenu. âe sodim po tem, bi se morebiti tudi meni po-sreãilo spraviti Darka v na‰ voz in bi bil vsaj v miru in vzaprtem prostoru. A kaj, takrat me je prehitel stabsarzts svojo harlekinsko razigranostjo. Zdaj bi bil ãisto dru-gaãen bolniãar. O, seveda bi mi v svetu dokonãne nega-cije spet usahnila sleherna misel na prihodnost, a potre-ba po organizirani dejavnosti bi mi ostala. Tedaj pa jebilo, kakor da se je uresniãila zavest bliÏajoãega se kon-ca, ki je zameglila moj notranji svet ob koncu prve sve-tovne vojske in ob doÏivetju fa‰istiãnih poÏarov. O zlo-hotni in neodpravljivi tesnobi je za vse tedaj res spre-govoril Sreãko Kosovel, a ni bil sam, ki jo je nosil v sebi.To je tisti obãutek katastrofe, o kateri govori tudi Iones-co. Te tesnobe pa se je vsakdo re‰eval po svoje. Nekateriz umetnostjo, nekateri z bojevitostjo. Jaz sem jo sku‰al

BESeDANEKROPOLA

157 

odmisliti, ne da bi jo mogel s ãim zamenjati. Odmi‰ljalsem jo nagonsko, to se pravi, da sem jo potiskal v pod-zavest, od koder je prihajala. V krematorijskem svetupa, kjer se je katastrofa uresniãila, sem se ji spet izmikal,tokrat z delom. Samogibno sem se odrekel mislim inspominom in se razdajal v zaporedju vsakdanjih, vsako-umih, trenutnih gibov. Materializiral sem se v aktivniskrbi za druge. A kakor je bila iz dejavnosti izkljuãena nesamó vsaka misel, ampak celó slutnja o prihodnosti mo-jega bitja, takó je bila izkljuãena sleherna misel na pri-hodnost tudi pri skrbi za druge. Ker sem bil od mladihnog prikraj‰an za vsako predstavo o prihodnjih dneh, jeob veãnih peãeh spojitev z golim trenutnim bivanjempostala dokonãna. Zlo, ki je tukaj presegalo vse domi‰-ljijske razseÏnosti, je bilo Ïe zdavnaj imanentno v menikot preteãa po‰astna senca. Zato se mi zdaj veãkrat zaz-di, da sem bil zavoljo spojitve s strahom v tem svetuneobãutljiva filmska kamera, ki ne soãustvuje, ampaksamó snema. No, primera seveda ni prava, ker ni ‰lo zaravnodu‰je, ampak za obrambni sistem, ki ni dopu‰ãal,da bi ãustva segla do ãlove‰kega jedra in naãela njegovozgo‰ãeno samoohranitveno energijo. Zato je bil filmskikameri, ki je bila trda in nepremiãna od strahu, odvzettudi spomin, odrezana je bila od preteklosti, kakor da jeneizprosna kislina posnela vso emulzijo s celuloidnegatraku na starih vretenih. Ne pomnim namreã, da bi kdaj

BESeDANEKROPOLA

158 

s silo odklanjal sleherne vezi s prej‰njim Ïivljenjem, loãilsem se od njega v neznatnem trenutku, a korenito.Medtem ko je bil odziv drugih bolj normalen. Nekateriso si odmi‰ljali celó sedanjost takó, da so ves ãas Ïiveliv preteklosti. Tak je bil Vlado in si je pomagal s prav-ljiãno podobo ljubezni, katero je zmeraj na novo oÏiv-ljal, jo razvijal in poglabljal.

Saj pripovedovati je res znal. Bil je Ïe po postavi zgovo-ren, potegnjen ko kak Holandec, a bolj gibãen in nemi-ren, z ozkim, zagorelim obrazom. Pa ãrnolas. Pravi di-narski tip. Niã o‰aben seveda, samó malce vzvi‰en, ka-kor mu je velevala njegova dalmatinska kri. Takó je biloÏe v vlaku, ko so nas iz Dachaua peljali v Doro. Samódeset nas je bilo, deset pravkar potrjenih bolniãarjev,zato smo potovali v osebnem vlaku. Z drugimi potnikismo sedeli v velikem kupeju in plavolaso dekle se nibalo esesovcev in se je z nami ‰alilo. Meni je rekla, dasmo kakor v piÏamah v tistih uniformah, jaz pa sem seiz vljudnosti, ker je bila tako prijazna, samó nasmehnil.Preveã sem imel povedati o ãrtastih oblekah, a ona namje s svojo igrivostjo menda hotela razodeti, da bo tak‰-nih uniform kmalu konec, zakaj v Münchnu je bila znami v zakloni‰ãu sredi prestra‰ene mnoÏice. Vlado seje tedaj vzdignil s svojega sedeÏa in se prerinil do mene.Hotel je, naj mu odstopim svoje mesto, ko pa je videl, da

BESeDANEKROPOLA

159 

ne bo niã, se je uprl, a se nazadnje vendar spet odpravilpo sredi kolen nazaj na svoj prostor. Ta ne zna, je godr-njal in skomigal z rameni, medtem ko se je dekle sme-jalo in so bili tudi esesovci v kupeju ljudje kakor drugi.A tudi potem, ko sva si bila dobra kakor brata, je bilonjegovo prvenstvo v ljubezni aksiom. Prihajal je k menizveãer, ko sem bil ‰e v sobici z griÏavimi. Imel je ãrtastjopiã, namesto zebrastih hlaã pa temno modre trenirke,ki so mu tesno objemale gleÏnje, takó da so bile njego-ve noge ‰e dalj‰e. Te noge pozna vsaka deklica v Splitu,je rekel, in njegov skoraj ‰ilasti obraz je ostal resen,samó nosnici sta mu komaj vidno trepnili, a Ïe je spetnadaljeval svojo hojo po ozkih splitskih ulicah in pomo-lih. Nekega dne se je vzpel kar na skalnati breg kakorribiã, ki pazi na prihod tunov; ker moral je biti sam, koje bil slabe volje. Za niã na svetu mu tedaj ni bilo mar. Ako je bil tako na vrhu, sta spodaj na pe‰ãenem pasu rja-veli v soncu dve dekli‰ki telesi. Edinstven prizor in edin-stven obãutek. Strmo skalovje nad bleskom safirnegamorja in nad ãokoladnimi oblinami deklet, ki sta kakorvili na pe‰ãenem zati‰ju med skalami. In ni znal prema-gati svoje pre‰ernosti in zaluãal je kamen, da je zletel v‰irokem loku in ãofnil v vodo tik ob produ; vili sta sezdrznili in zbeÏali po divji obali. Vse so bile njegove, avendar ni vedel za naslov nobene; ko pa je bil slabe vo-lje, je sedèl na pletenem stolu pred kavarno in nobeni se

BESeDANEKROPOLA

160 

ni posreãilo, da bi ga pregovorila, razen eni, ki je takodolgo ‰epetala in mu prigovarjala, da je vstal in sta ‰laskupaj. Saj, a potem so pri‰li drugaãni ãasi, ko so Itali-jani zasedli Dalmacijo. Tedaj je bil zapor premajhen zavse splitske fante. Dekleta so pisale v celico: Kaj so tehudo tepli, Vlado moj? Kako so mogle skriti listke v ro-bove perila, da jih straÏniki niso na‰li? Potem ga nisosmele obiskati, pa so poslale mlaj‰o sestrico v zapor inotrok je zlogoval, kakor so mu naroãile: Kaj – so – te –hu – do – te – pli – Vla – do moj? A kmalu zatem je bilvelik proces v Splitu in je bila na zatoÏni klopi vsa mest-na mladina, fantje in dekleta. Sodniki so spra‰evali, de-kleta pa jim niso odgovarjale, ampak so se hihitale. Po-tem so vse vkrcali na parnik, a ko so jih imeli odpeljati,je pri‰el ves Split na obreÏje in ljudje so jim nanosili vse,kar je bilo najbolj‰ega v mestu. Zato, da ne bodo laãnina poti. Oni pa so na krovu peli partizanske pesmi. Peliso jih do Benetk, dokler jih niso izkrcali; ljudje pa so str-meli v stasite plavolaske, za katere so jim rekli, da sobanditke, a so bile najlep‰a dalmatinska dekleta. Spet sonapolnili z njimi zapor, a imel je sreão, da je njegovookno gledalo na ozek calle, kakor pravijo Beneãani tes-nim uliãicam. Veliko sreão je imel, ker prav nasproti nje-govih debelih re‰etk je bilo okno, kjer se je ãesalo ãrno-laso dekle. Majhna je bila, in ko se je ãesala, ga je gleda-la, kakor da vé, kakó je glede ljubezni z njim v Splitu.

BESeDANEKROPOLA

161 

Takó je bila po navadi ti‰ina vsenaokoli in ona, ki ga jeljubila, si je vsakikrat, ko se je ãesala, zanj razgalila prsi.Tudi listek je poslala po pazniku in na obisk je pri‰la,zato ker Ïena, ko ljubi, seveda zna premostiti neverjet-ne teÏave. Lahko pa je podkupiti italijanske name‰ãen-ce. In ko so jih odpeljali, se je jokala. A kaj, tudi v juÏniItaliji so jih imeli ljudje najprej za bandite, a potem sobili zmeraj alarmi zavoljo letalskih napadov in prebival-ci so pritekli pod zid njihovega zapora, ker so bili tam navarnem pred bombami. Dekleta so kajpada pritekla, dabi se med alarmom pod zamreÏenimi okni z njimi me-nile. In tako je sedèl na robu mojega nizkega leÏi‰ãa instegoval preklaste noge daleã po podu. Njegovo pripo-vedovanje je bilo basen, ki je prenesla njega in mene izgluhega kroga. Da, on se je re‰eval s ãarom ljubezni, iznjene svetlobe je ãrpal samozavest. Zavoljo trajnega pri-vida ni bil priãujoã v uniãenem ozraãju, medtem ko semjaz ãutil, da ne smem iz tega ozraãja v nobeno smer, nenazaj ne naprej. Ta razloãek razpoloÏenj in nagnjenj jepri‰el najbolj rezko do izraza ob izpraznitvi tabori‰ãa.Seveda je bilo ukazano, da morajo vsi sposobni zaranastran, a Vlado je bil bolniãar in bi bil lahko ostal z bol-niki, Robert ga je celo nagovarjal, naj ostane. A je ‰el. Inzdelo se mi je kriviãno, ker sem bil nekako prepriãan, dabo ostal zavoljo tovari‰ke navezanosti name, saj sva bilavsak prosti ãas skupaj. Pa sem spoznal, da seÏe tovari‰-

BESeDANEKROPOLA

162 

tvo lahko samó do nekaterih plastí ãlove‰kega bitja. No,mene je takrat zdelal tisti jutranji curek iz pljuã. Ni se midalo, da bi hodil pe‰, in ãe sem le mogel, sem legel. Vla-do pa je komaj ãakal, da je od‰el za svojim svetlim pri-vidom. âe jim bo sila, bodo bombardirali barake z vse-mi gnilimi telesi vred, je rekel. Saj, a vendar je bila mo-rebiti poleg ka‰lja, ki me je stresal, da me je trgalo v ãre-vesju, tudi motna zavest solidarnosti tista, ki je odloãi-la, da sem ostal z invalidi. Ne vem. âe zdaj razmi‰ljamo tem, mislim, da sem imel, prav nasprotno kakor Vla-do, obãutek, da bom na poseben naãin varen, ãe bomdel revierja. Kakor da je manj ranljiv, kdor dela za skup-nost, ker se s svojim delom re‰uje anonimnosti in jesmrt z njim bolj obzirna. Zato bi verjetno ostal, tudi ãene bi bil bolan, ãeprav je bilo tvegano ostati v praznemtabori‰ãu z vso tisto razpadlo ãlove‰ko snovjo. Nato-varjanje, ki je sledilo, je bilo podoba konca, ki se ga jeVlado zbal, jaz pa sem Ïe videl spraznitev tabori‰ãa tu-kaj. Da je bilo ukvarjanje z bolniki nekak‰no poro‰tvopred klicami zla, je bilo res samó toliko, kolikor je res, davé, kdor se ukvarja s po‰kodovanim telesom soãloveka,samó za ranljivost drugega, na svojo ne misli in je prednjo psiholo‰ko nekako imun. Drugaãe je seveda imu-nost slepilo, saj je bila moja okuÏba najbolj‰i dokaz, pa‰e bolj Mladenov konec, kateremu sem bil priãa pravzavoljo svojih ranjenih dihal. Robert ni s stetoskopom

BESeDANEKROPOLA

163 

mogel ugotoviti, ãe je prizadeta desna stran ali leva. Dane sli‰i niã, je rekel in me poslal v Doro k rentgenologu.Takó sem potoval ob zabojih, ki sva jih polnila z Vaskoin zavoljo katerih se je kapo revierja veãkrat jezil. Njego-vi nem‰ki natanãnosti ni bilo prav, ko je kak‰nemu mrt-vecu molel konec rumenih stopal izpod pokrova; a mi-dva si nisva mogla pomagati, ãe so bile kosti tako dolge.Predvsem holandske. âe pa je troje trupel v zaboju, nimogoãe zahtevati, naj pokrov stoji vodoravno. Kapo jebil Ïe enajst let v tabori‰ãu in je imel seveda pravico, daje siten, posebno ker se mu je upiralo, da mora on, ko-munist, vsakemu okostnjaku, preden gre v zaboj, pre-gledati zobovje. Midva sva poloÏila nosilnico na tla zabarako, kapo pa je pri‰el in pregledal ‰iroko razklenje-ne ãeljusti. Bil je zami‰ljen in mrk, ko je izdrl zob zaHitlerjev zlati sklad; zato je godrnjal nad Vaskom inmano. A je bil simpatiãen ãlovek, z razumnim, podolgo-vatim obrazom. Veãkrat se je igral s ‰tirinajstletnim rus-kim fantiãem, ki je leÏal v veliki Jano‰evi sobi zavoljo Ïezaceljene rane na nogi, in mislil sem si, da najbrÏ ne biãakal enajst let, preden bi me zamikala igra z roÏnatimiudi. Kapo pa je svojo razdvojenost sku‰al zamegliti zambulantnim alkoholom in je veãkrat taval kot senca pobaraki; zato je pravzaprav vladal v revierju Robert. Da,Robert me je poslal v Doro in sem ‰el bolj zato, da vidimStaneta in Zdravka, spra‰eval pa sem se, ãemu zame

BESeDANEKROPOLA

164 

prednost, da grem na skopijo prsnega ko‰a, medtem koso na dveh podolgovatih zabojih po‰evno zleknjeni tri-je, ki jih sunki kamiona premikajo v temi. S ãim sem sizasluÏil, da, medtem ko oni leÏijo v zabojih in na njih,lahko razmi‰ljam o njih skoraj kakor z drugega bregauniãujoãega veletoka? Skrbel sem za bolnike in oni bi seres ãutili ‰e bolj osamljene brez moje bliÏine. Îe res, amarsikdo bi bil pripravljen prevzeti moje mesto in bi bilprav tako lahko naklonjen onemoglim. Vem, da sem vmladih letih sanjal, kakó bom napisal knjigo, v kateri boãlovek preseneãal ãloveka z mo‰ko dobroto, a to nimoglo zadostovati, da bi me odkupilo sredi milijonovpadlih. Pa je bila razlaga kakor zmeraj zelo preprosta.Slovenski ãlovek, ki je v Dachauu dal na seznam imennovih bolniãarjev tudi moje ime, je poskusil re‰iti neko-ga, ki bo, takó se mu je zdelo, svojemu rodu morebitikoristil. Ne vem, kdo je bil, a po svojih moãeh sem sku-‰al delati tako, da bi ne bil razoãaran, ãe pa ne Ïivi veã,da ne bi razoãaral njegovega pepela. Vendar sem se medtisto voÏnjo ãutil krivega. Platno je frfotalo, esesovec zamano je godrnjal nad ‰oferjem, ker je moral zavoljo nje-ga ves ãas loviti ravnoteÏje. A se mi ni ljubilo, da bi sku-‰al razumeti, kaj pravi, spra‰eval sem se, zakaj se bore‰il. Ker je dober krvnik? No, morebiti niti ni bil, am-pak samó omejenec kakor tako veliko ‰tevilo dvonoÏni-kov. Usta, ki Ïveãijo, Ïelodec, ki melje, splovilo, ki deluje

BESeDANEKROPOLA

165 

kakor bat pri stroju. Nekateri pa poleg tega potrebuje-jo ‰e kaprola, da jim usmerja korak. Godrnjal je, ker gaje na ovinkih spodna‰alo, a ãe bi se bila, ko je bilo ‰e ãas,njegova pamet prebudila, bi ne straÏil okostnjakov navozilu, ki hití v centralo smrti. A njegova pamet je bilagluha kakor noã, v katero je bila pogreznjena njegovadomovina. Noã, v kateri je bilo vse mogoãe, vrste jetiã-nih, ki jih oblaãi‰ na podu, pa rentgenolog v bojni opre-mi, z usnjenim ‰ãitom pred sabo in z gumijastimi roka-vicami. Na koncu barake, na dnu hodnika je bila tistaozka sobica, in tam je pregledoval prsne ko‰e, medtemko je na bregu za barako gorela visoka kopa teles. Takóje bilo njegovo poãetje podobno vnemi zdravnika, ki vpodmornici, obsojeni na smrt, pregleduje mo‰tvu pljuã-ne vr‰iãke. Ne vem, kaj je na‰el, a odpravil me je v pe-tih minutah, ãakal pa sem nekaj dni, da me je tovornjakspet odpeljal v Harzungen. Bilo je prav v ãasu velikihselitev iz vzhodnih pokrajin in Dora je bila polna kamio-nov, ki so vozili z Ïelezni‰ke postaje. Drugaãe se je vserazvijalo kakor decembra, ko smo pri‰li. Barake so bilerazmetane po poboãju in obdane z ilovico, po ilovici sopeljale stopnice in steze, na katerih se je sneg me‰al zblatnim lepilom. In barake so bile v grapah, pa na vzpe-tinah, kakor da bi za trenutek lahko spominjale naosamljene planinske koãe. A spodaj, na planem, so bilebarake lepo uvr‰ãene v lagerskem slogu. Po sredi je ‰la

BESeDANEKROPOLA

166 

‰iroka cesta, menda je bila ‰ir‰a kot v Dachauu, in pe-ljala k mogoãnemu izhodu, onkraj pa se je spet nadalje-vala ‰iroka cesta, da se je ãloveku porajal obãutek brez-mejne daljine. Ob vhodu je stala straÏa kakor ob obokihvzdiÏnega mostu. Mimo so zjutraj in zveãer korakalepostrojene vrste. Ko sem jih gledal iz barake na griãu, mije bilo, kakor da se premikajo na ravni cesti vrste sanjskepehote, ki jim ‰e sivkaste in modre proge oblaãil doda-jajo svoj zlomljeni ritem. Obenem je ob vhodu tej dol-gi procesiji zjutraj in zveãer igrala godba. Koraãnice zaspodbudo zjutraj, na ãast delu zveãer. Kolone so se po-mikale kot s ãrtalom narisana reka sivo modrikastegablata, ob pokopali‰kih vratih pa je ãetica zgubljenih du‰pihala v svoje in‰trumente. Seveda so imeli igralci vsopravico, da si sku‰ajo re‰iti Ïivljenje in da prejemamododatek hrane za svojo glasbo, za to, kar je bil nekdajnjihov poklic; vendar je bilo tak‰no igranje trpka stvar,zato so prihajale iz glasbil rezke note. Ves dan so nam-reã kamioni vozili skladanice okostij, ki so bila poprejpokrita s pr‰iãem, a so jih potem, ko je odjuga omehãalasneg, po‰kropili z apnom. Vozila so se ustavljala na re-bri, tovor pa so odlagali v blatno brljuzgo, da so imelinosaãi kraj‰o pot na vrh griãa. Voja‰ki ‰ofer je kadil ci-gareto in pazil, da ne bi stopil s ãevljem v preglobokobrozgo, fantje v zebrah pa so raztovarjali tovornjak.Imeli so ãrne gumijaste rokavice gor do komolcev in

BESeDANEKROPOLA

167 

eden je stopil v vozilo, da je jemal s kupa v kotu in vle-kel na plano. Gibal se je hitro, ker kmalu bo priropotalnaslednji tovornjak. Takó so po‰kropljene kosti skorajoÏivele pod njegovimi rokami in bilo je videti, kakor damu hoãejo olaj‰ati delo in so se mu spretno izmuznile inzdrsnile dol. Tam so jih gumijaste rokavice oddrsale nakup, a Ïe so bili spet ondi nosaãi z lesenimi nosili, ki soimeli po sredi razpeto Ïiãnato mreÏo. In medtem ko je‰ofer priganjal, ker bo zdaj zdaj moral odpeljati, stapostavila nosaãa nosilnico na tla in poloÏila izsu‰enitovor nanjo. In ker so bila usta zadelana z apnom in re-bra ‰ibje zidarske ko‰are, si fantje niso mislili, da je nji-hov tovor ‰e nedavno stal pokonci, kakor oni, in da je bilodet v prav take ãrtaste cunje, kakor so njihove. Îezdavnaj so se privadili in niã niso mrki pri svojem opra-vilu; podobni so mladim zidarjem, ki se namuznejo dov-tipu, ko skladajo opeko na nosila. In tudi na rebri sopodobni graditeljem, ker se ves ãas opominjajo in hodi-jo navkreber v po‰evni ãrti, da ne bi zvrnili nenavadneopeke. Spominjajo na drvarje, ki nosijo polena oglarjemna vrh in pazljivo prestavljajo stopala na spolzkih ilov-natih tleh. Ali pa na tihotapce, ki tovorijo blago ãezmejo, samó da je to blago brez vrednosti, plevel, ki ga jez vsakim novim dnem veã in veã, meja pa tista ãrta medÏivljenjem in niãem, ki jo je nevredno blago Ïe zdavnajprestopilo. In zato, glej, so nosaãi, ko se vraãajo z vrha,

BESeDANEKROPOLA

168 

skoraj Ïivahni delavci, ki hitijo k neusahljivi zalogi. Nek-do se celó spusti v tek dol po rebri in drÏi nosilnicosamó za en roãaj, takó da drugi konec poskakuje pogrbanãastih tleh in Ïiãnata mreÏa na sredi sunkoma po-drhteva. Da, in takrat, sredi nenavadno mirnega ozraãja,se je prikazal Mladen. Kakor da bi slutili, da z njim ne-kaj ni v redu, smo se ga prej‰nji veãer spomnili v ambu-lanti. Menili smo se o Dori, Zdravko je pripovedoval,kakó je bilo skraja tabori‰ãe samó hrib, ki so predenjpripeljali moÏe v ãrtastih oblekah in jim dali krampe inlopate, in kolikor prostora so si z njimi vdolbli v steno,toliko so ga imeli za zavetje in spanje. Potem so zaãeli‰iriti luknje z minarni, a ker delo ni smelo ãakati, je po-lovica delavcev lahko spala, medtem ko so drugi raz-streljevali in zasipali speãe s kamni. Vendar je ‰tevilonovih sil zmeraj preraslo ‰tevilo uniãenih, in tako sonastali predori, iz katerih prihajajo V-1 in V-2, ki potempreletijo Rokavski preliv in nosijo smrt angle‰kim mes-tom. Da je poleg nem‰kih inÏenirjev in tehnikov tudi ‰evse polno zelo sposobnih tehnikov v zebrah, ki morajopomagati, a so med njimi taki, ki so izredno iznajdljivi,posebno Francozi in Rusi. Francozi, takó se vsaj ‰u‰lja,so imeli menda celó oddajno postajo, saj so esesovcitako mrzliãno nekaj iskali, da so pometali vso slamo izslamnjaã. Ruski in francoski tehniki, ki delajo pri zraã-nih torpedih, pa po svoje opremljajo te komplicirane in

BESeDANEKROPOLA

169 

obãutljive mehanizme. Ruski mehaniki so menda spus-tili svoj seã v tenke cevke in so torpedi, ki so jih pripe-ljali na Francosko in postavili na vzleti‰ãe, kar na lepemstavkali. Drugiã so zama‰ili cevke s papirjem. Torpedeso seveda morali pripeljati spet nazaj. Vlak torpedov.Mehanike so obesili. Petnajst. Kar na traãnico, ki so jovzdignili v zrak, po‰ev sredi predora, in nagnali so tja nesamó deportirance, ampak tudi vse civiliste, vse uradni-ce in strojepiske. Te so vre‰ãale, ko so obe‰ali petnajstruskih moÏ takó pod zemljo ob svetlobi Ïarnic, medtemko so vsenaokoli stali varuhi z brzostrelkami. Ena oddeklet se je potem celó takó ojunaãila, da mi je nekegadne prinesla kos kruha v barako, je rekel Zdravko. Kajnaj z njenim kruhom, s tak‰no dobroto se ne bo‰ odku-pila, ‰e manj pa kaj spremenila. Mi smo mu ugovarjali,da ne bi smel odkloniti kruha, saj je bila v veliki nevar-nosti, ko je v podzemlju pri‰la v barako, kjer je obvezo-val ranjence; ceniti bi bil moral tak srãni vzgib, ki bi gadekle lahko zelo drago plaãalo Ïe ob odhodu iz barake,ãe bi jo kdo zalotil. Zdravko ni ugovarjal, ampak zami‰-ljeno molãal. No, tedaj je zatulila sirena, in ostali smo vtemi, kakor pred veliko uganko ãlove‰kega bivanja.Zdravko je molãal in sli‰ati je bilo samó glas njegovihkorakov po podu. V noãi je odmeval ‰e glas pi‰ãali, ki jebil pri‰el kakor krik stotisoãev iz osrãja zemlje, iz ozkerazpoke, skozi katero je vel prepih rovov in predorov.

BESeDANEKROPOLA

170 

Mi pa smo se z mislijo vrnili v Dachau, ob‰li speãe ba-rake, se zna‰li vsi zbrani pri doktorju Blahi, ki je kar na-prej seciral, Mladen pa, ki ni hotel gledati, je od‰el naplano. Stane je tedaj v temi zaropotal z lesenim obuva-lom in vpra‰al, kdo vé, kakó kaj gre Mladenu v Nord-hausenu, ki je bil pred kratkim bombardiran. Prav ta-krat nas je Mladen presenetil s svojim prihodom in bilje bled in upadel, da so ga morali podpirati. Kaj ti je ven-dar, ãlovek boÏji, smo ga spra‰evali, on pa ni mogel se-deti na stolãku in ga je Stane drÏal z roko okoli ramen.Je lahko vam, je kakor sam sebi momljal Mladen, tukajje paradiÏ, v Nordhausenu je ambulanta v tovarni, de-bele cevi so nad leÏi‰ãi, kapo pa je pederast, ki samómlati okoli sebe, da se ga mora paziti celó bolniãar. Po-tem mu je glava zakinkala, kakor da je zlomljena. Vsiobzirni in negotovi smo stali, on pa je ‰epnil, da je tre-buh, da je tifus. BeÏi, beÏi, kak‰en tifus, je oãetovskorekel Stane, a Mladen je molãal, kakor je molãal tudipotem, ko je leÏal v sobi, kjer je ‰tevilne bolnike pregle-doval poljski doktor in kjer sem tiste dni spal tudi jaz.Poljak je dal stetoskop na Mladenovo srãno stran in re-kel, da ni v redu, Mladen pa je, kakor da odgovarja ‰epe-talcu v srcu, pritrdil, da ni v redu. Hitro zatem je kriknil,da se pribliÏujejo letala, in zakrilil z rokami. Daj, nevidi‰, da se podira zid, je vzkliknil. âe se bo pridruÏila ‰epljuãnica, bo po njem, je na hodniku rekel doktor, takó

BESeDANEKROPOLA

171 

da smo prihajali k leÏi‰ãu kakor sence, odhajali in sespet vraãali. Ves ãas je leÏal na hrbtu, zavoljo bele sraj-ce je bil njegov obraz ‰e oÏji in njegova malce plo‰ãatanosna kost nekoliko bolj vidna. Njegove poteze so bilezbrane in za spoznanje odsotne kakor v Dachauu. ·el jeglas, da se je ukvarjal z glasbo, in najbrÏ je bilo res, kerposlu‰al je ãloveka tako, kakor da sli‰i ‰e nekaj, ãesar mune pravi‰, a je nekje zraven, poleg, kakor zvesta sprem-ljava. K njegovemu leÏi‰ãu smo stópali molãe in more-biti upali, da bo nepriãakovano razdrl ti‰ino in razvelja-vil prevaro, ki si jo je izmislil, da bi se re‰il Nordhause-na. Bili pa smo nemi tudi zato, ker smo imeli mesce inmesce opraviti s poginom, a smo zmeraj sebe izkljuãe-vali iz njega. Takó po navadi ãlovek pri poÏarih in kata-strofah zmeraj nagonsko izvzema sorodnike in prijate-lje iz usodnega kroga; z mislijo jih iz daljave prenese navarno, jih spravi na brezteÏen in neviden otoãiã, kjer sokljub vsemu neranljivi. Zato smo bili bolniãarji ob bol-niãarjevem umiranju topoglavi; smrti zdaj nismo opa-zovali od zunaj, ampak nas je notranje ogroÏala, in smoverjeli v ãudeÏen preobrat tudi s podzavestnim upa-njem, da bi bili z njegovo re‰itvijo tudi mi oteti. Pred-zadnjo noã je kljub nezavesti zdrknil z leÏi‰ãa in odtavalna potrebo. In oãital sem si, ker se nisem zbudil, da bi gaogrnil in obvaroval pred hladom; a vsak bolniãar dobropozna tisto grgranje v prsih in vé, kaj oznanja. Nismo

BESeDANEKROPOLA

172 

vedeli, kaj naj poãnemo, in smo prelistavali listnico, kije pripolzela izpod njegovega zglavja. Naivno smo Ïeleli,da bi na‰li kaj, kar bi mu bilo v uteho in bi kakor talis-man okrepilo uga‰ajoão svetilko v njegovih oãeh. Na-zadnje smo imeli v rokah sliko plavolasega dekleta, ki jezadaj z lepo pisavo napisala tvoja Mimica. Mislili smo si,da nihãe od deportirancev nima listnice, nihãe nima prisebi slike in je zares ãudeÏ, da je plavolaso dekle sredipogubljenih leÏi‰ã, ãudeÏ, ki bo za Mladena odre‰ilen.Obenem smo ob lepem dekli‰kem licu pozabili nanj inbili barbarsko pleme, ki mu je fotografija ãarobna prika-zen. Zazdelo se nam je, da smo se tega zavedeli in da seje na Mladenovem obrazu pojavil oddaljen odtenek trp-kosti. Mladen, je ‰epnil Miran in drÏal sliko ob njego-vem licu, glej Mimico, Mladen. On pa je molãal, samópod zaprtimi vekami je komaj vidno vzvalovilo kakorvzgib morja, ki je zmeraj mirnej‰e, v oddaljeni neskonã-nosti zmeraj bolj negibno. Potem je bilo videti, da se jeime vendar ujelo v uho, ki je bilo polno oddaljenegabrnenja veãnosti. In taãas, ko so bile njegove oãi zaprtein obraz miren, so se ustnice nasmehnile in komaj sli‰nozamrmrale: Blejsko jezero, v鉠. . . ona tam . . . Saj,kmalu zatem je Stane tekel po coramin, a je bila injek-cija odveã, mi pa smo strmeli in hodili po prstih, kakorda je to prva smrt, ki smo ji priãa. V meni se je spet zbu-dil glas vesti, ker sem bil tam zavoljo formalnega pre-

BESeDANEKROPOLA

173 

gleda, medtem ko je Mladenu takó nesmiselno potekelrok. Spet mi je bilo prizaneseno, brez vzroka prizanese-no, njemu pa prav tako brez razloga storjena krivica vbrezobzirni ekonomiji bivanja. Pri tem me je ‰e posebejpekla misel, da sem mu, ko je leÏal, ponujal lonãek pi-jaãe, pa me je vznejevoljen odpodil in mi rekel, naj ga nemuãim. Bledlo se mu je takrat, seveda, in kdove koga jeodganjal, a meni se je zdelo, da me je v snu razbral invidel, kakó se z lonãkom tekoãine sku‰am dobrikati uso-di. Ni bilo res. Nikakor ni bilo res. A nihãe ne more ta-jiti, da je na dnu svojega bitja podzavestno potolaÏen,ko preti nevarnost drugemu in ne njemu. V tovari‰kemgibu, ko ponuja‰ obsojenemu pijaão, je kljub vsej do-broti tudi drobec hvaleÏnosti zaporedju, ki je doloãilo,da streÏe‰ ti njemu, ne on tebi. A nismo se mogli pomi-riti in zato sta Miran in Stane prosila ‰efa, naj bi Mlade-na secirali. Kakor da nas ne zanima vzrok smrti, ampakda ‰e vedno ne verjamemo do kraja v njegovo smrt inupamo, da bomo ‰e na‰li iskrico Ïivljenja v najbolj skri-tem kotiãku srca. Tako smo stópali po strmi vzpetini, pokateri so fantje s ãrnimi rokavicami nosili kosti iz kamio-nov. Drselo nam je pod stopali in iskali smo grãe pose-kanih dreves na blatni rebri. Tistih z nosilnicami nispodna‰alo, morebiti zato, ker je tovor, ki so ga nesli,teÏil njihove korake. Ko pa smo pri‰li na vrh, najpoprejnismo niã videli, zakaj valil se je gost dim, ki ga je veter

BESeDANEKROPOLA

174 

cefral kakor sajasto meglo. ·ele potem se je prikazalapiramida, katero so spodaj oblizovali dolgi ognjeni jezi-ki. Tisti z nosilnico so stresali svoja polena na kup, med-tem ko je postava z dolgim kajfeÏem v roki pretikala vkopi viseã ud in mu iskala pravilno lego. Samó trenuteksmo postali pred dimom, ki je oblizoval lobanje in uha-jal iz razprtih ust, potem smo stopili v koão iz brun. Bilismo pred tisto piramido obãutljive priãe, a bili smo obe-nem odbor, ki je vajen takih prizorov, komisija, ki se jezbrala, da bo ugotovila nekaj odre‰ilnega. Bili smo sko-raj uradne osebe in vsak je bil zase nekako miren, kakorda je Mladen eden izmed nas, Ïiv med nami in ne pred-met na‰ega obiska. In v prvem ozkem prostoru je bilovse kakor v planinski koãi, razen opeãnatih vaz, ki sobile podobne visokim lonãkom za cvetlice, a so bile po-sode za pepel seÏganih nem‰kih ljudi. A videti je bilo, datudi oni niso bili veã deleÏni te zamudne prednosti, za-kaj lonci so bili prazni in uvr‰ãeni ob zidu na tleh. Vsosednji sobi je leÏal Mladen na kamniti mizi in mladFrancoz si je nadeval roÏnate rokavice, katerim je manj-kal konec desnega palca. âokat in moãen je bil tisti pobain ves ãas marljivo gostobeseden kakor ãlovek, ki Ïeli, dabi od neãesa odvrnil pozornost. A mi toliko da smo opa-zili njegovo juna‰ko zgovornost, imeli smo oãi na Mla-denu, na njegovih oãeh, da ne bi videli razpoke, ki se jezaãenjala pod njegovo brado. Miren je bil, Mladen, in

BESeDANEKROPOLA

175 

zdelo se je, kakor da potrpeÏljivo ãaka na izid operaci-je. Videti je bilo, da se je vdal trmi svojih tovari‰ev bol-niãarjev, a da je kljub temu sam s svojo mislijo in da naskrivaj v kotiãkih ust zadrÏuje senco trudnega posmeha.In ãeprav se je mali trikotnik, ãlove‰ko srce, pod noÏemzgovornega fanta odprl kakor skrinjica, se je njegovaskrivnost vseeno izmuznila, in ‰e sámo bi se kakor Ïivoizmuznilo, da ga ni urna dlan zadnji trenutek spet uje-la. Srãna hiba, je rekel fant in pobezal z noÏem v zaklop-ke. Gledal sem srce, zatem pa neprepleskani omet nazidu za kamnito mizo. Lahko bi mislil na kadeão se kopoin na dim, a nisem; samó na tistem sivem in vlaÏnemometu na steni sem videl vsako zrnce posebej. Mlade-nov bledi obraz je bil pred ometom kakor obraz dekle-ta, ki je rodila mrtev plod in so bile vse njene boleãinezastonj. In takó je fant odloÏil plod, in ko se je lotil pljuã,je nastopil skoraj trenutek olaj‰anja. A kmalu je s svoji-mi ‰irokimi dlanmi zaãel izÏemati gosto ãrnilo in je re-kel: pljuãnica. Tedaj sem pogledal Mladena in se mi jezdelo, da je potolaÏen, ker ga ne boli, videti pa tudi nemore niã, ker je fant obrnjen proti nam in mu kaÏehrbet. Takrat je vstopil zdravnik ‰ef, visok Holandec sporogljivimi oãmi, takó da je bil fant malo manj klepe-tav, posebno ‰e, ko je nekaj rekel o jetrih in so se ho-landske oãi razÏivele, ‰ef pa je rekel, da je prav naroberes. Fantu se je zaãelo zatikati, in spet sem pomislil, da

BESeDANEKROPOLA

176 

je samó medicinec, ki se je javil kot obducent, da bi si stem re‰il Ïivljenje; ‰ef pa to vé, a ne dopusti, da bi v nje-govi navzoãnosti kvasil tjavdan. Takó je zahteval, najmu pokaÏe srce in pljuãa, a ni ugovarjal diagnozi. Intako je medicinec zataknil ‰karje v ãrevo in ga paral podolgem, kakor z napol zaprtimi ‰karjami prodajalecpara platno. Potem se je ustavil in si ogledoval madeÏ.Ne, je rekel ‰ef. Takó je spet paral ãrevo in se ustavil,pogledal in rekel: tifus. Tedaj je ‰ef prikimal in tudi samponovil: tifus. Zatem si je priÏgal cigareto. Meni pa se jezdelo nespo‰tljivo, da si jo je z uÏitkom priÏgal, a obe-nem mi je bil v‰eã, ker je bil v ãrtasti obleki tako visok insamozavesten. Pa tudi zato, ker je pri‰el in takó poãas-til Mladena, ãeprav nisem maral misliti na Mladenovobraz, ko bo sam. Grdo pa je bilo, da je francoski fanttakó metal drobovje na kup in ni odprtine spet za‰ilkakor zdravnik v Dachauu. Takrat sem se spomnil, kakóMladen ni hotel gledati seciranja po kratkem bolniãars-kem teãaju, na katerem nas je uãil doktor Arko. Noãemvideti, je rekel. A nisi imel prav, sem ga zdaj na tihemkaral, ko smo odhajali iz koãe, nisi imel prav, Mladen,moral bi se premagati, morebiti bi se laÏe bojeval ssmrtjo. Otroãji sem bil in zavedal sem se, da sem otroãji,a ponavljal sem mu, da ni prav storil in da bi moralvedeti, kakó so rekli na‰i oãetje, ki so se vrnili s so‰kefronte. Ne sme‰ se bati smrti, so rekli, zakaj ãe se je

BESeDANEKROPOLA

177 

boji‰, se spotakne‰ in takrat smrt lopne po tebi. Trezenmora‰ biti, vsi tvoji gibi morajo biti naravni. In spet semvedel, da ponavljam nesmiselne besede kakor urok, kibo zmedel vse misli in jih odplavil stran. Vendar sem obizhodu tudi Stanetu rekel, da Mladen v Dachauu ni ma-ral seciranja, pa je zdaj prav njega doletelo. Kdo vé, za-kaj sem po sili sku‰al povezati dogodke, ki niso imelinobene zveze. Bolje bi storil, ko bi molãal. Ko pa smostopili navzdol po rebri, se mi je zdelo, da smo tako pre-vidni, ker je ves griã Ïiv, sestavljen iz Ïivih organov in davsak trenutek lahko stopimo na ãlove‰ko srce, na Mla-denovo srce, na njegove oãi. Zakaj ves ãas so ‰le nosil-nice mimo nas in nosile gorivo na vrh; z ene nosilnice paje visela ko‰ãena roka in drsala po breÏini, da je bilo,kakor da se njeni suhi prsti zastonj sku‰ajo oprijeti zem-lje in se re‰iti ognja.

Vrnil sem se na stopni‰ãe in se poãasi vzpel na gornjipa‰ten. Ozke terase so podobne terasam, ki se strmovzdigujejo po trÏa‰kem bregu od morja do roba kra‰keplanote. A tam se upogibajo z bregom, skrite so medakacijami in gosto robido, z njih stopi noga zdaj v vino-grad na levo, zdaj v vinograd na desno, kjer stare trtekljubujejo soncu in ga poãasi prisilijo, da v ãrnih groz-dih poÏlahtni sok bakrene zemlje. A takrat se mi tukajniti enkrat niso prikazale ne tiste ãudovite stopniãke, ki

BESeDANEKROPOLA

178 

povezujejo modro morje s sinjim nebom, ne brajde nadolgih in temnih pa‰tnih. Tukaj je uprizorila smrt svo-jo trgatev, ki je trajala vse ‰tiri letne ãase, ker prav niã nibilo od le-teh odvisno, da so se Ïivljenjski sokovi v nassu‰ili ali se cedili iz nas. Vendar, ko se moj pogled usta-vi na imenih, ki so vklesana v nizke, po‰evno presekanestebriãe, si pravi, da je bila drugod poguba dosti boljpretresljiva. Buchenwald. Oswiecim. Mauthausen. Pri-ãevanja iz teh krajev so tudi za tabori‰ãnega ãlovekanesorazmerna razodetja. Na primer podoba stopni‰ãa vmauthausenskem kamnolomu. Sto ‰estinosemdesetstopnic. Devet nadstropij. Zebrasta telesa se morajovzpeti na vrh stopni‰ãa ‰estkrat na dan. S teÏkim kam-nom na ramenih. Mora biti teÏek, zakaj zgoraj teãe ozkasteza po robu prepada in tam je kapo, ki sune tistega zmajhnim kamnom na rami v kamniti prepad. Previsimenujejo Steno padalcev. A telo lahko pade Ïe na stop-ni‰ãu, saj je telo suho in kamen teÏek, stopnice pa sosestavljene iz neenakih, tudi poãez postavljenih kam-nov. Ko se straÏnikom zahoãe, na vrhu stopni‰ãa tiste, kipravkar s teÏavo prisopihajo gor, odsunejo, da se zgrne-jo na prihajajoãe in se potem valijo navzdol beli kamniin ãrtasta gmota. Seveda se to pokonãevanje v bistvu nirazlikovalo od pokonãevanja v tukaj‰njem kamnolomu,a po‰astnost tistega stopni‰ãa je tako mogoãno strahot-na, da je tudi ãlovek s precej‰njimi lagerskimi sku‰njami

.,

BESeDANEKROPOLA

179 

pred njo nebogljeno pritlikav. Îe dolgo pa se zavedam,da so pravzaprav moja doÏivetja, ãe jih primerjam s tis-timi, ki so jih drugi opisali v svojih spominih, zelo sk-romna. Blaha, Levi, Rousset, Bruck, Ragot, Pappalettera.Pa tudi premalo razgledan sem bil. Bil sem ujet v svojtemni svet. Ta je bil izvotljen in se je sproti naseljeval ssencami nesreãnikov, ki so jih spremljale moje oãi. Oãi?Da, zakaj v resnici podobam nisem pustil, da bi mi pri‰ledo srca. Pri tem si nisem pomagal z voljo, ampak se mije verjetno Ïe ob prvem dotiku s tabori‰ãno resnico vesdu‰evni ustroj nekako pogreznil v nepremiãno meglo, kije sproti filtrirala dogajanje in odvzemala uãinkovitostnjegovi izrazni moãi. Strah mi je omrtviãil ves sprejemniÏivãni pleteÏ, vso mreÏo najtanj‰ih konãiãev, a strah meje tudi ‰ãitil pred huj‰im zlom, ki bi takrat bilo popolnovÏivetje v dano stvarnost. Zato je razumljivo, kakó ni-sem bil niã radoveden in mi niti od daleã ni pri‰lo namisel, da bi se zanimal za imena predstojnikov ali zastrankarsko pripadnost vplivnih moÏ ali za notranjo la-gersko politiko. To sem pravzaprav odkril ‰ele, ko sembral priãevanja drugih. Tudi kot tolmaã in kasneje kotbolniãar sem ostal eden iz mnoÏice, prestra‰ena celicamnoÏiãnega strahu. Ta se je brez razloãne napovedi vse-sal vame Ïe prvo jutro, ko smo iz kravjih voz stopili vdachausko prostorno kopalnico. Pa to ni bil odmevmehkuÏnosti, ker po ‰tirih letih vojske in voja‰kega Ïiv-

BESeDANEKROPOLA

180 

ljenja se ãlovek otrese navad omikanega zemljana, nemorejo ga presenetiti ne krdela nagih teles ne striÏenjelas ne klovnska stra‰ila v pre‰irokih ali prekratkih obla-ãilih. Ob korporalih je ãlovek zadosti spoznal, kakó ab-straktna je vrednost kulture in ljubeznivosti. A ãe stakorporalsko hudobijo rodila omejenost in manjvred-nostni kompleks, so kriki v kopalnici izvirali iz uniãe-valske strasti, ki je takrat razumsko nisem dojel, ki pa joje moj organizem vpil vase enkrat za zmeraj. Zato bi biloneumno poudarjati, kakó klavrno je bilo striÏenje dlakpod pazduho in v koraku, pa kako Ïivo je Ïgala tekoãi-na, s katero so me potem pod pazduho in v koraku raz-kuÏili. Pogin je bil v ozraãju. Dihal si ga. Ker ni se bilo ‰ev redu zdanilo, ko so na‰a obrita, namazana in umitatelesa Ïe naga stala na nem‰kem februarskem snegu.Saj, zdaj se mi zdi skoraj otroãji takratni preplah, takrat-na celiãna zavest, da ti streÏejo po Ïivljenju. âe se sko-zi mesce prizor ponavlja, se podobi vda‰. âe ne podle-Ïe‰, seveda. Ne vda‰ se misli, da bo‰ podlegel, ampakzavesti, da je vse urejeno tako, da bo‰ skoraj gotovopodlegel. A moã tak‰nega razodetja je pri zdravem in ‰eomikanem telesu dosti bolj porazna kakor potem, ko jeorganizem asteniãen in so tkiva Ïe precej atrofizirana.Gotovo, ãlovek, ki se je Ïe sreãal z nacisti, vé, da ne morepriãakovati niã dobrega v njihovem tabori‰ãu; vendar jeprvi pretres po vstopu v obmoãje krematorijskega sve-

BESeDANEKROPOLA

181 

ta odloãilen. In tudi ekonomija uniãevanja zahteva, dabodi odloãilen. Tako hoja in tek nagih teles po snegu,ãakanje v baraki na prepihu, spet tek po snegu, potemko si ob volneno perilo, ob zimsko obleko in sukno. Zdajsi ne morem misliti, ãe je bil moj pogled zbegan alizazrt. Tudi ne vem, kakó mi je bilo, ko sem v zelenihvoja‰kih hlaãah, ki so segale malo pod koleno, v kratkihnogavicah in v lesenih coklah od‰el pred barako, kjersmo potem stali na snegu celo veãnost. Gotovo me jezeblo, ker nisem imel puloverja, ko pa smo tukaj na te-rasah dan za dnem stali na snegu neskonãne ure in seti‰ãali v velike butare, da bi se preostale kalorije ne raz-pr‰ile. Tukaj je drugaãe zeblo. In ãlove‰ka butara se jegugala, kakor da se je iz suhih teles avtomatiãno sproÏi-la potreba po topem, a tolaÏilnem zazibavanju v dremo-tiãni kozmiãni neÏnosti. Mogoãe je bila tudi lakota, ki jev zibanju iskala pozabe, a zdruÏena telesa so se premi-kala poãasi kakor ob rahlih gibih nevidnega nihanjaveãnosti, ki bi ãlove‰ko zavest polagoma omamljalo zmaterinsko naklonjenostjo. No, ãe gre za primerjanje,potem bi lahko rekel, da je bil dachauski mraz nekakootro‰ki, zaãetni‰ki, ãeprav bi bil lahko Ïe tisti dokonãen,da nisem dobil puloverja. Res je bil majhen in mendabrez rokavov, a okoli prsnega ko‰a so me objele volne-ne zanke. Skozi srajco sem ãutil, da so zanke, in da sovolnene. Vse zasluga ‰katlic morave, ki sem jih kljub kri-

BESeDANEKROPOLA

182 

kom in pranju in preÏeãim oãem in nagemu telesu pri-nesel iz kopalnice. ·katlice in robec, v katerem sem jihimel zavite. Dani mi jih je prinesla v zapor in upravnik,ali kar je Ïe bil, mi jih je pred odhodom izroãil. Gotovoga je dobro nagradila, da je bil takó prisrãen, ona pa nivedela, da bom od‰el, ‰e manj, kam bodo potovale nje-ne cigarete. Med potjo smo jih precej pokadili, a tri, ‰tiri‰katlice sem ‰e imel v robcu, ko sem tekal nag po snegu.Deset morav, morebiti petnajst, ne vem veã, za pulover.To se pravi, da bi s svojim premoÏenjem pri‰el do paradolgih nogavic in do para dalj‰ih hlaã. A ‰e nismo zvsem bitjem zahrepeneli po rdeãkasti opoldanskibrljuzgi (in Paulo je je ‰e nekaj odstopil sinu, Ljubu), kose je bilo treba spet sleãi na snegu in ãakati pred skla-di‰ãno barako na zebre. Popoldne je bilo in vlekla jestrupena sapa pod oblaãnim in nizkim nebom. Mojaprebava je bila Ïe nekaj dni paralizirana. Nisem bil laãenin obraãal sem telo, kakor da bi kaj pomagalo, ãe se zim-ska sapa zarezuje vanj po‰evno, namesto da ga napadanaravnost. Nisem bil laãen vso pot do Alzacije pa tudivse dni ne, kar sem ostal v Markirchu oziroma v SainteMarie aux Mines. Zato je bilo sreãanje z alza‰ko pokraji-no bolj klavrno, kakor ãe bi me zeblo samó zavoljo ten-ke vreãevine. Seveda se nam je zdelo, da smo pri‰li v po-znan kraj, ko smo na postaji zagledali prepleskan fran-coski napis, katerega je zamenjal nem‰ki. Bili smo med

BESeDANEKROPOLA

183 

ljudstvom, ki ni zavrglo zakonov srca. Ko smo v dolgikoloni ‰torkljali po samotni jutranji ulici, da so lesenipodplati ritmiãno udarjali ob debele kamne cestnegatlaka, so za ‰ipami majhnih domaãij Ïene pribliÏale rob-ce oãem. To smo doÏiveli prviã in zadnjiã v vsem ãasuna‰e izgubljenosti, in tako je tisti izmed nas, ki se nekajdni zatem zjutraj na leÏi‰ãu ni veã zbudil, od‰el z odten-kom rahle vezi s ãlove‰kim obãestvom v svojem spo-minskem tkivu. V treh tednih ga je vzelo. In prvi so od‰liprav moãnej‰i organizmi. Ti so po naravi teÏe vzdrÏaliob sili zaãetnega ‰oka. Vodena hrana in dvanajsturnodelo v predoru. In v njem prepih. Pa zunaj sneg. A to nibilo poglavitno. Uniãujoã je bil ritem. Nagli odhodi.Nagla vrnitev. Hitro goltanje komisa, ko ga je pretrgalovpitje, ki je naganjalo krdela h kontrolnemu zborovanju.Ubito in hkrati nemirno spanje, ki so ga razsekali krikijutranje budnice. In hkrati niã veã ne jutra ne veãera, kerje vroãiãnost pome‰ala zaãetek s koncem, temo in svet-lobo. Telo je izgubilo svojo sredi‰ãno toãko, ni imelo veãobãutka o navpiãni osi, ko je bilo pokonci, ne o vodorav-ni legi, ko je bilo zleknjeno na slamnjaãi. Tudi med leÏa-njem je viselo, lezlo z nogami navzdol, in se zavedalo, davisi in da leze, a se hkrati zavedalo, da spi. In srce, ki jebilo na preÏi in ãakalo, kdaj ga bodo kriki vrgli pokon-ci, se je za trenutek spozabilo, da bi se na skrivaj odpoãi-lo, pa ni znalo veã obnoviti svojega utripa. Izmuznil se

BESeDANEKROPOLA

184 

mu je, shlapel. In vroãiãna je bila tudi hoja na potreboin umivanje. Vzdignili so deske, ki so pokrivale pod tistezapu‰ãene tovarne, in razkrili potok. Pa smo lezli dol ktekoãi vodi in se v nji na enem koncu umivali, na dru-gem opravljali malo in veliko potrebo. A hitro, ker jebilo treba umiti menaÏko in spet teãi v vrsto na sneg.Da, niã nisem bil laãen in nobena zasluga ni bila, ãe semoddajal komis kra‰kim moÏem. Takrat so bili ‰e tolikopri sebi, da niso poÏirali kruha z oãmi, zato je bilo v nji-hovih oãeh videti, da jim je Ïal, ker bo po meni. KriÏ sonaredili ãezme. A sem ga ãezse naredil tudi sam, zakajodhajal sem v neznano, ko sem se spustil na tla in od-loãil, da ne grem veã v predor. Komandant je takrat brc-nil v leÏeão zebrasto gmoto, pa je s tem ni zdramil izneskonãne apatije. Tako me je potem tovornjak pripe-ljal sèm. Pripeljal je telo v zaboju in mene na zaboju.Potem mi je dal Leif pri veãernem pregledu dve tabletiaspirina in se zadrl name, ker sem imel samó osemintri-deset vroãine. Kajpada, imel je prav. A bil sem bolan, ãenisem bil laãen. Ozdravil me je mir na bloku brezdel-neÏev. Kapo je udrihal s pendrekom po nas, a to je bilosamó, ko je bilo treba na apel sèm na pa‰tne. Drugaãesmo bili mirni. Dolge ure na mrazu mirni, dolge ure vbloku mirni. In zaporedoma laãni. Zmeraj bolj laãni inzmeraj bolj mirni. Edini nemir je lahko prinesla driska,ker je zahtevala dvajset odhodov na dan. Nekateri pa so

BESeDANEKROPOLA

185 

kar obsedeli na ‰koljki. Zakaj tudi driska je nazadnjevodila k miru. Lakota je izginila in telo je bilo zmerajbolj pokorno. Takrat ti je bil komis, ki so ga drugi priãa-kovali z vsemi kromosomi svojega telesa, samó kos ilo-vice, kepa zamesene kisle prstí. Takrat si si Ïelel lakote,zla, ki si vedel, da ga potem ne bo‰ mogel ukrotiti. A nevem, ko sem legel na zemljo, ki jo zdaj pokrivajo ka-menãki, si mogoãe nisem Ïelel ne kruha ne niã. Saj se nazemlji ãlovek najbolje odpoãije. Tudi v krematorijskemsvetu. Ko pa sem legel nanjo tretjiã, je bilo videti, da bopoãivanje dokonãno. A sem se spet izlizal kakor trdoÏivpes. Potem je pomagal weberei s svojim bedastim, amirnim rezanjem. Pa panericij na dlani ob levem mezin-cu. Takrat sem videl svojo kri. Rozasta je bila, kakorvoda, v katero kane‰ nekaj kapljic malinovca. Defibrira-na je Ïe bila. Potem je pri‰la karantena in Jean. Takó semzaãel pisati Leifu anamneze in diagnoze. Tolmaã in taj-nik glavnega zdravnika jetnika. To ni bila nikakr‰nauradna lagerska ‰arÏa in sploh ne vem, s kak‰nim nazi-vom sem bil vpisan v revierju, kot pisar, kot pomoãnikali pfleger. Moj poloÏaj je bil izjemen, kakor se mi jezgodilo veãkrat v Ïivljenju. Prej ali potem je naneslo, dasem ostal zunaj normalnih lestvic. A takrat je bila tore‰itev iz kaosa v urejen mir. Razpadanje je bilo na obehstraneh, v kaosu in v urejenem miru, a vendar se ãlovekre‰i anonimnosti, ãe mu je dana moÏnost, da se lahko

BESeDANEKROPOLA

186 

zbere. Zakaj zavest razosebljanja je huj‰a kot lakota intudi ta je najhuj‰a takrat, ko se korenito loti svoje naj-bolj usodne vloge, razkrajanja osebnosti. Ob Leifu pasem pomagal bolnikom in takó z obãutkom, da sem ko-risten, re‰eval pomen svojih gibov in opraviãeval delnoloãitev od mnoÏice, ki se je gnetla po blokih. Da, bil jeizjemen poloÏaj, ki je dozorel ob izpraznitvi tabori‰ãa.Takrat je Leif od‰el s svojimi prijatelji, od mene pa se jeposlovil, ãe‰ da gresta najini poti narazen. Takó sem sez revierjem vrnil v Dachau, a medtem ko so zdravniki inbolniãarji obdrÏali svoje poloÏaje, sem bil jaz ob priho-du v Dachau spet navadna ‰tevilka. A priznam, te osa-mitve je bila morebiti v veliki meri kriva alergija zasklepanje tesnih prijateljskih vezi. Moja razmerja dodrugih so lahko zelo prisrãna, nikoli pa se ne razvijejodo popolne zaupljivosti. Nekaj ujetosti vase najbrÏ izvi-ra iz kra‰kih prvin, ki so v meni, dobr‰en del sem pode-doval z materine strani, a dokonãni peãat so ji dala ka-otiãna leta po prvi svetovni vojski. Ko pa so slovenskeuãitelje izgnali iz trÏa‰kih ‰ol, je nastala najhuj‰a trav-ma. Verjetno je ta moja razdalja, ki je bila prisrãna, arazloãna, naredila, da sva bila z Leifom zelo blizu inhkrati zelo daleã. Dejaven, navzven odprt mo‰ki je seve-da nagonsko ãutil, da ima ob sebi neulovljiv, neoprede-ljiv znaãaj, s katerim ne bo mogel sklepati intimnih po-godb, ker jih tak znaãaj ne samó ne terja, ampak se jim

BESeDANEKROPOLA

187 

celo avtomatiãno izmika. To mislim zdaj, takrat semLeifu najpoprej zameril, da me je zapu‰ãal, potem patrezno presodil, da ima tako priletni belolasi norve‰kizdravnik paã svoje zveze, morebiti celo tudi posebnenaloge. Obenem me je prevzelo delo. Poleg vsega je bilomoje razmerje s francoskimi ljudmi zmeraj zelo spro-‰ãeno. In z njimi sem odtod od‰el v Dachau. Tam pa jebilo treba zavihati rokave. Pred kopalnico. V nji. Potemspet pred njo. Moj dragi striãek TomaÏ, ki je bil sreãenzavoljo odhoda v Dachau, ker bo bliÏe domu, je bilsamó eden izmed ne‰tetih, ki so bili Ïe obrabljena snovkakor cunje in gnojni ovoji in lesene Ïlice, katere so zlopatami odmetavali skozi okna na plano. Saj, kak‰en-krat, ko berem opise drugih ali o njih razmi‰ljam, se mizdi, da sem bil v tem svetu veãnih peãi priãa predvsemnjegovi mrtva‰ki strani; takó nekako kakor v mestni bol-ni‰nici usluÏbenci, ki delajo v kletnih prostorih, ali ka-kor pokopali‰ki moÏje. In si mislim, da je podoba, ki joimajo ti moÏje o Ïivljenju, vsekakor izkrivljena, ãepravso njihove sku‰nje stvarne. Kar je vsekakor res, kakor jeres, da so se tudi tukaj delovni dnevi razvijali tudi poskladi‰ãih, kuhinjah, tovarnah in pisarnah. A vendar seje vsa ta dejavnost poãasi, a neizbeÏno spreminjala vpepel. Zato bi bila zelo pomanjkljiva doÏivetja ãloveka,ki bi v ãlove‰kih mestih poznal samó mrtva‰nice inpokopali‰ãa, ker ritem mest je Ïivljenjski, odrasli uãijo

BESeDANEKROPOLA

188 

otroke poti v prihodnost. Krematorijska mesta pa so bilazgrajena za ugonabljanje ãlove‰kih sinov; zato jevseeno, v katerem oddelku si bil zaposlen. Brivec je smrtbril, skladi‰ãnik jo oblaãil, bolniãar slaãil, matiãar papisal poleg ‰tevilk datume, potem ko je za vsako izmednjih moãno potegnilo skozi visoki dimnik. No, ko smona dachauskem apel-platzu odnesli s slamnjaã ostanke,ki so ‰e dihali, sem se moral loãiti od revierskega oseb-ja in spojil sem se z mnoÏico v zaprtem, karantenskembloku. Pri tem prehodu je bil najbolj nevaren napadzbeganosti, ki se ob neposrednem dotiku z uniãenimikostmi ni nikdar porajala, ker so bile oblike pogube do-konãne. Brezglavi preplah, ki je preÏal iz zasede, je pri-hajal iz obãutka izgubljenosti sredi prelivajoãe se, brez-obliãne in vsestransko ranljive mase. Ta megleni val semi je najbolj pribliÏal pod noã, ko je bilo treba na leÏi‰ãain so nam namesto kocev razdelili papirnate spalnevreãe. Zavoljo njih je bilo prostora ‰e manj, zakaj papirstrãi, se ne vda kakor koc, takó je ‰umenje trajalo zelodolgo, preden so se vsebine podolgovatih zavojev uleÏa-le. Bili smo zapakirano blago na policah, ki so bile zvr-hane, a bodo lahko v najkraj‰em roku spet prazne. In kosem stegoval ude v glasnem toku, sem zaãutil, da se mibliÏa paniãen mrã, in sem se Ïe zdrznil, kakor da bommoral, da bi ga pregnal, hitro zlesti iz ‰umeãega oklepain sesti. A sem se premagal in razpodil klavrne podobe;

BESeDANEKROPOLA

189 

rekel sem si, da je telo v vreãi pravzaprav loãeno in zatobolj samostojno; rekel sem si, da so vreãe ‰e nerabljenein so zato ãiste, dosti bolj ãiste kakor koci. Vendar me jenazadnje najbrÏ najbolj pomiril ‰umot, ki se je oglasil naleÏi‰ãu v kotu. Vedel sem, da je rumena papirnata vreãa,ki se drgne ob sosednjo vreão, a bilo je, kakor da se ta-rejo koruzna stebla, koruzni listi. In niã nisem sku‰al, dabi jih videl na kakem poznanem polju, mogoãe tudi ni-sem ãutil koruznih listov pod sabo na postelji stricaFranca v Mrzliku, ampak sem si samó mislil: koruznilisti, koruzni listi, koruzni listi. Kakor pri mnemoniãnivaji ali avtosugestivni terapiji. âlovek si paã pomaga,kakor more in zna. In ‰e neka druga resnica je pri tempomembna: ni zmeraj dobro, ãe je ãlovek popolnomaprebujen. V nekaterih primerih je dosti bolj‰e, ãe je vnapol letargiãnem stanju. Letargija, to je pravi izraz.Gotovo, bili so v tabori‰ãu tudi ljudje, posebno zdravni-ki, ki so imeli neki naãrt, drugi, ki so delali sabotaÏe,imeli celó zvezo z zunanjim svetom, kakor pripovedu-je dr. Blaha v svoji knjigi Medicina na krivih potih. A tiljudje so bili dolgo v takem svetu, in ker jim je bilo pri-zaneseno, da so kljub vsemu ostali Ïivi, jim je na skrivajspet zaãela poganjati klica Ïivljenja. Vendar pa je nekajletargiãnega nujno moralo biti tudi v njihovem psiho-lo‰kem sestavu. V njihovi rutini. V delovni rutini. V ve-riÏnem zaporedju gibov. Celotna, dokonãna prebuje-

BESeDANEKROPOLA

190 

nost bi kakor atomsko Ïarãenje naãela Ïivljenjsko jedro.No, a tudi tisti karantenski blok se je razgibal. Najpoprejzavoljo letalskih napadov, ob katerih so se tudi sestra-dane celice potuhnile, ko so oãi sledile sestreljenim le-talom; potem pa zavoljo odhodov v München, kjer jebilo treba odkopavati ru‰evine. Ne, jaz nisem ‰el. More-biti je prijateljska roka, ki me je potem uvrstila med bol-niãarje, Ïe takrat vedela zame. Ali pa je bilo samó na-kljuãje, da nisem ‰el. Odhajali so zjutraj Ïe s temo in sevraãali zbiti, in ko so ravno trdno zaspali, so morali spetna pot. Samó kdaj se jim je posreãilo, da so si potolaÏilivsaj lakoto. Na primer takrat, ko je bomba razdejalaprateÏ in so imeli na razpolago kotle voja‰ke menaÏe.Slekli so ãrtaste jopiãe, jim zavezali rokave pri zapestjihin jih napolnili z gosto mine‰tro. A kaj, ko so imeli pe-klensko delo pri izkopavanju nerazpoãenih bomb. Tedajpa sem bil Ïe v revierju. V bloku ‰tevilka petnajst, ki jebil scheisserei blok. Blok za sraãko. Kar je bila potemmoja soba v Harzungenu v malem, je bil poprej ta blokv velikem. Dvesto bolnikov v eni sobi. In ker je bilo sobãetvero, je bil blok gosto naseljen lazaret driskavih teles.Lazaret s kuÏnim zrakom, ki ga zastonj izpihava‰ iz nos-nic, saj je, kakor da ves ãas prodira vate skozi znojnice.Takó se ga poãasi vsa tvoja tkiva nasrkajo in ti se potemgiblje‰ v ozraãju, ki si skoraj spojen z njim. Samó ãe si bilzadosti dolgo zunaj bloka, si se, ko si se vrnil, zavedel,

BESeDANEKROPOLA

191 

da te oblegajo hlapi, ki so se zgostili v gnojniãni jami. Aven je bilo treba bolj poredkoma, ker je bilo veliko opra-vila z ljudmi, ki so leÏali v svojem blatu. Mogoãe je za-sluga moje plebejske narave, kaj vem, a nobenih teÏavnisem imel in tudi zdaj jih nimam v spoprijemu z gno-jem, z blatom in krvjo. Zato sem pri umivanju onesna-Ïenih teles samó Ïelel, da bi kmalu leÏala spet ãista, ka-kor bi si domi‰ljal, da se bo umito in lepo zravnano telotudi znotraj uredilo. NedolÏna manija. Podobno je mo-rebiti tudi obredno umivanje, po katerem ãuti prestop-nik nagonsko potrebo. Takó je najbrÏ tudi pri nem‰kihljudeh potreba po strogem zunanjem redu del kompen-zacijske teÏnje po izravnavanju notranje izkrivljenosti.No, a bolniki so ãutili, da moja nega ni bila samó zuna-nje opravilo. Saj ima bolnik, ãeprav veãkrat to spregle-damo, zelo izostrene ãute. No, z doktorjem Andréjemsva se lepo ujemala in skrb za obnemogle je bila skoraj-da plodovito, uspe‰no delo. André je bil eden izmed tis-tih redkih zdravnikov, ki znajo Ïivljenjsko zdruÏitipoklicno znanje s tovari‰ko bliÏino, resno strokovnoizurjenost s fantovsko prisrãnostjo. Takrat se je nekoli-ko pomiril, ker se je oddaljila nevarnost, da bi ga poslaliv Breslau, kjer so spra‰evali po njem ‰e zadnje dni, kosmo odhajali od tod, s teh pa‰tnov. Samó pomanjkanjeprevoznih sredstev ga je takrat re‰ilo. Breslau pa je bilpoln skrivnosti. Smrtne obsodbe so menda opravljali s

BESeDANEKROPOLA

192 

sekiro, biriã pa je bil paradno obleãen, z belimi rokavi-cami na rokah. A fronti sta se zbliÏevali, in André jezaãel upati, da so pozabili nanj. Ves se je posvetil bolni-kom; bil sem mu vdan bolniãar. Tovari‰ko soÏitje je gre-nil samó kapo na‰ega bloka. Poljski volksdeutscher Jo-sef Becker. Baraba, ki je vrgel ven tudi osemdeset bolni-kov naenkrat. André se je kar naprej vical z njim, a kotzdravnik se mu je lahko postavil po robu. Nad mano bise bil seveda laÏe znesel, a je trãil ob mojo kra‰ko trmo.Kakor tisti dan, ko je na‰el mrtvoudnega bolnika vsegaumazanega od blata. Jaz sem imel drug opravek, pa semsi rekel, da bom poprej tega konãal. No, Becker se je za-gnal scela. Visok, suh, z ozkim mrkim obrazom je bil korazpotegnjeno rezilo. Da se ne maram dotikati podela-nih teles, je menda siknil in ukazal, naj se ga hitro lotim.Sem. A lepo poãasi. Pa skrbno, kakor da gre za mrtvoud-no telo mojega deda. Pri tem sem molãal, to imam odsvoje mame, ta molk, ki vztraja in se ne odveÏe. On bibil rad sli‰al ugovor, kakorkoli, samó da bi se lahkosprostil. Molãal sem in si mislil, kakó klavrn je ãlove‰kirod, saj je mogoãe celo to, da te pouãuje o samarit-anstvu tisti, ki meni niã tebi niã odpusti iz revierja tele-sa, ki ne morejo niti stati pokonci in si vtikajo, ko odta-vajo na strani‰ãe, prst v danko, da ne bi oneãejali poda.Razumljivo, da pri takem kapoju nisem mogel biti dol-go bolniãar. Ko bi bil vsaj malo proÏen, so mi potem

BESeDANEKROPOLA

193 

oãitali tovari‰i. Rekli so, da bi jo bil speljal in bi me ime-novali za stalnega bolniãarja tiste sobe. A ne morem simisliti, da bi se zavoljo ãesarkoli posiljeval. Najmanjzavoljo takega Beckerja. Saj, in takó sem pri‰el na sez-nam bolniãarjev, ki so jih poslali v Doro. Doktor Arkonam je pripravil teãaj, da smo vedeli veã kot veãina bol-niãarjev, pa tudi veã ko marsikateri samozvani zdravnikali kirurg. Gotovo veã kakor na primer tisti, ki je bulo nameãi prerezal poãez, ãez mi‰ico. In doktor Arko nas jepeljal tudi v secirnico k doktorju Blahi, da smo vsaj pri-bliÏno, kakor ‰tudenti medicinske fakultete, spoznalinotranji ustroj ãlove‰kega telesa. Takó sem uradno sto-pil tudi v notranjost barake, pred katero sem zjutrajpolagal rajnke iz svoje sobe. Bila pa je to voÏnja predpravim dnevom, ko se je poãasi in s teÏavo svitalo. Dvo-kolnica je imela dolg kositrn Ïleb, ki je bil pokrit s pravtakim kositrnim pokrovom. In tako sem zarana vozilsvoje sanje o lepoti k veãnemu poãitku v podolgovatikositrni ‰katli. Brezobliãni strahovi moje mladosti soimeli zdaj vidno in otipljivo obliko. Rahlo je kdaj eno alidrugo kolo zacvililo, tudi Ïlebasti pokrov je kdaj ‰krtnil,a sli‰al sem samó ti‰ino, ki sta v nji molãali telesi podkositrom, ti‰ino, ki je bila v meni, ko sem tako potiskalkovinski voziãek vzdolÏ ‰tevilnih blokov.

BESeDANEKROPOLA

194 

Ravensbrück. Oranienburg. Ne poznam. Belsen. Tegapa. A mi smo bili samó v voja‰kih stavbah, niti videlinismo kraja, kjer so se poãasi razkrajali ãlove‰ki ostan-ki. Menda smo bili ãisto blizu. No, a zadosti smo imeliopraviti s sabo. Za Ano Frank je zvedel ‰ele povojni svet,takrat je bilo na deset tisoãe An. Tudi na‰a Zora je bilamed njimi. Zora Perello, ki je imela obraz kot Rafaelo-va Madona in smo bili vsi zagledani vanjo. A slovenskiljudje smo preveã zanikrni, da bi zbrali Zorina pisma,njene zapiske, ko je bila, preden je postala jetnica nem-‰ke policije, Ïe dolgo poprej jetnica italijanske, ker nisprejela suÏenjskega poloÏaja slovenskega rodu v itali-janski kraljevini. Ne znamo pokazati svetu Zore. Na‰arevna narodna du‰a se ‰e ne more izmotati iz boleãine,v katero se je zabubila. Kajpada, ogrela se je za uradnebojevnike, za junake, ki so padli na boji‰ãu, ker po toli-ko stoletjih nesamostojnega Ïivljenja so bili kakor ãu-deÏni plamen, ki je buhnil izpod pepela. Vendar jetak‰en silovit izbruh kljub svoji juna‰ki veliãini lahkosamó enkratna, ãasovno omejena uveljavitev, ãe ga nespremlja globlja potopitev v skrite prvine narodovegaduha. Mogoãe pa smo preozkosrãni, egoistiãno majãke-ni, in se nam niti sanja ne, da bi se vÏiveli v usodo mla-de deklice, lepe gimnazijke. Kakor vsi majhni ljudje te‰i-mo svoje komplekse s teÏnjo po velikanskem, poogromnem. Ko sem se vrnil v Trst in sem zvedel, da je

BESeDANEKROPOLA

195 

bila Zora v Belsenu prav takrat, ko sem bil jaz tam, meje spet prevzela nepote‰enost, ki me je obsedla tukaj, koso peljali dekleta iz bunkerja v blok za dimnikom. Îivosem ãutil, da bi zadrÏal, ko bi bil dobil njeno usahlo bitjev oskrbo, v Zorinem telesu utrip Ïivljenja, tudi ãe bi bil‰e tako rahel. âutil sem, da bi na nekak skrivnosten na-ãin vplival nanjo in ji mogoãe Ïe s svojo priãujoãnostjoustavil pojemajoão svetlobo v zenicah. Seveda so bili tonaivni prebliski razpoloÏenja, ki ga je v mladih letih ro-dil skrit poskus, da bi se uprl neovrgljivi zavesti dokonã-ne nemoãi pred zatiranjem. Saj sem videl, kakó sem bilotroãji s svojo brizgljo ob ko‰ãenem iksu Ivanãkovegakolka. A mogoãe je bila kljub izkustvom moja nepoto-laÏljivost tako Ïiva, ker je ‰lo za izgubo re‰evanja Ïenskebiti. Obãutek zamujenosti se je prena‰al v preteklost iniz nje prina‰al v sedanjost prekletstvo popolne osirote-losti. Vendar pa bi mi tam, tudi ãe bi vedel za Zoro, toniã ne koristilo. Saj ne bi mogel najti Zore v morju one-moglih Ïenskih teles. Pa dokler smo priãakovali osvobo-ditev, je bil na‰ sluh ves napet samó ob grmenju, ki se jepribliÏevalo kakor kilometre dolg valjar, kateremu sezemlja upira z votlim bobnenjem; potem se je topolomastenje pogreznilo in daljavo je zajela nerazumljivain brezmejna tihota. Zato je bilo kriãanje zebraste mno-Ïice toliko bolj divje, ko je napoãil trenutek odre‰enja.Îe zdavnaj smo bili nehali verjeti vanj in podzavestni

BESeDANEKROPOLA

196 

krik, ki se je vzdignil iz gneãe, je bil glas lakote in hkra-ti sreãe, zgo‰ãene groze in nerazsodne hosane, krik Ïi-vali, ki ‰e ni izoblikovala besed, in tuljenje ãloveka, ki se‰e bojuje za nadvlado nad Ïivalskostjo. Da, in takrat semi je sredi razburjenja ozraãja in novih podob spet zbu-dilo v prsih. Zveãer je bilo in vraãal sem se po pe‰ãenipoti v »bolni‰nico«, ko se je sproÏilo, takó da sem pu‰ãalza sabo rdeãa znamenja kakor Ïival, ki je ranjena, a sene vda. Saj smo ãakali, da nas odpeljejo, pa bi bil zelonesreãen tak konec dihanja prav ob dotiku s prostimzrakom. Ne vem, kakó mi je bilo, ne spominjam se veã.Morebiti sem zaãel teãi ali vsaj hitro hoditi. Morebititudi ne, ampak sem mirno ‰el svojo pot in varoval v dla-ni robec kakor v harzungenski kopalnici. Precej sem bilzdelan, takó da sem potem, ko so nas peljali proti ho-landski meji, napol sedel, napol leÏal ob stranici angle‰-kega tovornjaka. Belsen! Preveliko ime za ta ozki pa‰ten.Ali pa tudi ne. Zakaj usoda sobe v eni baraki je bila ena-kovredna usodi dvajsetih ali tridesetih barak. V baraki,ki je takrat stala tukaj, na tej terasi, so bili na primer pre-bolevniki, mnoÏica, ki je poleÏavala, se gnetla, poizve-dovala, razlagala, tolmaãila, predvsem pa in zmeraj pri-ãakovala obrok hrane. Takó so sku‰ali napolniti neskon-ãen ãas od svita do opoldanske zajemalke, pa od te doveãernega komisa. A pravilneje bi bilo reãi, da se je ãa-kanje zaãelo po kosu komisa, ki ga je bilo za srednje

BESeDANEKROPOLA

197 

veliko dlan, do zajemalke ob dvanajstih naslednjegadne. A pod noã so se vendar delno oslabile zahteve ne-mirnega Ïelodãnega epitelija, mrak je z odvzetjem svet-lobe zastrl nekatere draÏljaje, ki jih je potem spanecomrtviãil. Omrtviãil za zavest seveda, zakaj organizemse je kakor v komi, kakor v napol kataleptiãnem stanjubojeval naprej za snovi, ki jih ni imel. Mrak pa je zavo-ljo velikega ‰tevila ljudi v tesnem prostoru in zavoljonepote‰enosti, ki jo je zapu‰ãal Ïe zauÏit kvadraten koskomisa s prstom margarine, spro‰ãal govorne sposob-nosti in splet gibov. Celice so zaãele oku‰ati slast Ïe po-zabljenega zado‰ãenja, a jim je bila ta na mah odvzeta,da so bile vse nemirne in nabrekle na preÏi, vse kakorrazprti kljuni ‰tevilnega ptiãjega zaroda. MnoÏica pa jenotranje celiãno slepo tavanje tudi pozunanjila, takó daje bil prosti ãas pred napovedjo noãnega poãitka pre-sledek, v katerem sta se paniãna vznemirjenost in to-poglavo iskanje druÏila in medsebojno stopnjevala. Vtakem hibridnem ozraãju so se lahko rodile razprave ojedilnih listih, vroãiãne zamenjave ãetrtine, polovice,celega kosa komisa za mahorke, pa besedna obraãuna-vanja ali obraãunavanja brez besed. Táko je bilo tisto, kisem mu bil spotoma priãa, ko sem ‰el skozi sobo, pre-den so se vzpeli na leÏi‰ãa. Videl sem samó skupino, kise je gnetla ob leseni steni med dvema pogradoma.Njen molk sta spremljala topot bosih nog po deskah

BESeDANEKROPOLA

198 

poda pa pridu‰eno dihanje. Bil je klobec skupnega na-pora, ki se je tesnil in zgo‰ãeval sam v sebi, lesena ste-na pa je bila samó zaslon, ki je branil, da bi se zdruÏe-ne sile ne razpr‰ile. Zakaj v telesih ni bilo dosti moãi, asuhi udje poostrijo pritisk, se zveriÏijo v koniãasto zmes,v oglato go‰ãavo, da je trenje centripetalno strnjenonekje v sredi, a je hkrati ‰tevilãno razãlenjeno in vsena-okoli razmnoÏeno. Gotovo je bil kak nem‰ki kapo, ki jena delu pretepal do onemoglosti, pa je zdaj sam onemo-gel in shiran obleÏal. Nagla sodba, pri kateri se ne zna‰aãlovek nad ãlovekom. Oblika zatrtja, ki je kolektivno,samogibno, kakor strnjenost ãlove‰ke butare tukaj napa‰tnu zjutraj v temi, ko gre mraz skozi telo kakor sko-zi re‰eto. A ni dobro biti priãa takemu prizoru. Ne gre zato, ãe je ãlovek zasluÏil, da so ga strli ko stenico; a jaz biga vendar pustil, naj izdihne sam. Res pa je, da je bilatukaj zelo pomembna slamnjaãa, na kateri je tak zdelanhudodelec leÏal in tako onemogoãal uniãenemu jetniku,da bi si na njej opomogel ali vsaj v miru ugasnil. Zato seje zgodilo, da si je kdo, ko reveÏi niso mogli v revier za-voljo zasedenih slamnjaã, pomagal tudi z brizgljo, da jespravil kakega starega malopridneÏa s sveta. In ti so ve-deli, da bo, ãe bodo pri‰li v revier, po njih, pa so odla‰alido zadnjega. Postopek, kakr‰nega so uvedli esesovci innjihovi asistenti. Injekcija etra ali bencina naravnost vsrce. Ali pa, ãe ni bilo drugega pri roki, vbrizg zraka v

BESeDANEKROPOLA

199 

Ïilo, da je nastala embolija. Takó je telo, ki bi gotovo ‰etedne hiralo, naslednje jutro leÏalo na betonu wasch-rauma. Slamnjaãa pa je bila na razpolago eni izmedÏrtev obsojenega biriãa. Veãinoma so bili seveda navad-ni nem‰ki zloãinci, za esesovci najvi‰ja oblast. A jih jebilo seveda tudi drugih narodnosti. Takó so nekega ve-ãera v bloku tukaj sodili Poljaku. Obe‰al je obsojene jet-nike. Spra‰evali so ga Belgijec, Poljaki, Franc pa je tol-maãil. Da se je odloãil za to, ker je dobival dodatek hra-ne, je rekel. Potem je rekel, da jih pravzaprav ni obe‰al,ker so morali sami spodmakniti klado, na kateri so sta-li. Pa ni bilo ãasa, da bi ga dolgo poslu‰ali, zato so ga skolom, a mu niso docela zlomili vratu, ker ga je skrãil inse branil z rokami. Nakljuãje je hotelo, da je esesovecravno takrat pri‰el v blok, ker je nekoga iskal, in vpra‰al,kaj je z njim, ki je bil povaljana kepa na podu. Pa je biltakó zdelan, da je jecljal, in so oni razloÏili esmanu, daje padel z gornjega leÏi‰ãa. Nevarnost je ‰la mimo, tiste-ga nesreãnika pa je bilo konec ponoãi. Menda se je samobesil. Franc je bil zmeraj z njimi in vé veliko povedatio motnem Ïivljenju v mraku dolgega lesenega bivali‰ãa.O Italijanu, ki je imel kakor slepci na rokavu tri rumenepike sredi ãrnega polja, a je menda zelo dobro videl. Se-dèl je pred blokom in pletel volnene nogavice. O rus-kem kahektiãnem bolniku, ki je otrpnil in je bil franco-ski pomoãnik prepriãan, da je izdihnil, a se mu je zbu-

BESeDANEKROPOLA

200 

dil kar na lepem, ko ga je Ïe poloÏil na beton. Tudi Francje doÏivel podoben prizor, ko je pomagal odnesti rajn-kega v skladi‰ãe pod peãjo. Tam ga je bilo treba vzdig-niti na kup. Ruski pomoãnik ga je prijel z dolgimi kle-‰ãami okoli vratu, Franc pa za noge. Tedaj se je zavoljonove teÏe v enem izmed okostnjakov na kupu pretisnje-ni zrak premaknil in u‰el skozi razprta usta, da je bilo,kakor da je vzdihnil. âort, je rekel ruski fant, a sta obaodhitela. Nekega dne pa, in ne vé, kaj ga je piãilo, jeFranc v skladi‰ãu za obleko sunil frak. Kdove koga so vtem oblaãilu odpeljali v izgubljeni svet. A on, kakor dase mu je zavrtelo, ga je oblekel in se prikazal v njem nanajvi‰jem pa‰tnu. Pred kuhinjo. Kakor da se je napil, seje gibal v pogubljenem prostoru, se sam sebi reÏal, ma-hal z rokami in priãakoval, da se bo sredi vesolja nekajsproÏilo, se razpoãilo in razletelo. A se mu je samó odzadaj pribliÏal esesovec, katerega tisti trenutek ni priãa-koval. Obrcal ga je in spodil. In imel je sreão, da se jekonãalo samó z brcami. Nekaj nujnega je esmana gnalostran, takó da se je zadovoljil s cebadami. In ko pripove-duje, se Franc Ïivãno reÏi na divanu majhne sprejemni-ce ob Ljubljanici. V filmu so prikazali tabori‰ãnika, ki seobleãe v frak, pravi, gledalcem pa se zdi izmi‰ljeno. A jazsem se oblekel zares. Seveda je bilo na‰e okolje s pa‰tnismrti drugaãno kakor tisto v filmu, pravi, vse drugaãe bibilo, ko bi posneli film na na‰ih pa‰tnih. In ima prav, a

BESeDANEKROPOLA

201 

bi jih bilo treba obljuditi, te pa‰tne, ker ta bela gru‰ãnatatla zdaj niã ne povejo. Seveda, Resnais je znal narediti,da so govorili tudi nemi predmeti. A njegov Nacht undNebel, kakor je imeniten, je vendar preskop. Moral bi sebolj poglobiti v to Ïivljenje oziroma v to smrt. Moral bijo Ïiveti. Îiveti smrt. A vpra‰anje je, ãe bi potem znalgledati nanjo, gledati vanjo s filmskim oãesom. No, ãlo-veku je vse mogoãe. Nekoã so pili vino iz lobanje pre-maganca, drugi so premaganãevo glavo manj‰ali, jokrãili. Evropec dvajsetega stoletja pa je hotel imeti loba-njo na pisalni mizi, seveda tak‰no, ki je imela zdravo,ãvrsto zobovje. âlove‰ke koÏe so v Dachauu visele, pri-poveduje doktor Blaha, kakor perilo, ki se su‰i. Iz njih soizdelovali tenko usnje za jahalne hlaãe, aktovke, copa-te in uporabljali so jih za vezavo knjig. Zato, pravi dok-tor Blaha, ni bilo zdravo, ãe si imel lepo koÏo. Njegovaknjiga pa je tristo strani dolga galerija razodetij. Res,mislil sem, da sem kolikor toliko doma v tabori‰kih za-devah, a sem ob takih priãevanjih pravi novinec. Meneso bile samó oãi. Samó razprte oãi. V nobeno lagerskoskrivnost nisem vrtal. Ogibal sem se je kakor nevidne-ga Ïarka, ki me lahko ugonobi. Ne vem, a v tem obna‰a-nju je bilo gotovo nekaj pomanjkanja mo‰kosti, v temnagonskem omejevanju, v begu pred poslednjim spo-znanjem. Bilo je kakor podalj‰an otro‰ki strah predtemo. Hkrati pa nekaka otro‰ka zmoÏnost odmi‰ljanja.

BESeDANEKROPOLA

202 

To je ãutil Ïe Leif, ko je bil dobre volje in me je prisrãnopogledal. Moja odmaknjenost mu ni ‰la v raãun in ta-krat me je spra‰eval o moji deÏeli. No, bil je stvaren ãlo-vek. Kakor takrat, ko je prav na tem pa‰tnu poleti zbralvse jetnike, da jih je pregledal in ocenil njihovo delovnosposobnost. Sedel je za neprepleskano voja‰ko mizo indolga vrsta nagih teles se je razvijala pred njim. Delil jihje v kategorije. Tretji in ãetrti je pripadel, kdor je bil shi-ran ali drugaãe nesposoben. Takó naj ne bi bilo prepu-‰ãeno nakljuãju, kdo naj bo izbran pri naborih za odhodna delo. Zato je tisti, ki je lahko pokazal flegmono alidebelej‰i edém ali celó znamenja driske na oglatih pla-vutih sedala, doÏivel v poletnem soncu trenutek pote-‰itve. Kruljavim in pokveãenim se je utrnila drobna iskrasreãe, ko so zaslutili, da se lahko ‰tejejo med zavrÏene.Takim Leif ni polagal stetoskopa na prsi in tudi odmene, svojega tolmaãa, ni priãakoval, naj vpra‰am, ãejih kaj boli. TeÏave so nastajale samó takrat, ko je stari-kavi istrski ãlovek sku‰al dopovedati, kakó je slaboten.Leifa Poulsona, norve‰kega primarija v Oslu, so zgovor-ni zagovori zmeraj draÏili, to mu je bil primer italskecmeravosti. Od kraja je gledal zvi‰ka na mojo vnemo, kosem mu dokazoval, da so bili hrva‰ki istrski ljudje stolet-ja prepu‰ãeni sami sebi in da je dvakrat kriviãno, ãe jihima za ljudi rimske krvi, nazadnje se je vdal. Takó da niveã ãakal, da se bom uprl, ampak me je Ïe vnaprej

BESeDANEKROPOLA

203 

vpra‰al: Kakó je s tem? Kam spada? Kajpada ni vpliva-la pri sestavljanju lestvice narodna pripadnost, a kak-‰enkrat je zdravnikovo psiholo‰ko razpoloÏenje tudi vnormalnih razmerah zelo pomembno pri ocenjevanjubolnikovega stanja. Tam je lahko bilo odloãilno, ko jeLeif nihal, ãe naj koga dá v drugo ali tretjo kategorijo. Bilje samó trenutek, seveda, a zadostoval je, da je bilo nagotelo pred mizo uvr‰ãeno med nesposobne. Saj, pravgotovo tudi to ni bilo nikakr‰no poro‰tvo za prihodnost,a Leif je s tem vendar dosegel, da niso nagnali skupajãlove‰ke ãrede bloka‰i in iz nje odbirali za delo s pest-mi in brcami. Toliko so bile v poletju 1944 razmere vkrematorijskem svetu drugaãne. âutiti je bilo stvarnostdruge fronte. In Leif je vsak dan, preden sva zaãela, onz narekovanjem, jaz s pisanjem anamnez in diagnoz,stopil v urad kapoja revierja, da si je ogledal postojan-ke na stenskem zemljevidu. Takrat je bil v zebri, visok inbelolas, s stetoskopom okoli vratu, kapitan potoplje-nega ladjevja, ki ‰e ni izgubil vere v plovbo po ‰irokihãlove‰kih morjih. Jaz sem bil tudi v teh primerih v sebizadrÏan, zmeraj z nekak‰no varnostno skepso v srcu alikjer Ïe je sedeÏ nezaupanja, dvoma, veãne budnosti inprihuljenega preÏanja. A zmotil sem se, ni na tem pa‰t-nu Leif sedel za voja‰ko mizo, spodnji, prej‰nji je bil.Tukaj sem Ïe na vrhu, saj je videti tram vislic tam zgo-raj.

BESeDANEKROPOLA

204 

Tistega mrzlega popoldneva na‰ pogled seveda ni segaldo sem. Nizko spodaj smo bili. Snega ni bilo veã, a jezaporedoma lil deÏ, takó da ni pomagalo, ãe smo seti‰ãali skupaj s hrbti, saj so se mokre cunje ‰e tesnejepritisnile na koÏo. Bil je najpoprej dan kakor vsi dnevi indopoldne se ni zgodilo niã posebnega. Lahko je sevedaesesovec obe‰al na kavlje za peãjo, a v barake ni pri‰elglas o tem. Pred webereiem je bloka‰ preganjal nagca,ker se njegovo izsu‰eno telo ni veã pravoãasno zavedelonapadov driske. Tokrat je bil ljubljanski jurist, preklastdolgin z naoãniki z debelimi leãami. Verfluchtes Dreck-stück, ga je zmerjal in ga odbrcal v waschraum, na sre-do, kjer so bili okrogli umivalniki. Pass mal, wie er stinkt,der Verfluchte! Zavoljo udarca njegove pesti je ãlovekplaval z rokami po zraku in njegovi naoãniki so odlete-li na cement. Beloãnice njegovih oãi so izgubljeno sija-le v mraãnem prostoru. Bleib da stehen, je kriknil prega-njavec, in gre‰nikove roke so se oprijemale sivega robaokrogle plo‰ãate cementne kotanje, ki je obkroÏala ste-ber z luknjicami na vrhu. Iz njih je zarana brizgala roÏatenkih curkov, pod katere je bilo treba pomoliti obriteglave in naga ramena. A zdaj se v luknjicah ni zganilo,ampak je bloka‰ zagrabil vedro ledene vode in jo pljusk-nil na telo, ki je vzdrgetalo, da se je hrbtenica zvijalakakor bok trudne Ïivali ob udarcu biãa. So, Mensch. In ‰e

BESeDANEKROPOLA

205 

vedro z leve. In pljuski so se zlivali po hrbtu in ãez lestvi-ci reber kakor ãez zamreÏeni okni, ki ju je prekril perga-ment; in tako vse dol po sredi lesenega metulja, da se jestekala gnojnica na sivkasti tlak. So, Mensch, so stinkst dunich mehr. Saj. A to niso bili nenavadni prizori. In vsako-gar je lahko doletelo tak‰no pranje. Bali pa smo se opol-danskega apela, ker so ves ãas lezli sajasti oblaki ãez vrhkakor sloni brez nog, s sivimi telesi in ãrnimi zadnjica-mi. In po malem je iz velikih Ïivali res zaãelo rositi inpotem curljati. Ko pa smo bili postrojeni po terasah,pravilno razvr‰ãeni, se je sproÏil naliv, kakor da so nasnapadli brizgi iz gasilskih cevi. Bloka‰ se je premikal odvrste do vrste, ‰kilil z oãesom, da bi ugotovil neoporeã-no premoãrtnost, brcnil v gleÏnje, ki so uhajali iz vrste,stekel okoli stroja in rumpnil po hrbtu v prvi vrsti, do-kler se ni prikazal esesovec, ki je ‰tel prebivalce blokov.Tedaj je bloka‰, velik in moãen, kakor je bil, odrevenelko deblo in zavpil: Mützen ab! In dolge vrste rok so zmokrimi okroglimi ãepicami tlesknile ob mokre hlaãni-ke. Veter je mahal z brizgi po dolgih vrstah pravkar na-taknjenih lobanj na vrhu ãrtastih palisad in esman v rja-vem deÏnem pla‰ãu, s tablico v roki, jih je ‰tel, medtemko je bil na koncu stroja bloka‰ z napetimi prsmi po silizravnan, gorila s ãepico ob hlaãniku. In telesa so bilatako navpiãna zavoljo ‰tetja, a ‰e bolj zato, da bi se mo-kro blago ne oprijemalo hrbta in bi voda tekla po zuna-

BESeDANEKROPOLA

206 

nji povr‰ini jutastega ‰ãita. Zavest se je z vsemi silamibranila uniãenja in odganjala podobo peãi, srce pa jeprosilo za ‰e takó kratko, za ‰e takó beÏno, ãudeÏnovrnitev v ãlove‰ki svet. Da, tedaj sem molil. Bilo je rit-miãno ponavljanje pro‰enj kakor veriga jagod na molku,kakor kanci toplote v zavarovani skrinji pod loki mokrihreber. Bila je iskrena pro‰nja, pro‰nja, ki jo je rodil pre-tres zavoljo neskonãnega strahu. Ko se je gorila spetzadrl, so roke poveznile namoãene ãepice na mrtva‰keglave, telesa pa so se zaãela na mestu sukati, da bi seubranila nalivu, ãeprav so bile roke in noge v odvodnihceveh, po katerih se je deÏevnica stekala v cokle in vzemljo. Nad nami se je sloãila ãrna kupola razmoãene-ga pepela, ki je leno razpadala, da je bilo poboãje zavi-to v mrak, s katerim se je sredi poldneva poãasi pribliÏe-val konec sveta. Takó je bilo na na‰i terasi spodaj, takóvse gor. In kljub vsemu so oãi strmele navzgor v priãa-kovanju, da se bodo vrste nad nami zganile in od‰le vsa-ka v svoj blok in bodo potem iz kuhinje zaãeli nositikotle navzdol po stopni‰ãih. Za vsak blok samó po dvakotla kolerabe, vodene, a vroãe, da vse Ïilice norijo odhrepenenja po nji in da je srep pohlep punãic, ki preÏi-jo na oblak bele pare nad kotlom. Taãas pa telo oÏiramena, da bi bila izpostavljena pljuskom manj‰a po-vr‰ina, krãi vrat in stiska pesti, da bi se uprlo valovommraza in mokrote. Prepad praznine v tvoji notranjosti

BESeDANEKROPOLA

207 

pa bo, ãuti‰, zdaj zdaj posrkal poslednji ko‰ãek razuma.A vrste nad nami se niso hotele premakniti, samó niz-ka kupola je ‰e bolj pritiskala mrak k poboãju. Mogoãeje kdo manjkal in ga bo dolgo treba ãakati na plohi,medtem ko ga bodo iskali in ‰e potem, ko ga bodo na-pol Ïivega odnesli v bunker. Potem je ‰el esesovec na-vzgor po stopnicah. Hitro je prestavljal trobentaste‰kornje s stopnice na stopnico, vzporedne vrste oãi paso skozi mreÏo deÏnih kapelj sledile plahutanju njego-vega gumijastega pla‰ãa. Morebiti je ‰ele zdaj pregledalbunker in krematorij in bodo dali znamenje za razhod,ko bo pri‰el na vrh. A vrste na zgornji terasi stojijo namestu, tudi tiste nad njimi, in ‰e vi‰e gori, ãeprav jegumijasti pla‰ã Ïe zdavnaj moral dospeti na vrh. Samópridu‰en ‰epet, se zdi, je zganil vrste, a morebiti ni bilniti ‰epet, ampak samó glasnej‰i ‰um mokrih cunj, ki sedrgnejo ob mokre cunje. Zakaj naliv se je pomirjal in zdeÏnimi kapljami, ki jih je zdaj veter razredãene zaãelnositi skozi ozraãje, je prihajal z vrha top zvok lesene-ga kladiva, ki, se je zdelo, udarja ob debel tram. Temnakupola se je poãasi razkrajala in skozi njene razvaline seje vlekel ãrn polip, ki bo z vodeniãnim trebuhom prekrilpoboãje in zamesil zemljo in gozdove s ãlove‰kimiostanki. Spet udarci? In misel je spla‰eno zakrilila pozvotljeni lobanji, pogledi so u‰li na desno in na levo, anazadnje so se morale oãi spet ustaviti na hrbtih vrste,

BESeDANEKROPOLA

208 

ki je stala na gornjem pa‰tnu. Tudi tisti hrbti so bili ne-gotovi, sproÏeni naprej in nemirni, ker so imeli predsabo prav tak‰no vrsto na zgornji terasi. Nekdo je spre-govoril? Kaj je rekel? A telo je podrhtevalo v mokrihceveh in ob nejasni novici ga ni pre‰inila mr‰ãavica ka-kor ob deÏnih kapljah, ki so se zdaj usule za vrat, ampakse je ‰e bolj poglobila trudnost, ki so jo brezna lakotezmeraj bolj vlekla proti sredi‰ãu zemlje. Zares, ruskegafanta? Takrat so se hrbti na zgornji terasi zravnali, kakorda bo ‰e enkrat pri‰el esman v gumiju in pre‰tel vrste,zdaj ko se je polip na vrhu nabuhnil in so mu lovke raz-padle, da je spet sajast slon, ki pleza brez nog po kole-nih in po trebuhu navzgor. Kakor da mora kljub ampu-tiranim udom na vrh, kamor ga kliãejo besede, ki zdajpa zdaj priletajo in so temni, brneãi lapili iz nevidnegaÏrela vulkana. In oãi so strmele v vrsto nad njimi, kerhrbti so trznili, kakor so trznili tisti bolj zgoraj in tisti ‰evi‰e. Oãi pa, kakor da sku‰ajo razbrati v najmanj‰emzgibu hrbtov odziv ãustva na neko dejanje vse gor dovrst, ki so na najvi‰ji terasi in so priãe. A so bili vendarkar naprej samó hrbti teles, ki so stali v pozoru. Nepre-miãni so bili z ogoljenimi ãrepinjami, a vendar se je zde-lo, da je ‰lo polagoma skoznje valovanje kakor raheldrget, ki se je viseãe telo v njem zdrznilo in zatem otrde-lo v strumni negibnosti. V zraku pa so taãas pognaleperuti ãrne ujede, ki je vrh hriba kljuvala kost lesene

BESeDANEKROPOLA

209 

lobanje. Zakaj bilo je spet sli‰ati tope udarce. A so sevrste zaãele premikati. Najpoprej na najvi‰jem pa‰tnu,potem niÏe in niÏe, in poãasi, da se mokre cunje ne bidotikale koÏe. Samó glave so bile obrnjene na desno, kerje na najvi‰ji stopnici zapu‰ãene piramide samevalomlado telo, kakor da visi na slini, ki je u‰la iz kljuna uje-de, ko je ta poveznila krila na povaljane oblake. In poãa-si je nihalo kakor vrtljiv strelovod, medtem pa so zaãe-li prina‰ati kotle iz kuhinje za njegovim hrbtom in so sez njimi spu‰ãali navzdol po stopni‰ãih. In vrste so seozirale na osamljeno telo, a nagonsko so ‰le za paro, kije uhajala iz kotlov in jih peljala v blok. Njihovo poãasnolezenje je postajalo zmeraj hitrej‰e, ko so se bliÏali blo-ku, in so Ïe tekli, ko so vstopali in mrzliãno grabili rdeãemenaÏke in sedali za mize in se stiskali v gneãi. Mokravreãevina se je lepila k telesu, a ko se je med mizamizajemalka potapljala v kotel, smo preÏali nanjo, ki je bilaosemnajst ur nepretrgoma sredi‰ãe na‰ega dihanja. Po-tem smo nazadnje drÏali obraz nad posodo in usta sohlastno poÏirala vroão kolerabo. Nekdo, ki ‰e ni dobil,je rekel, da je fant drsal s stopali in da so ga morali snetiin obesiti ‰e enkrat. V prostoru je bilo zmeraj bolj mra-kotno zavoljo oblakov, ki so bili spet breji sloni predokni, fant pa je nihal nad nami, med mizo in kotlom, daga je vsega objemala topla para. Tisti, ki ‰e ni dobil, jezatem rekel, da se je ruski fant smehljal, ko so mu dali

BESeDANEKROPOLA

210 

zadrgo okoli vratu, in nam vsem je bilo, kakor da s tis-tim smehljajem skozi gosto meglo iz velike daljave pri-haja odpu‰ãanje, ker nam je vodena jed dobra, takó to-pla, in para takó prijetna, da skoraj ni ãutiti mokrote nahrbtu, na stegnih in na komolcih, in ker lesena Ïlica stako velikim upanjem i‰ãe krajec krompirja, ko strga poÏeleznem dnu.

Zdaj so vé‰ala pred mano in z lesenim kljunom poÏre‰-no ‰trlijo v poletno nebo. Spodaj je ‰tirikotni zabojãek,ki se mu pokrov po‰evno povesi, ko stopálo pritisne napedal. Ta je zadaj, za stojeãim hlodom. In ãe ãevelj poãa-si potiska navzdol pedal, obe‰enãeva stopala drsijo popokrovu, ki se poãasi odteguje, zgoraj pa zanka poãasiobjema vrat. Zdaj razumem, zakaj smo takó dolgo sta-li. Nova oblika podalj‰anega umiranja, takó kakor je bilotudi neskonãno hiranje laãnih organizmov raztegnjenoumiranje. In videti je, da je nem‰kemu ãloveku ritempoãasnega, zadrÏanega sadizma potreben, ker se z njimtudi sam mazohistiãno trpinãi za prastara hudodelstvasvojega plemena. Pri vsej tej mrtva‰ki norosti je imelvelik deleÏ iztirjeni spolni nagon, kar dokazuje velikavnema, s katero je reÏim steriliziral in kastriral. Pri pos-kusih z ohlajevanjem v ledeni vodi pa je Himmler vztra-jal, naj zmrzlega jetnika spet ogrevajo s toplim telesomnage jetnice. In je tudi sam pri‰el v Dachau opazovat in

BESeDANEKROPOLA

211 

se je zelo zabaval, ko se je pri jetniku, ki med poskusomni izdihnil, ob gorkoti Ïenskega telesa zbudil spolni na-gon. A to grobo leseno orodje je na las podobno tistemuob Piavi, ko so obe‰ali ãe‰ke rodoljube, ki so jih zajeliskupaj z italijanskimi vojaki. Mislim na fotografije vMatiãiãevi knjigi Na krvavih poljanah. Vrste rudimentar-nih vé‰al, ki jih je dal postaviti general Wurm vzdolÏ vsefronte od Piave do Tirola za veã sto legionarjev. In zdi semi, da vidim, kakó se voja‰ki ãevlji viseãih moÏ skorajdotikajo tal, ljudje pa v polkrogu pasejo zijala, zakaj vsiso jih lahko pri‰li gledat. Grozljiva predstava za svariloin strah. V Matiãiãevi knjigi je tudi slika, na kateri krv-nik pravkar popravlja zanko na vratu ãe‰kega moÏa. Taima roke zvezane na hrbtu in stoji na zaboju pod dreve-som, na katerega so zabili dva v trikotnik zbita kosa lesa.Kleno telo mirno stoji, obraz je trpko zbran in odsoten.Veke so se zaprle, da je za njimi v mraku misel lahkobolj sama. Morebiti je od‰la domov in jemlje slovo odrodnih gajev, od Ïeninega obraza. A njegove poteze sose Ïe loãile tudi od vsega tega, v njih sta zgo‰ãeni tihamo‰ka Ïalost in uporna osamljenost. Nikakor si ni mo-gel misliti, da se bo njegova ãista ljubezen do svobodekonãala za ograjo italijanskega vrta, v grabeÏljivih ro-kah, ki se z vnemo ukvarjajo z njegovim vratom. Njegovobraz je temna zavesa, ki se je spustila pred vsem, kar jeãlove‰ko. Okolje se ga Ïe zdavnaj ne dotika veã, prav

BESeDANEKROPOLA

212 

takó ne vé za vojaka, ki drÏi desno dlan na deblu, oãi paima uprte v zaboj, na katerem trdno stoji Ïrtev, in komajãaka, kdaj bo lahko brcnil vanj. Fant, ki je tukaj visel oburi menaÏe, pa se je posmehoval zbrani tabori‰ki avto-riteti, ko pa so ga odvezali, ker se jim prviã ni posreãi-lo, je bil takó priseben, da je zbral slino in jo izpljunilpred predstavnike novega evropskega reda. No, AnaFrank sicer pravi, da kljub vsemu ni nehala verovati vosnovno ãlove‰ko dobroto. Dobro, samó vpra‰anje je,kdaj bo ãlove‰tvo takó organizirano, in kdo ga bo orga-niziral, da bo lahko pri‰la do izraza dobrota, ne pa izma-liãenost in sadizem. A zdaj je pripeljal sèm svojo skupi-no vodnik, ki se opira na palico. Razlaga tehniko poãas-nega davljenja, jaz pa se odmaknem v stran, kjer je sredipa‰tna kos ozkotirnih traãnic, prevrnjen voziãek in kupgranitnih kamnov. Preprosti in osamljeni predmeti, a sozgovornej‰i kakor dolga pripoved o atrofiãnih telesih, kise spoprijemajo z granitom v kamnolomu. Tega nisemskusil, a vem, da ãe bi bil moral prena‰ati velike kamniteklade, me zdaj ne bi bilo med ogledovalci traãnic in vo-ziãka. HvaleÏen moram biti svojemu mezincu. In Jeanu.Zakaj ãe Jean ne bi o meni povedal Leifu, bi bila mojapapirnata obveza kmalu opravila svoje. A bliÏina obi-skovalcev me vznemirja. Takó mi je, kakor da nisem pri-‰el to popoldne iz zunanjega sveta, ampak sem jih pri-ãakal tukaj in mi je, kakor vsem jetnikom, sleherna no-

BESeDANEKROPOLA

213 

vica drobec resniãnega Ïivljenja. Zato se spet pribliÏam,da sli‰im vodnika. Pripoveduje o âehu, ki da je bil pokli-cen telovadec, prvak v skoku v vi‰ino. Nekje da je stak-nil dolgo preklo, in na najniÏjem pa‰tnu se mu je po-sreãilo preleteti Ïico in elektriko in pasti med prostodrevje. Seveda so ga ujeli. Zavoljo mrmranja turistov nerazumem, kaj se je fantu zgodilo. Mogoãe je samó dvoje.Da si je pri padcu zvil nogo in ni mogel priti daleã ali paje prav skoãil in beÏal, pa so ga ujeli volãjaki. ·e bolj semse pribliÏal gruãi. MoÏ, ki se opira na palico, pravi, da soãe‰kega fanta pripeljali pred komandanta tabori‰ãa. Tada se je zelo ãudil njegovim sposobnostim in mu je re-kel: âe skoãi‰ ‰e enkrat, bo‰ prost! Kajpada je fant po-dvomil, a kaj je hotel, tudi proti svojemu prepriãanju jemoral poskusiti, da bi se re‰il tega pekla. In res je s tis-to preklo spet preskoãil visoko, naelektreno Ïico. Da bise je samó dotaknil, bi ga tok usmrtil. Pa ga ta sokolskaspretnost ni re‰ila zanke. Tako je drÏal besedo nem‰kipoveljnik, pripomni moÏ, in je zdaj ob svoji palici pre-céj starãevsko naiven. Res, da to pravi bolj zavoljo upo-ra, ki naj bi ga zbudil v ljudeh, a je vendar skazil ozraã-je, ki ga je ustvaril s podobo iz svojega spomina. Med-tem mislim na ãe‰kega akademika v Matiãiãevi knjigi.Ujeli so ga ob Piavi, a je pod vé‰ali govoril o svobodi ino koncu maãehovske Avstrije, potem ponosno odklonilpomoã in si sam nataknil zanko. Pa se je vrv utrgala.

BESeDANEKROPOLA

214 

Tedaj je pogumni legionar skoãil pokonci in rekel, da jepo avstrijskem pravu na smrt obsojeni re‰en, ãe se vrvutrga. A je bil seveda odgovor zelo kratek. Noch einmalaufhängen. Akademik da je spet odrinil pomagaãe, ker nihotel, da se ga lotijo. In rekel je ‰e: Fej, sleparji, sramujtese! âetrt stoletja presledka je med tem »fej« in izpljun-kom tukaj‰njega obe‰enca pred esesovskim komandan-tom, a znaãaji igralcev teh tragedij se niso niti za lasspremenili. Germanski krvoloãnosti se je dvakrat posta-vil po robu trezen in umirjen slovanski ponos. In v res-nici je poleg ljubezni, ki je nedvomno prva, plemenitiupor proti kriviãni stvarnosti najveã, kar lahko prispe-vamo za re‰itev ãlove‰kega dostojanstva. Preseganjeklavrne resniãnosti je velika dota, ki si jo predajamo izroda v rod in je Ïe takó vrasla v na‰e gene, da je nobe-na sila ne more izruvati. A kako sijajna je ta podoba te-lovadca, o katerem zdaj prviã sli‰im. To se pravi, da jenekdo vendar poskusil pretrgati zaãarani krog nemoãiin poãasnega uga‰anja. Nekoga je vendar poklicalodrevje onkraj peãi. Atlet in njegov skok v prostost. Skokv prostost. Treba bi bilo kaj veã razmi‰ljati o tem. A kaj,zmeraj znova je res, da si ãlovek, ko je zdrav in priseben,zlahka zatrjuje, kakó mora ravnati, a to nima enake ve-ljave takrat, ko se fiziolo‰ko in du‰evno spremeni. Soko-vi v njegovih tkivih se posu‰ijo ali odteãejo, refleksipoãasi uplahnejo, du‰evno pa zmeraj bolj leze v megle-

BESeDANEKROPOLA

215 

no otopelost. Topost mu je potrebna zavoljo nenehnegasoÏitja s smrtjo, re‰uje ga blaznosti. Ne, prav niã ne po-maga, ãe razglabljamo o tem zdaj; ko ãlovek postanesenca, so njegovi premiki razvleãeni in razpotegnjeni vneskonãnost. Takrat je edina mogoãa re‰itev mnoÏiãniupor, takó da se vse preostale iskre energije zdruÏijo vval ali plaz. In redki poskusi, za katere vem, recimo vMauthausnu, so bili mnoÏiãni. Ves blok je planil ponoãiven in vrgel slamnjaãe na Ïico z visoko napetostjo. Go-tovo, malokomu je uspelo, da se je prebil skozi mitra-ljeze in pse, vsi padli pa so re‰ili svojo ãloveãnost. Abrezplodno je o tem razmi‰ljati zdaj, popolnoma brez-plodno.

Poãakal sem, da je ‰la skupina stran, in se pribliÏal po-konãnemu orodju. Ne vem, kaj je sililo mojo nogo, da seje upognila ob pedalu, najbrÏ samogibno nagnjenje kposnemanju, ki, se zdi, je vendar nekak temeljni zakonvsega, kar je Ïivo. Morebiti sem hotel dognati, kak‰en jeodpor pokrova, v kak‰ni meri uboga pritisk pedala.Mogoãe me je zanimalo, ãe aparat po dvajsetih letih ‰edeluje. In medtem ko se mi je noga vzdigovala s tal, seje v meni vse upiralo takemu poãetju in iz nevidnegadna se mi je pribliÏal megleni oblak, ki se pojavi vsako-krat, ko sem pred dejanjem, za katerim pretijo brez-obliãne sankcije. A rekel sem si, da moram premagati

BESeDANEKROPOLA

216 

lesenega feti‰a, rekel sem si, da bom samó ugotovil,kakó se pedal vda, koliko ga mora stopálo potisnitinavzdol. Vendar urok ni pomagal, in kljub hitremu pos-kusu, pri katerem sem ãutil, kakó je pedal proÏen, semse obenem zavedel, da mi ni za to ugotovitev niã mar, inob‰lo me je motno spoznanje, da slepo silim v brez-du‰no oskrunjeno ozraãje. In oddaljil sem se od deblalesenega Ïerjava in desno stopálo se je samogibno pre-maknilo, da bi ob neãem obdrgnilo podplat sandale; pani bilo kje, samó ostri drobci belega gru‰ãa so bili gos-to nasuti po pa‰tnu. Ko pa sem ‰el mimo voziãka in traã-nic in sem bil pobit zavoljo svojih klavrnih nagibov, semi je obenem vsiljevala misel, da je vendar ãlovekovanoga sproÏila pokrov, da so po njem zdrsela stopala vi-seãega fanta. Ne, to ni bilo ponujeno opraviãilo za naiv-no vedenje, ampak samó trpko odkritje, da na sled, ki joje pustila ãlovekova noga, prej ali slej lahko stopi druga,dotlej ãisto nedolÏna noga.

Zdaj bi moral iti proti izhodu, a spet odla‰am kakor spo-daj, ko se nisem mogel odloãiti, da bi se zaãel vzpenjatipo stopni‰ãu. Razgledujem se po padajoãem bregu inmi je, kakor da se vnaprej zavedam obãutka nerazsod-nega domotoÏja, ki me bo ob‰el, ko bom zunaj. V tihempokopali‰ãu sem, kjer sem bil stanovalec in od kodersem od‰el na dopust in se zdaj vrnil. Prebivalec tega kra-

BESeDANEKROPOLA

217 

ja sem in niã nimam skupnega z ljudmi, ki odhajajo kmreÏastim vratom in bodo prav kmalu spet ‰tevilãilidoÏivljaje, delili ure in drobili minute. Tukaj je postojan-ka zgubljenega sveta, ki se raz‰irja v nedogled in se ni-kjer ne more sreãati s ãlove‰kim svetom, nikjer ni mednjima stiãne toãke. In tako sem navezan nanj kakor naSaharsko pu‰ãavo, na kateri ãlovek postane plamenmed plameni, a ga s svojo neskonãno praznino in uniãu-joão brezmejnostjo skoz in skoz pre‰ine, da je potem voddaljenosti razdvojen in nepote‰eno hrepeni po novizdruÏitvi. Samó da je pu‰ãavski ogenj ãist, pe‰ãena zrn-ca nedolÏna, medtem ko so tukaj ãlove‰ke roke netilepeãi, zemlja tega sveta je pome‰ana s pepelom. A mo-goãe se, ravno narobe, ne morem loãiti od pa‰tnov pravzato, ker so takó v sebi zaokroÏeni, da jih lahko obja-mem z enim samim pogledom. Ni razãlenjenosti kakorv drugih tabori‰ãih in niã se nikamor ne podalj‰uje, neraz‰irja. Vse je pregledno. Vse je smiselno urejeno inzahtevni gospodarici so z rahloãutnostjo urezali v bregstopnice, da se je brez teÏav lahko spu‰ãala k svojemurazbeljenemu Ïrtveniku. Ne vem. Ne vem, kaj mi manj-ka. Vsekakor bom kakor drugi od‰el skozi zamreÏenalesena vrata in odnesel bom to ozraãje s sabo v vsakda-njo razmrvljenost. Zato je mogoãe, da je vir moje ne-odloãnosti prav potreba, da bi hkrati s ti‰ino tega ozraã-ja zdaj vzel s sabo ‰e kaj. Nekaj, kar podobe ne bi od-

BESeDANEKROPOLA

218 

pravljalo, ampak bi razveljavljalo njeno skoraj sanjskomoã. Pa nimam kaj vzeti. In poleg vsega se mi ‰e taobisk, ki je prinesel drobec smisla v brezciljnost mojihãlove‰kih dni, zdaj, ãeprav tega ne maram, nekako spre-vraãa v pietetno dejanje. A naj bo. Naj bo to vsaj poklo-nitev manom ugaslih tovari‰ev. Nobene Ïive klice pa nitukaj, ki naj bi jo odnesel s sabo. Nobenega razodetja.âe kaj, se mi zdaj spet razodeva, da je nemogoã obstojdobrega boÏanstva, ki bi bilo povsod priãujoãe in bi biloobenem nema priãa pred tem dimnikom. Pa pred plin-skimi celicami. Ne, ãe kako boÏanstvo je, potem je spo-jeno s stvarmi, z zemljo, z morjem in s ãlovekom, nepozna in ne more poznati razloãka med dobrim in zlim.A to spet ‰e enkrat pomeni, da samó ãlovek lahko ure-di svet, v katerem Ïivi, ga lahko tako spremeni, da bomogoãe v njem uresniãiti veã dobrih kakor slabih misli.Tedaj bi bil svet vsaj v ãlove‰kem merilu bolj sprejem-ljiv. Tedaj bi se ãlovek pribliÏal ideji dobrote, o kateri sa-nja, odkar se je zavedel svojih zmogljivosti. Tedaj bi sepribliÏal podobi dobrega boÏanstva, katero je njegovosrce spoãelo. Saj, a zdaj moram ven, zakaj zares ne mo-rem niã vzeti za na pot iz tega risa iz rjaveãe trnove Ïice.

Zunaj sem in stojim pred spomenikom, ki se petin‰tiri-deset metrov visoko vzpenja iznad dolgih in gostih vrstbelih kriÏev. Vsak francoski ãlovek, ki je postal prah v

BESeDANEKROPOLA

219 

nem‰kem krematorijskem svetu, ima svojega. Nécropolenationale du Struthof. Vsenarodno grobi‰ãe. Spomenik jeres dostojanstven, dokaz ljubezni velikega naroda dosvojih hãera in sinov. Levo polovico visokega valja jeizrezala po‰evna, strmo padajoãa vijuga, ki se ob vznoÏ-ju zaokroÏi proti notranjosti. Desno polovico je odsrkalapraznina, da je od nje ostal samó navpiãen, oster rob. Vnotranjost tega veliãastnega simbola presekanega Ïivlje-nja je kipar vklesal podobo rahitiãnega telesa, ki je neiz-beÏno ujeto v beli kamen, kakor je bilo nekoã neizbeÏ-no ujeto v slepeãe kle‰ãe neusmiljenega kamnoloma.Ostra konica spomenika je trikotna sulica, ki se je za-piãila v nebo, postava pa je obrnjena proti Dononu inpred njenimi praznimi oãnicami se raz‰irja ves voge‰kiamfiteater. In mislim si, kakó modra je bila zamisel vse-narodnega grobi‰ãa v tabori‰ãu, ki so ga pustili v Ïicikakor v mreÏi, ki naj ga varuje pred slabostjo ãlove‰kegaspomina. A bolj kakor trezno obãudovanje zrelosti inpietetnega ponosa velikega naroda Ïivo ãutim, da se mispet prebuja upor proti naãinu, kakó smo ‰e nedavnopri nas zapostavljali tiste, ki so se vrnili iz teh uniãeval-skih kolonij, ‰e bolj pa tiste, ki te sreãe niso imeli. Skorajtakó se je zdelo, kakor da je kdo sklenil, naj jih poniÏa-nje, ki so ga doÏiveli tukaj, spremlja skozi Ïivljenje, najbo vÏgano v njihova ãela kakor ‰tevilke, ki jih imajo na‰eÏene tetovirane v levi laket v spomin na Oswiecim. Za-.

,

BESeDANEKROPOLA

220 

kaj tako? Zakaj gloriola ãistega juna‰tva za tiste, ki sopadli s pu‰ko v roki ali leÏé za strojnico, medtem ko jeza tiste, ki jih je izvotlila lakota, samo nanagloma izgo-vorjen spomin, drugaãe pa molk? Zakaj ste se na takóizdajalski naãin otresali neljubega gosta? Kaj ni bil, kdorje v zaledju omogoãal bojevniku boj, ravno tako juna‰kikakor oboroÏeni upornik? Kaj mogoãe ni bil celó ‰e boljjuna‰ki, zakaj, ko so ga ujeli, se je lahko zana‰al samó nasvojo duhovno moã, medtem ko je junak, ki je zdajovenãan s slavo, imel med sabo in sovraÏnikovim tele-som strelno orodje, s katerim je zaslonil svoj pogum?Zakaj dvojno merilo? âe pa so se res nekateri slabo vedliin celó sodelovali z uniãevalci (kar je treba dokazati),zakaj naj bi na vso mnoÏico rajnkih in na skupino preÏi-velih padla hudobna senca? A krivi smo tudi sami, tis-ti, ki smo se vrnili, ker se nismo uprli. Razoãarani nadpovojnim svetom smo se skrãili vase in po prstih odha-jali v zapu‰ãene pokrajine, kjer je iz ranjene zemlje raselplevel. Morali bi glasno spregovoriti, ne samó zavoljoupepeljenih tovari‰ev in zavoljo svoje ãasti, ampak ‰ebolj zato, da bi ljudem priklicali v zavest vrednost ne-poudarjenega Ïrtvovanja, ki spada, ‰e bolj kakor Ïrtvo-vanje na boji‰ãu, v sklad ãlove‰kega bogastva.

Grem pe‰ kos poti, ki se vzpenja nad tabori‰ãem. Peljev kamnolom, a ne grem zato, da bi pri‰el do njega. Na

BESeDANEKROPOLA

221 

levo je ves ãas gozd, na desno pa ponekod gmajna, po-nekod kamnit obronek. Izza ovinka se zdaj pa zdaj pri-kaÏe avto in oãi potnikov se ustavijo na pe‰cu, ki ga bomrak vsak ãas spojil s planinskim mirom. Saj bi se tudidrugod potniki zaãudili zgubljenemu ãloveku na ponoã-nem asfaltnem traku, ker po njegovi hoji bi sodili, da ninikamor namenjen in da mu je vseeno, v katero smer boobrnil korak. Tudi na dutovski cesti takó pogledujejo zamano, da potem zavijem v park ob ‰olskem poslopju. Azdaj se jim verjetno zdim senca rajnkega, ki je po pomo-ti stopil na prometno Ïilo, ko je taval po prostranih po-ljanah brezãasja. In voznik za trenutek ne vé, ãe najumakne stopálo s pedala ali naj ‰e bolj pritisne nanj. No,morebiti je tak‰no sprehajanje vseskozi jalovo, a niã sine morem, ãe sem tako trdno prepriãan, da se bo ãlovekprej ali slej unesel, se naveliãal mrzliãnega zidanja veli-kanskih mest in vroãiãnega tekanja po njihovih labirin-tih z zelenimi in rdeãimi razprtimi oãmi vsepovsod.Nastopila bo, se mi zdi, dolga doba, ko se bo ãlove‰tvoraz‰lo in si spet poiskalo zelenja in gozdov in rek; in tak-rat bo v miru in ti‰ini obraãunalo z vsemi preteklimi za-blodami. Kajpada niti malo ne mislim, da bi zavrgloomiko, ki jo bo doseglo; a ker se bo do kraja zavedelo, daogromni mestni konglomerati niso nikakr‰na re‰itevna‰e usode, se bo pomirilo in zaãelo spet in od krajaspoznavati zemeljsko domovino. âe je seveda sredi svo-

BESeDANEKROPOLA

222 

jih nevrotiãnih blodenj ne bo poprej z atomom razkro-jilo. Da, to je neznanka. In ãlovek je dosti nor in radove-den, da bi rad poskusil tudi to in si naredil umetne ognjeiz planeta, na katerem prebiva. Pa bi mu morale zado-stovati pokrajine, ki si jih z domi‰ljijo lahko priãaramoob hiro‰imskih podobah. A ko sem bil predlanskim tu-kaj, nisem razmi‰ljal o teh vpra‰anjih, ampak je bil spre-hod po samotni cesti doÏivetje nepriãakovane tesnobe.Poprej sem kakor danes hodil po starih stopnicah, seustavljal na vsakem pa‰tnu, a to je bilo preprosto pre-mikanje med poznanimi predmeti, gibanje v domaãemozraãju. Ko pa sem se zna‰el pred temnim gozdom, je‰el skozme rahel, a razloãen elektriãni sunek. Bilo je,kakor da sem se sredi proste narave nenadoma predra-mil. Kakor da sem kljub dolgim mescem, ki sem jih pre-Ïivel tukaj, in kljub letom spominov, ki so romali sem-kaj, ‰ele tisti trenutek odkril, kakó temne podobe nosi vsebi ta hrib. Bilo je notranje razsvetljenje, ki se zablestiv trenutku kakor luã v ãrnem prostoru fotografske ka-mere. Zavedel sem se, kakó zaznamovan je breg, ki semga pravkar pustil za sabo, in zazdelo se mi je, da je os-krunjeno poboãje obteÏeno s svinãeno temo, ki mu boob nesli‰nem potresu pravkar razklala plasti, planino pabo vsak ãas zajel hlad brezdanje globeli, v katero se bopogreznila. A hkrati je bilo, kakor da se je zemlja Ïe raz-parala in so se v nji zaãeli prebujati temni plodovi kakor

BESeDANEKROPOLA

223 

zavitki nedono‰enãkov, ki so se uprli vsiljeni ustavitvirasti. Ne, ne bo se mi posreãilo, da bi vsaj pribliÏno po-vedal o pretresljivem doÏivetju tega ozraãja. Ker bilo jetudi, kakor da so vsi rajnki priãujoãi tukaj, na cesti, ki jozaslanja temen hrbet visokih dreves, ne pa spodaj napa‰tnih; njihova Ïiva bliÏina pa ni bila podobna bliÏiniduhov, ki bi se premikali v gosti senci tihih debel, am-pak je bil bolj napad strnjene mnoÏice, ki brani svojeozemlje pred radovednostjo ãedno obleãenega in polet-no obutega sprehajajoãega se telesa. Zdaj se to ni pono-vilo. Seveda tudi zdaj mislim na dolge vrste, ki odhaja-jo v kamnolom in se vraãajo iz njega, in si pravim, da meje predlanskim nenadoma ob‰el obãutek, da bom sreãal‰torkljajoão zebrasto kolono, ki se bo prikazala izzaovinka, in da je ta slutnja porodila tisti grozljivi utrinek.Ob‰el me je strah, da bi jih sreãal, prestra‰il sem se jih,ki so zmeraj z mano in jaz z njimi? Ne, raj‰i bi rekel, dase mi je sredi ponoãne ti‰ine spoãel pramen jasnovid-nosti, kakr‰ne sta kdaj pa kdaj deleÏna umetnik in asket;bilo je prebujenje iz toposti, v katero nas je pogreznilasmrt. Zato bi skorajda najbolj veljala primera o plodo-vih, ki so se v temi zame zbudili iz veãne negibnosti;pretresljivost njihove sovraÏne bliÏine tukaj, zunaj ob-moãja bodeãe Ïice, pa je najbrÏ izvirala iz zavesti, da seje njihovo mnoÏiãno uniãenje strnilo z neskonãnoosamljenostjo narave in vesolja in se globalno postavi-

BESeDANEKROPOLA

224 

lo kot po‰astna antiteza mojemu bivanju. Saj, bil je ne-posreden stik s kozmiãno goloto, doÏivetje absolutnepraznine, stik z niãem, z bistvom niãa, ki ga ni klicalo kvstajenju ãlovekovo oko ne plemenitilo ãlove‰ko ãustvo.

Struthof. Petsto metrov ceste od tabori‰ãa navzdol protiSchirmecku. Pa ‰e ko‰ãek poti, ki se odcepi od asfalta.Skoraj kratek klanec, ki se raz‰iri pred velikim gorskimhotelom. Nekak‰en daljni sorodnik »Planinskega orla«v Trenti. Tukaj sem zavoljo nizke stavbe na levi. Grajenaje kot samostojen bunker na poloÏni vzpetini; ker sovrata na steÏaj odprta in je videti bele plo‰ãice na ste-nah, se zdi, kakor da si pred podeÏelsko kopalnico. Patudi ãe bi ãlovek niã ne vedel o tej beli celici, bi Ïe vprvem trenutku, ko bi se zna‰el pred njo, zaslutil, da niimel ãloveku naklonjenih misli, kdor si jo je zamisliltakó na planem. In tudi ãe ne bi opazil, da na stropu niprhe, bi se zdrznil ob valu praznine, ki veje iz prostorain objema pritlikavo stavbo, da je kakor izrezana iz pla-ninskega sveta. Prave kopalnice se drÏí spomin na bla-Ïenost toplih curkov in na odtise mokrih stopal, in toãuti‰, tudi ãe je zapu‰ãena ali so jo odkrili cela stoletjapotem, ko jo je zasul vezuvski pepel. O tej tukaj nisemvedel takrat niã natanãnega, mislil sem, da je nekje vnotranjosti tabori‰ãa. Bila je ovita v skrivnost, ki me nizaposlovala, spadala je med podobe, ki sem se jih na-

BESeDANEKROPOLA

225 

gonsko branil. Zdaj vem iz povojne literature, da so pro-fesorju Hirtu izroãili osemdeset Ïenskih in mo‰kih teles,ki jih je Kramer, komandant tega tabori‰ãa, dobil izOswiecima in jih s plinom zadu‰il med temi belimi plo-‰ãicami. Profesor Hirt jih je konserviral in jih hranil vanatomskem in‰titutu v Strassbourgu, da bi na njih pre-uãeval somatolo‰ke posebnosti manjvrednega ãloveka.Najbolj so ga zanimali Ïidovsko bolj‰evi‰ki komisarji.Ko so se zavezniki bliÏali Belfortu, so vsa ta, v petinpet-desetodstotnem alkoholu konservirana, telesa razkosaliin jih seÏgali, takó da profesor Hirt ni naredil hominit-nih odlitkov in tudi ni mogel telesom sneti mehkih de-lov, da bi imel vsaj okostja. Berlin je slutil, da se napre-dovanje zaveznikov ne bo ustavilo. Joseph Kramer je naprocesu povedal, kakó so Ïenske popolnoma nage mo-rale sèm noter, kakó je po cevi spustil Hirtovo sol v no-tranjost in jih je pri okencu opazoval. Zdaj visi njegovapripoved na steni levo od vhoda. To se je dogajalo 1943.leta. Naslednje leto, ko sem bil tukaj, so, vsaj kolikorsem videl, celico uporabljali predvsem za Cigane. Videlpa sem jih v petem bloku, ko sem pri‰el Leifu za tolmaãav revier. Poprej je plinska celica samó kot slutnja stop-ila v obmoãje mojega domi‰ljijskega sveta, pri premika-nju in trenju velikega ‰tevila laãnih organizmov je ostalav ozadju, nekje onkraj dimnika in njegovega dima. Da,tisto popoldne, ko so se vrnili istrski moÏje, pa nas je

.,

BESeDANEKROPOLA

226 

nevidno zlo oplazilo z najmanj‰e razdalje. A da se nisomajhni oãetje vrnili med nas in nam povedali svojezgodbe, ne bi o njih prav niã slutili. Ne vem veã, kje jihje pobral esesovec, ãe je pri‰el ponje v blok ali jih je iz-bral kar na pa‰tnu pred blokom. Postavil jih je v vrstopred pisarno, in oni so kakor Ïivali, ko se bliÏa huda uraali potres, zaãutili nemir, ki je bil drugaãen kakor tisti, kise je vzdigoval iz praznih prebavil, tudi drugaãen odrahlega drgeta, ki ga ãuti‰, ko te izbirajo za odhod nadelo. Nje je ‰e bolj kakor druge slovenske ljudi zgodo-vina usposobila za razbiranje odtenkov na bogati lestvi-ci slutenj. In zaãeli so se motati in se prestopati kakorkonji, ko se duh po poÏaru dotakne njihovih nozdrvi;esesovec pa je bil star konjar, ki se veãno zadira in psu-je in bije Ïival po glavi, v sredo oãi, brca v vamp. Nekajse je drl o frdamanih Ciganih, oni pa so se uprli kakormodri kmetje neizku‰enemu agronomu. Mi nismo Ci-gani, so rekli in kazali veliko ãrko »I«, ki jo je tintnisvinãnik narisal sredi rdeãega trikotnika. Italiener undZigeuner — gleich! se je zadrl konjar in brcnil skup malemoÏe, ki so bili razvezali vrsto, da bi mu pokazali veli-ke zaãetnice na prsih. Krevljaste so bile, ker jih je nari-sala pisanja nevajena roka, a dobro vidne in zato lahkotudi odre‰ilne. A tedaj, ko jih je spet uvrstil in se odprav-ljal, da jih odvede, je kakor v ptici, ki zasluti razkroj ze-meljskih plasti v oddaljenem drobovju planeta, v enem

BESeDANEKROPOLA

227 

izmed izpitih moÏ zadrgetal skriti Ïivec, da je kriknil:Wir sind Osterreicher! Tedaj je konjar trdo obstal kakorob ãastni‰kem povelju. Was? je zateglo vpra‰al in se pri-pravil, da bo naskoãil zebraste kreature. Te pa so zdajvse vprek hitele dopovedovati in razlagati ãudeÏni sta-vek. Saj, govorili so v nem‰ãini, ki se je bila od koncaprve svetovne vojske takó obrabila, da je bil moÏ v ‰kor-njih ujet v gosto ‰treno, iz katere se je sku‰al re‰iti z edi-nim sredstvom, s katerim sku‰a nem‰ka du‰a re‰iti svojestarodavne komplekse. Vpil je, a nazadnje je vendar od-korakal v urad po tolmaãa. Prav gotovo, da jih je ljub-ljanski fant, ko je pri‰el k njim, s teÏavo razumel, in jetudi on po zgledu nem‰ke ‰ole vzdignil glas, ko so na-prej in naprej trdili, da so Avstrijci, vendar so se poãasisporazumeli. Takó jih je esman odbrcal stran in so sevrnili k nam v blok. Zavoljo te preizku‰nje pa so bili ‰ebolj nebogljeni in njihovi pogledi so begali od obraza doobraza, kakor da i‰ãejo pri nas razlago za to, kar je ‰lomimo njihovih ãel kakor mrzel val izpod peruti noãneptice. Da, a ‰ele ko sem videl prvega Cigana na cement-nih tleh waschrauma petega bloka in se zamislil nadmodrikasto peno, ki se mu je cedila iz ust, sem doumel,kak‰ni usodi so u‰li istrski oãetje. Kje je celica, se nisemnikoli vpra‰al, bolj so me skrbeli ciganski fantje, ki jimje profesor dajal manj‰o dozo, da bi lahko sodil o uãin-kovitosti novega plina. ·e zdaj vidim tistega, ki ves ãas

BESeDANEKROPOLA

228 

lovi zrak kakor nadu‰en starec. Ko sem ‰el mimo njego-vega leÏi‰ãa, je njegov lepi podolgovati in zagoreli obrazzmeraj gledal za mano. In je bilo, kakor da vé, da mu nemorem pomagati, a si morebiti Ïeli, da bi se njegovausoda vtisnila vame, da bi jo doÏivel v vsej njeni brez-izhodnosti in ga pospremil na samotni poti. Kdove, ãe jebil v mojih oãeh tih sporazum z njegovo stra‰no skriv-nostjo, ali nista iz mojih gibov odsevala samó naglica inskrb, ki ju rodi resniãna, nekaj pa tista zaposlenost, skatero se re‰ujemo iz muãne in razoroÏene zadrege?

Nazadnje camping. Premagal sem spet sku‰njavo, da biprenoãil v zidani hi‰i in spal na pravi postelji v temSchirmecku, ki preudarno ãepí ob vznoÏju na‰e planine.Ne vem, kak‰na prismojena Ïelja po nasprotju, po kon-trapunktu me je Ïe ob prvem obisku zveãer mamila spodobo lepo urejene, skrbno poãesane domaãije. Za-mi‰ljal sem si celó, kakó bi bilo, ko bi prebil noã v lepemgosti‰ãu, ki je nedaleã od plinske celice. Mislil sem si, dabi se, preden bi zaspal, povezal s sencami rajnkih, ki bise pribliÏale po strmem poboãju. A Ïe naslednji trenu-tek se mi je razodela monstruoznost tak‰nega poskusa;nobenega smisla ne bi imelo, da bi za eno noã hotel bitinezaznamovani turist in se tako vÏivel v zamenjavoãustvenih prvin. Ognil sem se sentimentalni zasedi.Tukaj v Schirmecku mi je predlanskim pri tem pomaga-

BESeDANEKROPOLA

229 

la tudi podoba kolesarjev, ki so dirjali skozi mestece. Nevem, ãe gre tudi tod dirka Tour de France ali pa je ‰lo zaprovincialno kolesarsko tekmo; ljudje so bili nagostozbrani vzdolÏ ploãnikov in priãakovali vozaãe kakor pri-hoda odre‰enika, pa je ‰el mimo samó majhen in zapra-‰en avto in je ãlovek v njem skrbno opazoval, kdaj se bood poglavitne prometne Ïile odcepila usodna planinskapot. Niã nisem seveda ljudem zameril, ker so se vdajalitakim povr‰nostim ob nogah ene izmed Kalvarij dvajse-tega stoletja, ravno narobe, saj sem zagovornik sreãne-ga in vedrega Ïivljenja; a tisti spomin je danes odloãil, dasem kakor predlanskim zavil med ‰otore. Ustavil pa semse nekoliko stran od njih in od vozil. Prostora je dosti,takó da sem sam ob robu travnika. Orosil sem si sandalev bujni travi, ko sem snemal desni sprednji sedeÏ in na-pihoval Pirellijevo blazino, da sem si pripravil leÏi‰ãe.Ne‰tetokrat sem zadnja poletja ponovil te gibe, zvrnilzadnje naslonjalo, postavil na sredo upogljivi stolãek innaravnal ãezenj nabuhlo in mehko gumo, razvil rjuhi, juob straneh spodvil in potem spodvil ‰e volneni koc. Saj,ponovil sem te veãerne gibe od Alp do Amsterdama inod Amiensa do Tübingena, a ‰ele tukaj je popotno opra-vilo postalo zavesten obred. Ob skromni svetlobi, ki pri-haja izpod ogledalca, sem si v tesnem prostoru postiljalz Ïivim obãutkom ljubosumja nad pridobljeno prostost-jo. Priznam, da sem veãkrat okusil to slast, a zdaj, tukaj,

BESeDANEKROPOLA

230 

pod poboãjem s pa‰tni, sem prebujen z vsakim vlaknomsvojega organizma. In ta trenutek se zavedam, da je tonomadstvo dedi‰ãina lagerskega sveta, a hkrati vem, daz nomadstvom ne beÏim od skupnosti, ampak si z njimzmeraj znova potrjujem, da ima ãlovek pravico do oseb-nega obmoãja, v katero skupnost nima pravice vtikatine svojega radovednega nosu ne svojih strupenih noh-tov. Kakor sem mogel, sem oddal Ïivim sporoãilo teh, kiso pred mojimi oãmi postali poniÏane kosti, zdaj naj mibo dovoljeno, da postanem prost popotnik. Saj se mojapoãitni‰ka nenavezanost nazadnje spet razrase v skritopovezanost z vsemi nekrvoloãnimi ljudmi, ki se poãasisku‰ajo razviti iz objekta v subjekt zgodovine.

Sedim poleg pripravljenega leÏi‰ãa. Zavrel sem simleko in namazal prepeãenec z maslom. Sku‰am obno-viti okus, ki ga je imela mezinec debela palãica lagerskemargarine, a duh voge‰kega mleka, ki se kadi iz posode,je odpodil utrinke iz preteklosti. In pustil sem, da jih jeodgnal. Ko pa sem pil toplo mleko, sem imel pred oãmiplanino pod Krnom, kjer smo srebali pravkar pomolze-ni mlaãni sok primorske planine. Morebiti ni bilo res,ampak se nam je samó zdelo, da di‰i po murkah, vendarsmo ãutili, da se z limfo domaãih hribov krepimo za bojproti ãrnemu terorju. Niti od daleã nismo mogli slutiti,s kak‰no planino bomo morali zamenjati tolminskestrmine. Da, ker spet sem tam. Mislim na Andréja. V

BESeDANEKROPOLA

231 

kiosku pred tabori‰ãem sem kupil njegovo knjigo. Intako neizreãeno sem bil preseneãen, da imam v roki pri-ãevanje dragega tovari‰a, da mi ni bila niã veã teÏkavrnitev v dolino. A pod Andréjevo sliko, ki ga prikazu-je v zebri ob osvoboditvi Dachaua, sem zagledal kriÏecz letnico 1954. Od‰el si, André, potem ko si tolikokratu‰el nemim korakom nevidne zasledovalke. Devet let.Skopo ti je bil odmerjen rok, saj se v tem ãasu nisi uteg-nil prepojiti s sijajem domaãih polj, nisi mogel zadosti-ti poÏre‰nosti, ki so je polne na‰e nemirne oãi, odkar sose spet zna‰le v kraljestvu barv in rastí. Zakaj se nisemodzval tvojemu listku, ki me je vabil v Sens! Pisal si miga v sanatorij v Villiers in bil je to ozek kos papirja, nakaterem zdravniki napi‰ete recept. Kot praktiãen ãloveksi mi odgovoril kar na listku, ki si ga imel pred sabo, atudi zato si mi odpisal na papirju s tiskano glavo, da bipoudaril svojo zmago nad anonimnostjo noãi in megle.Takó si tudi naslovil svojo knjigo. N. N. Nacht und Nebel.ârki, ki si ju imel z oljnato barvo narisani na hrbtu. Ka-kor najprej NorveÏani in Holandci, potem ‰e Francoziin Belgijci. Dva velika N na pleãih, kar je pomenilo, dane smete na delo iz tabori‰ãa in vas mora biti konec naobmoãju, ki ga obkroÏa Ïica. Menda, pravi‰, sta simbol-ni besedi vzeti iz Wagnerjeve opere. Nacht und Nebelgleich! In na mestu, kjer je stala ãlove‰ka postava, se pri-kaÏe steber dima. Ne vem, treba bi bilo preveriti. A vse-

BESeDANEKROPOLA

232 

kakor iz izku‰nje vem, kakó je nem‰kemu ãloveku v‰eãspajanje po‰astnega z glasbo. Godba v Dori. Orkester nana‰ih mrtvih terasah. Note delujejo nanje kot posebnomamilo. Kakor ha‰i‰, ki najprej poraja sanjske privide,potem pa organizem razdraÏi, da podivja in norí. Res,poiskati bi bilo treba klico tega razãloveãenja, ker samóekonomske, sociolo‰ke razlage ne bodo zadostovale;tudi Chamberlainova rasna teorija ne. Ti, André, na pri-mer, na prvih straneh knjige navaja‰ kot motto Nietz-schejeve stavke, da ne more biti velik, kdor ne ãuti vo-lje, da bi zadal veliko trpljenje. Saj trpeti zna vsako Ïen-‰ãe, vsak suÏenj, a prvi pogoj veliãine je, pravi, da neklone‰ pred napadi notranje zgubljenosti in pred tesno-bo dvoma, ko zadaja‰ veliko trpljenje in sli‰i‰ krik. Ust-varjalci da so trdi in treba bo doseãi blaÏenost v trdoti,v tem, da bo‰ vtisnil svoj peãat tisoãletjem. Vsekakor jev stavkih zarodek vsega krematorijskega sveta, ãepravmorebiti Nietzsche s svojo elito, s svojim aristokratskimtiranom-umetnikom ni mislil na tak‰ne junake, kakr‰neje rodil nacizem. A filozof Russell pravi, da se Nietz-scheju ni posvetilo, da je lahko tudi njegov nadãlovekproizvod strahu, saj kdor se ne boji sosedov, ne ãuti no-bene potrebe, da bi jih razdejal. In najbrÏ je v tem zame-tek prave razlage nore ekstaze nem‰kega plemena.Prvinski strah. Pri eliti strah, da bi zamudila zgodovin-ski trenutek, ko bo lahko uveljavila svoje sposobnosti. V

BESeDANEKROPOLA

233 

mnoÏici strah pred elito, strah, ki se kmalu prelevi voboÏevanje oblastí, neoporeãnega reda in avtomatiãnediscipline. In tudi iracionalizem in pa Rosenberga lah-ko razloÏimo s strahom. Zakaj nobenega dvoma ni, daigrá pri tem glavno vlogo spoprijem zahodnega kapitalav boju za vplivna podroãja, za kolonialne posesti. Zatoti, André, nima‰ prav, ko v predgovoru spra‰uje‰ bral-ca, ãe ne bi kazalo uniãiti pleme, ki je dalo Nietzscheja,Hitlerja in Himmlerja in milijone izvr‰evalcev njihovihzamisli in povelj. Nima‰ prav, ker ne da bi se zavedal,sprejema‰ zlo, ki te je okuÏilo. Niã nisi zdravnik v svojisveti jezi. Saj je res, da kirurg odstrani gnilobno mrtvino,da bi prepreãil metastazo, in da sku‰a izrezati vse ‰kod-ljivo tkivo. A ko gre za ãlove‰ko druÏbo, moramo bitizelo previdni s primerami in analogijami. Spremeniti jetreba okolje, ne pokonãati morilca, ki ga je spridilo oko-lje. Zato ni razoãaral povojnega ãloveka tisti, ki ni nem-‰kega naroda uniãil, ampak kdor zavoljo strate‰kihnaãrtov omogoãa nadaljevanje stare zablode, kdor upo-rablja okuÏene ljudi za novo evropsko druÏbo, kdor do-pu‰ãa, da se uprizarjajo operetni procesi, ki so javen,juridiãno uokvirjen posmeh desetim milijonom upepe-ljenih Evropcev. Zakaj, kakor ugotavlja doktor Mit-scherlich, niti eden od sojenih ni izrekel v svojo obram-bo preprostega stavka: Îal mi je. Gotovo, tebe, André, jedoÏivetje po‰astnega gorja tako dokonãno pretreslo, da

BESeDANEKROPOLA

234 

bi ga rad v kali zatrl, vsesal se je vate smrad po razkro-ju, smrad gnoja in griÏe, v katerem smo delali in spali, inz vsem svojim bitjem se upira‰ milosti za pleme, ki jetakó zastrupilo in zasmradilo Evropo in svet. Razumemte, a hkrati vem, da nisi moder, in mi je Ïal, da te ni veã,ker bi se jutri zapeljal do tvoje ambulante tudi zavoljoãetrte izdaje tvoje knjige. Takó pa si zame tudi AndréRagot, zdravnik v Sensu, a predvsem si ‰e zmeraj mla-di moÏ v lesenih coklah, v zebri, zavoljo odpete srajceskoraj fantovski, poÏrtvovalen zdravnik, ki se ne ustra‰itifusa, obenem pa mladostno strasten francoski ãlovek,ki je zaverovan v svojo domovino in v prostost duha.BliÏji si mi kakor tisti, ki so mi blizu, a so zunaj na‰eskrivnosti.

Îe dolgo je, kar sem ugasil luãko pod ogledalcem inzdaj bom legel, a za trenutek mi je v‰eã opazovati ‰oto-re. Skoraj vse je Ïe posrkal mrak, iz enega pa uhaja ‰irokpas svetlobe. Prikliãe mi ko‰ati lisiãji rep, katerega je ujelmoj levi Ïaromet na kriÏi‰ãu v ·tanjelu. Prekasno je innobeden se ne igra med ‰otori kakor snoãi v Tübingenu.·otor, ki mi je najbliÏji, je na moji levi, pet ali ‰est osebsedi na upogljivih stolãkih okoli nizke mizice. Tiho go-vorijo, da ne morem razloãiti, kak‰ne narodnosti so, anavsezadnje nima prav nobenega pomena, ãe so Nor-veÏani ali Holandci. Morebiti jih je pripeljala potreba,da se na tem koncu Evrope zavejo soÏitja z naravo in

BESeDANEKROPOLA

235 

zdaj v ti‰ini prislu‰kujejo njeni skriti oddaji. Morebiti pavejo tudi za velike zaãetnice N. N. in so obiskali pa‰tnetam zgoraj, pa se bodo ponoãi neverjetne podobe ujelev njihove sanje. Vez z naravo se je zdaj pretrgala in jobodo spet na‰li, ko bodo v fjordih, ob tulipanih ali podlopatami mlinov na veter. Zdaj v temi spo‰tljivo molãi-jo ob skrivnosti zemlje in poboãja, ki nevidno zaslanjaplatnena bivali‰ãa nomadov dvajsetega stoletja.

NajbrÏ se mi ni sanjalo, verjetno so se vtisi z vãeraj‰-njega obiska v polsnu vpletli med sence, ki mi jih je pri-nesla markirchska noã, preden sem zaspal. Pa tudi se nezavedam, da bi slabo spal, ne da bi se kakor v campinguv Tübingenu prebudil, ker sem se zavoljo nemirnegaspanja na ozkem leÏi‰ãu nerodno obraãal. Menda semo tem razmi‰ljal, ko sem bil napol buden, zdaj pa je noãmimo in vidim podobe kakor skozi gosto tanãico prav-kar prebujenega spomina. Takó se mi zdi, kakor da semse ponoãi skril v barako in poãakal, da je ãuvaj zaklenilvrata zapu‰ãene staje. Kako naj si misli, da se je nekomuzahotelo prebiti noã v gluhem rezervatu; saj ni ãuvaj vLouvru, kjer mora varovati znamenita platna. Tukaj nislik, ki bi koga skominalo po njih. Da, bilo je, kakor dasem sredi noãi stopil iz barake in se ustavil na pa‰tnu.Na moji desni strani se je tema ujela v kljun vé‰al in sezgostila, pod mano se po ozkih ravnicah vse dol po bre-

BESeDANEKROPOLA

236 

gu tesnijo ãrtaste postave. Ker ni veã barak, je ob stranipraznina, vrste kakor po navadi ti‰ãijo skupaj, da bi seogrele. A ne nihajo sem in tja. Nepremiãne so, sence, kiso obleãene v ra‰evino, a se jih blago ne dotika. Visi znjihovih ramen kakor na zobeh lesenih grabelj, kakorna lesenih obe‰alnikih, ki se ostro zaãrtavajo v ohlapnotkanino. In nikogar ni, ki bi bil najavljen, da bo pregle-doval vrste po terasah. Samó jaz sem tam. A ãeprav semloãen od njih, vem, da nisem obiskovalec, zavoljo kate-rega proti svoji volji stojijo tam. Vendar se hkrati zbudinerazloãen obãutek krivde. In ne da bi se utegnil poglo-biti vanj in raziskati njegove skrite silnice, se mi prikaÏeLeif ob dolgi mizi, vidim vrste teles, ki naga stojijo nasoncu in ãakajo na pregled, kakor da gre za odloãilnoselekcijo. A jaz tam kot tolmaã, niãesar ne odloãam.Nikomur ne ‰kodim. Pa tudi Leifove kliniãne odloãitveso navsezadnje odvisne od hitre optiãne presoje: ‰tevi-lo ne dopu‰ãa drugaãne metode. Zakaj potem nemihlad postrojenih vrst? Pa saj niso zbrane zavoljo mene,pomislim. Vsako noã se tako snidejo, potem ko Ïivi obi-skovalci zapustijo terase. S svojim nastopom spet ovred-notijo tla, po katerih so se sprehajala poletna obuvala. Instojijo nemi kakor osiroteli bizantinski svetniki in upor-no gledajo predse. Vendar bi se vsaj kdo lahko ozrl in zgibom glave pokazal, da me je videl, ãeprav bi bila ob-sodba v steklenem pogledu. Vse bi bilo bolj‰e kakor

BESeDANEKROPOLA

237 

hladna prezrtost. A ãesa me krivite? Zakaj pustite, dastopam kakor tujec mimo vas navzdol po stopni‰ãu? Intudi vi, ki ste pri‰li iz na‰ega bloka? Saj smo vsi skupajsedeli ali leÏali v prahu pred blokom. Kaj nismo? PriÏe-mali smo ude k zemlji v upanju, da se bo vanje ujel rahelval zdravilnega Ïarãenja oddaljene rude, skrivnostni val,ki bo premagal debele kamnite sklade in nerodovitnatabori‰ãna tla in obseval na‰a atrofiãna tkiva. Kaj nismoskupaj leÏali? A ne, morebiti je bilo na‰e leÏanje pred-vsem izraz dokonãne vdanosti, samogibne Ïelje po po-ãitku, v katerem je zdruÏitev z zemeljsko snovjo prepro-sto in zakljuãno pomirjenje vseh nasprotstev in odstra-nitev vseh glasov. Na‰a negibnost je bila podobna Ïde-nju starãkov, katerim so se izsu‰ile Ïile in ovenele mi‰i-ce. Ne ne, saj njih ne oblega obãutek popolne izvotlje-nosti, sprejemanje bliÏajoãega se poãitka pri njih ni veãzavestno, medtem ko telo, ki se zlekne v prah, dobro véza premikanje in zaposlenost gruã na ozkem pasu predbarako. Ni bilo tako? Kaj nismo bili znotraj vsi budni?Saj dokler ne doseÏe doloãene stopnje, glad ne utruja inne mrtviãi, ampak sili telesa v nerazsodno gibanje, vrazburjeno beganje. PoÏeljivost prebavnih celic seprenese v vid in sluh, ki sta razdraÏeno na preÏi, da biprestregla najrahlej‰i spodbuden odsev in ‰um. Vsakdoseveda dokonãno in z vsem svojim bitjem vé, da nemore biti in ne bo nobene spremembe, nobenega

BESeDANEKROPOLA

238 

preseneãenja, a videti je, da Ïe preÏanje samo izpolnineko potrebo nezado‰ãenega organizma. Recimo, kopogledi sledijo pogajanjem pri zamenjavi komisa za ci-garete. Kruha je skoraj za cel obrok, to se pravi, da imapovr‰ino navadne razglednice in je dva prsta debel.Podoben je ãetrtini stare opeke, samó da je sesu‰en inrazpokan, ob robovih pa zlizan, ker ga je imel lastnik vnedrju pod srajco, da bi mu ga kdo ponoãi ne sunil. Apravi kos komisa je. In preÏeãe oãi ne morejo dojeti,kakó se mu je moã odreãi za ducat mahork. Oãi ne mo-rejo in ne morejo razumeti strastnega kadilca in nemir-no sledijo razburjenim gibom njegovih prstov, medtemko se oglato Adamovo jabolko vzpne pred goltancem,ker se je po grlu samogibno potoãila slina. Seveda setakrat iz skupne napetosti porodi tudi obsodba tistega,ki si bo zaigral edino rahlo moÏnost preÏivetja, vendarvse oãi spremljajo novega lastnika, ki ti‰ãi k prsim kosrazbrazdane opeke in gre skozi gruãe, da bi brez priã inpoãasi oku‰al vsak posamezen griÏljaj. Da, kaj nismo vsiskupaj podlegali pridu‰enim krikom snovi v nas? Kajnismo bili vsi enako ranljivi? In stal sem na stopnicah vvi‰ini na‰ega bloka in zdelo se mi je, da so moja vpra‰a-nja napisi iz svetlih neonskih ãrk v zraku sredi planin-ske noãi, postrojene vrste jih imajo pred sabo, a so vse-eno neme. Zakaj se ne premaknejo, zakaj kaj ne vzklik-nejo? A ne, bolj‰e da ne. Gibanje nerazsodne mnoÏice

BESeDANEKROPOLA

239 

me niã manj ne vznemirja. Pa saj vem, saj vem, sem ta-krat nenadoma ‰epnil, zavoljo komisa, ki sem ga priba-rantal s cigaretami, ste oddaljeni in hladni. Naj tudipred vami priznam svoj greh? A bilo je samó enkrat. En-krat samkrat. O, vem, kaj mislite. Da nisem potem veãpri‰el do cigaret. Saj, nobenega poro‰tva nimam, da melakota ne bi spet premagala. Enkratnost dejanja niã nezmanj‰a hudodelstva, zadostuje pa, da vtisne neizbrisenpeãat v neplemenito du‰evnost. Mislil sem si, da bo, ãesi ga ne pridobim jaz, ‰tirikotni kos kruha odromal kdrugemu. In nihal sem med velikodu‰nostjo, da bi po-klonil mahorke in zadostil kadilãevi strasti, in slabostjo,ko sta jezik in nebo v ustih Ïe ãutila okus komisa. Osli-nila ga bosta lahko samó pod noã, ãe se ne bo doloãilohitro, ‰e ta trenutek. In dan se je bil ‰ele zaãel. Moje telopa se je takrat pravkar re‰ilo griÏe in se mi sluznice nisoveã izcejale. Komis mi je spet zaãel di‰ati, medtem ko jeimel med boleznijo okus po ilu in sem ga dajal drugim.Ne, saj ne i‰ãem olaj‰evalnih dokazov. Zavest o nizkot-nosti tiste slabosti se mi je prime‰ala Ïe v trenutku, kobi bila morala prevladovati slast oku‰anja. Da, zavestmajhnosti in skrajnega siroma‰tva. Ste me torej odmisli-li zavoljo komisa? Zavoljo njega gledate samó predse? Avsaj kdo bi se lahko ozrl. Vsaj tisti, ki ste na smeti‰ãustikali za krompirjevimi olupki. Tisti, ki ste se opoldneruvali, da bi mogli postrgati notranjost praznega kotla.

BESeDANEKROPOLA

240 

âujte, saj sem potem, ko sem bil tolmaã . . . A zakaj mesilite, da se zdaj ‰e poniÏujem s tem navajanjem. Res je,takrat nisem bil veã laãen, in kdor da je, ko ga glad nepreganja, nima nobene zasluge. Res je tako. A vendar jelahko drugim koristen samó, kdor je sam zadosti primoãi. Drugaãe ne gre. Pa saj vem. Hoãete reãi, da smovsi, ki smo bolniãarili ali kako drugaãe delali v blokih zbolniki, Ïiveli od kruha na‰ih rajnkih. Nje je nosilnicaodnesla dol v skladi‰ãe, njihov ‰tirikot komisa pa je ostalna mizi. Jedli smo ga, se z njim hranili. Da, jedli smo ga.Jedli smo ga. A slutim, kaj mislite. Zlo ni bilo v tem, dasmo ga jedli, ampak da smo raãunali s tistim kruhom. Innatanko smo vedeli, ãigav obrok bo ostal. Nismo bili veãvztrajno, nepretrgano laãni in posel nas je tako prevzel,da ob uri menaÏe nismo bili z vsemi ãuti priãujoãi. Ni-smo sprejemali va‰ega kruha kakor verniki, ki se obha-jajo. Nismo bili notranje zbrani ob va‰i zapu‰ãini. Ved-li smo se kakor takrat, ko smo najpoprej dolgo stali nagiv temi mrzle noãi, potem pa se poÏeljivo predali vroãimbrizgom prh. Nismo se spra‰evali, ob kak‰nem kurivuse je voda segrela, Ïeleli smo si samó, da bi toplota ‰etrajala in bi za nekaj ãasa pozabili, da bo nago telo kma-lu spet objel vi‰inski zrak. Kakor plo‰ãica na podu smobili vdelani v tisti red in jedli smo va‰ kruh preprosto ka-kor grobar mirno pospravi kosilo, ki si ga je zasluÏil ssvojim delom. A imate prav. Navadili smo se. âlovek se

BESeDANEKROPOLA

241 

na vse navadi. Otopeli smo. A zato je vendar bolj prav,ãe me ne morete zavoljo komisa, ki sem si ga pridobil scigaretami. Takrat ‰e ni bilo avtomatiãnih gibov, ki ro-dijo navado. Takrat so bili zavoljo lakote ugrizi lisiãjihzob v Ïelodcu in sem natanko vedel, kdaj sem prestopilmejo in za‰el na obmoãje osnovnih gonov. Raj‰i me ob-sojajte zaradi tega komisa. Zakaj ãe je kadilãevo telo na-zadnje klonilo, se je to zgodilo tudi zavoljo kosa komisa,ki sem ga pojedel jaz. âe bi mu mahorke poklonil, bivsaj odvzem enega kosa kruha ne prispeval k shuj‰anjunjegovega bitja. Takó pa je on spoznal, da je za ãloveka,tudi ãe se bo re‰il teh pa‰tnov, vse izgubljeno, zareÏal seje smrti v obraz, si privo‰ãil to, kar je imel najraj‰i, in stem mogoãe dosegel veliãino, medtem ko smo se zapi-sali pritlikavstvu vsi, ki nismo mogli odtrgati oãi odsesu‰enega, razpokanega kruha. Da, sem ‰epnil, imateprav, da molãite. In sredi pa‰tnov sem ostajal sam s svo-jo vestjo in nobene re‰itve nisem na‰el, da bi premagalnegibno ti‰ino, kakor da sem se premaknil in se poãasi,pazljivo zaãel spu‰ãati navzdol po stopnicah. To nesli‰-no, skoraj tihotapsko prestavljanje stopal se mi je po-sreãilo, ker nisem bil obut v lesene cokle, ampak v san-dale. In zavedel sem se resniãnosti obuvala, ki mi je odnekdaj drago; zavedel sem se, da je samó zavoljo njegamoj korak tako lahek in proÏen. Takrat pa se mi je razo-delo, da me vrste na pa‰tnih niso hoté prezrle, ampak

BESeDANEKROPOLA

242 

da sploh niso opazile Ïive podobe, ki ni bila primerna zanjihove brezteÏne oãi. In hkrati se mi je posvetilo, da bimorali biti tudi oni meni nevidni in da najbrÏ tudi so,samó da jih prena‰am na terase iz spomina, ki je v sa-njah spet oÏivel. In vedel sem, da sanjam, a bil sem obe-nem zunaj sanj in ves pote‰en, da nisem veã z razgalje-no vestjo pred veãtisoãglavo nemo mnoÏico. Kakor vtabori‰ãu sem spal in vedel, da spim. A naslednji trenu-tek so se vendar odprla vrata kopalnice in v noã se jeusulo krdelo obritih in umitih teles. Pritekla so na stop-ni‰ãe in se pognala navzgor. DrÏala so v rokah srajco inhlaãe, noãne sence so se jim lovile v oglate obraze, odse-kani, zveneãi udarci cokel so odmevali od strmih stop-ni‰ã. Nekateri pa niso stekli, polagoma so vlekli nabuhlastopala s stopnice na stopnico. A nihãe se ni zanimalzame, takó da sem tudi jaz pogledal drugam. Mislil sem,da bo dimnik na vrhu vzÏarel in se bo prikazal velikirdeãi mak. A dimnik je bil ãrn in ugasel, samó videti jebilo, da rahlo niha. In je bilo res, zakaj spodaj se je jekle-ne vrvi, ki je pridrÏevala dimnik, oprijelo krdelce otrokin ga z majhnimi dlanmi vleklo, kakor da ga hoãejozru‰iti. Takrat pa so se spet odprla vrata kopalnice in sose prikazala telesa, ki so njihove kosti v bokih imeleobliko vodoravno leÏeãe ‰tevilke 8, v koraku pa so jimbili stisnjeni trije majhni suhi orehi. Eno dekletce si jehitro zakrilo oãi z dlanjo, oãi drugih pa so bile nekaj ãasa

BESeDANEKROPOLA

243 

zazrte, kakor da so pred razmnoÏenimi podobami ska-Ïenega Pinocchia, zatem pa so se vse zelo ‰iroko razprle.

Ob Andréjevem vpra‰anju, ãe ne bi kazalo zatreti rod,ki je tako oskrunil zemljo, se mi je spet porodil dvom vmnoÏiãno odgovornost. Do neke mere je treba sprejetitrditev, da ima narod vlado, ki jo zasluÏi, voditelje, ki sopri‰li iz bokov njegovih samic; a je spet res, da se ljudjepoveãini ne zavedajo, kakó so pravzaprav igraãe druÏ-benih zakonov in silnic, v katerih so se zna‰li. Ustaljenired ljudem meglí spoznanje resniãne stvarnosti, velikaveãina se sploh ne izvleãe iz privida, ki ga ustvarjajo po-dedovana razmerja, udomaãene navade. Kdor Ïeli, da setak‰na zabubana ãlove‰ka masa ne bi prebudila iz sna,zavestno spu‰ãa nadnjo kapljice narkoze. To uresniãizelo lahko, ker ima na razpolago vsa sredstva. Kajpadaniso te resnice niã novega. A so bistvene pri odloãanjuo skupni krivdi. Zato sta posameznik in mnoÏica odgo-vorna za zlo, ki sta ga delala, a poprej je treba klicati naodgovor druÏbo, ki ju je vzgojila. No, a saj tudi André nidosleden. Ko se unese, se spomni, kakó je re‰il nem‰ke-ga ãloveka Franza, ki je bil kapo bunkerja in krematori-ja. Esesovci so vse take priãe periodiãno pokonãevali,ker pa je bil Franz ãlove‰ki z jetniki, ga je André, ko smozapu‰ãali tabori‰ãe, skril v revier. Pri prvem odhodubolnikov ga je esesovec opazil in je moral ostati, med-

BESeDANEKROPOLA

244 

tem ko so drugi zapu‰ãali barako. André pa ni odnehal,dal ga je v novo odhajajoão skupino, in ko so se esesovcispomnili na Franza in pri‰li ponj, ga ni bilo veã. TeÏkoda so ga potem na‰li v morju zeber. To se pravi, da jeAndré Franza zavoljo njegove ãloveãnosti skorajdaiztrgal iz Ïrela peãi. âut za praviãnost in solidarnost stabila takrat pri Andréju silnej‰a kakor potreba po pre-kletstvu in izobãenju. Pa je spet res, da je bilo izjemno,ãe je nem‰ki ãlovek pokazal nekaj tega, kar smo se na-vadili imenovati kulturo srca. Meni se je v ‰tirinajstihmescih primerilo samó enkrat. Bilo je takrat, ko je vlakstal na neznani postaji in je stal poleg voja‰ki vlak sprotiletalskimi topiãi in strojnicami. Bilo je potem, kosmo zagrebli sto petdeset okostij iz dveh voz, bilo je poJano‰evem koncu. Voza ob lokomotivi sta se spet polni-la, a ‰tevilo suhcev se je bilo vendar razredãilo. Pri tri-desetih vagonih se seveda malo pozna, a tu pa tam sonekateri mogoãe le laÏe stali pod hladnim aprilskimnebom. In ãe niso bili tako na tesnem, se je lahko kdosesedel in izdihnil ãepe, obkroÏen od ograje sivih in li-lasto modrih ãrt; drugaãe so tisti, ki so jim oãi osrepele,morali ostati pokonci, zagozdeni v gosto gruão. Samóbolj podivjanim skupinam se je kdaj posreãilo potisnitistojeão smrt navzdol, da so stali na nji, na njenem trdemdraãju. Saj, a zavoljo odprtih vrat so se tisti s flegmona-mi in bulami lahko prerinili na rob; tako smo imeli bol-

BESeDANEKROPOLA

245 

niãarji polne roke dela. Ne da bi si skeleti kdove kakoÏeleli novo obvezo, a Ïe pogled na razkuÏevalno tekoãi-no in na rumeno mast je kakor privid nekoliko pote‰illakoto, ki je trajala ‰est dni in hitro dopolnjevala po-prej‰nji veãmeseãni post. Bolniãarjeva skrb jih je raz-re‰evala amorfnosti skupnega pogina, morebiti so tudiãutili potrebo po bolniãarjevi bliÏini, po dotiku njegovihrok, kakor da jih nevzdrÏno vabi sanjsko zaupanje v nje-gov obred s progami belega papirja. Voja‰ki vlak je stalpoleg. Postaje ni bilo videti, ker so nas zapeljali nekoli-ko ven. Dan je bil sonãen, a Ïarki so bili mehkuÏni, po-niÏani in tepeni, z nekak‰no slabokrvno ihto v svojisvetlobi. Ta se je bolj srepo vÏigala samó na ceveh stroj-nic, ki so bile uperjene v nebo. Ne vem, ãe je bilo potem,ko smo zastonj ãakali v Hamburgu, med dvema vlako-ma jetnikov v zebrah, ali je bilo poprej. A kakor vsako-krat, ko smo stali, smo se bolniãarji razkropili vzdolÏvagonov. In znova smo ãutili, kakó je bilo prav, da smose ob odhodu iz Harzungena sredi kaosa utaborili v za-prtem vozu in ga spremenili v ambulanto z vsem, karsmo kljub zmedi vzeli s sabo. Obveze, rivanol, obliÏ,rumeno mast, vazelin. Pa vse polno skledic in ‰karjic inkirur‰kih noÏiãev in gumijastih rokavic. In steklenicoalkohola iz esesovske ambulante. Pome‰an z vodo jealkohol nekaterim nadome‰ãal hrano in prebujal iskrevere v re‰itev. Vrata voz so bila odpahnjena in na robu

BESeDANEKROPOLA

246 

odprtin so sedele trpke postave s hlaãniki, ki so bilispodvihani do kolen. Noge so bile rumene in skorjastepalice, samó tu in tam je viselo z voza stopálo, ki je ime-lo obliko mesnatega kija. Tam, kjer sem se ustavil, jesedel na robu voza samó eden, takó sem lahko poloÏilposodo z rivanolom in papirnati omot na voz, namestona tla, na ozko gaz med traãnicami. Francoz je bil, neveã mlad, a s ‰e pravo vlago v oãeh, táko brez kristalne-ga odseva. Redka so, vendar pa so nekatera telesa kljubkahektiãnim udom posebno trdoÏiva, zato je verjetno,da bodo morebiti prenesla svoje nagonsko upanje on-kraj pogina. Imel je bulo na meãih leve noge in koÏa, kije bila drugod raskava in Ïolta, je bila na tem mestu bel-kasta in gladka, kakor je po navadi na ple‰i. To se pra-vi, da je bilo gnojno ognji‰ãe globoko spodaj, ãe ima kakpomen govoriti o globini pri taki atrofiji tkiva. Boli? semga vpra‰al in potipal s prstom. Oui, je rekel in prikimal.Z obema rokama si je drÏal koleno. Zelo prav, ãe te boli,sem pomislil in segel po kirur‰kem noÏiãu in ga razku-Ïil. A ko sem se v zadregi ozrl, menda zato, ker je bil toposeg v ãlovekovo telo, sem se zavedel, da so bile nameni oãi plavolasca, ki je ãistil strojnico na vagonu zamano. Njegov pogled pa ni bil samó radoveden. Bilo je,kakor da oãi visokega in lepega mladca ne opazujejosamó viseãe noge, ampak se ãudijo, da so taka bitja ‰eÏiva. Obenem je bila v tistih oãeh tiha in skromna pre-

BESeDANEKROPOLA

247 

padenost lepe Ïivali, lepega konja, ki bi predenj posta-vili mrhovino. Zraven pa ‰e skoraj spo‰tovanje, obãudo-vanje zebrastega bolniãarja, ki se dotika mrtvaka, gasprejema mirno in preprosto, kakor da se je za tak, takónemogoã posel usposobil v zelo oddaljenem, predzgo-dovinskem Ïivljenju. Moj prvi obãutekje bil samogibnapotreba, da bi zaslonil viseão nogo in skril nesreão tiste-ga voza in vse nepregledne vrste voz; kakor da sem ho-tel potajiti resnico takega poniÏanja pred oãmi plavo-lasega nem‰kega boga. Zakaj prav takrat je ob mojempacientu zaãelo lesti z voza Ïolto okostje. Gotovo, Ïecela vrsta drugih je stala in ãepela pod vozovi in boljkakor njihovo opravilo je bil porazen pogled na razga-ljene pi‰ãali s kupãkom ãrtastih hlaã ob gleÏnjih, poseb-no tistih, ki niso mogli poãeniti in so stali upognjeni poddnom voza in ribali obenj z golimi lobanjami. A ta jepolzel poãasi navzdol in bil bolj viden. Nemogoã igralec,ki stopa s potujoãega odra neverjetnega ansambla. In kose je tako muãil, da bi se s stopali dotaknil tal, so njegovihlaãniki zdrknili dol do lesenih cokel, da je zazijal v zra-ku velikanski rumen in ko‰ãen metulj. Tedaj sem pritis-nil noÏiã h koÏi, ki je bila trda ko usnje, in zasekal glo-boko od zgoraj navzdol. Nad mano se je dvoje rok krãe-vito oprijemalo kolena, jaz pa sem mislil, naj mladi gle-da, da bo videl, kakó tovari‰ko je na‰e razmerje do smr-ti. Zatem nisem veã mislil nanj. Spral sem rano, iz katere

BESeDANEKROPOLA

248 

je pri‰lo nekaj solz rumenkaste smole, potisnil vanjogazo, namoãeno v rivanolu, in jo obvezal s papirnatimovojem. Potem sem odnesel svoje reãi v voz, ker so bilidrugi Ïe konãali s prevezovanjem in sem bil zadnji. Sko-bacal sem se v svoj kót, ker me je zeblo, in sem neneh-no poka‰ljeval in sem najraj‰i ãemel pod kocem, v zati‰-ju, in mi ni bilo niã mar, da so vojaki ob strojnicah neha-li z delom, ker so jim prinesli menaÏke z riÏem. Vestransport zdaj zre vanje, ko jejo, sem pomislil, medtemko so pod vozom suhi prsti ‰krebljali ob les kakorkremplji predpotopne Ïivali. In tako se nisem zavedel,ko je pred vrati René rekel: Pravi, da je za tistega, ki jeprerezal bulo. Toliko nas je, ki smo rezali bule! A nazad-nje se je René tam zunaj sporazumel in potem poklicalmene, da sem vstal in od‰el k vratom. Plavolasi podãast-nik, ki je sedèl na vznoÏju topiãa in zajemal iz menaÏke,je z Ïlico pokazal name. Zelo rahlo, skoraj trudno semmu pokimal in se vrnil z lonãkom iz lepenke v kot. Dopolovice je bil napolnjen z riÏem, beli lonãek, in meni seje zdelo sme‰no, ãe mladi Siegfried misli, da se je mo-goãe odre‰iti s táko posodico riÏa, ampak obenem se mije zdelo, da je lonãek odsev varljive prikazni. Sedèl semna kocu in ti‰ãal z dlanmi toplo lepenko, ki se je mehkovdajala. Nisem bil laãen, odkar sem ka‰ljal, je lakotasplahnela, vonj, ki je prihajal iz lonãka, pa se mi je upi-ral. Nekomu ga moram dati, sem pomislil, in Ïal mi je

BESeDANEKROPOLA

249 

bilo, da sem ga sploh vzel. Zakaj zazdelo se mi je, da miga je plavolasi poslal iz spo‰tovanja, ker sem opravljaltak posel, da pa v njegovem spo‰tovanju ni bilo spo‰to-vanja do uniãenih ljudi. In objemal sem z dlanmi oblo intoplo lepenko in se trudil, da bi gledal z oãmi plavolas-ca na dolgo vrsto kariatid, ki so stale pod vozovi na po-trebi, nosile na lobanjah razpadajoãi svet in bile ãrtas-te mumije, ki so se jim obveze razpletle in se bodo zdajzdaj sesule v prah. Sku‰al sem razbrati njegovo misel, aãeprav sem se zastonj trudil, mi je vendar bilo, kakor daimam v dlaneh mehko Ïivo bitje, mladega belega zajãka,in toplota, ki je iz dlani poãasi lezla navzgor po lakti, semi je zdela znana, in zaprl sem oãi in silil z vsemi moã-mi svoj spomin, da bi mi pri‰el na pomoã.

·ipe se ble‰ãijo v soncu, da sem kakor v stekleni krogli,na kateri se utrinja srebrna mreÏa ponoãnih rosnih kap-ljic. Îe nekaj ãasa je, kar sem prebujen, a ne mudi se mi,da bi se vzdignil in vozil po hladu. Osvobojen sem vsehnaãrtov, in ãeprav vem, da bom verjetno ‰el poiskatMad, se razloãno zavedam, da je nerazsodno, ãe od njepriãakujem doÏivetja nekdanjega sreãnega ozraãja. Madse je spremenila, in ãe sem daleã od nje, sem bolj pove-zan z njeno podobo, kakr‰na je bila zame odre‰ilna vprvih povojnih mescih. Prav tako vem, da se bom jutrispojil z Ïivljenjem Quartier Latina, se zgubil na Mont-

BESeDANEKROPOLA

250 

martru, kjer bom spet ves prepojen z vero v vrednostãlove‰kega snovanja. A zdaj se mi ne dá, da bi se pre-maknil. NajbrÏ se bom, ko bom vstal, ‰e enkrat zapeljaltja gor, a se ne bom vrnil na pa‰tne, samó do vhoda bom‰el in ‰e enkrat s pogledom objel mrtvo postojanko.âutim, da mi je ta panoramiãen pogled potreben, zdi semi, da se mi bo v takem zgo‰ãenem in ostrem trenutkurazodela neka blagovestna resnica. Gotovo, da hkratiodklanjam otro‰ko potrebo po magiãnem obredu, aprav misel na otroke me spodbuja in prvinsko vznemir-ja. Ko me je poprej predramil Ïarek, ki se je vÏgal na ‰ipipoleg zglavja, sem se spomnil veverice, o kateri smobrali v berilu. Ves ãas je med spanjem s taãico odrivalanevljudno seneno slamico, ki jo je Ïgeãkala po zaprtiveki in je ni pustila spati, nazadnje pa je rumena bilkapostala tako vsiljiva, da je veverica jezno udarila s krem-peljãki po nji in se zbudila. Svetla slamica, ki jo je draÏi-la, je bil v resnici sonãni Ïarek; in gledal sem dijake, kakóso v klopeh dobre volje in kako se prisrãno posmehujejoveverici in njeni pomoti. Prvi razred srednje ‰ole je bil indeãki so bili drobni, da so jih bile same oãi in so bili vsivneti za take zgodbe. Zdaj imam spet otroke pred sabo,skozi oro‰ene ‰ipe avta so videti mavriãno obrobljeni inrazmnoÏeni. Premikajo se pred ‰otori in kmalu bodotisti, ki ne bodo odpotovali, bíli Ïogo ali pa mahali zmreÏastimi loparji, da bo operjeni leseni metek vzletal

BESeDANEKROPOLA

251 

visoko v zrak. In ta trenutek ne vem, ãe mi je na polet-nih nomadskih potovanjih kaj ljub‰e kakor Ïivahenutrip campinga zjutraj pa ob veãernem mraku, ko sedora‰ãajoãi fantiãi in deklice gibljejo v ritmu komaj slu-tene ljubezni. Saj, a vendar leÏim in se nikamor ne pre-maknem, ker ne vem, kakó bi zbral predstavnike tem-nih barak pred mladimi bitji, ki so poganjki neumrlji-vega ãlove‰kega rodu. Ne vem, kakó naj postavim pred-nje poniÏane kosti in poniÏani pepel. Brez moãi sem inne morem si misliti, kakó bodo moje prikazni moglenajti prave besede, da bi se spovedale pred otro‰kimzborom, ki zdaj raja sredi ‰otorov, pa pred dekletcem, kije vãeraj zakroÏila okoli Ïice, kakor da jo je zanesel ne-viden vrtiljak.

Trst, 1966