Bogdan Sajovic - Čudež Pri Kobaridu

48 Krvava So~a

spletni radar www.revija-radar.com www.revija-radar.com www.revija-radar.com www.revija-radar.com www.revija-radar.com

^UDE@ PRIKOBARIDU

Vsi junaki! Ali Piava ali vsi mrtvi! Poziv na ru{evinah med pani~nim umikom Italijanov na reko Piavo. Tam seje pora`ena vojska ustavila 9. novembra 1917.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3248

49Krvava So~a


Pripravil: BOGDAN SAJOVICPripravil: BOGDAN SAJOVICPripravil: BOGDAN SAJOVICPripravil: BOGDAN SAJOVICPripravil: BOGDAN SAJOVIC

V no~i na 24. oktober 1917 je stotine nem{kih in avstro-ogrskih

topni{kih ~astnikov v Poso~ju nestrpno gledalo na ure. Ob drugi

uri zjutraj naj bi 4000 topov in minometov za~elo z bara`nim

ognjem - to naj bi bil uvod v ofenzivo, ki naj bi odbila Italijane in

zape~atila boji{~e od reki So~i. Napad je bil zami{ljen zelo drzno:

avstro-ogrske in nem{ke ~ete naj bi po topni{ki baraì napadle in

s hitrimi in drznimi prodori brez pomo~i topni{tva v globino prebile

sovra`ne vrste. S slabo za{~itenimi boki naj bi drvele naprej,

pu{~ale ob strani mo~neje utrjene to~ke, nanovo nastale teàve pa

bi re{evale kar na boji{~u z improvizacijo.

Tak napad je bil v nasprotju z vsako takratveljavno vojno doktrino in zato je bil tudi uspe-{en, in to celo bolj, kot so na~rtovalci menili, dabo. Dogodek so poimenovali ûde pri Kobari-du, tovrstna vojna doktrina pa je - v skladu stehni~nim razvojem seveda modernizirana -postala slavnej{a v drugi svetovni vojni, kjer soji rekli blitzkrieg oziroma bliskovita vojna.

Italija, ki je bila pred prvo svetovno vojnoskupaj z Nem~ijo in Avstro-Ogrsko ~lanica cen-tralnih sil, se je ob izbruhu prve svetovne vojnerazglasila za nevtralno, pozimi med letoma 1914in 1915 pa je za~ela namigovati, da bo kot pla~iloza svojo nevtralnost od Avstro-Ogrske zahtevaladel June Tirolske. Ko na to ni dobila odgovora,je zahtevala kar celo Juno Tirolsko, za name~ekpa {e spremembo statusa Trsta, ki naj bi postalnevtralno mesto. Stari avstrijski cesar Franc JoefI. je robantil, da gre raj{i sam v prve bojne vrste,kot da bi zabarantal le ped dravnega ozemlja.Medtem je Italija poizvedovala pri antanti, in tase je izkazala za zelo {irokosr~no. Kako tudi nebi bila, saj vendar ni {lo za njeno ozemlje.

Spomladi 1915 so Velika Britanija, Francija inRusija Italiji - kot povra~ilo za napoved vojneAvstro-Ogrski do maja 1915 - obljubile JunoTirolsko, Gori{ko, Trst in Istro s {irokim zaledjem

in Reko vred, pa {e del Dalmacije in otokov terAlbanijo. Italija je ponudbo sprejela in 23. maja1915 napovedala vojno. V naslednjih dneh so vvseh avstro-ogrskih polkih brali cesarjev razglas:V brezprimernem izdajstvu in lahkomiselnostije italijanski kralj pozabil na bratske obveznosti,ki jih je imel kot zaveznik na{e monarhije. Odkarje izbruhnila vojna, v kateri bi se moral postavitina stran na{ih juna{kih vojsk, je italijanski kraljigral vlogo zamaskiranega zahrbtnea, se dvo-umno obna{al in se pri tem skrivaj pogajal zna{imi sovraniki. Njegovo izdajstvo je doseglovrhunec v no~i od dvaindvajsetega na triindvaj-seti maj, ko je napovedal vojno na{i monarhiji.Na{ vrhovni poveljnik je prepri~an, da bo na{avedno juna{ka in slavna vojska odgovorila napodlo izdajstvo verolomnega sovranika, da boizdajalec spoznal, da je uni~il samega sebe, koje za~el sramotno in izdajalsko vojno. Trdnoverujemo, da bo z bojo pomo~jo kmalu napo~ildan, ko bodo italijanske ravnine spet videlezmagovalce od Santa Lucie, Novarre in Custozze.Zmagati ho~emo in gotovo bomo zmagali.

Bolj ali manj spontano so vojaki cesarskemurazglasu klicali ivel, vrhovno poveljstvo paje bilo zaskrbljeno. Za Avstro-Ogrsko, ki je krva-vela e na dveh boji{~ih, vzhodnem in balkan-

Untitled-4 26.5.2005, 9:3249

50 Krvava So~a


skem, se je odprlo {e tretje boji{~e. Monost, dabodo italijanske ravnice spet videle zmagovalceiz Novarre in Custozze, je bila tako kaj majhna.Potrebni sta bili ve~ kot dve leti, da se je napovedcesarja Franca Joefa uresni~ila; vendar je staricesar ni doivel, saj je novembra 1916 umrl. Prviso bili na potezi Italijani: neposredno po vojninapovedi so sproili prvo ofenzivo, vendar se jekmalu ustavila. Nastala je so{ka fronta, na njejso mnogo {ibkej{e in slab{e opremljene avstro-ogrske ~ete pod vodstvom sposobnega generalaSvetozara Borojevi}a von Bojna z velikim ju-na{tvom odbijale divje naskoke italijanske voj-ske.

Italijani so v dveh letih na So~i sproili enajstofenziv, {tevilne manj{e spopade, praske ter top-ni{ke, mitralje{ke in ostrostrelske spopade, vsi sozahtevali krvavi davek. Kot da to ne bi bilodovolj, je svoje dodal {e kamniti kra{ki svet. Kose je granata razletela, naokoli niso fr~ali le{rapneli, ampak tudi kamenje, ki v pobijanjuvojakov ni zaostajalo za elezom. Italijanskivojaki, ki so pod vodstvom predvsem mladih

zagrizenih rezervnih oficirjev juri{ali na sovra-nika, da bi osvobodili zasunjeno sveto itali-jansko zemljo, so padali v desettiso~ih, pravtako tudi branilci. Nekateri vojaki so se vdali vusodo, drugi so v obupu dezertirali, mnogi so sesami pohabili in se ustrelili v roko ali nogo, sisekali prste, karkoli, da bi se vsaj za nekaj ~asare{ili fronte. Od tega jih niso mogle odvrniti nitigronje z vojnim sodi{~em in s smrtno kaznijoza samopohabljenje.

Boji{~e ob So~i je postalo znano kot krvavaSo~a, zato ker je ob velikih ofenzivah sicerbistra reka od krvi pordela. Borojevi}eve ~ete, V.avstro-ogrska armada, so odbijale italijanskenaskoke in zato so dobile naziv So{ki levi. Apo enajstih ofenzivah in po dobrih dveh letihbojev so bili branilci e popolnoma iz~rpani.Italijani so zasedli e kar nekaj pomembnihnaselij in si ustvarili dobro mosti{~e za nadaljnjeofenzive, s katerimi bi lahko uspe{no prebiliobrambo in grozili z vpadom na Koro{ko oziromaprek ljubljanske kotline na [tajersko in potemnaprej na Dunaj ter madarske ravnice. Borojevi}

Avstro-ogrski mitraljezci, opremljeni s plinskimi maskami.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3250

51Krvava So~a


sam je po enajsti ofenzivi, ki se je kon~alaavgusta 1917, opozarjal, da je vpra{anje, ali bolahko odbil tudi naslednjo italijansko ofenzivo.Po njegovem mnenju naj bi se za~ela v trehmesecih, torej novembra 1917.

Ofenziva je nujnaItalijansko gronjo je bilo torej treba ustaviti,

zato se je avstro-ogrsko vrhovno poveljstvo odlo-~ilo, da bo sproilo mogo~en napad in z njimgroze~o italijansko vojsko odbilo ~im dlje vnotranjost Italije, {e najbolje pa bi bilo, da bisovrano vojsko potolkli do te mere, da bi izpadlaiz vojne. Vendar je bilo najprej treba premisliti,kje naj bi sploh za~eli z ofenzivo. Za Italijo jebilo najob~utljivej{e podro~je Juna Tirolska, sajse je tam avstrijsko ozemlje globoko zajedalo vitalijansko. S prodorom proti Veroni bi nastalodrezan ep, v katerem bi se zna{le vse italijanske~ete na so{ki in koro{ki fronti. To bi bila velikazmaga za Avstrijce in popolna katastrofa za Ita-lijane, saj bi Italija tako izgubila tako reko~ vsooperativno vojsko, najbolj{e ~ete in material,preostala bi ji samo kapitulacija, saj ji ob tak{nikatastrofi zavezniki ne bi uspeli pravo~asno pritina pomo~ (upo{tevajo~, seveda, da so imeli eve~ kot dovolj dela z Nemci na zahodni fronti).

Po treznem premisleku so Avstrijci to monostzavrgli. @e leta 1916 so namre~ na tem odsekusproili ofenzivo, ki se je kon~ala brez posebnihuspehov, v letu 1917 pa so ofenzivo sproili tudiItalijani. Tudi oni niso dosegli ni~ omembe vred-nega, poleg tega je kazalo, da so nasprotniki topodro~je utrdili. Tudi transportne zveze v JuniTirolski so bile preslabe, da bi omogo~ile prevoz{tevilnega voja{tva in materiala, potrebnega za

tako mogo~no operacijo, na frontno izhodi{~e.Poleg tega je na tirolskem odseku primanjkovalotopov in bi jih bilo treba vzeti s so{kega, vendartega zaradi stalnih groenj Italijanov, da bodoprodrli v notranjost Avstro-Ogrske, niso moglinarediti. In navsezadnje, vojakov, ki bi imeliizku{nje in potrebno voja{ko znanje za boje vvisokih gorah, ni bilo dovolj, morali bi jih izuriti,vendar bi tudi za hiter te~aj gorskega vojsko-vanja potrebovali ~as - tega pa Avstro-Ogrskapreprosto ni imela. Tako se je voja{ko poveljstvoodlo~ilo, da bo poskusilo prebiti italijanskofronto na So~i.

@e na za~etku se je pojavil klju~ni problem -pomanjkanje vojske. Avstro-Ogrska se je tolklana treh frontah in na So~i je bilo le dvajset avstrij-skih divizij proti dvainpetdesetim sovranim.Napad v tak{nih okoli{~inah bi pomenil samo-mor. Najmanj, kar bi morali narediti, bi bilo,izena~iti mo~i - pa {e tako bi bil napad v nas-protju s standardnimi voja{kimi doktrinami, pokaterih mora imeti napadalec veliko ve~jo vojskood nasprotnika. Nekateri strategi so priporo~alirazmerje tri proti ena in celo pet proti ena v koristnapadalca, da bi bil napad zagotovo uspe{en.Tak{no razmerje je bilo za Avstrijce utopija, toso dobro vedeli tudi sami, zato je obveljalo, dabi bili za za~etek povsem zadovoljni z dodatnimidvajsetimi divizijami.

Izkazalo se je, da bi jih lahko dobili z vzhodnefronte. Centralne sile so na vzhodu namre~ kon-~no doivele velik uspeh in upale so, da bodomirneje zadihale. Nem{ko-avstro-ogrske sile soporazile rusko vojsko v Galiciji in za name~ekso bili Nemci uspe{ni tudi v operacijah okoliRige ob Baltiku. Potolkli so rusko vojsko, in taje izgubila vso svojo ofenzivno mo~. Del ~et, ki

Nem{ke juri{ne ~ete vadijo v majhnih oddelkih za preboj pri Kobaridu.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3251

52 Krvava So~a


jih je Avstro-Ogrska potrebovala za ofenzivo, bitorej lahko potegnili z vzhoda, vendar je bilovojske {e zmeraj premalo. Mladi cesar Karl jemoral ugrizniti v kislo jabolko in prositi za po-mo~ velikega brata, nem{kega cesarja Vilhel-ma. [estindvajsetega avgusta 1917 je odposlalpismo, v katerem je opisal namene avstro-ogrskevojske in na~rt ofenzive pri So~i. Prosil je za 1000topov, ki bi skupaj s 1800 e obstoje~imi za-dostovali za topni{ko podporo napadajo~im~etam. Nemce je tudi prosil, naj na vzhodnofronto prestavijo dvajset svojih divizij, tako bilahko avstro-ogrske od tam pripeljali na So~o.Cesar Karl je namre~ menil, in to je v pismu tudizapisal, da morajo v ofenzivi sodelovati samoavstro-ogrske enote, saj se je bal, da bi njegovavojska razumela nem{ko pomo~ kot ponianje -to bi lahko zmanj{alo polet in borbeno vnemo.A o~itno je, da je pismo polno predvsem ce-sarjevih osebnih ob~utkov, saj je ponianje ~utilpredvsem sam - zavezniku je namre~ moral priz-nati, da je njegova vojska skoraj na psu in daverjetno ne bo prenesla {e enega sunka na itali-janski fronti. Tako je bilo tudi mnenje generalaBorojevi}a, ta je ocenil, da bo v obdobju trehmesecev italijanska vojska pripravljena za novoofenzivo, torej jih je treba s protiofenzivo prehiteti.

Gigantskinapori na pripravah

Nemce je prijetno presenetilo, da je avstro-ogrska vojska {e vedno tako bojevita, vendar soimeli nekaj pomislekov - predvsem glede pre-me{~anja ~et po srednji Evropi. Prevoz nem{kih~et v Galicijo, pa vonja avstro-ogrskih nazaj naSo~o, skupaj z vsem materialom in zalogami, toje dvojno delo, dvojni stro{ki, skratka nepo-trebno, naporno in predvsem zamudno. TudiNemci so se strinjali z Borojevi}evo oceno, da jetreba udariti ~imprej in da bi s selitvami samoizgubljali dragocene dni. Nemci so prav tedajimeli prosto udarno skupino, sedem divizij sku-paj z enim armadnim {tabom, kar je bilo kotnala{~ za njihove namene. Generali obeh vojskso se sestali e 29. avgusta in se hitro dogovorilio potrebnih premikih. Pomagalo je predvsem to,da so se oboji zavedali, da njihovim dravam, kinavzven delujejo zelo trdno, po~asi pojema sapa.Voja{ki poveljniki so e v nekaj dneh dobili prvapovelja v zvezi z novo ofenzivo, izbrano je bilotudi ime zanjo. Zelo primerno so jo poimenovaliWaffentreue (Zvestoba v oroju).

Razposlani ukazi so sproili kolesje in kmaluse je proti dolini So~e za~el valiti veletok ljudi,oroja in opreme. Megalomanski na~rt je pred-

Avstrijsko-nem{ke ~ete se prebijajo ~ez So~o.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3252

53Krvava So~a


videval, da se bo ofenziva za~ela 15. oktobra,komaj pet tednov po tem, ko so razposlali prviukaz. V tem ~asu naj bi v najve~ji tajnosti pre-peljali potrebnih dvajset divizij z vso opremo.Vse eleznice proti So~i so bile zapolnjene zvlaki. 2400 vlakov s priblino 100.000 vagonije pripeljalo material v bliino So~e, mimo ljub-ljanske elezni{ke postaje pa je dnevno peljalotudi 120 vlakov! Da se promet na progah ne bipopolnoma ustavil, so ~ez no~ zgradili kilometreobvoznih elezni{kih tirov. A najve~je teave sojih {e ~akale: od razkladali{~ do mosti{~ pri-hodnje ofenzive je bilo namre~ po trideset do{tirideset kilometrov ve~inoma slabih poti, mar-sikje je bila samo steza, in po njih so vojaki sami,s tovorno ivino, z vozovi ali pa s kak{nim motor-nim vozilom, ~e se je dalo, tovorili material protiizhodi{~em ofenzive. ^ez no~ so na planotahzrasla {otori{~a in skladi{~a, po stezah, kjer sodotlej hodili kve~jemu pastirji, so vlekli topovein se je drenjalo voja{tvo vseh rodov vojske.

Najbolj zanimivo pa je, da kljub strahovitimnaporom vseh, ne le vojakov in pomonih delav-cev, ampak tudi elezni~arjev, skladi{~nikov,razkladalcev in tudi civilistov, ni bilo malodu{ja.Nih~e sicer ni vriskal, vendar so vsi delali mar-ljivo in z navdu{enjem, saj se je pri vseh pojaviloupanje, da bo ofenziva le uspe{na in da bo krva-ve So~e enkrat kon~no konec. In uspelo jim je,oziroma povedano z osebnim geslom pokojnegaFranca Joefa: in viribus unitis - s skupnimimo~mi so pripeljali in pritovorili milijon in polgranat vseh mogo~ih kalibrov, dva milijona sve-tilnih raket, 800 ton eksploziva, tri milijonevigalnih kapic in 2000 kilometrov vigalnevrvice, pa ~etrt milijona ~elad in plinskih mask,200 vagonov sanitetne opreme, 1300 vagonovgradbenega materiala, 1000 topov, vozove, hra-no, strelivo za pu{ke, klavno ivino, 2000 {otor-skih kril ...

Slepe mi{i z vohuniMedtem ko so se avstro-ogrske ~ete premikale

na izhodi{~e za napad, so protiobve{~evalciposku{ali skriti pravo smer napada in speljatiitalijansko obve{~evalno slubo na napa~no sled.Nem{ke alpince so najprej prepeljali v JunoTirolsko, potem pa so jih prav potiho prepeljaliv Poso~je. Vendar ne vse, del so jih z vlaka izkrcalie v Seani in jih potem spustili na dopust v Trst.

Tra{ko mestno upanstvo je po navodilih vojskeme{~ane medtem prosilo, naj bodo z nem{kimi~etami, ki bodo nastanjene v mestu in okolici,prijazni - Italijani so od svojih vohunov to takojizvedeli. Videti je bilo, da se okoli Trsta nekajdogaja, to jim je potrdila tudi dejavnost avstro-ogrske vojne mornarice, ki je nenadoma za~ela~istiti minska polja okoli Devina.

Preboj na tra{kem odseku, morda celo kom-biniran z mornari{kim desantom? Pa {e nem{ke~ete? In navsezadnje, mar niso pred nekaj meseciprav Nemci z drzno desantno akcijo pri Rigi,kombinirano s kopenskim prodorom, hudo pora-zili Ruse? Vse to se je pletlo v glavah italijanskihobve{~evalcev, pa tudi ~lanov {taba, ki so dobi-vali poro~ila obve{~evalne slube. Kaj ~e gre {eza kaj ve~jega? Morda na eni strani kle{~ni udariz Trsta in drugi iz Tirolske? Ali pa je Trst slepilo,da bi prikrili operacijo iz Tirolske, kamor je pri{elplaninski korpus iz Nem~ije? V glavah Italijanovso se pletle vse mogo~e domneve. De in meglasta sicer ovirala dovoz materiala na So~o, vendarsta ga hkrati tudi {~itila pred italijanskimi izvid-ni{kimi letali in baloni. Na Tirolskem pa so siavstrijski protiobve{~evalci izmislili novo zvi-ja~o. Pono~i so ~ete skrivoma premikali v za-ledje, jih podnevi z vsem tru{~em premikali nafronto, pa pono~i nazaj in spet naprej, dan za

Avstrijski minometi v akciji

Untitled-4 26.5.2005, 9:3253

54 Krvava So~a


dnem. S tem so hoteli narediti vtis, da se bo natirolskem odseku, kjer se o~itno zbirajo mo~neenote, nekaj skuhalo.

Vendar se je zavajanje nasprotnika kmalu kon-~alo. Slovenski oficir Ludjevit Pivko je 17. sep-tembra skupaj s skupino ~astnikov dezertiral izavstrijske vojske na Junem Tirolskem in presle-pitev sovranika je padla v vodo. Zanimivo je,da je bil Pivko eden najve~krat odlikovanih~astnikov avstro-ogrske vojske in je ve~ino odli-kovanj dobil prav na italijanski fronti. Medtemso tudi v Poso~ju dezertirali avstro-ogrski ~ast-niki, {lo je za tri rezerviste, dva ^eha in enegaRomuna, in ti so Italijanom povedali, kar so pa~vedeli. Italijani so v zgornjem Poso~ju na{li tuditruplo nem{kega vojaka, ki je padel v reko in

utonil. Vse bolj jim je postajalo jasno, da bodoofenzivo o~itno sproili na So~i.

Italijani so samozavestniItalijanski poveljnik, general Cadorna, se tega

ni ustra{il, saj je bil prepri~an o premo~i svojevojske in je zaupal trem zaporednim pasovomobrambnih postojank. 22. oktobra, komaj dvadni pred ofenzivo, je Cadorno na fronti obiskalsam italijanski kralj Vittorio Emannuelle II. Nje-govo veli~anstvo si je ogledalo utrjene pasove,prisluhnilo je zatrjevanjem svojega generala, dani prav nobenega razloga za razburjenje, in mirnoodpotovalo. Medtem so na drugi strani poveljnikinadzorovali {e zadnje priprave za napad in prav

Svoje izku{nje s so{ke fronte je opisal tudi mladi ameri{ki prostovoljec, ki je na italijanski strani vozilsanitetni avto, Ernest Hemingway. Pisal je tudi o Gorici (na fotografiji).

Untitled-4 26.5.2005, 9:3254

55Krvava So~a


v trenutku, ko je pomirjeni italijanski kralj odha-jal s Stola, so zadnji nem{ki in avstro-ogrskivojaki zasedali svoje izhodi{~ne poloaje.

Na avstrijskem jugozahodnem boji{~u, pove-ljeval mu je nadvojvoda Eugen Habsbur{ki, sobile razporejene {tiri armade: X. na Koro{kem,XIV. v Poso~ju in I. ter II. na Krasu. Poslednjimadvema armadama je poveljeval Borojevi}, nastalipa sta iz slavne V. armade, iz So{kih levov, ki sodve leti prena{ali teo enajstih italijanskih ofen-ziv. Tokrat so bili So{ki levi skupaj z vojsko naKoro{kem in s tistimi na Tirolskem bo~na za{~itaXIV. nem{ko-avstro-ogrski armadi pod povelj-stvom nem{kega generala Otta von Belowa - taje morala prebiti italijanske poloaje. Von Belowje poveljeval udarni skupini osmih avstrijskih in

sedmih nem{kih divizij. Od severa proti jugu sosi sledili I. avstrijski korpus generala Kraussa,okrepljen z eno nem{ko divizijo, skupina nem-{kih divizij pod generalom Steinom, nem{ki II.korpus generala Berrerja in XV. korpus generalaScottija. V prvi vrsti je bilo za napad priprav-ljenih 77 bataljonov, v drugi 39 in pol, v tretji42. Avstrijci in Nemci (skupaj z enotami podBorojevi}em in s tistimi na Koro{kem) so imelina vsej fronti 423 bataljonov, 4000 topov inminometov, to je skupaj okoli 40 divizij.

Italijani so bili precej mo~nej{i, Cadorna jelahko ra~unal na 51 pehotnih in dve in pol konje-ni{ki diviziji, mo~nej{i so bili tudi na samemodseku, kjer naj bi se preboj za~el. V prvi linijiso imeli 91 bataljonov, v drugi 36 in v tretji 57.

Nem{ki vojaki po~ivajo na cesti med Bovcem in Tolminom pred pohodom proti Vidmu.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3255

56 Krvava So~a


Poleg tega so bili mo~no utrjeni, imeli so ve~topov, s pomo~jo zaveznikov so se opremili tudis sodobno vojno opremo. Utrdbe, na katere so sevsi visoki italijanski ~astniki s Cadorno na ~elutako zana{ali, in videti je bilo, da se je nanjezana{al tudi italijanski kralj, so bile zgrajene potedaj najsodobnej{ih voja{kih standardih, ven-dar so imele tudi zelo {ibko to~ko. Nad izviromreke Idrije so bile vse tri utrjene linije komaj trikilometre narazen v globino, zato so bile v obse-gu isto~asnega topni{kega ognja. Hud ogenj bijih lahko tako po{kodoval, da bi napadalci venem sunku prebili vso utrjeno ~rto. Za njo vsedo Tilmenta ni bilo ve~ nobenih omembe vred-nih utrdb, kot na dlani pa je leala Furlanija.

Topni{ki vihar nad ItalijaniAvstrijci in Nemci sovrane utrjene linije seve-

da niso podcenjevali, zato so tudi navlekli na

kup toliko topni{tva. 3300 topov in 600 tekihminometov je imelo dovolj streliva, da razbijeitalijanske poloaje, {e posebej najmo~neje utrje-no prvo linijo. Seveda so bili cilji obstreljevanjatudi poloaji sovranega topni{tva, pa {tabi inskladi{~a v neposredni bliini fronte, vse to jebilo treba v nekajurni barai razdejati. Vse skupajje bilo tudi neke vrste ma{~evanje Italijanom zapretekli dve leti, ko je mogo~na italijanska baraapo mili volji razbijala materialno {ibkej{eganasprotnika in mu pobijala vojake v ducatih.

Da bi bilo vse res dobro opravljeno, so Italija-nom pripravili {e posebej neprijetno presene-~enje - plinometalski bataljon nem{ke vojske.Plin naj bi se zalezel v {e tako globoke rove,bunkerje in utrdbe v mrtvem kotu ter tam pomorilvse tiste vojake, ki bi preiveli obstreljevanje sklasi~nimi granatami. Potem bi se sproil valpehote, ki bi v nasprotju z vsemi pravili napre-dovala po dolinah, ne da bi prej zasedla vrhove,

Nem{ke ~ete prvi dan napada v poru{enih Vol~ah

Untitled-4 26.5.2005, 9:3256

57Krvava So~a


zasedala utrdbo za utrdbo, vendar v globino in nev {irino, ter skoraj brez zavarovanih bokov prodirala~im dlje v notranjost sovranikovega ozemlja.

[tri tiso~ topov in minometov je isto~asnobruhnilo smrt 24. oktobra 1917 ob drugi urizjutraj. Me{ane eksplozivne in plinske granateso dobro opravile svojo nalogo in italijanskotopni{tvo, ki si je sicer hitro opomoglo od prvegapresene~enja in za~elo odgovarjati na ogenj, ena za~etku dodobra zdesetkale. Eksplozivne inplinske granate so zasule tudi bunkerje in zaklo-ni{~a s pehoto in marsikdo je umrl v spanju, {epreden se je zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo.Sicer pa so bili ti sre~nej{i od kolegov, ki so umrlikasneje, marsikateri v mukah, potem ko so jihrazcefrale granate ali jim je plin razrl plju~a. [tiriure topni{kega obstreljevanja, od tega slaba uras plinskimi granatami, so onemogo~ile italijan-sko topni{tvo, saj so tisti topni~arji, ki so ostali

ivi, izka{ljevali ko{~ke lastnih plju~. Tudipehota je ni odnesla bolje, preiveli so le tisti vnajglobljih kavernah. Razdejana so bila povelj-stva in vse telefonske linije. Okrepitve iz zaledjaso ob {estih zjutraj, po koncu obstreljevanja,prihitele na razbite okope in se pripravile, da sebodo vkopale, vendar je ob pol sedmih sledil novtopni{ki napad, ru{ilne granate so padale na os-tanke prve in druge utrjene linije, na redke pre-ivele iz prvega napada ter na vse, ki so prihitelina pomo~. Mine in nekaj plinskih granat sodotolkle skoraj vse vojake na nekdaj utrjeniliniji, ki jo je {e dva dni pred tem general Cadornas tak{nim zaupanjem pokazal svojemu monarhu.Pretrgane so bile vse telefonske linije, nizkaobla~nost je onemogo~ila letalsko izvidni{tvooziroma izvidni{tvo z gorskih vrhov, zvezo bilahko vzdrevali le s kurirji, a kaj ko jih je bilave~ina mrtva.

Avstrijski planinci se prebijajo skozi ` i~ne ovire.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3257

58 Krvava So~a


Okoli devete ure so granate za~ele leteti glob-lje v italijansko zaledje, padale so na ceste,mostove, zbirali{~a in tako {e pove~ale zmedo vitalijanskih vrstah. Medtem so valovi avstro-

ogrsko-nem{ke pehote prekora~ili svoje in nek-danje nasprotnikove utrjene linije, dosegli razbi-te italijanske topni{ke poloaje, vendar pri temniso imeli kaj dosti dela. Redki, popolnoma zme-

Za prevoz materiala na izhodi{~e ofenziv so bili potrebni strahoviti napori.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3258

59Krvava So~a


deni in prepla{eni, pogosto tudi ranjeni vojakiso se popolnoma presene~eni ve~inoma brez bojapredali, tam, kjer se niso, pa so jih napadalci hitrostrli. Juri{ne enote, pa tudi bosanski bataljoni, sopri tem ~i{~enju navadno uporabljali bodala inbojne buzdovane.

^ude` pri KobariduEnote generala Kraussa so dobile teko na-

logo. Dvaindvajseta strelska divizija naj biprebila fronto pri Bovcu, ga zavzela, se prebilado @age in potem brez topni{ke podpore, saj jebilo do tja e predale~ za domet topov, zavzela{e 1668 metrov visoki Stol, vse to v enem sa-mem dnevu. Planinci iz divizije Edelweiss (Pla-nika) so morali zavzeti Rombon in nato {~ititipohod kolegov iz XXII. divizije proti @agi. Tudidiviziji generala Steina sta imeli teki nalogi:I. naj bi zavzela Mrzli Vrh, XII. pa je moralaprebiti fronto pri Tolminu in se nato prebiti doKobarida.

Prav vse le ni {lo po sre~i, Italijani na Rombonuso za nekaj ~asa ustavili napredovanje planincev,a kon~no so se le umaknili, da ne bi bili obkoljeni- Stola jim prvi dan ni uspelo zasesti. Vendar seje po zaslugi XII. prusko-{lezijske strelske divi-zije zgodil ~ude. Ko so prebili fronto pri Tol-minu, so vojaki omenjene divizije v skladu zukazom v tipi~ni nem{ki disciplinirani dri lepoodmar{irali po dolini So~e proti Kobaridu. NaMrzlem Vrhu so {e bili Italijani in tudi na drugemboku je bil kar cel italijanski korpus, vendar toni zmotilo Prusov in [lezijcev, da bi cincali alibognedaj celo za~asno odloili prodor. Kasnejeso italijanski ujetniki s hribov nad dolino So~ezatrjevali, da so nem{ke vojake sicer videli, ven-dar so zaradi njihovega mirnega korakanja misli-li, da gre za ujetnike, ki jih zastraene enejo vzaledje. Vsekakor si niso mogli misliti, da bi kdotakole paradiral pred sovranikovimi topovskimicevmi, to je bilo skoraj nemogo~e. Divizija jetako skupaj s svojim poveljnikom, generalpo-ro~nikom Lequisom, opoldne primar{irala doKamna, in zve~er so Nemci e vkorakali v Ko-barid.

^ude pri Kobaridu se je zgodil! Padec Koba-rida je povzro~il paniko v nekaterih {e utrjenihenotah na gorskih vrhovih. Za~ele so se umikati,da bi se izognile obkolitvi, s tem pa so sovra-nikom omogo~ile hitrej{e napredovanje.

Italijani so upali, da bodo pono~i boji ponehaliin da se bodo lahko uredili, vendar so se zmotili.Napadalci jim niso dali miru, saj so dobro vedeli,da je operacija zasnovana prav na presene~enjuin na nenehnem vznemirjanju nasprotnika. Zatotudi no~ ni ustavila operacij, in ~e ni~ drugega,so napadalci streljali kar na slepo, v no~, da so lestopnjevali negotovost in vznemirjenje Itali-janov.

Prusko-{lezijska divizija je po~ivala vsega {tiriure, nato je nadaljevala pot iz Kobarida proti @agiin se kmalu sre~ala z enotami generala Kraussa.Tako so bile italijanske ~ete na Polovniku, Krnuin Mrzlem Vrhu odrezane.

Medtem je na svojem odseku za~ela z napa-dom tudi Borojevi}eva II. armada, in ~eprav ji niuspelo prebiti sovrane fronte, si general Cado-rna iz Banj{ke planote ni upal odtegniti nobenesvoje enote.

Napad je potekal celo hitreje, kot so na~rtovalinajbolj optimisti~ni na~rtovalci. Od glavnihna~rtov je spodletela le zasedba Stola na prvi danofenzive. Vendar so cesarski lovci s samomoril-skim ~elnim naskokom napako popravili e na-slednji dan. General Below je menil, da je tomalodane blaznost, vendar se je na~rt iz{el, Stolje bil osvojen, z njim pa klju~ do vrat italijanskeobrambe, do Bre{kega Jalovca.

V tistem ~asu je general Capella, poveljnikitalijanskih ~et na tem odseku, uvidel, da grozipolom, naenkrat je zbolel in moral nujno zapus-titi fronto. Svojega nadrejenega, torej Cadorno,je obvestil o svojem nujnem odhodu, svojemu{efu pa je poslal predlog umika do Tilmenta.

Medtem so nem{ke in avstrijske sile na itali-jansko grozo drvele naprej, brez podpore top-ni{tva so se razlile po dolinah, zavzemale manj-{a opori{~a pred seboj in ve~ja ob{le. Topovi jihtako ali tako niso mogli dohitevati, pa {e velikdel streliva so postrelili e prvi dan ofenzive.Italijani so {e upali, a 26. oktobra zve~er sonapadalci zasedli Bre{ki Jalovec! Cadorna jetakoj ukazal vsesplo{ni umik do Tilmenta, ven-dar se je ta kmalu spremenil v brezglavi beg.Napadalci so se prebili ~ez So~o, 28. oktobramalo pred drugo zjutraj so na gori{kem graduenote 96. pehotnega polka zasadile avstro-ogr-sko zastavo. Mladi nem{ki in avstro-ogrski ~ast-niki so odli~no vodili svoje enote, z ogromnoiznajdljivosti, znanja in tudi poguma. Tudi to jeprecej prispevalo k uspehu operacije. Med njimi

Untitled-4 26.5.2005, 9:3259

60 Krvava So~a


je bil tudi mladi nem{ki stotnik planinskih enotErwin Rommel. Svoje izku{nje iz prve svetovnevojne in s tem tudi s so{ke fronte je opisal vknjiici Pehota napada (Infanterie greift an), kije postala standardni priro~nik za pehotno voj-skovanje v nem{ki vojski. Mimogrede, svojeizku{nje s so{ke fronte je v delu z naslovomZbogom, oroje! opisal tudi mladi ameri{ki pros-tovoljec, ki je na italijanski strani vozil sanitetniavto, Ernest Hemingway. Na So~i je bil ranjentudi desetnik Benito Mussolini, kasnej{i itali-janski duce.

Brezglavi beg v notranjostPotem ko se je zami{ljeni organizirani umik

spreminjal v brezglavi pani~ni beg, so se vseavstro-ogrske in nem{ke enote na boji{~u udele-

ile vsesplo{nega lova nasprotnikov. @e 28. ok-tobra so bili napadalci v Vidmu, pri tem je nesmi-selno izgubil ivljenje general Berrer, ki se jepeljal na ~elu svojih ~et in naletel na eno redkihitalijanskih za{~itnic, ki se je upirala napadal-cem, naslednji dan pa je padel Oglej.

Italijanska vojska je sicer posku{ala organi-zirati obrambo na Tilmentu, a se je ta prav hitrosesula. Zadnji dan oktobra so bile napadalneenote pred Tilmentom, ga v dveh dneh preko-ra~ile in divjale naprej. Utrdbe na Tilmentu, kinaj bi zaustavile napredovanje avstrijsko-nem-{kih ~et, so se vdale tako reko~ brez boja. Napa-dalci so se ustavili {ele pri reki Piavi 8. novembra,po petnajstih dneh neprekinjenega prodiranja, infronta se je tam ustalila skoraj do konca prvesvetovne vojne.

General Diaz, ki je zamenjal Cadorno, je lahko

Poru{eni solkanski most leta 1917.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3260

61Krvava So~a


na fronto postavil komaj pol milijona vojakov,pred ofenzivo pa jih je italijanska vojska {telamilijon tristo tiso~. Tristo tiso~ jih je tedaj mar-{iralo proti ujetni{kim tabori{~em, 30.000 jih jepadlo, 50.000 je bilo ranjenih, 400.000 jih jetavalo po notranjosti drave. Oficirji brez enot,enote brez oficirjev, vse pome{ano, brez oroja,opreme, nekateri so celo odvrgli uniforme. Zautrditev discipline so za~eli pred naglimi sodi{~ina hitro streljati na stotine vojakov in nijihoficirjev, predvsem rezervistov, posegli so tudipo decimiranju - iz enot, ki so zbeale s fronte,so na slepo izbrali vsakega desetega vojaka inizbrane pred zbrano enoto postrelili. Ti strogiukrepi so v razsuto italijansko vojsko le prineslinekaj reda, pa tudi zavezniki so na hitro poslaliprecej svojega voja{tva, to je {est francoskih inpet britanskih divizij, in {e ve~ materiala, da bipomagali zavezniku, ki je bil tik pred popolnimzlomom. Glede na to, da je prav tedaj iz vojneizpadla Rusija, tam je celo pri{lo do revolucijein dravljanske vojne, pa tudi Romunija je bilatik pred kapitulacijo, bi bil izpad Italije za za-veznike prava katastrofa.

Nem{ke in avstro-ogrske sile so poleg osvo-jenega ozemlja in zajetih ujetnikov zasegle znat-ne zaloge. [e najmanj je bilo hrane - to so bee~iitalijanski vojaki, pa tudi civilisti, ve~inoma

vzeli s seboj, vendar je je bilo {e vedno toliko,da se je zmagovita vojska dodobra najedla inzaloila, mnogo vagonov pa so zmagovalci od-peljali v zaledje, celo v Nem~ijo. Tri tiso~ sto-petdeset topov in 1700 minometov, 3000 strojnicin 2000 strojnih pu{k, 300.000 karabink, velikezaloge razli~nega streliva, vozila, rezervni deli,vozovi, konji, oprema, bencin, uniforme in ~evlji,usnje, sanitetni material, 22 letali{~, ne{tetaskladi{~a, elezni{ki material, vse to je sovra-niku padlo v roke nedotaknjeno. Tudi po tem sevidi popolno razsulo italijanske vojske oktobrain novembra leta 1917.

Leto dni kasneje se je zgodba ponovila v obrat-ni smeri, vendar je bila med enim in drugimprodiranjem bistvena razlika. Avstro-Ogrska jezaradi teenj svojih narodov razpadla in vojakiso svojo vojsko preprosto razpustili. Italijani, kiso videli, da pred njimi ni ve~ nikogar, so s pre-bojem pri Vittoriu Venetu, kjer ni bilo tako reko~nobenih avstro-ogrskih ~et ve~, za~eli napre-dovati proti Trstu, Gorici in Istri, skratka protiozemlju, ki so se ga polakomnili, a jim ga nikolini uspelo voja{ko osvojiti. Kar jim ni uspelodobiti na boji{~u, so jim Anglei, Francozi inAmeri~ani dali za zeleno mizo; kot so jim oblju-bili v Londonu leta 1915, so za pla~ilo za izdajoNem~ije in Avstro-Ogrske dobili tuje ozemlje.

Po razpadu so{ke fronte in begu skozi furlansko ravnino so se Italijani ustavili {ele na Piavi.

Untitled-4 26.5.2005, 9:3361

Bogdan Sajovic - Čudež Pri Kobaridu

Documents

Transcript of Bogdan Sajovic - Čudež Pri Kobaridu