arhivski fondovi i zbirki vo dr@avniot arhiv

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

5

ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO DR@AVNIOT ARHIV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE PRILEP

Odbeleùvaweto na 55-godi{ninata od osnovaweto na Dràvniot arhiv

na Republika Makedonija pretstavuva mo`nost pred javnosta, nau~nite

rabotnici i gra|anite da se prezentiraat soznanijata za fondovite i zbirkite

na arhivot preku dopolna na vodi~ite vo arhivot, vo ~ii ramki se staveni i

podatocite za Oddelenieto Prilep.

Vo Dràvniot arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Prilep od

osnovaweto vo 1955 godina, odnosno zvani~niot po~etok so rabota vo 1956

godina a zaklu~no so 2005 godina, zgrièni i za{titeni se 554 arhivski

fondovi i zbirki.

Najstara za~uvana gra|a e Mati~nata kniga na rodeni od parohijata

Sekirci za 1830 godina (prepis od podocneèn period), a originalen dokument

- Popis na inventarot na manastirot „Sveti Nikola“ - s. Slep~e od 1860

godina so~uvan na po~etokot od knigata so protokoli na Crkovnata op{tina-

Prilep (1872-1912).

Prvite podatoci za arhivskite fondovi i zbirki na oddelenieto

Prilep izdadeni se vo 1977 godina od Arhivot na Makedonija i Dru{tvoto na

arhivskite rabotnici na Makedonija kako Vodi~ niz arhivskite fondovi vo

Istoriskiot arhiv - Prilep (Nau~no-informativni pomagala za arhivskata

gra|a vo arhivite na Makedonija; kniga V, Skopje 1977) so podatoci za

fondovite i zbirkite so kusi istorijati, sodrìna na arhivskata gra|a i

sredenost na fondovite i zbirkite.

Vo 1982 godina vo Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki na

toga{niot Arhiv na Makedonija i devette arhivi vo Makedonija opfateni se

podatocite za arhivskite fondovi i zbirki zaklu~no so 1980 godina.

Vo 1994 godina izdadena e dopolna na Vodi~ot za novoprezemenite

arhivski fondovi i zbirki vo periodot 1981-1992 godina i promenite kaj

fondovite i zbirkite zaklu~no so 1980 godina.

Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki 1993-2005 godina podelen e vo

dve celini. Vo prvata, naslovena kako obraboteni-sredeni arhivski fondovi i

zbirki objaveni vo vodi~ite od 1982 i 1994 godina, prezentirani se podatoci

za sredenite - obrabotenite fondovi i zbirki za koi se izgotveni nau~no

informativni sredstva (NIS) - istoriski bele{ki za fondoobrazovatelite,

regesti, analiti~ki i sumarni inventari pre~ukani ili aùrirani vo AOP -

bazite.

Pokraj standardnite elementi vo sodrìnata na vodi~ite (broj, naziv

na fondoobrazovatelite, grani~ni godini na fondoobrazovatelot i

arhivskata gra|a, koli~estvoto izrazeno vo knigi, kutii i metra dol`ni) za

ovie fondovi prezentirame dopolnitelni podatoci kako: broj na arhivski

edinici (informativni edinici) za koi se izraboteni NIS, broj na listovi

za sekoj fondoobrazovatel i broj na stranici na NIS za sekoj fond - zbirka.

Voedno, davame podatok za NIS {to se aùrirani vo AOP bazite koi moàt

Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Prilep

6

poedine~no ili vkrsteno avtomatski da se prebaruvaat. Poradi oskudnite

tehni~ki sredstva mal e brojot na aùriranite NIS.

Site fondovi od postar period, zaklu~no so 1944 godina se obraboteni

so analiti~ki inventari ili regesti, vo zavisnost od zna~eweto na

fondoobrazovatelot i sodrìnata na arhivskata gra|a, osven nekoi od

osnovnite u~ili{ta, koi se sredeni so sumaren inventar, a site zaedno se

dostapni za koristewe.

Vo grupata Uprava i javni slu`bi vo periodot na srpskata vlast vo

Makedonija 1918-1941 godina, kako i bugarskata okupacija vo Makedonija 1941-

1944 godina brojot na fondovi i zbirki e prili~no mal i sodrì voglavno

gra|a od delovi na nekoi organi na vlasta. Pozastapeni se fondovite na

pravosudstvoto, prosvetnite i nau~nite ustanovi, stale{kite korporacii,

razli~nite dru{tva i zdruènija i verskite ustanovi i organizacii, a so

svojata kompletnost treba da se spomenat i Verskite mati~ni knigi na

parohiite od Prilepska, Brodska i Kru{evska okolija. Pogolem del na

upravite od srpskiot i bugarskiot period se za{titeni vo Centralniot del na

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija.

So svojata sodrìna i podatoci zna~ajna e i gra|ata na semejnite i

li~nite fondovi od ovoj period, obraboteni so analiti~en popis i regesti.

Dobar del vo podatocite od upravata i javnite slu`bi pokriva

kserokskopiranata gra|a od ministerstvata na Kralstvoto Jugoslavija

doneseni od istraùvaweto vo Arhivot na Jugoslavija vo vremeto koga

oddelenieto rabote{e kako samostojna institucija, pred 1991 godina.

Od fondovite i zbirkite vo periodot posle 1944 godina prioritet vo

sreduvaweto i obrabotkata e daden na Upravata i javnite slu`bi,

op{testveno-politi~kite organizacii, dru{tva i zdruènija i prosvetnite i

kulturnite ustanovi i organizacii. Fondovite vo zavisnost od zna~eweto i

sodrìnata na arhivskata gra|a celosno se obraboteni so analiti~ki

inventar, a del mesni narodni odbori i osnovni u~ili{ta sredeni so sumaren

inventar. Zna~ajno e {to gra|ata e kompletna kako vo fondovite od upravata,

taka i vo op{testveno-politi~kite organizacii, po~nuvaj}i od hierarhiski

najvisokite organi pa se do najniskite (mesni narodni odbori, odnosno mesni

komiteti na KPM).

Kaj prosvetnite organizacii i ustanovi gra|ata na osnovnite u~ili{ta

od selata na trite okolii koi rabotat vo vremeto na srpskata i bugarskata

uprava i posle osloboduvaweto e zdruèna vo edna celina zaradi malata

koli~ina na arhivska gra|a vo odreden period. Vo nekoi u~ili{ta i so

vakviot pristap koli~inata e minimalna i ne gi ispolnuva kriteriumite za

formirawe na fond, no bidej}i fondovite se objaveni vo predhodnite vodi~i

a se zavedeni i vo Registarot na fondovi, se pristapi kon nivno sreduvawe.

Vo ovaa celina prikaàni kako sredeni-obraboteni se vkupno 238

fondovi i zbirki, a spored grupite na fondovi:

- Uprava i javni slu`bi - 97 fonda;

- Pravosudstvo - 6 fonda;

- Prosvetni, kulturni i nau~ni ustanovi i organizacii - 64 fonda;


7

- Socijalni i zdravstveni ustanovi i organizacii - 2 fonda;

- Stopanstvo i bankarstvo - 8 fonda;

- Op{testveno-politi~ki organizacii, politi~ki partii, dru{tva i

zdruènija - 45 fonda;

- Verski organizacii - 7 fonda;

- Semejni i li~ni fondovi - 6 fonda;

- Zbirki - 3.

Vtorata celina sodrì podatoci za arhivskite fondovi i zbirki

registrirani vo periodot od 1993 do 2005 godina.

Zastapeni se fondovi od skoro site grupi spored klasifikacionata

{ema, a primeni se po nekolku osnovi:

- izdvoeni pri fondovskata klasifikacija na grupi srodni fondovi;

- redoven planiran priem na gra|a od imatelite;

- za{tita na arhivskata gra|a od upravata i op{testveno-politi~kite

organizacii zaklu~no so 1991 godina - zacrtan prioritet na Dràvniot arhiv

po tranzicijata i novata teritorijalna podelba (organi na upravata, SIZ-

ovi, politi~ki partii i drugi op{testveno-politi~ki organizacii);

- priem na gra|ata i dokumentarniot materijal so podolgi rokovi na

~uvawe od ste~ajnite, odnosno likvidiranite pretprijatija, akcionerski

dru{tva, zadrugi i drugi imateli.

Fondovite na upravata i javnite slu`bi kako i op{testveno-

politi~kite organizacii i od ovaa grupa se obraboteni so analiti~ki

inventar, regesti, sredeni so sumaren inventar, a ostanatite se primeni so

opis i popis, odnosno so evidentirana arhivska gra|a od strana na imatelite.

Ovaa celina sodrì podatoci za 143 fonda:

- Uprava i javni slu`bi - 57 fonda;

- Pravosudstvo - 1 fond;

- Prosvetni, kulturni i nau~ni ustanovi i organizacii - 22 fonda;

- Socijalni i zdravstveni ustanovi i organizacii - 3 fonda;

- Stopanstvo i bankarstvo - 33 fonda;

- Op{testveno-politi~ki organizacii, politi~ki partii, dru{tva i

zdruènija - 20 fonda;

- Verski organizacii - 3 fonda.

- Semejni i li~ni fondovi - 4 fonda.

Zaradi visokiot stepen na sredenost-obrabotenost na zna~ajnite

fondovi i zbirki vo dolgoro~niot plan za rabota na Dràvniot arhiv na

Republika Makedonija, glaven akcent vo rabotata na oddelenieto Prilep }e

bide staven na izrabotka na istoriskite bele{ki na obrabotenite fondovi i

vnesuvawe vo AOP bazite na ve}e izrabotenite NIS- ovi.

Vo naredniot period, vo sreduvawe i obrabotka }e se otpo~ne so rabota

na fondovite i zbirkite od posebno zna~ewe za istorijata na stopanskiot i

ekonomskiot razvoj na Prilep, Kru{evo i Makedonski Brod.


8

OBJASNUVAWE I TOLKUVAWE

NA ZNACITE I KRATENKITE

Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki dava osnovni podatoci za

arhivite i za arhivskite fondovi {to se ~uvaat vo niv.

Podatocite za arhivskite fondovi i zbirki se dadeni za sekoj arhiv

posebno.

Pred da se navedat podatocite za arhivskite fondovi i zbirki na eden

arhiv, dadena e kratka bele{ka, koja po pravilo gi sodrì osnovnite podatoci

za Arhivot (naziv i adresa, vreme na osnovaweto, razvitok, organizaciska

struktura, teritorijalna i stvarna nadle`nost, mo`nost za davawe tehni~ki

uslugi, uslugi na ~italnata, rabotno vreme i sl.), potoa za brojot na

arhivskite fondovi i zbirki i za op{tata karakteristika na arhivskata

gra|a, za informativnite sredstva, katalozite i sl.

Podatocite {to se davaat za sekoj arhivski fond se sostojat od sedum

elementi:

1. Reden broj na arhivskiot fond ili zbirka;

2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka;

3. Mesto (sedi{te) na fondoobrazovatelot (imatel na fondot);

4. Raspon na godinite na postoeweto na fondoobrazovatelot;

5. Raspon na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka;

6. Koli~estvo na arhivskata gra|a;

7. Sredenost na arhivskiot fond ili zbirka (informativni sredstva).

Kaj semejnite i li~nite fondovi i zbirki nekoi od ovie elementi ne se

zastapeni (pod br. 3 i 4).

Podatocite za site arhivski fondovi i zbirki sodrìnski i grafi~ki

se oformeni spored edinstveni pravila, spored koi e podgotvena i

publikacijata.

1. Reden broj na arhivskiot fond

ili zbirka

Site arhivski fondovi i zbirki vo ramkite na eden arhiv se

numerirani so neprekinata niza na arapski broevi, po~nuvaj}i od brojot 1.

Zaedno so arapskiot broj, koj go ozna~uva Dràvniot arhiv na

Republika Makedonija - oddelenieto (brojki od 1 do 10), i redniot broj na

arhivskiot fond i zbirka e upotreben vo indeksite kako signatura za

pronao|awe vo Vodi~ot na baraniot arhivski fond ili zbirka. Na primer:

2.135 = (2. Istoriski arhiv Bitola, arhivski fond pod br. 135) ili 2.616 (2.

Arhiv na Makedonija, podra~no oddelenie - Bitola, arhivski fond pod broj

616) itn.


9

2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka

Za naziv na arhivskiot fond e zemen posledniot naziv na

fondoobrazovatelot (imatelot). Vo slu~aj koga arhivskiot fond e poznat po

nekoj porane{en naziv, daden e i toj naziv.

Nazivite na arhivskite fondovi, nezavisno od toa dali originalniot

naziv bil na nekoj drug jazik, se dadeni na makedonski jazik so golemi bukvi:

OP[TINSKA UPRAVA - RADOVI[

Za da se skrati tekstot pri naveduvaweto istorodni fondovi, tie se

naveduvaat pod zaedni~ki naziv, so kurzivni bukvi (SELSKI RABOTNI

ZADRUGI). Pod zaedni~kiot naziv e naveden samo delot od nazivot na

arhivskiot fond {to ne e opfaten so zaedni~kiot naziv, kako i mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot. Sekoj fond se naveduva vo nov red:

SELSKI RABOTNI ZADRUGI

„STOJAN MINÊV“ - ALINCI

„LAZAR KOLI[EVSKI“ - BELÊ

„\OR\I SUGAREV“ - VA[AREJCA...

3. Mesto - sedi{te na fondoobrazovatelot

Mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot, nezavisno od porane{nite

nazivi, se naveduva vo sega{nata forma, na makedonski jazik. Nazivot na

mestoto e napi{an so golemi bukvi, a od nazivot na arhivskiot fond e odvoen

so crti~ka:

OP[TINSKI NARODEN ODBOR - VINICA

4. Raspon na godinite

na postoewe na fondoobrazovatelot

Rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot e naveden vo

zagrada, po nazivot i mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot:

NARODEN ODBOR NA OP[TINA BUKOVO (1952-1955)

Ako fondoobrazovatelot sî u{te postoi i dejstvuva, zavr{nata godina

na negovoto postoewe ne se prikaùva:

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA - SKOPJE (1962 - )

Vo slu~aj koga godinite na postoeweto ne se so sigurnost ustanoveni,

namesto godina se stava pra{alnik (? - 1957) ili (1947 - ?)

Po rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot se stava

interpunkciskiot znak to~ka i zapirka.


10

5. Raspon na godinite na arhivskata gra|a

na fondot ili zbirkata

Podatokot za rasponot na godinite na arhivskata gra|a na arhivskiot

fond ili zbirka se naveduva po podatokot za rasponot na godinite na

fondoobrazovatelot:

NARODEN ODBOR NA BITOLSKA OKOLIJA - BITOLA (1944-

1965); 1944-1965;

Necelosnata so~uvanost na gra|ata na arhivskiot fond se izrazuva na

slednive na~ini:

- Koga nedostigaat po~etnata ili zavr{nata godina na gra|ata od

arhivskiot fond:

FINANSISKA UPRAVA - PRILEP (1869-1912); 1882-1910

- Koga nedostigaat oddelni godini vo ramkite na rasponot na godinite:

SELSKA RABOTNA ZADRUGA - DIMONCE (1949-1953; 1949,

1951/1953)

- Koga arhivskata gra|a na fondot ne e potpolno so~uvana:

ISTRA@EN SUD - TETOVO (1941-1944); 1942/1944;

Za semejnite i za li~nite arhivski fondovi se naveduva samo rasponot

na godinite na gra|ata.

VLAHOV DIMITAR 1908-1950;

Kaj arhivskite zbirki, vo rasponot na godinite na gra|ata se naveduva

periodot koga gra|ata nastanala ili periodot na koj taa se odnesuva, a ne

periodot koga e formirana zbirkata:

ZBIRKA FERMANI: 1646-1859;

Po podatokot za rasponot na grani~nite godini na gra|ata na

arhivskiot fond ili zbirka se stava interpunkciskiot znak dve to~ki.

6. Koli~estvo na arhivskata gra|a

Podatocite za koli~estvoto na arhivskata gra|a se naveduvaat po

podatocite za rasponot na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka.

Koli~estvoto se izrazuva vo broj na knigi, kutii, papki i paketi:


11

kn. - kniga

kut. - kutija

Pome|u podatokot za brojot na oddelnite tehni~ki za{titni edinici se

stava interpunkciskiot znak zapirka, a na krajot - to~ka i zapirka:

OKOLISKA UPRAVA - GALI^NIK (1915-1918); 1915-1918: kn. 3, kut. 6;

Pod podatokot za brojot na tehni~kite za{titni edinici se naveduva i

podatokot za koli~estvoto gra|a, izrazen vo dolìnski metri. Po ovoj

podatok se stava interpunkciskiot znak to~ka:

OP[TINSKA UPRAVA - ORAH (1915-1918); 1915/1918: kn. 3, kut. 1; 0,2.

Podatocite za koli~estvoto na gra|a vo arhivskite zbirki se davaat vo

edinici merki {to odgovaraat na specifi~nite vidovi na gra|ata vo

zbirkite:

ZBIRKA GEOGRAFSKI KARTI, 1023 karti

7. Sredenost na arhivskiot fond

ili zbirka (informativni sredstva)

Vo slu~aj koga arhivskiot fond ili zbirka e vo nesredena sostojba i ne

moè da se koristi za nau~ni i drugi potrebi, se naveduva konstatacijata

„nesreden“, odnosno „nesredena“:

OP[TINSKA UPRAVA - Skopje (1869-1912); 1869-1912; kn. 59, kut. 43;

6,1. Nesreden.

Me|utoa, dokolku gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka e do odredena

mera sredena i moè da se koristi, se naveduvaat podatoci za sredenite delovi

od fondovite - zbirkite.

Za sredenite i obrabotenite arhivski fondovi i zbirki, za koi vo

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija se izraboteni nau~no-

informativni sredstva (i evidencii {to moàt da posluàt kako izvor na

informacii za gra|ata), se davaat podatoci za tie sredstva. Podatocite se

sostojat od nazivot na nau~no-informativnoto sredstvo. Naj~esto zastapenite

evidentni i nau~no-informativni sredstva, namesto nivnite celosni nazivi,

se prikaàni so slednive kratenki:

SI - sumaren inventar

AI - analiti~ki inventar

OP - opis i popis

a.e. - arhivski edinici

NIS - nau~no-informativno sredstvo izrazeno vo broj na stranici

napi{ani na ma{ina

NIS - aùrirano vo AOP - bazite - nau~no-informativnoto sredstvo

za fondot moè kompjuterski da se prebaruva


12

Sodrìnskite informacii {to }e se prikaùvaat za fondovite, pokraj

spomenatite kratenki, }e se odnesuvaat na istoriskite bele{ki, registrite,

spisocite, informaciite, analizite, pregledite i sl., spored razni temi.

Ako za eden arhivski fond se izraboteni pove}e vidovi informativni

sredstva, pome|u niv se stava interpunkciskiot znak to~ka i zapirka:

MINISTERSTVO ZA TRGOVIJA I SNABDUVAWE - SKOPJE -

(1945-1951); 1945-1951: kn. 90, kut. 161; 17,9. SI; R.

KOSTURSKI REVOLUCIONEREN REON - KOSTUR (- 1908);

1900/1903: kut. 1; 0,1. AI.

Podatocite za sredenosta na fondot i za nau~no-informativnite

sredstva se naveduvaat po podatokot za koli~estvoto na arhivskata gra|a.

8. Struktura na Vodi~ot na arhivskite

fondovi i zbirki

Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki na Dràvniot arhiv na

Republika Makedonija - Centralen del - Skopje ima ~etiri dela:

A. Arhivski fondovi (osven semejnite i li~nite);

B. Semejni i li~ni fondovi i

V. Zbirki

G. Kserokskopirana arhivska gra|a od stranska proveniencija

Arhivskite fondovi i zbirki se grupirani spored grankata na dejnosta,

po grupi i podgrupi i periodi, a vo soglasnost so klasifikaciskata {ema,

koja sluì kako osnova za raspredeluvawe na arhivskite fondovi.

Klasifikaciskata {ema e od strukturno-hierarhiski tip, so primena

na decimalen sistem. Se sostoi od: a) naziv na grankata na dejnosta, grupata i

podgrupata vo grankite i periodot, i b) oznaki so bukvi i brojki (simboli), so

koi nazivite se kontinuirano pretstaveni.

Na korisnicite na publikacijata im se prepora~uva, pred da pristapat

kon barawe na podatoci za arhivskite fondovi i zbirki, da ja prou~at

klasifikaciskata {ema, odnosno principite i kriteriumite vrz osnova na

koi e izvr{eno raspredeluvaweto na arhivskite fondovi i zbirki i e

vospostaven nivniot poredok vo Vodi~ot.

„Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005“ ja prikaùva

sostojbata na fondovite i zbirkite zaklu~no so 2005 godina.


13

KLASIFIKACISKA [EMA

A. ARHIVSKI FONDOVI NA DR@AVNI ORGANI,

USTANOVI, ZDRU@ENIJA, ORGANIZACII

I DRUGI INSTITUCII

1. UPRAVA I JAVNI SLU@BI

1.2. Arhivski fondovi do 1918

1.3. Arhivski fondovi 1918-1941

1.4. Arhivski fondovi 1941-1944

1.4.1. Narodnoosloboditelni organi

1.4.2. Okupatorski i kvislin{ki organi

1.5. Arhivski fondovi od 1944

1.6. Arhivski fondovi od 1991 - Republika Makedonija

Vnatre vo periodite, fondovite se naveduvaat po redosled na nivnite

teritorijalni i vistinski nadle`nosti (od povisoki kon poniski).

Arhivskite fondovi od ist rang se naveduvaat po azbu~en redosled na mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot.

2. PRAVOSUDSTVO

2.1. Period do 1944 g. i

2.2. Period po 1944 g.

Vnatre vo ovie periodi, nivniot redosled e odreden po rang, a vo

ramkite na ednakov rang - po azbu~en redosled na nazivite na mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot.

3. VOENI EDINICI, USTANOVI I

ORGANIZACII

3.1. Period do 1944

3.2. Period po 1944

3.2.1. Narodnoosloboditelni edinici, ustanovi i organizacii

3.2.2. Okupatorski edinici, ustanovi i organizacii

3.3. Fondovi po 1944

Vnatre vo periodite (i podgrupite) redosledot e odreden po rang,

odnosno spored organizaciskata struktura na vojskata.


14

4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI

USTANOVI I ORGANIZACII

4.1. Prosvetni ustanovi i organizacii

4.2. Kulturni ustanovi i organizacii

4.3. Nau~ni ustanovi i organizacii

Vnatre vo podgrupite, redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na rangot - po azbu~en

redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.

5. SOCIJALNI I ZDRAVSTVENI USTANOVI

5.1. Socijalni ustanovi

5.2. Zdravstveni ustanovi

Vnatre vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na ednakov rang - po azbu~en

redosled na nazivite na mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelite.

6. STOPANSTVO I BANKARSTVO

6.1. Periodot do 1944 g.

6.1.1. Banki i pari~ni zavodi

6.1.2. Stopanski zdru`enija

6.1.3. Stopanski pretprijatija

6.1.3.1. Industrija i rudarstvo

6.1.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo

6.1.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam

6.1.3.4. Soobra}aj

6.1.3.5. Ostanati

6.1.4. Zanaet~istvo

6.1.5. Zadrugi

6.1.6. Ostanato

6.2. Periodot po 1944 g.


6.2.2. Stopanski zdru`enija



6.2.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo


6.2.3.4. Soobra}aj

6.2.3.5. Ostanati

6.2.4. Zanaet~istvo


15

6.2.5. Zadrugi

6.2.6. Ostanato

Vnatre vo grupite i vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e

odreden po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na

fondoobrazovatelite.

7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII

POLITI^KI PARTIII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

7.1. Politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii

7.1.1. Napredni politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii

7.1.2. Gra|anski i drugi organizacii

7.2. Stale{ki korporacii

7.3. Humanitarni dru{tva

7.4. Kulturno-prosvetni dru{tva

7.5. Umetni~ki dru{tva i zdru`enija

7.6. Sportski dru{tva i zdru`enija

7.7. Ostanato

7.8. Nevladini organizacii

Redosledot na arhivskite fondovi vnatre vo podgrupite e odreden

spored vidot i rangot, a potoa po azbu~en redosled na nazivite na mestata-

sedi{tata na fondoobrazovatelite.

8. VERSKI ORGANIZACII

8.1. Isto~nopravoslavna crkva

8.1.1. Gr~kata crkva vo Makedonija

8.1.2. Bugarskata egzarhija vo Makedonija

8.1.3. Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija

8.1.4. Makedonskata pravoslavna crkva

8.2. Islamskata verska zaednica vo Makedonija

8.3. Evangelisti~ko-metodisti~kata crkva

Vo ramkite na podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored rangot, a vo ramkite na istiot rang - po azbu~en redosled na nazivite

na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.


16

9. OSTANATO

Arhivski fondovi koi ne se opfateni vo klasifikaciskata {ema.

B. SEMEJNI I LI^NI FONDOVI

1. Semejni fondovi

2. Li~ni fondovi

Arhivskite fondovi se navedeni po azbu~en redosled na prezimiwata

na fondoobrazovatelite na semejnite i li~nite fondovi.

V. ZBIRKI

G. KSEROKSKOPIRANA ARHIVSKA GRA\A OD STRANSKA

PROVENIENCIJA


17

ISTORIJAT NA DR@AVNIOT ARHIV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE PRILEP

Razvojniot pat na arhivskata dejnost vo Prilep e vo neposredna vrska so

razvojniot pat na arhivskoto delo vo Republika Makedonija, pred se zaradi

centraliziranata upravna i mati~na povrzanost na republi~kite i

op{tinskite ustanovi specijalizirani za obavuvawe na arhivskata dejnost.

Donesuvaweto na Zakonot za dràvnite arhivi („Sl. vesnik na NRM“ br.

2 od 1951 godina) i osnovaweto na Dràvniot arhiv na NR Makedonija se samo

osnova za formirawe na regionalni arhivi i arhivi vo sostav, a kako preodna

faza se arhivskite sredi{ta vo ramkite na postoe~kite muzei, kakvo {to e i

sredi{teto vo Prilep.

Prvata specijalizirana ustanova za organizirano vr{ewe na

arhivskata dejnost vo Prilep e osnovana so re{enie broj 1.029 od 27.12.1955

godina na Narodniot odbor na op{tinata Prilep kako Gradski arhiv pri

Narodniot odbor na op{tina - Prilep.

So re{enieto broj 1-4291/1 od 27.08.1963 godina na Gradskata op{tina-

Prilep, promenet e nazivot na institucijata vo Istoriski arhiv - Prilep.

Kako posledica na op{testvenite promeni so akt na osnovniot sud-

Bitola, Istoriskiot arhiv- Prilep na 28.12.1973 godina e registriran kako

samostojna organizacija na zdruèn trud od oblasta na kulturata, a kako

posledica na prethodnoto pro{iruvawe na dejnosta i na teritorijata na

Kru{evo i Makedonski Brod (1965-1966 godina), so akt na istiot sud od

31.01.1978 godina Istoriskiot arhiv - Prilep e preregistriran vo Arhiv na

Prilep, Kru{evo i Makedonski Brod - Prilep.

Spored ~len 48 od Zakonot za arhivskata gra|a („Sl. vesnik na SRM“ br.

36 od 1990 godina) i formiraweto na Arhivot na Makedonija kako edinstvena

organizacija, Arhivot na Prilep, Kru{evo i Makedonski Brod - Prilep e

bri{an od sudskiot registar i raboti kako Podra~no oddelenie vo sostav na

Arhivot na Makedonija bez promeni vo organizacijata na rabotata i

teritorijalnata nadle`nost, a so Zakonot za organizacija i rabota na

organite na dràvnata uprava („Sl. vesnik na RM“ br. 58 od 2000 godina)

raboti kako Oddelenie vo sostav na Dràvniot arhiv na Republika

Makedonija.

Bez razlika na promenite vo nazivot, organizacijata i nadle`nosta od

samiot po~etok do denes Oddelenieto Prilep intenzivno raboti na

evidentirawe i za{tita na dokumentarniot materijal i arhivskata gra|a kaj

imatelite; sreduvawe i obrabotka na arhivskata gra|a; za{tita na arhivskata

gra|a vo Oddelenieto; informacii, istraùvawe i publikuvawe na arhivskata

gra|a; koristewe na arhivskata gra|a, pred sî za nau~ni celi i nejzina

prezentacija pred javnosta.

Vo po~etokot se rabote{e vo dve prostorii na Upravata za gradska

~istota - Prilep, potoa vo prostoriite na Gradskiot odbor na op{tinata

Prilep, Radiostanicata Prilep, zgradata na Narodna tehnika - Prilep, za na


18

krajot, vo 1974 godina, da se smesti vo adaptiranata zgrada na stariot

Op{tinski sud - Prilep na ulica „Mo{a Pijade“ br. 134, lokacija na koja

raboti i denes vo pro{ireni prostorii, so dogradbata na prostorot namenet

za depoa i del rabotni prostorii otpo~nata vo 1986 godina. So ovaa

adaptacija, kone~no se re{eni prostornite problemi za podolg period.

Sega{niot korisen prostor, obezbeduva 250 m2 rabotni prostorii i

prostor za korisnici, 600 m2 prostor koj e namenet za depoa, 150 m

2 pomo{ni za

prostorii, a na 200 m2 e izgraden nedoopremen prostor, perspektivno namenet

za za{tita na arhivskata gra|a.

Gradskiot arhiv pri Narodniot odbor na op{tinata Prilep ja

otpo~nal rabotata so upravitel i dvajca arhivisti. Brojot na izvr{itelite

postojanao raste vo naredniot period, dostignuvaj}i najmnogu 19 vraboteni vo

1990 godina, a vo 2005 godina rabotata ja vr{at 15 vraboteni od koi 12 dràvni

slu`benici nositeli na arhivskata dejnost.

Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Prilep,

„Aleksandar Makedonski“ br. 134, tel: (++389 48) 424 192: tel.faks/tel.fax: (++389 48) 424 334.

Oddelenieto ovozmoùva koristewe na arhivskata gra|a od 8,30 do 14,30

~asot. Vo tek e opremuvawe na prostor namenet za biblioteka i ~italna koja

}e moè da opsluì 5 istraùva~i istovremeno za ~ii potrebi se vr{i

kserokskopirawe na arhivskata gra|a.


19

SREDENI I OBRABOTENI ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI

OBJAVENI VO VODIÎTE OD 1982 I 1994 GODINA


1.3. ARHIVSKI FONDOVI 1918-1941

1. NAÊLSTVO NA SREZ PRILEPSKI - PROSVETEN ODDEL -

PRILEP (1918-1941); 1929-1941: kut. 8; 0,8. AI, a.e. 2.124,

listovi 3.636, NIS 385 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Vo ramkite na Na~elstvoto na okolijata Prilep raboti Prosvetno

oddelenie kako organ nadleèn za organizacijata i funkcioniraweto na

obrazovanieto vo okolijata. Prosvetnoto oddelenie go rakovodi Na~alnik na

koj mu se podredeni site slu`benici. Na~alnikot e odgovoren za

izvr{uvaweto na site zada~i vo oddelenieto, se griì za finansiskite

raboti, materijalnite dobra i inventarot na oddelenieto, gi sobira i sreduva

statisti~kite podatoci.

Prosvetnoto oddelenie go so~inuvaat: Otsekot za osnovna nastava,

Otsekot za sredna, u~itelska i stru~na nastava i narodnoto prosvetuvawe.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:

Osnovna nastava: Izve{tai, programi, pravila, naredbi, re{enija,

upatstva za nastavata vo u~ili{tata.

Osnovni u~ili{ta vo Prilep i selata: Programi, izve{tai za rabota,

podatoci za knigi, u~enici, u~iteli, biblioteki, proslavi;

Sredna nastava: U~ili{ta, u~enici, u~iteli, spisanija, proslavi na

praznici;

Narodno prosvetuvawe: Analfabetski kursevi (izve{tai, preporaki,

planovi), Dru{tva i ~eti (planovi, izve{tai i preporaki),

Biblioteki - Izve{tai

Arhivskata gra|a e na srpski jazik.

2. [KOLSKI NADZORNIK - PRILEP (1913-1941); 1913-1941:

kut. 4, kn. 9; 0,6. AI, a.e. 6.209, listovi 12.423, NIS 702 str.


[kolskiot nadzornik e formiran vo 1913 godina i ima funkcija da

vr{i nadzor i da rakovodi so rabotata na u~ili{tata vo Prilep i okolijata.

Svojata rabota ja vr{i od samiot po~etokot na rabotata na u~ili{tata,

upisot na u~enicite, nazna~uvaweto i premestuvaweto na u~itelite,

odobruvawe na otsustvata na u~itelite, izgradba na novi u~ili{ni zgradi,


20

dostavuva izve{tai do Ministerstvoto za prosveta i za rabotata na

analfabtskite kursevi vo Prilep i okolijata, vodi gri`a za materijalnite

dobra na u~ili{tata, administrativnite raboti, finansiite. Gi izvr{uva

naredbite i upatstvata na Ministestvoto za prosveta i Inspektoratot na

Bitolskata oblast.

Svojata funkcija ja obavuva do 1941 godina, odnosno kapitulacijata na

biv{a Jugoslavija.


- Osnovna nastava: zapisnici, rezolucii, izve{tai, programi,

pravilnici, naredbi, upatstva, odluki, spisoci, referati, finansiski

dokumenti;

- Osnovni u~ili{ta vo Prilep: zapisnici, programi, izve{tai,

isvestuvawa, soop{tenija, spisoci, barawa, pregledi, podatoci za u~iteli i

u~enici;

- Osnovni u~ili{ta vo selata: programi izve{tai, izvestuvawa,

soop{tenija, podatoci za u~iteli i u~enici, proslavi na praznici, kazni,

podatoci za roditeli, referati, buxeti, naredbi, spisoci;

- Analfabetski kursevi: izve{tai, izvestuvawa, biblioteki i

~itali{ta;

- Dru{tva, organizacii, fondovi i klubovi;

- Personalna dokumentacija: dosieja na u~iteli;

Arhivskata gra|a s na srpski jazik.


3. GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA - KRU[EVO (1941-1944); 1941-1944:

kut. 7; 0,7. AI, a.e. 4.297, listovi 6.453, NIS 172 str.


So okupacijata na Makedonija, vo soglasnost so Naredbata na

Ministerskiot sovet na Bugarija br.1562 od 28.04.1941 godina, vo sila stapija

site gra|anski, civilni i administrativni zakoni na Bugarija.

Makedonija administrativno-teritorijalno be{e podelena na dve

oblasni direkcii: Bitolska i Skopska oblasna direkcija, a vo 1943 godina del

od teritorijata na Makedonija be{e priklu~en kon Gornoxumajskata oblasna

direkcija.

Vo sostavot na Bitolskata oblasna direkcija vlegoa 6 okoliski upravi:

Bitola, Brod - Makedonski, Kru{evo, Ohrid, Prilep i Resen, 5 gradski

op{tinski upravi vo Bitola, Kru{evo, Ohrid, Prilep i Resen i 33 selski

op{tinski upravi.

Vo sostavot na Okoliskata uprava vo Kru{evo vlegoa Gradskata i pet selski

op{tinski upravi: Bela Crkva, @van, Krivoga{tani, Cer i Pribilci

(Crnore~ko).


21

Osnovnata funkcija na Gradskata op{tinska uprava - Kru{evo bila

re{avaweto na administrativnite, stopanskite, finansiskite i drugite

problemi. Funkcijata ja izvr{uva vo pove}e oddelenija podeleni po dela

(izvoren dokument na Upravata), a arhivskata gra|a e sredena po

organizacioni edinici.

Na ~elo na Gradskata op{tinska uprava - Kru{evo se nao|al kmet so

nekolku zamenici i administrativna slu`bi.


Delo 1 - Personalni akti - izve{tai, objavi, akti za nazna~uvawe,

spisoci, prepiska;

Delo 2 - Finansiski akti, spisoci, listi za naddavawe;

Delo 3 - Prosveta - raspisi, naredbi, objavi, narodni u~ili{ta;

Delo 5 - Voena prepiska, komisii, spisoci na regruti;

Delo 6 - Voena prepiska - povici za vremena obuka;

Delo 7 - Rekvizicii - izvestuvawa, naredbi, spisoci;

Delo 8 - Dano~ni akti - naredbi, objavi;

Delo 9 - Kazni - re{enija, raspisi;

Delo 10 - Materijalno rabotewe - finansii, hrana, materijal od

agronomot;

Delo 11 - Statistika - statisti~ki izve{tai, spisoci, prepiska

Delo 12 - Isleduvawe - pronao|awe na izgubeni lica i dobitok,

prepiska, spisoci na vojnici koi ne se vratile doma;

Delo 13 - Uverenija;

Delo 15 - Akti {to ne pripa|aat na delata 1 i 13 - Op{ta prepika,

naredbi, objavi;

Bez oznaka za delo - Op{ta prepiska, protokoli, programi, naredbi,

objavi, spisoci, izvestuvawa;

Arhivskata gra|a e na bugarski jazik.

1.5. ARHIVSKI FONDOVI OD 1944

NARODNOOSLOBODITELNI ODBORI

195. OKRU@EN NOO - PRILEP (1945); 1945: kut. 2; 0,2: AI, a.e. 516,

listovi 751, NIS 56 str. a`urirano vo AOP - bazite


Na 22.01.1945 godina Prezidiumot na ASNOM nosi Povelba za

privremena administrativna podelba na Federalnata edinica Makedonija, na

okruzi. So ~len 1 od ovaa Povelba Federalnata edinica Makedonija, do

definitivnata podelba, koja }e bide donesena so Zakon, se deli na 7 (sedum)

okruzi so sedi{te vo: Skopje, Kumanovo, [tip, Strumica, Veles, Bitola i

Ohrid.


22

Na 06.02.1945 godina Prezidiumot na ASNOM donese Povelba za

privremena podelba na Makedonija na 8 (osum) okruzi so sedi{te vo: Skopje,

Kumanovo, [tip, Strumica, Veles, Prilep, Bitola i Ohrid. Toga{ se

formira nov 6 ([esti) Prilepski okrug vo ~ii sostav vlegoa okoliite:

Prilep, Kru{evo, Ki~evo i Brod. (Arhivskata gra|a na Okru`niot

narodnoosloboditelen odbor Prilep e izdvoena kako posebna celina). So ovaa

Povelba se stava von sila Re{enieto na ASNOM od 21.10 1944 godina, za

podelba na Makedonija na oblasti.

Okru`niot narodnoosloboditelen odbor - Prilep kako organ na

izvr{nata vlast donesuva re{enija i naredbi vo ramkite na pravata koi gi

ima i e odgovoren za svojata rabota na pretpostavenite i ASNOM.

Organizaciskata postavenost opfa}a:

- Plenum

- Izvr{en odbor (koj go so~inuvaat Pretsedatelstvoto i na~alnicite

na oddelite. Pretsedatelstvoto go so~inuvaat pretsedatelot,

potpretsedatelot i eden do dva sekretari. Vo Izvr{niot odbor se formiraat

Sekretarijat i oddeli: upraven, sudski, stopanski, tehni~ki, prosveten,

zdravstven, socijalen, oddel ishrana, trgovija i snabduvawe, finansov oddel,

oddel za vnatre{ni raboti i Uprava za narodni imoti.

Vo nadle`nost na Plenumot spa|aat: izborot na Pretsedatelstvoto i

na~alnicite na oddelite, kooptirawe ~lenovi za Plenumot i dava op{ti

direktivi za rabota na Izvr{niot odbor.

Izvr{niot odbor ja vr{i celokupnata rabota na oddelite, dava

direktivi za nivnata rabota i rakovodi so celokupnata rabota na Okru`niot

NOO i e odgovoren za pravilno ~uvawe na linijata na narodno-

osloboditelnoto dvièwe. Za celokupnata rabota, Izvr{niot odbor i

na~alnicite na oddelite, odgovaraat kolektivno, ne isklu~uvaj}i ja li~nata

odgovornost na sekoj ~len posebno.

Okru`niot narodnoosloboditelen odbor - Prilep, egzistira do

21.11.1945 godina, soglasno Uredbata na Narodnata vlada na Federalna

Makedonija za opredeluvawe na brojot na teritorijalnite podra~ja i sedi{ta

na okoliite i mesnite narodni odbori.

Prvata sednica Okru`niot NOO - Prilep ja odrùva na 19.02.1945

godina na koja e konstituiran noviot sostav i oddelite. Vo sostavot na noviot

Okruèn NOO - Prilep vleguvaat slednite lica:

1. Tode No{pal - pretsedatel

2. Blagoja Taleski - potpretsedatel

3. Dali Bej - potpretsedatel

4. Dim~e Levkata - sekretar

5. Van|a â{uleska - administrativen sekretar


Izboren materijal od Okru`nata izborna komisija (Objava za izbrani

kandidati za ~lenovi na ONOO - Prilep, lista na kandidati po izborni

edinici za pratenici vo Republi~koto sobranie), zapisnici od sednici na

Plenumot i Izvr{niot odbor, spisok na slu`benicite, cirkularni pisma od

Sekretarijatot do okoliskite NOO-ri, naredbi, upatstva, izve{tai za rabota,

spisoci na personalot, prepiska po temi, prava za obavuvawe na dejnost,


23

konfiskacija na imot (spisok na lica osudeni so konfiskacija na imot na koi

im se potvrdeni presudite), spisok na konfiskuvana stoka na lica od Prilep.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

11. OP[TINSKI NOO - MAKEDONSKI BROD (1944-1945); 1944-1945:

kut. 1; 0,1. AI, a.e. 60, listovi 85, NIS 26 str.

OKOLISKI NARODNI ODBORI

4. KRU[EVO (1945-1952); 1945-1952: kn. 161, kut. 27; 5,9. AI, a.e. 6.036,


5. MAKEDONSKI BROD (1945-1952); 1945-1952: kn. 130, kut. 13; 3,9.

AI, a.e. 3.101, listovi 6.171, NIS 523 str.

6. PRILEP (1945-1955); 1945-1955: kn. 191, kut.42; 8,00. AI, a.e. 12.665,

listovi 29.849, NIS 1.433 str.

Istorijat na fondoobrazovatelite:

Okoliskite narodni odbori ja zapo~nuvaat svojata dejnost so

donesuvaweto na Uredbata na Ministerskiot sovet na Federalna Makedonija

od 27.11.1945 godina, so koja se opredeluva brojot na teritorijalnite podra~ja

i sedi{tata na okoliskite i na mesnite narodni odbori. Teritorijata na

Makedonija e podelena na 5 okru`ni narodni odbori, 33 okoliski i 872 mesni

narodni odbori. Na teritorijata pod nadle`nost na Oddelenieto Prilep

(voglavno so izmeni i dopolnuvawa na zakonite za administrativno-

teritorijalna podelba) dejstvuvale 3 okoliski narodni odbori: Kru{evo,

Makedonski Brod i Prilep.

So Op{t zakon za narodnite odbori donesen od Narodnoto sobranie na

FNRJ na 25 maj 1946 godina1, narodnite odbori steknuvaat status na najvisoki

organi na dr`avnata vlast od lokalno zna~ewe, preku koi narodot ja vr{i

svojata vlast. Tie se izbrani na osnova na op{toto, neposredno i ednakvo

izbira~ko pravo so tajno glasawe i donesuvaat propisi vo ramkite na svojata

nadle`nost.

Sekoj okoliski naroden odbor ima svoj buxet i raspolaga so svoite

prihodi i rashodi, a od nego se podmiruvaat li~nite i materijalnite tro{oci

na site organi, ustanovi i pretprijatija vo negova nadle`nost.

Organizaciskata postavenost na okoliskite narodni odbori (so

odredeni izmeni) e slednata: 1. Izvr{en odbor (sostaven od pretsedatel i

sekretar), koj rakovodi so rabotata na poverenstvata za zemjodelie i

{umarstvo, trgovija i snabduvawe, komunalni raboti, finansii, trud,

prosveta i kultura, narodno zdravje, socijalni gri`i, lokalen soobra}aj i

1 „Slu`ben list na FNRJ“ br. 43/46 god.


24

Poverenstvoto za industrija i rudarstvo; 2. Sekretarijat, vo ~ij sostav

spa|aat: personalen otsek, slu`ba za evidencija, upraven otsek, pravna slu`ba,

katastarski otsek, voen otsek i slu`ba za administracija; 3. Postojani

komisii - Kontrolna, Planska i Komisija za àlbi i poplaki, po potreba se

formiraat i vremeni komisii i slu`bi i 4. Sobir na izbira~ite kako

najvisok organ.

Okoliskite narodni odbori se transformiraat vo 1952 godina.

So transformacijata prestanuvaat da postojat Okoliskite narodni

odbori Kru{evo i Makedonski Brod, a Prilepskiot prodolùva da raboti do

1955 godina.

(Istorijatot se odnesuva na site okoliski narodni odbori.)


Fondovite na okoliskite narodni odbori naj~esto sodràt zapisnici i

sedni~ni materijali od organite i telata, pravilnici za rabota, spisoci na

personalot, programski i izve{tajni materijali, analizi - informacii za

sostojbite od site domeni na dejnost na odborite, re{enija za osnovawe

zemjodelski, industriski, zanaet~iski, trgovski, kreditni, transportni i

drugi pretprijatija, za osnovawe ustanovi od site domeni na dejnost na

odborot (prosvetni, kulturni, zdravstveni, socijalni i sl.), dokumenti vo

vrska so agrarnata reforma, kolonizacijata, eksproprijacijata,

konfiskacijata, nacionalizacijata, kupo-proda`ni dogovori, grade`ni

dozvoli i sl.


GRADSKI NARODNI ODBORI

7. KRU[EVO (1945-1952); 1945-1951:kn. 20, kut. 2; 0,6. AI, a.e.679,


8. PRILEP (1945-1952); 1945-1951: kn. 78, kut. 27; 4,3. AI, a.e. 6.994,

listovi 14.828, NIS 939.

GRADSKI OP[TINI

9. KRU[EVO (1952-1965); 1952-1965:kn. 24,kut: 18, 2,3. AI, a.e. 3.337,


358. (393) PRILEP (1952-1965); 1952-1965: kn. 106, kut. 181; 20,1. AI,

a.e. 20.287, listovi 108.435, NIS 1.802 str.


25


So Zakonot za sprovduvawe reorganizacija na narodnite odbori od 10

april 1952 godina, Sl.vesnik na NRM br. 13 od 28.04.1952 godina, se ukinuvaat

mesnite narodni odbori i na podra~jeto na Republika Makedonija se

formiraat op{tini kako osnovni op{testveno-politi~ki i ekonomski

zaednici so pogolema nadle`nost i po{iroka samouprava.

So donesuvaweto na Zakonot za narodnite odbori na op{tinata i

Zakonot za gradovite i gradskite op{tini od 3 juli 1952 godina, Sl. vesnik na

NRM br.22 od 29 juli 1952 godina, se reguliraat pravata, nadle`nostite,

organizacijata i rabotata na narodnite odbori na op{tinite, odnosno

gradskite op{tini i gradskite op{tini so posebni prava (Bitola, Kumanovo,

Ohrid, Prilep, Strumica, Tetovo, Veles, i [tip).

Prezidiumot na Narodnoto sobranie na sednicata odràna na 03.07.1952

godina donesuva:

- Zakon za narodnite odbori na op{tinite;

- Zakon za narodnite odbori na gradovite i gradskite op{tini;

- Zakon za narodnite odbori na okoliite;

Narodniot odbor na op{tinata e najvisok organ na dràvnata vlast na

podra~jeto na op{tinata. Nego go izbiraat gra|anite na op{tinata na op{to,

ednakvo i neposredno izbira~ko pravo so tajno glasawe. Narodniot odbor t.e.

Gradskata op{tina ze izbira na tri godini, a po~etokot na mandatniot period

se smeta od denot na izborot na narodniot odbor. Pretsedatelot na op{tinata

se izbira od redot na odbornicite i toj ja pretstavuva op{tinata kako pravno

lice vo site nejzini odnosi kon drugite dràvni organi, stopanski i

op{testveni pretprijatija i ustanovi.

Rabotata od svojata nadle`nost Gradskata op{tina ja vr{i na

sednicite na Op{tinskiot sobor i Soborot na proizvoditeli (na zaedni~ki i

posebni sednici).

Izvr{nite funkcii gi vr{i preku sovetite, a upravnite preku svoite

organi na upravuvawe (organizacioni edinici).

So cel da se obezbedi finansiraweto i kreditiraweto na razvojot i

unapreduvaweto na stopanskite i drugite op{testveni dejnosti NO na

op{tinata formira fondovi, rakovodeni od upravni odbori.

Za prou~uvawe na razli~ni pra{awa od svojata nadle`nost Gradskata

op{tina od redot na svoite ~lenovi obrazuva postojani i povremeni komisii.

So novata administartivno-teritorijalna podelba na Makedonija od

1952 godina vo Prilepskata okolija dejstvuvaat gradskite op{tini Kru{evo i

Prilep. Op{tni: Bela Crkva, Vitoli{te, Debre{te, Dolneni, Dolno

Divjaci, Duwe, Dupja~ani, Kanatlarci, Kostinci, Krivoga{tani, Malo

Kowari, Norovo, Pletvar, Staro Lagovo, Topol~ani, Trojaci.

So najnovata teritorijalna podelba na SRM uredena so Zakonot za

podra~jata na op{tinite vo SRM od 22 i 23 januari 1965 godina (Sl. vesnik na

SRM br.31 od 6.09.1965 godina), na podra~jeto na SRM se obrazuvaat 32 novi

op{tini. So ovoj Zakon prestanuvaat da vaàt Zakonot za podra~ja na

okoliite i op{tinite na NRM od 1957 godina i Zakonot za menuvawe na

podra~jata na oddelni op{tini od 1962 godina.


26


Dosie na fondoobrazovatelot, izboren materijal, sedni~en materijal

od zaedni~kite sednici na dvata sobora i na posebnite sednici na soborite,

sednici i drugi materijali od sovetite i komisiite.


SOBRANIJA NA OP[TINI

197. MARIOVO - MANASTIR (1955-1965); 1955-1965: kn, 46, kut. 17; 2,6.

SI. a.e. 2.767, listovi 11.743, NIS 113 str.

198. PRILEP (1965-1991); 1965-1991: kn. 154, kut. 867; 89,70. AI, a.e. 21.366,

listovi 263.268, NIS 3.425 str. a`urirano vo AOP - bazite

(Gra|ata na sovetite)


So Zakonot za izmeni na Ustavot na Socijalisti~ka Republika

Makedonija i Odlukata za proglasuvawe na Ustavniot zakon za izmeni na

Ustavot na SRM se ukinati okoliite i okoliskite sobranija, a na nivno mesto

vo SRM so Zakonot za podra~jata na op{tinite vo SRM se osnovaat 32

op{tini.

So donesuvaweto na Ustavot na SRM vo 1963 godina nastanuvaat

teritorijalni i organizaciski promeni, a op{tinite se ureduvaat kako

op{testveno-politi~ki zaednici na gra|anite. Funkciite na vlasta i

upravuvaweto so op{testvenite raboti gi vr{at pretstavni~ki tela, kako

op{ti organi na op{testvenoto upravuvawe na op{testveno-politi~kite

zaednici i organite {to im se odgovorni.

Pretstavni~ko telo na op{tinata e Sobranieto, koe obrazuva

politi~ko-izvr{ni organi i organi na upravata na Sobranieto.

Op{tinskoto sobranie go so~inuvaat: Op{tinskiot sobor i Soborot na

rabotnite zaednici so ednakov broj na ~lenovi, koj se utvrduva so Statut na

op{tinata.

^lenovite na Op{tinskiot sobor gi izbiraat gra|annite neposredno, a

~lenovite na Soborot na rabotnite zaednici, rabotnite lu|e na podra~jeto na

Op{tinata.

Rabotite od svoja nadle`nost Op{tinskoto sobranie gi vr{i na

sednici (zaedni~ki i posebni sednici na soborite).

Izvr{nite funkcii se vr{at preku sovetite, a upravnite preku svoite

organi na upravuvawe - organizaciski edinici.

Op{tinskite sobranija obrazuvaat postojani i povremeni komisii.

Za obezbeduvawe finansiski sredstva i unapreduvawe na stopanskite i

drugi dejnosti, op{tinskite sobranija obrazuvaat fondovi rakovodeni od

upravni odbori.

Op{tinskite sobranija se konstituirani na 01.02.1965 godina, a

egzistiraat do 14.09.1996 godina, do donesuvaweto na Zakonot za teritorijalna


27

podelba na Republika Makedonija i opredeluvawe na podra~jata na edincite

na lokalnata samouprava.


Dosie na fondoobrazovatelot, materijali od Sobranieto, zapisnici od

izborni sednici, izve{tai od Op{tinskata izborna komisija, sedni~en

materijal od: zaedni~kite sednici na soborite i od oddelnite sednici na

soborite, sednici i materijali od komisiite, od Izvr{niot sovet, od

sovetite, od upravnite odbori na fondovite.


OP[TINSKI NARODNI ODBORI

13. BELA CRKVA (1944-1955);1944-1955: kn. 15, kut. 1; 0,4. SI, a.e. 130,

listovi 331, NIS 21 str.

31. DEBRE[TE (1945-1955); 1945-1955: kn.39, kut.1; 0,9. SI, a.e.214,

listovi 376,NIS 46 str.

33. DOLNO DIVJACI (1944-1955); 1944-1955: kn. 32, kut. 1; 0,7. SI, a.e. 319,


37. DUWE (1944-1955); 1944-1955; kn.33, kut.2; 0,8. SI, a.e.664,


38. DUPJA^ANI (1944-1955); 1944-1955: kn.36, kut.2; 0,9. SI, a.e.638,


46. KANATLARCI (1946-1955); 1946-1955: kn.27, kut.1; 0,6. SI, a.e.329,


47. KOSTINCI (1944-1955); 1945-1955: kn.24, kut.1; 0,5. SI, a.e.239,


10. MAKEDONSKI BROD (1945-1952); 1945-1952: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 86,


54. MALO KOWARI (1944-1955); 1944-1955: kn.27, kut.2; 0,7. SI, a.e.506,


55. MANASTIREC (1945-1955); 1945-1955: kn.55, kut.2; 1,2. SI, a.e.367,


56. MODRI[TE (1945-1955); 1945-1955: kn.13, kut.1; 0,3. SI, a.e.284,



28

59. NOROVO (1946-1955); 1946-1955: kn.31, kut.1; 0,7. SI, a.e.373,


67. RASTE[ (1945-1955); 1945-1955: kn.6, kut.1; 0,2. SI, a.e.240,


70. SAMOKOV (1945-1955); 1945-1955: kn.16, kut.2; 0,5. SI, a.e.422,


74. STARO LAGOVO (1944-1955); 1944-1955: kn.14, kut.2; 0,5. SI, a.e.778,


76. TROJACI (1944-1955); 1944-1955: kn.17, kut.1; 0,4. SI, a.e.424,



Vo 1952 godina so ukinuvaweto na mesnite narodni odbori, a vrz osnova

na Zakonot za podelbata na NRM na okolii, gradovi, gradski op{tini i

op{tini, Zakonot za sproveduvaweto na reorganizacijata na narodnite

odbori i Zakonot za narodnite odbori na op{tinite2, se formiraat

op{tinski narodni odbori.

Vo 1955 godina postoe~kite op{tinski narodni odbori so Ukazot za

proglasuvawe na Zakonot za podra~jata na okoliite i op{tinite na NRM i

Zakonot za sproveduvawe i ureduvawe na op{tinite i okoliite3 se ukinuvaat

ONO vo odredeni mesta.

Vrz osnova na ~l. 71 stav 5 od Ustavot na Socijalisti~ka Republika

Makedinija so Ukaz br. 31 od 23 januari 1965 godina bil proglasen Zakonot za

podra~jata na op{tinite na Socijalisti~ka Republika Makedonija donesen na

zaedni~ka sednica pri Sobranieto na SRM odràna na 23.01.1965 godina, so

{to odredeni okolii prestanaa so svoite funkcii i bila izvr{ena

reorganizacija na op{tinite so namaluvawe na nivniot broj.

Na ovie narodni odbori direktno mu bile podredeni site organi na

dràvnata uprava vo op{tinata, osven ako so zakon ne bilo odredeno poinaku.

Narodnite odbori vo sklopot na svoite statuti i drugi samoupravni akti koi

bile donesuvani na sednicite se grièle za pottiknuvawe na celokupniot

stopanski ìvot, podobruvawe na ìvotni i kulturni priliki vo op{tinata,

za{tita na op{testvenata i li~na sopstvenost, socijalna za{tita na

naselenieto, sproveduvawe na zadolìtelno osnovno obrazovanie,

ostvaruvawe na zakonitost vo raboteweto na dràvnite organi, obezbeduvawe

javen red i mir, donesuvawe op{testven plan i buxet na op{tinata, osnivawe

stopanski pretprijatija, i sl.

Narodnite odbori na op{tinite gi so~inuvale

- op{tinski sobor i

- sobor na proizvoditeli.

2 „Slu`ben vesnik na NRM” br. 13 od 1952 god.

3 „Slu`ben vesnik na NRM" br. 20 od 1955 god.


29

Narodnite odbori na op{tinite, svoite nadle`nosti gi vr{ele na

posebni i zaedni~ki sednici na dvata sobora, preku svoite soveti i upravni

organi.

(Istorijatot se odnesuva za site op{tinski narodni odbori).


Zapisnici od sednici na organite na upravata, samoupravni akti -

pravilnici, pravilnici i izve{tai za rabotata; dogovori za kupoproda`ba, za

podarok na imot, ostavinski re{enija; spogodbi za priznavawe na sopstvenost

na imot; re{enija za odzemeni imoti - arondacija, uzurpacija,

nacionalizacija, eksproprijacija; tehni~ka dokumentacija za izgradba na

privatni-individualni stambeni objekti, za javni-op{testveni objekti

(pati{ta, mostovi, u~ili{ta, ambulanti, kulturni objekti; re{enija za

otvorawe zanaet~iski objekti, proizvodstveni i prerabotuva~ki kapaciteti.

Spisoci za dodeluvawe obrabotlivo zemji{te; spisoci na stranski

dràvjani; zanaet~ii, broj na ìteli na naseleni mesta, selski rabotni

zadrugi, selski stopanstva i familii, na vodenici i drugi privatni du}ani;

spisoci so imiwa na u~ili{ta, ulici i spisoci na zaboleni lica od razni

zarazni bolesti.

Pregledi na odbornici, deca na padnati borci, slu`benici, na

zemjodelski ma{ini i alatki, pregledi na obrabotlivo zemji{te, na zaseano

zemji{te so odredeni kulturi, za esenska i proletna seidba i sl.

Prepiska so povisokite i poniskite organi na upravuvawe po razna

problematika.

(Sodrìnskite podatoci se odnesuvaat za site op{tinski narodni

odbori)


MESNI NARODNI ODBORI

12. ALINCI (1945-1950); 1945-1950: kn. 9, kut. 1; 0,3. SI, a.e. 166,


14. BELOVODICA (1946-1950); 1946-1950: kn. 6, kut. 1; 0,2. SI, a.e. 86,


15. BELO POLE (1946 -1952); 1946-1952: kn. 25, kut: 1; 0,6. SI, a.e. 138,


16. BENÊ (1945-1950); 1945-1950: kut.1; 0,1. SI, a.e. 41,


17. BEROVCI (1945-1952);1945-1952: kn. 13, kut. 1; 0,3. SI, a.e. 235,



30

18. BE[I[TE (1946-1952); 1946-1952: kn. 17, kut: 1; 0,4. SI, a.e. 323,


19. BOTU[JE (1945-1950); 1945-1950: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 19,


20. BRAILOVO (1944-1950); 1944-1950:kn.17; kut. 1; 0,4. SI, a.e. 272,


21. BREZNICA (1945-1952); 1945-1952: kn. 5, kut. 1; 0,2. SI, a.e. 141,


22. BU^IN (1946-1952);1946-1952: kn. 9, kut. 1; 0,3. SI, a.e. 49,


199. VARO[ (1946-1947); 1946-1947: kn. 4, kut. 1; 0,2. SI, a.e. 7,


26. VOLKOVO (1946-1950); 1946-1950: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 28,


28. GODIVQE (1946-1952); 1946-1952: kn. 17, kut. 1; 0,4. SI, a.e. 68,


29. GOLEMO RADOBIL (1946-1950); 1946-1950: kn.6, kut. 1; 0,2. SI, a.e. 87,


30. GOSTIRA@NI (1946-1952); 1946-1952: kn.17, kut. 1; 0,4. SI, a.e. 98,


196. GORNO DIVJACI (1946-1952); 1946-1952: kn. 5, kut. 1; 0,2. SI, a.e. 46,


200. DEVI^ (1945-1950); 1945-1950: kn.2, kut.1; 0,1. SI, a.e.49,


32. DESOVO (1945-1952); 1945-1952: kn.18, kut.3; 0,7. SI, a.e.867,

listovi 2.005,NIS 32 str.

34. DOLNENI (1944-1950); 1944-1950: kn.13, kut.1; 0,4. SI, a.e.334,


35. DOLGAEC (1946-1952); 1946-1951: kn.21, kut.1; 0,5. SI, a.e. 75,

listovi166, NIS 35 str.

36. DRENOVCI (1946-1950); 1946-1950: kn.9, kut.1; 0,3. SI, a.e.80,



31

39. EREKOVCI (1946-1950); 1946-1950: kn.18, kut.1; 0,5. SI, a.e.203,


40. ZAGORANI (1946-1950); 1946-1950: kn.13, kut.1; 0,4. SI, a.e.111,


41. ZAPOL@ANI (1946-1950); 1946-1950: kn.12, kut.1; 0,3. SI, a.e.81,


42. ZDUWE (1945-1952); 1945-1952: kn.16, kut.1; 0,4. SI, a.e.119,


43. ZRZE (1946-1950); 1946-1950: kn.17, kut.1; 0,4. SI, a.e.93,


201. (201) ZRKLE (1945-1950); 1945-1950: kn.2, kut.1; 0,1. SI, a.e.34,


44. KADINO SELO (1946-1950); 1946-1950: kn.7, kut.1; 0,2. SI, a.e.109,


45. KALEN (1946-1950); 1946-1950: kn.23, kut.1; 0,6. SI, a.e.126,


203. (346) KRAPA (1945-1950); 1945-1950: kn.2, kut.1; 0,1. SI, a.e.22,


48. KRIVOGA[TANI (1944-1952); 1944-1952: kn.20, kut.1; 0,5. SI, a.e.361,


49. KRU[EANI (1946-1952); 1946-1952: kn.6, kut.1; 0,2. SI, a.e.45,


50. KRU[EJCA (1946-1952); 1946-1952: kn.15, kut.1; 0,4. SI, a.e.363,


204. (203) KRU[JE (1945-1950); 1945-1950: kn.1, kut.1; 0,1. SI, a.e.48,


51. LA@ANI (1945-1950); 1945-1950: kn.8, kut.1; 0,4. SI, a.e.60,


202. (202) LOKVICA (1945-1950); 1945-1950: kn.4, kut.1; 0,2. SI, a.e.74,


52. MA@U^I[TE (1945-1952); 1945-1952: kn.14, kut.1; 0,4. SI, a.e.385,



32

53. MAKEDONSKI BROD (1945-1952); 1945-1952: kn.5, kut.1; 0,2. AI, a.e.87,


57. NEBREGOVO (1944-1950); 1944-1950: kn.15, kut.1; 0,4. SI, a.e.213,


58. NIKODIN (1946-1952); 1946-1952: kn.7, kut.1; 0,2. SI, a.e.167,


60. OBR[ANI (1946-1952); 1946-1952: kn.12, kut.1; 0,3. SI, a.e.142,


61. OREOVEC (1946-1950); 1946-1950: kn.17, kut.1; 0,4. SI, a.e.138,


62. PLASNICA (1945-1950); 1945-1950: kn.3, kut.1; 0,2. SI, a.e.64,


63. PLETVAR (1944-1952); 1944-1952: kn.6, kut.1; 0,2. SI, a.e.446,


64. PODMOL (1946-1952); 1946-1952: kn.31, kut.1; 0,7. SI, a.e.227,


65. PRESIL (1946-1952); 1946-1952: kn.9, kut.1; 0,3. SI, a.e.43,


66. PUSTA REKA (1946-1952); 1946-1952: kn.17, kut.1; 0,4. SI, a.e.134,


68. RILEVO (1946-1952); 1946-1952: kn.20, kut.1; 0,5. SI, a.e.52,


69. ROPOTOVO (1946-1952); 1946-1952: kn.26, kut.1; 0,6. SI, a.e.46,


71. SVETO MITRANI (1946-1952); 1946-1952: kn.14, kut.1; 0,4. SI, a.e.79,


72. SEKIRCI (1945-1950); 1945-1950: kn.8, kut.1; 0,3. SI, a.e.50,


73. SELCE - KRU[EVO (1946-1952); 1946-1952: kn.19, kut.1; 0,5. SI, a.e.131,


205. (204) SLATINO (1945-1952); 1950-1952: kn.1, kut.1; 0,1. SI, a.e.32,



33

75. TOPOLÂNI (1944-1952); 1944-1952: kn.19, kut.2; 0,6. SI, a.e.535,


206. (374) TOPOLNICA (1945-1950); 1945-1950: kn.8, kut.1; 0,3. SI, a.e.28,


77. TURSKO (PODVIS); (1946-1950); 1946-1950: kn.9, kut.1; 0,3. SI, a.e.38,


78. CAREVI] (1946-1952); 1946-1952: kn.7, kut.1; 0,2. SI, a.e.76,


79. CRE[NEVO (1945-1950); 1945-1950: kn.4, kut.1; 0,2. SI, a.e.58,


80. CRNILI[TE (1946-1950); 1946-1950: kn.14, kut.1; 0,4. SI, a.e.56,


81. ÂNI[TE (1946-1950); 1946-1950: kn.17, kut.1; 0,4. SI, a.e.126,


82. ÛMOVO (1946-1950); 1946-1950: kn.7, kut.1; 0,2. SI, a.e.61,


83. [TAVICA (1946-1950); 1946-1950: kn.5, kut.1; 0,2. SI, a.e.81,



Mesnite narodni odbori se formirani vo 1945 godina vrz osnova na

Uredbata za opredeluvawe na brojot, teritorijalnite podra~ja i sedi{tata na

okoliskite i mesnite narodni odbori, donesena od strana na Ministerskiot

sovet na Federalna Makedonija od 21 noemvri 1945 godina („Slu`ben vesnik

na FM“ br. 24/45 god.). So Uredbata se ukinati op{tinskite narodni odbori, a

na nivnoto mesto i na porane{nite NOO se formiraat mesni narodni odbori.

Mesnite narodni odbori se reorganiziraat vo op{tinski narodni odbori vrz

osnova na Zakonot za podelbata na NRM na okolii, gradovi, gradski op{tini

i op{tini, Zakonot za sproveduvaweto na reorganizacijata na narodnite

odbori i Zakonot za narodnite odbori na op{tinite4.

Nekoi od mesnite narodni odbori se ukinuvaat vo 1950 godina vrz

osnova na Zakonot za administrativno-teritorijalnata podelba na NRM 5.

(Istorijatot se odnseuva na site Mesni narodni odbori)


- pomagawe na NO vojska so hrana i obleka, organiziraweto ishrana na

naselenieto, voveduvaweto zadolìtelen otkup na site zemjodelski

proizvodi;

4 „Slu`ben vesnik na NRM“ br. 13/52

5 „Slu`ben vesnik na NRM“ br. 28/50


34

- popravka na pati{tata, mostovite i zgradite na semejstvata na

padnatite borci, podatoci za brojot na krupen i siten dobitok i za

povr{inite zaseani so zemjodelski proizvodi;

- planirawe na proizvodstvoto so razni kulturi i normirawe na cenite

na zemjodelskite proizvodi;

- kolonizirawe na zaslu`nite i na siroma{nite semejstva vo Vojvodi-

na; formiraweto i rabotata na agrarnite komisii i eksproprijacijata na

imoti;

- otvorawe analfabetski i op{toobrazovni kursevi;

- pomo{ vo formiraweto selskite rabotni zadrugi;

- otvorawe ~itali{ta i biblioteki i

- zapisnici i sedni~ni materijali od odr`anite sednici na plenumite i

odborite, na izvr{nite odbori i na komisiite; na tie sednici najmnogu se

tretirani pra{awata za formiraweto selski zemjodelski zadrugi, esenskite

seidbi, pribiraweto i smestuvaweto na dobito~nata hrana.


OSTANATI

208. (349) UPRAVA ZA PRIHODI - MAKEDONSKI BROD (1972- );

1972-1981: kut. 2; 0,2. AI, a.e. 246, listovi 1.188, NIS 16 str.


Dosie na fondoobrazovatelot, programi, planovi, izve{tai,

informacii, pregledi i spisoci, materijali od Rabotnata zaednica,

inspekcija za prihodi, statisti~ki izve{tai, finansiski planovi i zavr{ni

smetki.


122. UPRAVA ZA PAZARI - PRILEP (1952-1975); 1952-1975: kn. 15, kut. 4;

0,7. AI, a.e. 358, listovi 2.429, NIS 110 str.


Dosie na fondoobrazovatelot; sedni~na gra|a od Upravniot odbor,

Rabotnata zaednica i Re`iskiot odbor na Upravata; dogovori i materijali od

komisii; imotno-pravni akti i proekti za objektite na Upravata; buxeti,

zavr{ni smetki.


356. (391) FOND ZA KOMUNALNO UREDUVAWE NA GRADE@NO

NEIZGRADENO ZEMJI[TE - PRILEP (1966-1975); 1966-1975:

kn. 1, kut. 1; 0,1. AI, a.e. 65, listovi 655, NIS 30 str.


35


Formiran e so odluka na Sobranieto na op{tina Prilep od 06.04.1966

godina, rakovoden od Upraven odbor i funkcionira zaklu~no so 1975 godina.


Dosie na fondoobrazovatelot so aktite za osnivawe, funkcionirawe i

organizaciona postavenost.

Sedni~na gra|a od rabotata na Upravniot odbor: Zapisnici, odluki,

zaklu~oci; gra|a od komunalnoto ureduvawe na gradskoto zemji{te: predlozi i

izmeni na grade`ni parceli, potvrdi , dogovori za novi parceli: imotno-

pravni odnosi, eksproprijacija na nedvi`en imot: finansiska dokumentacija:

finansiski planovi, zavr{ni smetki: statisti~ki izve{tai.


357. (392) FOND ZA SOLIDARNA IZGRADBA NA STANOVI ZA

RABOTNI LU\E SO NISKI PRIMAWA - PRILEP (1974-1975);

1974-1975: kn. 2, kut. 1; 0,1. AI, a.e. 77, listovi 412, NIS 20 str.


Sedni~na gra|a na: Sobranieto na Fondot; Upravniot odbor, komisii na

fondot; akti od rabotata na Fondot i organite na upravuvawe; izve{tai,

spisoci, zaklu~oci; finansiska dokumentacija: izve{tai, bilansi; potvrdi za

isplateni tro{oci na ime komunalno ureduvawe na grade`no zemji{te.


209. (262) OSIZ ZA KULTURA I INFORMIRAWE - PRILEP (1974-1991);

1974-1991: kn. 5, kut. 8; 0,9. SI, a.e. 1.054, listovi 4.434, NIS 20 str.

2. PRAVOSUDSTVO

2.1. PERIOD DO 1944 GODINA

86. OKRU@EN SUD - PRILEP (1914-1941); 1914/1941: kn.19, kut.29; 3,3.



Okru`niot sud - Prilep po~nal so rabota na 12 juni 1914 godina, pa se

do 31 dekemvri 1914 godina. Poradi Prvata svetska vojna prestanuva da raboti

i povtorno po~nuva so rabota na na 8 juni 1919 godina kako Okru`en sud i

raboti do 1934 godina.


36

Vo 1935 godina e podelen na dva suda: Okru`en sud - Prilep i Sreski sud

- Prilep.

Okru`niot sud raboti do bugarskata okupacija vo 1941 godina.

Sudot rabotel na re{avawe na sporovite na podra~jeto na Prilep,

Kru{evo, Brod i Ki~evo.

Organizaciska struktura:

- Krivi~no oddelenie „KZP“

- Parni~no oddelenie „PO“

- Oddelenie za nesre}ni slu~ai „KNO“

- Pravni lekovi „Pl“

- Invalidski potpori „Inv. P“

- Op{to oddelenie

- Slu`beno


Dosie na fondoobrazovatelot: (izve{tai, izvestuvawa, naredbi,

upatstva, izmeni i dopolnuvawa na zakoni, soop{tenija, barawa, rasporedi,

spisoci, personalna dokumentacija), izboren materijal (1927-1928), krivi~ni

predmeti (ubistva, obidi za ubistva, deteubistva, silovawa, {umski krivici,

navredi, kra`bi, tepawa, zloupotreba na rabotno mesto), gra|anski predmeti

(potvrduvawe sopstvenost na nedvi`en imot, sporovi za imot, fizi~ki delbi,

kupoproda`bi, obligacii za neisplateni dolgovi, proda`ba na imot na

licitacija, invalidska pomo{), kreditno-meni~ni predmeti, zadrugarstvo

(registracii i spisoci na zadrugi i zadrugari).


88. SRESKI SUD - PRILEP (1918-1941); 1921/1941: kn.56, kut.32; 4,3.



Sreskiot sud - Prilep e formiran so Uredba na Ministerstvoto za

pravda, objavena vo „Sl. vesnik“ br.64 od 31 mart 1931 godina. Osnovnata zada~a

na Sreskiot sud - Prilep bila da gi re{ava sporovite za toga{niot srez

Prilep. Sudot prestanal so rabota na 06.04.1941 godina so kapitulacijata na

biv{a Jugoslavija.


- Krivi~no oddelenie

- Gra|ansko / parni~no / oddelenie

- Ostavinsko oddelenie

- Intabulacii (slu`beno, oddelenie za prepisi, potpisi, molbi i

uverenija)


37


Izboren materijal (izbori na narodni pratenici i op{tinski

odbornici), odluki, re{enija, spisoci, upatstva, ukazi, naredbi, izvestuvawa,

barawa, finansii, personalni dosieja.

Krivi~ni predmeti (ubistva, kra`bi, navredi, siluvawa, protiv dràvata),

nasilno prisvojuvawe na nedvièn imot (zemji{te, ku}i i placevi),

neisplateni dolgovi), Gra|anski predmeti (potvrduvawe tapii. potvrduvawe

na sopstvenost, razvodi, kupoproda`ni dogovori, iseluvawa od ku}a,

utvrduvawe granici na imot, spre~eno koristewe na imot, podelba na imoti,

vra}awe na uzurpiran imot), Vonparni~ni predmeti (protokoli i smrtovnici,

ostavinski predmeti - formirawe na masa po smrt, testamenti, dogovori,

odreduvawe staratelstvo, otfrlawe od nasledstvo, ovlastuvawa, obvrznici i

priznanici za proda`ba na nedvièn imot), Trgovsko-meni~ni predmeti

(intabulacija, licitacija, obligacija, hipoteka, likvidacija).


90. PRVOSTEPEN SUD - PRILEP (1919-1934); 1919-1934: kn.73, kut.86; 10,0.

AI, a.e. 17.904, listovi 82.654, NIS 1.008 str.

85. OBLASEN SUD - PRILEP (1942-1944); 1942-1944: kn.5, kut.10; 1,1.

AI, a.e. 183, listovi 5.665, NIS 65 str.


Oblastniot sud - Prilep e osnovan za re{avawe na sporovite na

podra~jeto na Prilep, Kru{evo, Brod i selata. So rabota prestanuva na 8

septemvri 1944 godina so kapitulacijata na Bugarija.



- Gra|ansko oddelenie

- Notarijalno oddelenie

Sodrìnski podatoci na arhivskata gra|a:

Materijali za organizacijata i rabotata na Oblasniot sud - Prilep,

protokoli od op{ti sobranija, protokol od Komisija za ureduvawe na

sudovite, naredbi od: Prilepskoto okolisko komesarstvo za snabduvawe,

Bitolskata oblasna direkcija, Ministerskiot sovet, Ministerstvoto za

pravosudstvo, opredelenija, akti, upatstva, sudski zakoni, spisoci, podatoci,

izvestuvawa, krivi~ni dela (politi~ki karakter), ubistva, obidi za ubistva,

te{ki telesni povredi, zaveduvawe maloletni~ki, siluvawa, neverstva,

nelegalno preminuvawe preku granica i prenesuvawe stoka, zloupotreba na

slu`bena dol`nost, la`no svedo~ewe, la`na dokumentacija, krivi~ni dela za

imot, prekr{uvawe na zakonot za gra|anska mobilizacija, te{ki kra`bi,

Gra|anski dela: usvojuvawe na deca, gra|anska sostojba (rodeni, umreni,

promena na ime), priznavawe pravo na sopstvenost, pla}awe alimentacija,


38

imotno-pravni odnosi, raskinuvawe na dogovori, registracii na firmi

(protokoli).

Arhivskata gra|a e na bugarskijazik.

87. OKOLISKI SUD - KRU[EVO (1942-1944); 1942-1944: kut.3; 0,3.


89. OKOLISKI SUD - PRILEP (1941-1944); 1941-1944: kn.25, kut.10; 1,5.



Okoliskite sudovi se osnovani i funkcioniraat kako pravosudni organi

na bugarskata okupatorska vlast vo Makedonija. Rabotat do 8 septemvri 1944

godina, do kapitulacijata na Bugarija.

Organizacika struktura:


a) Op{t karakter (OH)

b) Li~en karakter (LH)

b) Fiskalen karakter (FH)

- Gra|ansko oddelenie

a) Op{t karakter

b) Li~en karakter


Akti od rabotata na sudot (upatstva, predlozi, barawa od: Dràvnata

advokatura - Skopje, Ministerstvoto za pravda - Sofija, upatstva, naredbi,

izvestuvawa, soop{tenija, izve{tai od revizii, spisoci, pregledi, protokoli

i re{enija), izbori na pretstavnici za op{tinskite soveti, krivi~ni pedmeti

(nejavuvawe na regrutna komisija, antidràvni elementi, nedozvoleno nosewe

na oru`je, preminuvawe preku albanska granica, vonbra~no ìveewe, izmami,

ubistvo, kra`ba), gra|anski predmeti (dokaùvawe pravo na sopstvenost na

nedvièn imot, izvr{ni dela za predavawe vo vladeewe na nedvièn imot,

fizi~ka delba na nedvièn imot, pravo na nasledstvo, testamenti, dogovori,

pravo za otu|uvawe na nedvièn imot), finansovi dokumenti, dosieja na

vraboteni.



39



4.1. PROSVETNI USTANOVI I ORGANIZACII

92. UÎTELSKA [KOLA - PRILEP (1923-1930); 1923-1930: kn.15, kut.1; 0,4.

REGESTI, a.e. 132, listovi 687, NIS 30 str.


U~itelskata {kola vo Prilep po~nala da raboti vo 1923 godina.

[kolata imala rang na sredna {kola i obezbeduvala u~itelski kadar za

osnovnite u~ili{ta. Rabotela do 1930 godina. Ministerstvoto za prosveta -

Belgrad so Ukaz SNBr. 30752/29 godina ja zatvora U~itelskata {kola vo

Prilep.


Spisoci na nastavnicite i u~enicite, predmeti od polagaweto na

prakti~nite u~itelski ispiti, pre~ukani materijali od kopii (izve{tai,

statisti~ki podatoci), prepiska so Ministerstvoto za prosveta i Golemiot

ùpan na Bitolskata oblast - Prosvetno oddelenie, dokumenti za nabavuvawe

na {kolski inventar.


94. UÎLI[TE ZA DOMA]INSKO PROSVETUVAWE „MARA

JOSIFOSKA“ - PRILEP (1919-1961); 1919/1961: kut.2; 0,2. Regesti,

a.e. 773, listovi 1.281, NIS 140 str.


Za vreme na srpskiot period U~ili{teto raboti pod nazivot „@ensko

zanatsko u~ili{te“ - Prilep. Osnovnata zada~a bila da obezbeduva kadar od

oblasta na zanaet~istvoto. Prvi zanatski u~itelki bile: Vukosavqevi} M.

Stanka, Moravac M. Olga, Gojkovi} R. Natalija.

Vo 1939 godina osnovano e dru{tvoto „Kolo srpskih sestara“ - (Kolo na

srpskite sestri). So odobrenie na Banot na 19.09.1939 godina, podignat e Dom

na dru{tvoto na ulicata „Kral Petar“. Pretsdatelka na dru{tvoto bila

Vasilka Bombolova.

Za vreme na bugarskata okupacija od 1941-1944 godina, U~ili{teto

prodolùva so rabota pod nazivot „@ensko prakti~no zanaet~isko u~ili{te“

- Prilep. Tuka se nao|a i Plakatot od îtali{teto „Nade`da“ so soop{tenie

do gra|anite na Prilep, za doa|aweto na gostite od Makedonskiot nau~en

institut.

Vo 1941 godina osnovano e Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Carica

Joana“ - Prilep.


40

Organizaciskata struktura se sostoela od: Sobranie, Upraven odbor,

pretsedatel, sekretar, blagajnik, komisii (Kontrolna, Prosvetna komisija,

Komisija za prilozi). Osnovnata zada~a na dru{tvoto bila izdignuvawe na

kulturno-prosvetnata dejnost na gra|anite, kako i sobirawe prilozi za

humanitarni celi, organizirawe kursevi za obuka na ènite, izgradba na

Detskiot dneven dom.

Pretsedatel na Dru{tvoto bila g-|ata Vasilka ]ovkarova.

Vo povoeniot period U~ili{teto raboti pod nazivot „@ensko

doma}insko u~ili{te Mara Josifoska“ - Prilep. U~ili{teto so nastava

zapo~nuva na 17.09.1945 godina. Zapi{ani bile 61 u~eni~ka.

Osnovnata zada~a na U~il{teto pokraj obrazovnata e da osposobuva

stru~ni kadri i prodolùva so rabota pod imeto „@ensko prakti~no

zanaet~isko u~ili{te“.

Organizaciska struktura: Uprava so rakovoditel koj istovremeno bil i

u~itel, sekretar i reìser, U~ili{en odbor (pretsedatel, sekretar i

blagajnik).

Dol`nosta rakovoditel na u~ili{teto ja izvr{uvale: Sofka M.

Naletoska (koja bila i pretsedatel na U~ili{niot odbor), Sofija T.

Milo{eska.


Zakletvi na zanaet~iskite u~itelki, doverliva prepiska od Kralskata

banska uprava - Skopje, razna prepiska od Na~elstvoto na srez Prilepski,

Kulturno dru{tvo „Kolo na srpskite sestri“ (prepiska so dokumentacija za

izgradba na Domot), spisoci na u~itelkite, vlezna prepiska od povisoki

organi (Vh.pisma), izlezna prepiska od U~ili{teto (Ish.pisma), @ensko

kulturno dru{tvo „Carica Joana“ (zapisnici od sednici).

Povoen period: spisoci na personalot, godi{ni izve{tai za rabota,

zapisnici od roditelski sostanoci, zaklu~oci od u~itelsko nastavni~kite

konferencii, akti za nazna~uvawe, re{enija, odobrenija, naredbi, pregledi,

statistika.

Arhivskata gra|a e na srpski, bugarski i makedonski jazik.

OSNOVNI UÎLI[TA

219. (206) „BRA]A MILADINOVCI“ - BELA CRKVA ( ? - 1954) 1941/1954:

kn. 1; 0,02. SI, NIS 4 str.

95. BELOVODICA ( ? - 1972) 1923/1972: kn. 18; 0,4. SI, NIS 22 str.

96. BRAILOVO (1919-1955); 1919-1955: kn. 17, kut. 1; 0,4. a.e. 677,


221. (208) „SVETI NAUM“ - VARO[ ( ? - 1954) 1912/1954: kut. 1: 0,1.

SI, a.e. 25, listovi 101, NIS 4 str.


41

97. VRAN^E (1914-1958); 1915/1958: kn. 16, kut.2; 0,5. Regesti, a.e. 792,


224. (211) VRBJANI (1914- ?); 1914/1944: kn. 9, kut. 1; 0,3. SI, a.e. 22,


226. (213) GODIVQE (?- 1946); 1941/1946: kn. 1; 0,02. SI, NIS 4 str.

225. (212) GOLEMO KOWARI (1919-1954); 1919/1954: kn. 1; 0,02.

SI, NIS 4 str.

274. (249) GOLEMO RADOBIL ( ? - 1967) 1939-1967: kn. 20, kut. 1; 0,5.


98. GORNO SELO (1914-1967); 1920/1967: kn.45, kut.1; 1,0. Regesti, a.e. 463,


99. DABNICA (1914-1963); 1914/1963: kn.12, kut.1; 0,3. Regesti, a.e. 458,


228. (215) DEBRE[TE ( ?- 1954); 1924/1954: kn. 9; 0,2. SI, NIS 14 str.

100. DESOVO (1914-1956); 1928/1956: kn.33, kut.1; 0,7. Regesti, a.e. 239,


101. DOLNENI (1914-1945); 1919/1945: kn.66, kut.3; 1,6. Regesti, a.e. 1.344,


230. (217) „KLIMENT OHRIDSKI“ - DREN ( ? - 1958); 1946/1958:

kn. 8; 0,1. SI, NIS 12 str.

102. DRENOVCI (1914- ?); 1914/1941: kn.48, kut.2; 1,2. Regesti, a.e. 1.160,


231. (218) EREKOVCI ( ? - 1954); 1943/1954: kn. 1; 0,02. SI, NIS 4 str.

232. (219) „STOJAN APOSTOLOSKI“ - ZABR^ANI ( ?- 1961); 1953-1961:

kn. 6; 0,1. SI, NIS 10 str.

103. ZAPOL@ANI (1933-1958); 1933/1958: kn.16, kut.1; 0,4. Regesti, a.e. 152,


233. (220) „PETRE GLIGUROSKI“ - ZRZE ( 1919-1977); 1919/1977:

kn. 27, kut. 1; 0,6. SI, a.e. 8, listovi 38, NIS 34 str.

234. (221) KADINO SELO ( 1919-1962); 1919/1962: kn. 6, kut. 1; 0,2.


237. (224) KO[INO ( ? - 1944); 1943-1944: kn. 1; 0,02. SI, NIS 4 str.


42

238. (225) KRIVOGA[TANI ( ?- 1945) 1933-1945: kn. 5; 0,1. SI, NIS 8 str.

239. (226) KRSTEC ( ?- 1957); 1956-1957: kn. 1; 0,02. SI, NIS 4 str.

241. (228) „PECO DASKALOT“ - KUTLE[EVO ( ? - 1977) 1954-1977:

kn. 30, kut. 1; 0,7 . SI, a.e. 11, listovi 114, NIS 38 str.

104. LENI[TE (1914-1964); 1924/1964: kn.42, kut.1; 0,9. Regesti, a.e. 51,

listovi 521, NIS 60 str., aùrirano vo AOP bazite

245. (229) „PRVI MAJ“ - MA@UÎ[TE (1945-1962); 1945/1962:

kn.5, kut.1; 0,2. Regesti, a.e. 33, listovi 95, NIS 18 str.

251. (362) MAKOVO ( ?) 1937-1939: kn. 2; 0,04. SI, NIS 4 str.

247. (231) „KRSTE MISIRKOV“ - MALO RUVCI (1945-1974); 1946-1974:


250. (233) MARGARI ( ?); 1922-1933: kn. 1; 0,02. SI, NIS 4 str.

105. NEBREGOVO (1914- ?); 1914/1941: kn.2, kut.1; 0,1. Regesti, a.e. 562,


106. NIKODIN (1914-1970); 1914/1970: kn.24, kut.1; 0,5. AI, a.e. 93,


252. (234) NOVO LAGOVO (1944-1962); 1944/1962: kn. 2, kut. 1; 0,1. SI, a.e. 6,


253. (363) NOVOSELANI (1944-1967); 1944/1967: kn. 1, kut. 1; 0,1. SI, a.e. 4,


254. (235) OBR[ANI ( ?- 1945) 1941-1945: kn. 6; 0,1. SI, NIS 10 str.

255. (236) „BRA]A MILADINOVCI“ - OREOVEC ( ?- 1970) 1941/1970:

kn. 1; 0,02. SI, NIS 4 str.

272. (370) PODMOL ( ?- 1954) 1941-1954: kn. 6, kut. 1; 0,2. SI, a.e. 14,


267. (364) VI[O OSNOVNO UÎLI[TE - PRILEP (1944-1945); 1944-1945:

kn. 11; 0,2. SI, NIS 14 str.

268. (365) NARODNO PRVONAÊLNO UÎLI[TE

„KIRIL I METODIJ“ - PRILEP (1941-1947); 1941-1947:

kn. 3; 0,06. SI, NIS 6 str.


43

269. (366) NARODNO PRVONAÊLNO UÎLI[TE „METODIJ KUSEV“ -

PRILEP (1941-1945); 1941-1945: kn. 1; 0,01. SI, NIS 2 str.

270. (367) NARODNO OSNOVNO UÎLI[TE „OTEC PAISIJ“ - PRILEP

(1942-1945); 1942-1945: kn. 2; 0,04. SI, NIS 3 str.

261. (242) OSNOVNA NASTAVA - PRILEP (1954-1961); 1954-1961:


259. (240) „PERE TO[EV“ - PRILEP (1941-1962); 1941-1962:

kn. 24, kut. 2: 0,7. SI, a.e. 104, listovi 1.160, NIS 35 str.

108. „SVETI KLIMENT“ - PRILEP (1941-1944); 1941-1944:

kn. 3; 0,06. SI, NIS 6 str.

258. (239) „]EMAL NAMIK“ - PRILEP (1945-1956); 1945-1956: kn.21, kut.1;

0,5. AI, a.e. 63, listovi 393, NIS 45 str. aùrirano vo AOP bazite

260. (241) „CAR SAMOIL“ - PRILEP (1941-1962); 1941-1962:


271. (368) CIGANSKO UÎLI[TE - PRILEP (1946-1950); 1946-1950:

kn. 2, kut. 1: 0,1. SI, a.e. 21, listovi 85, NIS 8 str.

273. (248) „ILKA PRISA\ANKA“ - PRISAD (1914-1964); 1914/1964:


275. (250) „NIKOLA TODOROSKI“ - RAKLE (1914-1974); 1914/1974:


aùrirano vo AOP bazite

109. RILEVO (1914-1944); 1914/1944: kn.63, kut.2; 1,5. Regesti, a.e. 680,


278. (252) SEKIRCI ( ?- 1954) 1919/1954: kn. 4; 0,1. SI, NIS 8 str.

110. SENOKOS (1914-1956); 1926-1956: kn.11, kut.1; 0,3. Regesti, a.e. 190,


279. (253) „GOCE DELÊV“ - SLAVEJ ( ? - 1954); 1942/1954:

kn. 1; 0,02. SI, NIS 4 str.

111. SLEPÊ (1915-1954) ; 1915/1954: kn. 12, kut. 1; 0,3. SI, a.e. 27,


280. (254) „KIRIL I METODIJA“ - SREDOREK ( ? - 1976); 1954-1976:

kn. 17; 0,3. SI, NIS 20 str.


44

112. STARO LAGOVO (1915-1962); 1915/1962: kn. 4, kut. 1; 0,2. SI, a.e. 44,


113. STROVIJA (1914-1941); 1914-1941: kn.13, kut.1; 0,4. Regesti, a.e. 198,


282. (256) „NIKOLA TODOROSKI“ - TOPLICA (1914-1964); 1914/1964:


283. (257) „NIKOLA TODOROSKI“ - TROJACI (1941-1974); 19141/1974:

kn. 17; 0,3. SI, NIS 20 str.

284. (258) CAREVI] ( 1915-1965); 1915/1965: kn. 12, kut. 1; 0,3. SI, a.e. 16,


286. (260) „KRSTE MISIRKOV“ - ÛMOVO ( ? - 1973); 1944-1973:

kn. 26, kut. 1; 0,6. SI, a.e. 8, listovi 39,NIS 34 str.

287. (371) [TAVICA ( ? - 1961); 1938/1961: kn. 4, kut. 1; 0,2. SI, a.e. 17,



Od 1900 godina navamu postoi bogat i razvien prosveten ìvot vo

Prilep. Vo ovoj period rabotele niza u~ili{ta po~nuvaj}i od turskite,

bugarsko - egzarhiskite, srpskite, bugarskite za vreme na okupacijata i

makedonskite, posle osloboduvaweto.

Od 1909 do 1912 godina vo Prilep rabotele sedum u~ili{ta:

- Centralno ma{ko u~ili{te „Sv.Kiril i Metodi“

- Centralno ènsko u~ili{te „Svetlina“

- Osnovno mesno u~ili{te „Sv.Kliment“

- Osnovno mesno u~ili{te „Otec Paisij“

- Rakotvorno u~ili{te „Trud“

- Ma{ko tretoklasno u~ili{te (vo rang na sredno)

- @ensko tretoklasno u~ili{te (vo rang na sredno)

Vkupno 2253 u~enici: 1228 ma{ki, 1025 ènski.

Vo ovoj period vo u~ili{tata rabotele 40 u~iteli. Nastavata vo

u~ili{tata se izveduvala na bugarski jazik.

Vo u~ili{tata postoele tri stepeni na obrazovanie: zabavi{ta,

paralelki - oddelenija i klasovi. Organizirani bile i u~eni~ki hor i teatar.

Vo ovoj period vo Prilepsko imalo 46 sela so u~ili{ta, 32 u~iteli, 18,

u~itelki, 1136 u~enici (750 ma{ki i 386 ènski)

Vo 1914 godina u~ili{tata prodolùvaat so svojata rabota i vo tekot

na Prvata svetska vojna vo mnogu te{ki uslovi. U~ili{nite zgradi bile

stari, so bedni i mizerni prostorii bez dovolno svetlina i osnovni uslovi za

izveduvawe na nastava.

Vo 1918 godina po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna vo Kralstvoto

SHS po~nuvaat da vaàt zakonite za {kolstvo. Dotoga{nite u~ili{ta bile

zatvoreni. Vo Prilepskiot srez po~nale da se gradat novi u~ili{ni zgardi, a


45

toa zboruva za prosvetniot razvitok na Prilep i okolijata, kako i èlbata na

naselenieto za masovno opismenuvawe i prosvetuvawe na nivnite deca.

Vo Prilepskiot srez u~itelstvuvale u~iteli od razni krai{ta na

biv{a Jugoslavija. Vo 1918 godina vo Prilep rabotele 5 u~ili{ta so 10

oddelenija, u~enici 524, nastavnici 10.

Vo periodot pod srpska uprava se izgradile 3 Narodni u~ili{ta vo

gradot:

- Dràvna narodna {kola „Kral Petar“ - izgradena 1926 g.

- Dràvna narodna {kola „Kralevi} Marko“ - izgradena 1928 g. -

Dràvna narodna {kola „Sv. Sava“ - izgradena 1926 g.

Vo selata bile izgradeni 26 u~ili{ta.

Od srednite u~ili{ta za vreme na srpskata uprava rabotele:

- Prilepskata gimnazija - Nià realna gimnazija - Prilep

- U~itelskata {kola

- @ensko zanatsko u~ili{te vo Prilep.

So aprilskata vojna od 1941 godina i bugarskata okupacija, na mestoto

na srpskite u~ili{ta bile otvoreni bugarski u~ili{ta. Vo Prilep rabotele

5 osnovni u~ili{ta: „Sv.Kiril i Metodi“, „Otec Paisij“, „Metodi Kusev“ -

mitropolit, „Pere To{ev“, „Car Samoil“. Svojata rabota ja prodolùva i

Prilepskata gimnazija pod naziv Me{ovita gimnazija „Car Samoil“ i

@enskoto prakti~no zanaet~isko u~ili{te vo Prilep.

Po osloboduvaweto, na makedonski jazik, zapo~nuva rabotata na

Narodnite osnovni u~ili{ta vo Prilep i okolijata.


- Delovodni protokoli, glavni knigi, dnevnici;

- Zapisnici od sednici na mesnite u~ili{ni odbori, zapisnici od

U~itelskiot sovet, programi za proslavi, izve{tai za rabota, spisoci,

pregledi i podatoci, statistika, prepiska (izvorna od u~ili{tata), dostavena

prepiska od {kolskiot nadzornik i Na~alnikot na Prilepska okolija,

materijali od podmladokot na Crveniot Krst, finansiska dokumentacija.



5.2. ZDRAVSTVENI USTANOVI

291. (265) ZAEDNI CA ZA ZDRAVSTVO IZO - MAKEDONSKI BROD

(1957-1991); 1957-1990: kn. 23, kut. 1; 0,5. SI, a.e. 32, listovi 229,

NIS 30 str.

292. (266) ZAEDNICA ZA ZDRAVSTVO IZO - PRILEP (1951-1973);



46




294. (373) KREDIT-INFORM - BELGRAD(-); 1931-1941: kut.1; 0,1.

AI, a.e. 112, listovi 358, NIS 14 str.


Fondot sodr`i: predmeti za odobreni krediti na korisnicite od

Prilep, Kru{evo i selo Raste{ (Brodsko).


295. (367) NARODNA BANKA - KRU[EVO (1941-1944); 1941-1944: kut.1; 0,1.

AI, a.e. 168, listovi 517, NIS 14 str.


Zemjodelskata i kooperativnata banka - filijala Kru{evo e osnovana za

vreme na bugarskata okupacija vo Makedonija od 1941 godina i raboti do 1944

godina. Zada~ite na bankata bile: otvorawe na kreditni kooperacii vo selata,

prou~uvawe na stopanskite i kreditnite mo`nosti na zemjodelskite stopani,

mo`nostite za osnivawe na kooperacii vo selata, kreditirawe na

kooperativnite zdru`enija, davawe zaemi i agitacija za afirmacija na

kreditnata i vlogovnata slu`ba na bankata.


Izve{tai od Zemjodelskata i kooperativna banka - filijala Kru{evo,

izve{tai od Reonskiot kooperativen inspektor, prepiska od bugarskata

narodna banka - centralna uprava - Sofija, zavedeni okru`ni pisma od

Bugarskata zemjodelska i kooperativna banka - Sofija, prepiska od

Zemjodelskata i kooperativna banka - filijala Kru{evo, podatoci, grupni

bilansi, deklaracii od sopstvenici na firmi, kursni listi na stranski valuti.


6.1.4. Zanaet~istvo

115. OP[TA ZANATSKO-KREDITNA KOOPERACIJA „POBEDA“ -

PRILEP (1927-1947); 1934-1947: kn.12, kut.3; 0,5. AI, a.e. 1.381,



47


Op{tata zanaet~iska kreditna kooperacija „Pobeda“ - Prilep, po~nala

so rabota vo 1927 godina kako Kreditno-potrebitelna zadruga. Vo ovoj period

taa im davala pari na svoite zadrugari pod zaem, a istovremeno mu dostavuvala

stoki za rabota. Zadrugata postignala golem uspeh i se vbroila vo prvite

najuspe{ni vo biv{a Jugoslavija.

Zadrugata soyidala svoj dom vo vrednost od 7 do 8 milioni dinari, so

moderna kino sala i kapital od 1.050.000 levovi i Fond od 300.000 leva. Taa

imala 400 ~lenovi i 150 lica vloùva~i na pari so obi~no {tedewe.

Vo periodot na bugarskata okupacija od 1941 do 1943 godina

Kooperacijata svojata dejnost ne ja obavuva vo celost. Na 15.08.1941 godina

podnesen e izve{taj za izdavawe na Kooperacijata pod naem na Oblasnoto

inìnerstvo. Na 18.8.1941 godina doneseno e re{enie za izdavawe na gorniot

sprat na Kooperacijata pod naem na Bugarskata zemjodelska i kooperativna

banka, f-la Prilep. Vo sklop na Kooperacijata vo ovoj period funkcionira i

Kinoto „Zanatski dom“, sopstvenost na Kooperacijata. Na 26.10.1941 godina

doneseno e re{enie za izdavawe na kinoto pod naem, zaedno so kinoaparatite i

inventarot. Svojata dejnost ja obnovuva na 20.09.1943 godina kako Op{ta

zanaet~iska kooperacija za op{ti dostavki „Pobeda“ - Prilep. Nejzinata

dejnost vo bugarskiot period bila za nabavka na razni proizvodi i materijali

za zanet~iite vo Prilep.

Po osloboduvaweto prodolùva da raboti kako Op{ta zanaet~iska

nabavna kooperacija. Makedonskiot kooperativen sojuz (Kooperativna

komisija pri Prezidiumot na ASNOM), donesuva privremen Pravilnik za

zanaet~iskite kooperacii, potvrden od Prezidiumot na ASNOM so Zapisnik

br.2 od 19.02.1945 godina, za obnovuvawe na zanaet~iskite kooperacii vo duhot

na socijalisti~kite zakoni. Zanaet~iskata kreditna kooperacija „Pobeda“ -

Prilep e formrana so zada~a da im vr{i uslugi na zanaet~iite, da dodeluva

krediti za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, da ja pottiknuva i {iri svesta na

{tedeweto i da pomaga na razni kulturno - prosvetni ustanovi. Privremeniot

Pravilnik za zanaet~iskite kooperacii ovozmoùva Kooperacijata da otvora

razni pretprijatija za proizvodstvo na materijali za potrebite na

zanaet~istvoto, da organizira kursevi za izdignuvawe na zanaet~istvoto kako

stopanska granka. Na godi{noto sobranie odràno na 14.01.1947 godina

doneseno e re{enie za likvidirawe na Kooperacijata. So Rezolucija od

14.01.1947 godina ~lenovite na Zadrugata, zgradata na Zadru`niot dom ja

poklonuvaat na Sindikalniot sovet vo grad Prilep, so {to Kooperacijata

prestanuva so rabota.

Organizaciska postavenost:

Vo periodot od 1941 do 1944 godina vo svojata organizaciska struktura

ima: Sobranie, Upraven sovet i Kontrolen sovet. Upravniot sovet upravuval

so Kooperacijata, a Kontrolniot sovet ja kontroliral rabotata i smetkite na

Kooperacijata. Ot~et za svojata rabota Upravniot i Kontrolniot sovet

davale na godi{nite sobranija na zadrugarite.

Vo periodot od 1945 do 1947 godina organizaciskata struktura e:

Sobranie, Plenum na Upravniot odbor, Izvr{en odbor i Likvidaciona

komisija.


48

Dol`nosta pretsedatel na Zanaet~iskata kooperacija - Prilep, ja

izvr{uval: Petar Traj~ev (1941-1944)


Fondot sodrì: zapisnici od redovnite i vonrednite godi{ni

sobranija, zapisnici od sednicite na Upravniot i Kontrolniot odbor,

zapisnici za primawe i predavawe na dol`nost, zapisnici od komisii,

pravila, upatstva za rabota, izve{tai za rabota, izve{tai i deklaracii za

stoki, spisoci na personalot i ~lenovite zadrugari, spisoci na isklu~enite

~lenovi, podatoci, pregledi, dogovori, prepiska za obnovuvawe na dejnosta na

Kooperacijata, akti za nazna~uvawe, planovi za gradba, materijali od Kinoto

„Zanatski dom“ - Prilep, prepiska, finansiska dokumentacija.


6.1.5. Zadrugi

360. (312) ZEMJODELSKA ZADRUGA „TRIBOR“ - VITOLI[TE

(1932-1972); 1932-1972: kn. 19, kut. 3; 0,7. SI, a.e. 221,


362. (313) ZEMJODELSKA NABAVNA ZADRUGA - DUWE (1932-1936);

1932-1936: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 12, listovi 12, NIS 5 str.


Zemjodelsko nabavnite zadrugi se formirani vo isto vreme vo

predvoena Jugoslavija, prodolùvaat so rabota za vreme na okupacijata a

nekoi od niv i potoa. Site imaat ista dejnost na rabota i ista organizaciona

struktura.

Oganizaciskata struktura im e slednata:

1. Sobranie

2. Upraven odbor

3. Nadzoren odbor

4. Blagajnik

5. Knigovoditel

6. Magacioner

Site ~lenovi na Upravniot i Nadzorniot organ, kako i blagajnikot,

knigivoditelot i magacionerot se od ~lenovite na zadrugarite.

Za site pra{awa se raspravalo na sednici za koi se vodele zapisnici.

Najvisok organ na upravuvawe bil Sobranieto, so koe rakovodel

pretsedatel.

Vo zadrugite {to prodolìle so rabota kako i vo bugarskiot period, a

i pokasno, organizaciskata struktura se promenila:

1. Upraven sovet

2. Kontrolen sovet

3. Sekretar i

4. Magacioner


49

Kakva organizaciska postavenost imale po 1944 godina ne ni e poznato i

do koga to~no postoele.


Zapisnici od:

- Godi{nite sobranija, Konferencijata, Upravniot odbor, kontrolniot

odbor, zadru`niot sovet, komisii na zadrugata.

Pravila za rabotata na zadrugata.

Tarifni pravilnici i drugi akti za rabota.

Godi{ni planovi i izve{tai za rabota.

Statisti~ki izve{tai, finansiski planovi i izve{tai.


6.2. PERIOD PO 1944 GODINA

6.2.3.5. Ostanati

348. (306) TEHNI^KA SEKCIJA ZA ODR@UVAWE NA JAVNI PATI[TA

I ULICI - PRILEP (1954-1975); 1954-1974: kn. 15, kut. 5; 0,8. AI,



Formirana e so re{enie na Gradskiot naroden odbor - Prilep vo 1954

godina za javno odr`uvawe na pati{tata i ulicite vo gradot, a funkcionira

zaklu~no so 1974 godina.


Dosie na fondoobrazovatelot so aktite za osnivawe, preregistracija i

prestanok so rabotata; sedni~na gra|a od Godi{nite sobranija, Izvr{niot

odbor na Tehni~kata sekcija, Rabotnata zaednica; planovi, programi i

izve{tai za rabota, spisoci, statisti~ki izve{tai.


351. (309) ZAEDNICA ZA VRABOTUVAWE - PRILEP (1957-1973); 1961-1972:

kn. 49, kut. 12; 2,2. SI, a.e. 265, listovi 6.463, NIS 68 str.


Dosie na fondoobrazovatelot, sedni~na gra|a od upravniot organ,

materijali od stru~no osposobuvawe, vrabotuvawa vo stranstvo, evidencija na

nevrabotenite, kursevi za razli~ni zanimawa, zavr{ni smetki.



50

355. (390) PRETPRIJATIE ZA STOPANISUVAWE SO STANBENI

ZGRADI VO OP[TESTVENA SOPSTVENOST - PRILEP

(1966-1975); 1966-1975: kn. 18, kut. 3; 0,7.AI, a.e. 255, listovi 2.199,

NIS 80 str.


Dosie na fondoobrazovatelot; Sedni~na gra|a od Rabotni~kiot sovet,

Rabotnata zaednica i komisiite na pretprijatieto; dogovori za kupoproda`-

ba, otstapuvawe na stanbeni zgradi vo op{testvena sopstvenost i individual-

ni lica; dokumentacija od imotno-pravni odnosi: eksproprijacioni re{enija,

dogovori, tapii, sudski presudi.


7.OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZCII, POLITI^KI

PARTII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

7.1. POLITI^KI I OP[TESTVENO-POLITI^KI

ORGANIZACII


OKOLISKI KOMITETI NA KPM

370. (396) KRU[EVO (1944-1952); 1945-1952: kn.12, kut.5; 0,7. AI, a.e. 1.125,



Okoliskiot komitet na KPM - Kru{evo e formiran pred osloboduva-

weto na Kru{evo vo 1944 godina i dejstvuva do 1952 godina.

Politi~ki sekretari bile: Sokole Poposki, Jo{ko Stevanoski,

Metodija Stojanoski (Mazar), Mile Bo~var, Vangel Mandiloski i Ko~o Fiti.


Fondot sodr`i: zapisnici od odr`ani sostanoci na Partiskata

konferencija, Komitetot, Plenumot, Biroto, mesni {tabovi za obezbeduvawe

hrana, od oddelenija, komisii, OPO, programi, planovi, izve{tai za rabota,

}eliski partiski izve{tai, izve{tai za politi~kata i ekonomskata polo`ba,

za rabotata na SRZ, za negativnite pojavi vo poedini OPO vo okolijata, za

analfabetskata kampawa vo gradot i naselenite mesta, analizi za:

predizbornata aktivnost, za sostavot i razvojot na partiskata organizacija, za

analfabetskata kampawa, za borbata protiv nepismenosta, za rabotata na


51

OPO, za kaznenata politika, za rabotata na masovnite organizacii i dru{tva.

Informacii: za sproveduvawe na Zaklu~ocite od CK na KPJ, za polo`bata i

nacionalnata pripadnost na ~lenovite vo OPO Godi{ni buxeti, platni

spisoci.


166. MAKEDONSKI BROD (1944-1952) 1944-1952: kn.9, kut.5; 0,7. AI,

a.e.1.128, listovi 2.078, NIS 203 str.

167. PRILEP (1944-1955); 1944-1955: kn.22, kut.8; 1,2. AI, a.e. 1.875,



Okoliskiot komitet na KPM - Prilep, kako najvisoko partisko

rakovodstvo na Prilepska okolija, vo svojata organizaciona struktura

opfa}a: Konferencija, Komitet (kako izvr{en organ na Konferencijata). Od

redovite na Komitetot se izbira Plenum i Biro, politi~ki i organizacionen

sekretar.

Pomo{ni tela: Sektori (SKOJ, NF, AF@, Organizacija na vlasta),

Sindikat, Oddelenie za agitacija i propaganda, Oddelenie za teoretsko

izdignuvawe na masite, Kadrovo oddelenie, Organizaciono-instruktorsko

oddelenie, so otseci za evidencija, statistika, partiski kni{ki. Podocna e

formirana Reviziona komisija i Komisija za selo (1948).

Politi~ki sekretari bile: Penko Zdravkovski, Dim~e Jovanoski (MK na

KPM - Prilep), Blagoja Taleski - Ivan, Kiro Dimitrioski, Koce Bogeski i

Kole Ruleski.

So Zakonot za podra~jata na okoliite i op{tinite od 28 juni 1955 godina

se ukinuva Prilepskata okolija. So toa prestanuva so rabota Okoliskiot

komitet na SKM - Prilep.


Zapisnici od sednici na Konferencijata, Plenumot, Komitetot, Biroto,

zapisnici od sostanoci so sekretarite na MK, }eliite i OPO, zapisnici od

sovetuvawa, aktivi, planovi, izve{tai za rabota, materijali od

organizaciono-politi~kite pra{awa, materijali od rabotata na organite na

vlasta, materijali za rabotata na op{testveno-politi~kite organizacii,

izborni materijali, materijali od oblasta na stopanstvoto, kolonizacijata,

podatoci i analizi za rabotata na SRZ, spisoci na ~lenovite na partijata,

partiski {koli, seminari, kursevi, godi{ni buxeti, finansiska

dokumentacija.



52

GRADSKI KOMITETI NA KPM

168. PRILEP (1945-1955); 1945-1955: kn.13, kut.11; 1,4. AI, a.e. 6.618,


OP[TINSKI KOMITETI NA KPM/SKM

371. (320) DEBRE[TE (1950-1955); 1951-1955: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 185,


373. (322) DOLNENI (1945-1965); 1952-1965: kn. 16, kut. 7; 1,0. SI,

a.e. 3.157, listovi 5.703, NIS 32 str.

372. (321) DUPJA^ANI (1950-1955); 1950-1955: kn. 1, kut. 1; 0,1. SI,

a.e. 227, listovi 316, NIS 13 str.

374. (323) KOSTINCI (1952-1955); 1952-1955: kn. 1, kut. 1; 0,1. SI,


375. (399) KRIVOGA[TANI (1945-1965); 1951-1965: kn. 13, kut. 4; 0,6.

SI, a.e. 1.546, listovi 3.248, NIS 34 str.

376. (397) KRU[EVO (1965-1991); 1965-1990: : kn.8, kut.39; 4,1. AI,


377. (398) MAKEDONSKI BROD (1952-1965); 1952-1965: kn.16, kut.8; 1,1. AI,


378. (324) MARIOVO - MANASTIR (1955-1965); 1955-1965: kn. 13, kut. 4; 0,7.

SI, a.e. 1.615, listovi 3.177, NIS 33 str.

379. (325) PLETVAR (1945-1962); 1955-1962: kn. 1, kut. 1; 0,1. SI, a.e. 519,


380. (326) TOPOL^ANI (1945-1965); 1952-1965: kn. 7 kut. 6; 0,7. SI, a.e. 1.547,



Po formiraweto na KPM (19 mart 1943 godina vo Tetovo) i nejziniot

prv Centralen komitet, teritorijata na Makedonija e podelena na pet

operativni zoni, a za rakovodewe so partiskata organizacija se formirani

pet oblasni komiteti na KPM. Vtoriot oblaslen komitet ja opfa}a

teritorijata Bitola, Prilep, Kru{evo, Struga, Ohrid i Resen so nivnite

okolii. Oblasnite komiteti pristapile kon zacvrstuvawe i {irewe na

partiskata organizacija na svojata teritorija, sozdavawe na okoliski

komiteti.


53

Na 6 avgust 1944 godina Prezidiumot na ASNOM vo s. Ramno -

Kumanovsko donel re{enie po linija na Vlasta, Makedonija da se podeli na 4

oblasti: Skopska, Bitolska, [tipska i Ki~evsko-Debarska oblast. Soglalsno

ovaa podelba e izvr{ena i teritorijalna podelba i po partiska linija -

formirani se 4 oblasni komiteti na KPM - Skopski, Bitolski, [tipski i

Ki~evsko-Debarski, koja egzistira do 21 okotomvri 1944 godina, koga po

linija na Vlasta i po partiska linija e ukinata Ki~evsko-debarskata oblast

koja e priklu~ena kon Bitolskata.

Vo tekot na januari 1945 godina partijata organizirala oblasni

partiski sovetuvawa.

Vo krajot na januari 1945 godina vo Skopje e odr`ano Zemsko

sovetuvawe na koe se ukinati oblasnite komiteti i na nivno mesto se

formiraat osum okru`ni komiteti me|u koi se Prilepskiot, Bitolskiot i

Ohridskiot. Vo noemvri 1945 godina brojot na okru`nite komiteti se

namaluva od 8 na 4 (MK na Skopje - vo rang na okru`en komitet i okru`nite

komiteti na KPM Bitola, Veles, Skopski i [tipski).

Organizacionata postavenost na Okru`niot komitet na KPM Prilep e

sledna:

- Oddelenie za agitacija i propaganda;

- Organizaciono-instruktorsko oddelenie i

- Kadrovo oddelenie.

Pod nadle`nost na Okru`niot komitet Prilep se Okoliskite

komiteti na Prilep, Kru{evo, Ki~evo i Brod.

So novata administrativno-teritorijalna podelba na Makedonija vo

1946 godina se reorganizira i partiskata organizacija. Na 17 oktomvri 1946

godina so re{enie na CK se ukinuvaat okru`nite komiteti i na nivno mesto

se sozdavaat gradski i okoliski komiteti.

Vo noemvri 1948 godina organizacionata postavenost na partiskata

organizacija vo Makedonija e: 9 gradski 27 okoliski, 4 reonski, 7 mesni

komiteti i 12 komiteti vo pogolemite pretprijatija.

So Zakonot za administrativno-teritorijalna podelba od april 1949

godina Makedonija e podelena na tri oblasti - {to e prosledeno i po partiska

linija - Skopska, Bitolska i [tipska oblast. Vo po~etokot na januari 1950

godina ukinata e Skopskata oblast, a se formiraat Kumanovska i Gostivarska

oblast. Vakvata podelba po linija na Vlasta i po partiska linija egzistira do

5 juni 1950 godina koga so nov zakon za administrativno-teritorijalna

podelba Makedonija povtorno e podelena na okolii i gradovi.

Po Prviot kongres na KPM 1949 godina, pa s# do po~etokot na 1952

godina, partiskite organizacii funkcioniraat preku svoite upravi:

- Organizaciono-instruktorska uprava;

- Uprava za kadri;

- Uprava za agitacija i propaganda;

- Komisija za selo i

- Ekonomsko-finansisko oddelenie.

Od 1952 godina se ukinuvaat upravite i se formiraat komisii (za

agitacija i propaganda, za selo, za partiska izgradba, za masovni i

op{testveni organizacii, za stopanstvo i komisija za narodna vlast).

Po [estiot kongres 1952 godina partijata go menuva imeto - Sojuz na

komunisti, a na mestoto na komisiite povtorno se osnovaat:


54

- Organizacionen sekretarijat; Kadrovo oddelenie; Kontrolna

komisija; Ekonomsko-finansisko oddelenie i Istorisko oddelenie (zada~a na

ova oddelenie bilo sreduvawe i sistematizirawe na arhivskata dokumentacija

na partijata).

So novata administrativno-teritorijalna podelba na Makedonija od

1952 godina po linija na vlasta se sozdavaat op{tinite, a po partiska linija

se sozdavaat op{tinskite komiteti na SKM (koi egzistiraat do 1990), ~ija

osnovna zada~a e da davaat pomo{ na osnovnite partiski organizacii i da ja

razvivaat idejno-vospitnata rabota kaj masite.


Dosie na fondoobrazovatelot;

Izborni materijali i konstitutivni sednici;

Sedni~na gra|a na Op{tinskata konferencija na SKM i komisiite;

Sedni~na gra|a na OK na SKM - redovni, pro{ireni, konstitutivni;

Sedni~na gra|a od Pretsedatelstvoto na OK na SKM;

Materijali i zapisnici od OPK na SKM, komisiite na OK na SKM,

politi~kiot aktiv i neposrednite proizvoditeli;

Gra|a na Komitetot za ONO i OSZ;

Statisti~ki podatoci i izve{tai;

Finansiski planovi, buxeti, zavr{ni smetki;

Zapisnici od osnovni organizacii na SKM;

Partiski dosieja na ~lenovite na OK na SKM.


OKOLISKI ODBORI NA NARODEN FRONT

381. (400) MAKEDONSKI BROD (1945-1952); 1945-1952: kut.1; 0,1. AI, a.e. 41,


169. PRILEP (1945-1955); 1945-1955: kut.1; 0,1. AI, a.e. 334,

listovi773, NIS 62 str.


Sedni~na gra|a na Okoliskiot odbor na Narodniot front,

Konferencijata na NF, Plenumot, Izvr{niot odbor i Sekretarijatot na NF;

Zapisnici od organite i telata na Okoliskiot odbor; prepiska so Zemskiot

odbor na NF. Programi i izve{tai za rabota; upatstva, naredbi, barawa,

informacii prepiska; finansiska dokumentacija - buxeti. Materijali od

osnovnite organizacii na NF.


GRADSKI ODBORI NA NARODEN FRONT


55

170. PRILEP (1945-1955); 1945-1955: kn. 3, kut.2; 0,3. AI, a.e. 797,



Izborni materijali i konstitutivni sednici;

Sedni~na gra|a od Gradskiot odbor na NF, Konferencijata,

Sekretarijatot, Izvr{niot odbor;

Materijali od sorabotkata so Glavniot odbor na NF - Skopje i

Oblasniot odbor na NF - Bitola;

Upatstva, referati, predlozi, prepiska;

Materijali od kvartalnite organizacii.


OP[TINSKI KONFERENCII NA SSRNM





387. (330) PRILEP (1955-1991); 1955-1991: kn.9, kut.42; 4,4. AI, a.e. 9.152,



Organizacijata na Socijalisti~kiot sojuz pretstavuva op{testveno-

politi~ka organizacija za organizirawe na osnovnite socijalisti~ki sili za

re{avawe na sloèni op{testveno-politi~ki problemi vo socijalisti~kata

izgradba na zemjata.

Za vreme na vojnata i po NOV, dejstvuva kako NOF i pretstavuva masovna -

politi~ka organizacija koja vo svoite redovi gi obedinuva site progresivni i

antifa{isti~ki sili, site sloevi na narodot bez razlika na nacionalnost,

vera i pol. Preku NOF koj rabotel vrz {iroka platforma, moèle da dojdat

do izraz stremeìte i èlbite na narodot za izgradba na zemjata.

Programata na NOF kako masovna, senarodna i politi~ka organizacija

imala raznoviden karakter: politi~ki, stopanski i kulturno-prosveten.

Glavna preokupacija vo rabotata na NOF vo 1945 godina bile izborite za

NOO-ri. NOF odrùva konferencii so {irokite narodni masi za

razjasnuvawe na karakterot na izborite. Konferencii bile odràni na site

nivoa - selski, op{tinski, gradski, okoliski. Najzna~ajna programska

sodrìna pretstavuvalo stopanstvoto - proletnata seidba, snabduvaweto na

naselenieto, formirawe rabotni brigadi za Vojvodina. Pod rakovodstvo na

NF formirani se seidbeni fondovi so koi rakovodele posebni komisii.

Seidbata bila sfatena ne samo kako rabota na zemjodelcite, tuku kako

op{tonarodna rabota.


56

Izdignuvaweto na kulturno-prosvetnoto nivo na narodot e isto taka

zna~ajna programska zada~a na NOF. Organiziral konferencii, seminari,

analfabetski kursevi, narodni univerziteti. Vo sorabotka so AF@ i

NOMSM odrùval seminari za u~itelite vo selata. Organiziral, proslavi,

godi{nini, manifestacii, natprevari me|u rabotnicite.

NOF sproveduvaj}i ja svojata programa uspeal da sozdade edinstvo kaj

narodot.

So reorganizaciite i administrativnite teritorijalni podelbi na

Makedonija i Socijalisti~kiot sojuz go menuva svoeto ime.

So ukinuvaweto na Prilepskata okolija vo 1955 godina dejstvuva kako

Op{tinski odbor na SSRNM - Prilep. Kako takov raboti do 1966 godina. Od

1967 do 1990 godina dejstvuva kako Op{tinska konferencija na SSRNM -

Prilep.

Formata na seminari i vo ovoj period se pokaàla kako mo{ne prakti~na

i korisna. Od organiziranite Seminari, proizleguva deka interesot na

{irokite narodni masi za prou~uvawe na sovremenata problematika e golem i

pozitiven. Me|u pova`nite problemi {to bile razgleduvani i re{avani se:

zdravstvenata sostojba i komunalnata higiena, op{testvenoto upravuvawe,

Op{testveniot plan na op{tinata, kulturno-prosvetnata dejnost, stopanskata

dejnost, ideolo{ko-politi~kata rabota, izborite i dr.


Op{tinskiot odbor na SSRNM vo svojata organizaciska struktura

opfa}a: Plenum, Sekretarijat, Pretsedatelstvo, Izvr{en odbor, Nadzoren

odbor.

Op{tinskata konferencija na SSRNM vo svojata organizaciska

struktura opfa}a: Konferencija (kako najvisok organ), Izvr{en odbor koj

funkcionira do 1971 godina, Pretsedatelstvo, Nadzoren odbor.

Pomo{ni tela: Odbori, koordinacioni tela, sekcii, dru{tva, sojuzi,

zdruènija, mesni odbori pri mesnite zaednici i kvartali vo gradot i selata.


Dosie na fondoobrazovatelot, zapisnici i drugi materijali od izborite

na OK SSRNM, materijali od op{tinski kandidatski konferencii,

predkandidadski i kandidatski sobiri, sedni~en materijal od izborni,

konstitutivni i redovni konferencii, sedni~en materijal od plenarni i

plenarno pro{ireni sednici na Op{tinskiot odbor, Sekretarijatot i

Pretsedatelstvoto, sedni~en materijal od sednicite na Izvr{niot odbor,

Pretsedatelstvoto, Nadzorniot odbor, zapisnici od razni sovetuvawa,

seminari, mirovni soveti, materijali od: odbori za proslavi, koordinacioni

odbori, komisii, sekcii, Politi~kiot aktiv, Aktivot na novinarite i

rabotnata zaednica, materijali od osnovnite organizacii vo gradot i selata,

finansiski dokumenti.


OP[TINSKI ODBORI NA SSRNM


57

382. (327) DOLNENI (1945-1965); 1952-1965: kn.5, kut.1; 0,2. AI, a.e. 634,



Op{tinski odbor na SSRNM (vo natamo{niot tekst - OO) Krivoga{-

tani do 1955 godina raboti kako Mesen odbor vo ramkite na OO na SSRNM

Dolneni.

Od 1955 godina raboti kako OO na SSRNM so 19 selski osnovni

organizacii, a vo 1961 godina vo ramkite na OO na SSRNM Krivoga{tani,

formirani se 9 Mesni odbori na SSRNM koi vo 1962 godina se namaleni na 5

so 33 podru`nici: Krivoga{tani - 12; Godivqe - 4; Slavej - 5; Obr{ani - 7 i

Bu~in - 5 podru`nici.

Vakvata organizacija na OO na SSRNM Krivoga{tani, ostanuva do 1965

godina koga so novata teritorijalna organizacija op{tinata Krivoga{tani

prestanuva da funkcionira, a selata se priklu~uvaat kon op{tinite Prilep i

Kru{evo.


Sedni~en materijal od OO na SSRNM; Op{tinski izborni

konferencii; Redovni sednici na OO; Pro{ireno-plenarni sednici na OO;

Sednici na Sekretarijatot; Sednici na Izvr{niot odbor; Sednici na

Nadzorniot odbor na OO; Zapisnici od komisiite na OO; Materijali od

Aktivot na ènite; Planovi, programi, izve{tai, analizi, informacii,

spisoci, pregledi; Materijali od osnovnite organizacii po selata i MO.


383. (328) KRIVOGA[TANI (1945-1965) 1957-1965: kn.2, kut.1; 0,1. AI,

a.e. 275, listovi643, NIS 33 str.

386. (329) MARIOVO - MANASTIR (1955-1965); 1955-1965: kn.11, kut.2; 0,4.

AI, a.e. 132, listovi1.157, NIS 48 str. aùrirano vo AOP - bazite


Vo op{tinata Mariovo - Manastir od 1955 godina raboti OO na

SSRNM so sedi{te vo Manastir so slednata organizaciona postavenost:

Op{tinski odbor na SSRNM, Sekretarijat, Nadzoren odbor i pomo{ni

tela: komisii.

Vo ovoj period funkcioniraat 23 Osnovni organizacii vo selata na

op{tinata, se do 1961 godina koga so novata teritorijalna podelba vo op{tina

Mariovo se formiraat mesni odbori so tri i pove}e sela, odnosno 7 MO so 27

podru`nici: Staravina, Grade{nica, Be{i{te, Vitoli{te, Duwe, âni{te i

Makovo.

Vo ovoj period organi na upravuvawe se: Op{tinskiot odbor,

Izvr{niot odbor, Nadzorniot odbor, Komisiite, Sekciite i drugi pomo{ni

tela. Vakvata organizaciona postavenost na SSRNM trae do prvata polovina


58

na 1965 godina koga op{tinata Mariovo e ukinata, a selata se razgrani~uvaat

pome|u op{tinite Prilep i Bitola, a so toa i osnovnite organizacii na

SSRNM.


Sedni~en materijal od OO na SSRNM; Op{tinski izborni

konferencii; Redovni sednici na OO; Pro{ireno-plenarni sednici na OO;

Sednici na Sekretarijatot; Sednici na Izvr{niot odbor; Sednici na

Nadzorniot odbor na OO; Zapisnici od komisiite na OO; Materijali od

Aktivot na `enite; Planovi, programi, izve{tai, analizi, informacii,

spisoci, pregledi; Materijali od osnovnite organizacii po selata i MO.


388. (331) PLETVAR (1945-1962); 1952-1962: kn.4, kut.1; 0,2. AI, a.e. 118,



Po~etocite na rabotata na organizacijata na Narodniot front vo

Pletvar se vo ramkite na Okoliskata i Op{tinskata organizacija na

Narodniot front vo Prilep.

So formiraweto na op{tinata Pletvar od 1955 godina po~nuva da

funkcionira Op{tinski odbor na SSRNM Pletvar so osnovnite organizacii

vo sostav: Pletvar, Leni{te, Oreovec, Belovodica, Krstec, Trojaci, Carevi},

Golemo Radobil, Malo Radobil, Rakle, Dren, Smolani, Toplica i Nikodin.

Op{tinski odbor na SSRNM raboti so svoi organi na upravuvawe i

pomo{ni tela: op{tinski odbor, Nadzoren odbor, Sekretarijat,

Pretsedatelstvo, Izvr{en odbor, komisii, sekcii, dru{tva.

Od 1961 godina na teritorijata na op{tinata Pletvar, kako posledica

na novata teritorijalna nadle`nost, formirani se pet Mesni odbori na

SSRNM, so dve do tri selski osnovni organizacii: Pletvar, Oreovec,

Trojaci, Golemo Radobil i Rakle.

Op{tinski odbor na SSRNM Pletvar vaka funkcionira do 1962 godina

koga prestanuva da postoi op{tinata Pletvar, a osnovnata organizacija na

SSRNM Pletvar se povrzuva so OK na SSRNM Prilep.


Izborni konferencii na Op{tinski odbor na SSRNM;

Zapisnici od redovni sostanoci na Op{tinskiot odbor; Pro{ireno-

plenarni sostanoci; Sekretarijat; Pretsedatelstvo; Izvr{niot odbor;

Materijali od odborite; Materijali od osnovnite organizacii na selata.

Prepiska; Finansiska dokumentacija.


389. (332) TOPOL^ANI (1945-1965); 1955-1965: kn.4, kut.2; 0,3. AI, a.e. 364,



59


Organizacijata na narodniot front vo Topol~ani raboti kako osnovna

frontovska organizacija vo ramkite na Bitolskata okolija.

Vo 1955 godina so masivnosta na SSRNM i novite teritorijalni promeni

po ukinuvaweto na Prilepskata okolija i formiraweto na Narodniot odbor

na op{tinata Topol~ani, po~nuva so rabota OO na SSRNM Topol~ani so

osnovni organizacii vo selata Alinci, Klepa~, Trojkrsti i êpigovo.

So teritorijalnite promeni vo 1961 i po~etokot na rabotata na

Sobranieto na op{tinata Topol~ani OO na SSRNM Topol~ani prifa}a

pogolem broj na osnovni organizacii, odnosno Mesni odbori na SSRNM:

Topol~ani, Ivawevci, Dobru{evo, Loznani, Musinci, Podmol, Kanatlarci,

Vesel~ani i Trnovci.

Op{tinski odbor na SSRNM Topl~ani funkcionira do 1965 godina,

odnosno do ukinuvaweto na op{tinata Topol~ani, a osnovnite organizacii se

pripojuvaat kon Op{tinskite odbori na SSRNM na Prilep, Bitola i

Kru{evo vo zavisnost od novata teritorijalna nadle`nost.



Materijali od op{tinski izbori na NF i SSRNM;

Sedni~na gra|a na OO na SSRNM, izborni konferencii, plenarni

sostanoci, redovni i pro{ireni sednici;

Sedni~na gra|a od Izvr{niot odbor na OO na SSRNM, nadzorniot

odbor, Komisiite na odborot, Sekciite na odborot; materijali od Osnovnite

organizacii; Materijali od KOA@; Materijali od sojuzot na „Prijateli na

{umite“; Materijali od Fondot za finansirawe na op{tinskite organizacii;

Zapisnici od Osnovnite organizacii - Mesni odbori na SSRNM;

Analizi, planovi, programi, izve{tai, informacii, pregledi i spisoci

od rabotata na OO na NF i SSRNM;

Finansiska dokumentacija: finansiski planovi, buxeti, zavr{ni

smetki.


GRADSKI ODBORI NA AF@ (KOA@)

173. PRILEP (1945-1990); 1945/1990: kn.4, kut.1; 0,2. AI, a.e. 479,



Konferencijata za op{testvena aktivnost na ènite - Prilep, kako

op{testveno-politi~ka organizacija gi obedinila progresivnite i

antifa{isti~kite èni za u~estvo vo obnovata i razvojot na zemjata.

U{te za vreme na biv{ite reìmi se pojavile progresivnite

antifa{isti~ki sili od strana na ènite vo Prilep. Tie deluvale preku

Aktivot za rabota so èni koj deluval pod direktiva na Partiskata


60

organizacija vo Prilep, so zada~a da ja razbijat fa{isti~kata propaganda i

asimilatorskata dejnost na Dru{tvoto „Carica Joana“. Prv rakovoditel na

Aktivot bila Vera Orov~anec, ~len na Komisijata za rabota so èni pri MK

na KPM, a potoa Pande êsnoska.

Po osloboduvaweto (1945) godina formiran e Gradski odbor na AF@ -

Prilep. Vo po~etokot ja opfa}a samo teritorijata na gradot, a od 1946 godina

gi opfa}a i selata: Varo{, Dabnica i Selce.

Po osloboduvaweto ènata stanala vaèn politi~ki faktor. Taa

aktivno u~estvuvala vo izborite na vlasta, a podocna i vo izborite na

Ustavotvornoto sobranie.

Osnovnata zada~a na Organizacijata na AF@ - Prilep:

- Politi~ko vospituvawe na ènata (sistematsko prou~uvawe na

zakonite i u~estvoto na ènata vo izgraduvaweto na vlasta).

- Kulturno-prosvetno izdignuvawe na ènata (preku odrùvawe na

analfabetski kursevi, doma}inski i stru~ni kursevi, ~itali{ta,

biblioteki).

- Davawe pomo{ preku dobrovolnite sobirni akcii, obezbeduvawe

ilegalni zasolni{ta, osnovawe na detski domovi, internati, sezonski

privatili{ta, sovetuvali{ta.

- Op{testvena aktivnost: predizborna i izborna aktivnost, opfatenost

na ènite od selo vo op{testveno-politi~kiot ìvot, kvalifikacionata

struktura i vklu~enosta na ènata vo procesot na proizvodstvoto,

opfatenosta na ènata vo organite na op{testvenoto i rabotni~koto

samoupravuvawe, opfatenosta na ènskata mladina vo u~ili{tata,

zdravstveno-kulturnoto izdignuvawe na ènata.

Vo 1950 godina Organizacijata na AF@ raboti kako sekcija na NF. Vo

1952 godina organizacijata na AF@ od sekcija na GNF - Prilep, prerasnuva

vo sekcija na ènskite dru{tva na SSRNM. Vo 1953 godina AF@ prerasnuva

vo Sojuz na ènskite dru{tva preku {to ènata go zavzema prvoto mesto vo

politi~kite i op{testvenite zbidnuvawa. Od 1962 godina prerasnuva vo

Konferencija za op{testvena aktivnost na ènite vo Prilep i kako takva

funkcionira do 1990 godina.

Organizacionata struktura na Gradskiot odbor na AF@ - Prilep

opfa}a: Plenum, Izvr{en odbor, kvartalni odbori (pretsedatel, sekretar i

blagajnik), sektori, Sekretarijat koj rakovodel so site odbori, aktivi,

sekcii. KOA@ vo svojata organizaciska struktura opfa}a: Konferencija,

Pretsedatelstvo, Nadzoren odbor, komisii i sekcii.


Zapisnici od sednici na: Gradskiot odbor na AF@, Plenumot,

Izvr{niot odbor, Sekretarijatot, od sostanoci so kvartalnite sekretarki,

Op{tinskata konferencija, Pretsedatelstvoto, materijali od kvartalite,

komisiite, sekciite, prepiska, biografii na zaginati borci, spomen diplomi,

predlog za spomenik na „@ena borec“, finansov plan.


OP[TINSKI SINDIKALNI SOVETI


61

390. (333) DOLNENI (1945-1965); 1957-1965:

391. (334) KRIVOGA[TANI (1945-1965)1958-1965:





Sedni~na gra|a od: Godi{ni sobranija na OSS; Op{tinskata

konferencijata na SS; Pretsedatelstvoto na OK na SS i OSS; Redovni i

pro{ireni sednici na OSS; Sekretarijatot na OSS; Upravniot odbor na

OSS; Izvr{nite tela na OPO; Koordinativnite tela; Komisiite pri OSS;

Re`iskiot odbor za izgradba na ve{ta~ko ezero;

Finansiska dokumentacija: Izve{tai, buxeti, zavr{ni smetki;

Zapisnici od sindikalni podru`nici.


393. (336) MANASTIR (1945-1965); 1947-1965: kn.16, kut.1; 0,4. AI, a.e. 290,


394. (337) MAKEDONSKI BROD (1945-1991);1959-1979: kn.5, kut.7; 0,8. AI,




Sedni~na gra|a od Godi{nite sobranija ma OSS; Izbornite

konferencii na OSS; Op{tinskata konferencija na SS; Pretsedatelstvoto

na OSS; Plenarni sednici na OSS; Sekretarijatot na OSS; Nadzorniot

odbor na OSS; Komisiite na OSS;

Programi, izve{tai, informacii, osvrti, analizi, spisoci, referati;

Statisti~ki izve{tai; buxeti, zavr{ni smetki.


395. (338) PRILEP (1945-1991); 1945- 1991: kn. 38, kut. 37; 4,4. AI, a.e. 2.943,



Op{tinskiot sindiklen sovet - Prilep osnovan e na 9 januari 1945

godina, pod nazivot Mesen sindikalen sovet - ve}e na Edinstvenite sindikati


62

na Jugoslavija, so sedi{te vo Prilep. Mesniot sindikalen sovet - Prilep bil

smesten vo prostoriite na toga{niot hotel „Solun“.

Po negovoto formirawe rabotni~kata klasa vo Prilep e organizirana

preku sindikalni podru`nici. Prvata sindikalna podru`nica bila

formirana vo Tutunskata stanica - Prilep.

Mesniot sindikalen sovet - Prilep pod toa ime raboti do 1953 gopdina.

Vo 1954 godina funkcionira pod naziv Okoliski sindikalen sovet, no za

kratko vreme, bidej}i pri krajot na 1954 godina i po~etokot na 1955 godina se

ukinuva Prilepskata okolija. Okoliskiot sindikalen sovet - Prilep,

prodolùva da funkcionira kako Op{tinski sindikalen sovet. Pod toa ime

raboti do 1969 godina, poto~no od 1.07 1969 godina se preimenuva vo Sojuz na

sindikatite na o{tina Prilep, pa OK na SSM - Prilep i Op{tinski

sindikalen sovet na SSM - Prilep.


Mesniot sindikalen sovet vo svojata organizaciska struktura opfa}a:

Sobranie, Plenum, Nadzoren odbor i komisii kako pomo{ni tela.

Op{tinskiot sindikalen sovet vo svojata organizaciska struktura

opfa}a: Sobranie, Sovet, Pretsedatelstvo, Nadzoren odbor.

Sobranieto e najvisok op{testveno-politi~ki organ, Sobranieto izbira

Sovet. Sovetot za podobro ostvaruvawe na svoite zada~i izbira

Pretsedatelstvo kako politi~ko izvr{no telo. Pretsedatelstvoto izbira

pretsedatel i sekretar.

Pomo{ni tela: Op{tinski odbori, komisii, koordinacioni tela,

Rabotna zaednica, Politi~ki aktiv, fondovi i dr.


Zapisni~ki knigi, delovodni protokoli i evidenciii;


Materijali od izbornite konferencii na OSS;

Sedni~ni materijali od Op{tinskiot sovet, Pretsedatelstvoto na OS,

Plenumi na OS, Sekretarijatot na OS i Nadzorniot odbor na OSS,

Rabotnata zaednica, komisiite na OSS; Buxeti, zavr{ni smetki;

Materijali od sindikalnite podru`nici.


396. (339) TOPOLÂNI (1945-1965); 1958-1965: kn.3, kut.1; 0,2. AI, a.e. 180,


Istorijat na fondoobrazovatelite od SSM:

Sindikalnoto dvièwe na Jugoslavija pretstavuva klasna organizacija

na rabotni~kata klasa za ostvaruvawe na nejzinite prava od razni oblasti od

negovoto ìveewe. Vo stara Jugoslavija sindikalnoto dvièwe bilo ~esto

zabranuvano, negovite simpatizeri progonuvani, zatvorani i ubivani, a vo

1940 godina bilo potpolno zabraneto.

Predvoeniot period za rabotni~kata klasa bil teòk i krvav, izrazen

preku masovni {trajkovi i demonstracii, so {to bile sozdadeni uslovi za


63

povtorno obnovuvawe na sindikalnoto dvièwe koe podocna preminuva vo

Sojuz na rabotni~kata klasa na Jugoslavija.

Op{tozemskata konferencija na Jugoslavija koja se odràla na 23 i 25

januari 1945 godina imala karakter na osnova~ki Kongres na edinstvenite

sindikati vo Jugoslavija, so cel, da se sozdadat akcioni odbori za podobro

organizirawe na rabotni~kata klasa. Takvi odbori bile sodadeni nasekade vo

zemjata i nivnoto ~lenstvo broelo 15 lica.

^lenovite na sindikalnoto dvièwe bile organizirani preku

sindikalni podru`nici po gradovite, selata, fabrikite i ustanovite.

Sindikalnoto dvièwe pokraj promenite vo imeto, toa pretrpelo i

vnatre{no prestruktuirawe na negovite organi i tela i zgolemuvawe na

zada~ite i odgovornosta.

So voveduvaweto na samoupravniot sistem, Sindikatot stanal

op{testveno-politi~ka organizacija na rabotni~kata klasa, koja se borela za

jakneweto na pozicijata na rabotnikot na rabotnoto mesto, aktivno u~estvo

vo site procesi na samoupravnoto op{testveno dogovarawe i odlu~uvawe, {to

zna~i vr{i sinhronizacija, no dava i nasoki na trajnite neposredni interesi

na rabotniot ~ovek.

Sojuzot na sindikatite na Makedonija svoite zada~i i zadolènija gi

vr{el na svoite sednici i preku organite na upravuvawe i sekoga{ se

rakovodel soglasno odredbite na Statutot na SSM, statutarnite odluki kako

i programite i delovnicite za rabota i na~inot na organiziraweto na

rabotni~kata klasa okolu sebe vo celina.

So voveduvaweto na delegatskiot sistem Sindikalnata organizacija

masovno ja razviva svojata aktivnost preku formiranite delegacii. Taka

Sindikatot stanal kolektiven organ na rabotni~kata klasa za ostvaruvawe na

nejzinite materijalno i op{testveno-politi~ki prava.


Zapisni~ki knigi, delovodni protokoli i evidenciii;


Materijali od izbornite konferencii na OSS;

Sedni~ni materijali od Op{tinskiot sovet, Pretsedatelstvoto na OS,

Plenumi na OS, Sekretarijatot na OS i Nadzorniot odbor na OSS,

Rabotnata zaednica, komisiite na OSS; Buxeti i zavr{ni smetki.

Materijali od sindikalnite podru`nici.

(Sodrìnskite podatoci se odnesuvaat i za drugite Op{tinski

sindikalni soveti za koi nema istoriski podatoci).

Arhivskata gra}a e na makedonski jazik.

OP[TINSKI KONFERENCII NA S S M M

397. (403) KRU[EVO (1945-1991); 1946-1991: kn.6, kut.4; 0,5. AI, a.e. 481,


64

listovi 1.796, NIS 132 str. aùrirano vo AOP - bazite


a.e. 239, listovi 1.551, NIS 94 str. aùrirano vo AOP - bazite

399. (340) PRILEP (1945-1991); 1950- 1991: kn.6, kut.17; 1,9. AI, a.e. 1.730,



Op{tinskata organizacija na SSM na Makedonija pretstavuvala masovna

op{testveno-politi~ka organizacija na mladinata za ostvaruvawe na zada~ite

i celosno ostvaruvawe na odredbite na Statutot na SSMM i SSMJ, za

vklu~uvawe na mladite vo site oblasti na o{tesvenoto ìveewe.

Pred NOB raboti kako SKOJ, a po osloboduvaweto 1945 godina raboti

kako Komitet na narodna mladina. Kako Okoliski i Gradski komitet na

Narodna mladina funkcionira do 1955 godina. So ukinuvaweto na

Prilepskata okolija prestanuva so rabota i Okoliskiot komitet na Narodna

mladina - Prilep. Od 1955 godina prodolùva da raboti kako Op{tinski

komitet na Narodna mladina i kako takov funkcionira do 1968 godina. Od

1968 godina po odrùvaweto na Osmiot kongres na SSMJ i donesuvaweto na

noviot Statut, se menuva imeto vo Op{tinska konferencija na SSMM. Kako

takov, funkcionira do 1990 godina.

So noviot pove}epartiski koncept na op{testvenoto ureduvawe na

nezavisna i suverena Republika Makedonija, zgasnuva dejnosta na SSM na

Makedonija.

Organizaciska postavenot:

Op{tinskiot komitet na Narodnata mladina vo svojata organizaciska

struktura opfa}a: Komitet, Plenum, Sekretarijat i Nadzoren odbor. Izbrani

lica: pretsedatel, sekretar i blagajnik. Pomo{ni tela: Komisii, Odbor za

do~ek na [tafetata na mladosta i aktivi.

Op{tinskata konferencija opfa}a: Konferencija (kako najvisok organ),

Pretsedatelstvo (kako izvr{en organ na Konferencijata), Nadzoren odbor,

tribini, komisii, koordinativni odbori i osnovni organizacii.

Izbrani lica: pretsedatel, sekretar i blagajnik.


Fondot sodrì: Dosie na fondoobrazovatelot, sedni~en materijal od

Okoliski, Gradski, Op{tinski i Konferencijata na SSMM, Plenumot,

Sekretarijatot, Pretsdatelstvoto, materijali od komisiite, tribinite,

Odborot za do~ek i ispra}awe na [tafetata, koordinativnite odbori,

mladinskite rabotni brigadi, mladinski rabotni akcii i osnovnite

organizacii.


OKOLISKI ODBORI NA SOJUZ NA BORCI OD NOB


65




Zapisnici od rabotata na Okoliskiot odbor, Izvr{niot odbor.

Spisoci, pregledi i podatoci za zagionati borci vo NOV.

Predlozi za dodeluvawe odlikuvawa; spisoci na izdadeni spomenici od

NOV; biografii na borci.

Prepiska so povisoki organi.

Planovi, pregledi, informacii, analizi, izvestuvawa, upatstva,

rezolucii i referati.


171. PRILEP (1945-1955); 1947/1954: kn.1, kut.1; 0,1. AI, a.e. 190,



Zapisnici od: Izbornata konferencija, Godi{nite sobranija na OO,

Sostanocite na OO, Izvr{niot odbor, Koordinacionoto telo, Komisijata za

proslavi i sekciite na OO.

Zapisnici od kvartalnite organizacii na Sojuzot i selata na Prilepska

okolija.

Prepiska so drugite organizacii na Sojuzot.

Zaklu~oci, planovi, analizi, izve{tai, izvestuvawa, pregledi i spisoci.

Dokumentacija za priemot i evidentiraweto na ~lenovite.


GRADSKI ODBORI NA SOJUZ NA BORCI OD NOB

172. PRILEP (1945- ); 1948-1961: kn.5, kut.1; 0,2. AI, a.e. 260,



Izborni materijali i konstitutivna sednica;

Zapisnici od Godi{nite sobranija na OO; Izvr{niot odbor,

Koordinativnoto telo

Programi, planovi i izve{tai;

Komisija za proslavi, sekcii, materijali od kvartalite.


7.2. STALE[KI KORPORACII

175. OP[TO ZANATSKO ZDRU@ENIE - PRILEP (1941-1944); 1941-1944:


66

kn.12, kut.6; 1,0. AI, a.e. 2.733, listovi 5.598, NIS 103 str.

Istorujat na fondoobrazovatelot:

Op{toto zanaet~isko zdruènie - Prilep, formirano e na 11.07.1941

godina. Prvata konstitutivna sednica na Rakovodnoto telo pri Op{toto

zanaet~isko zdruènie e odràna na 26.07.1941 godina.

Na osnova~koto sobranie na zanaet~iite vo Prilep, odràno na

10.09.1941 godina, izbrano e Rakovodnoto telo na zdruènieto. Za pretsdatel

izbran e Todor Nikolov, sekretar - Milan Prodanov, ~lenovi - Nedan

Sabotkov, Hristo G. Momirov.

Op{toto zanaet~isko zdruènie - Prilep e formirano so zada~a da im

vr{i uslugi na zanaet~iite vo Prilep, da gi snabduva so potrebni materijali

za vr{ewe na zanaet~iskata dejnost, odrùva kursevi za obuka na zanaet~iite,

gi pomaga siroma{nite semejstva vo gradot.


- Dosie na fondoobrazovatelot: Karta za registracija na

Zanaet~iskoto zdruènie - Prilep, direktivi (upatstva) za dejnosta na

rakovodnite tela i sovetite, koncepti za organizacija i rabota na zanaetite,

izve{tai za organizaciskata sostojba na zanaet~iite vo Prilepska okolija,

naredbi od Direkcijata na profesiite - Sofija.

- Zapisnici od sednici na godi{nite sobranija na Zdruènieto,

zapisnici od sednici na Rakovodnoto telo i komisiite, podatoci za sostojbata

na zanaet~iite vo Prilep, spisoci na zanaet~ii, materijali od Zanaet~iskiot

kurs vo Prilep, finansiska dokumentacija, akti za razre{uvawe i

nazna~uvawe, vlezna i izlezna prepiska, deklaracii i uverenija od

zanaet~iite, danok na zanaet~iite, majstorski svidetelstva i vremeni dozvoli

na zanaet~iite.


7.3. HUMANITARNI DRU[TVA

176. PRILEPSKI OP[TINSKI ODBOR ZA POMO[ NA POVREDENI

VO VOJNATA - PRILEP (1919); 1919: kn.1, kut.1; 0,1. AI, a.e. 329,



Okoliskiot odbor za pomo{ na nastradanite od vojnata - Prilep e

formiran vo 1918 godina. Prvata konstitutivna sednica odràna e na 28

april 1919 godina. Odborot prestanuva so rabota so kapitulacijata na

Kralstvoto Jugoslavija vo 1941 godina.

Zada~i na Odborot se: pomo{ na nastradanite so potrebnite

prehranbeni i ìvotni artikli, pomo{ na interniranite begalci, vojni~ki

semejstva, prifa}awe na ponudite od strana na trgovcite vo Prilep za pomo{

na nastradanite od vojnata, formirawe na komisii za utvrduvawe na


67

materijalnata sostojba na naselenieto vo gradot i okolijata, snabduvawe na

mesnite odbori vo op{tinite so prehranbeni artikli .

Vo 1920 godina raboti i Gra|anskata bolnica - Prilep.


Fondot sodrì: zapisnici od sednicite na Okoliskiot i Mesniot

odbor za pomo{ na nastradanite - Prilep, izve{tai, spisoci, zavedena i

nezavedena prepiska so poviskite organi, Gra|anska bolnica (Pravila, razna

prepiska).


177. GRADSKI ODBOR NA CRVENIOT KRST - PRILEP ( ? ); 1929-1930:

kn. 1; 0,02. SI, NIS 3 str.

7.4. KULTURNO-PROSVETNI DRU[TVA

174. OKOLISKO UÎTELSKO DRU[TVO - PRILEP (1921-1940);

1921-1940: kut.1; 0,1. AI, a.e. 31, listovi 37, NIS 10 str.


Okoliskoto u~itelsko dru{tvo - Prilep e osnovano vo 1921 godina.

Sedi{teto na dru{tvoto e vo Prilep.

Osnovnata zada~a na Dru{tvoto e da gi soedini silite na celokupnoto

u~itelstvo vo Prilep, za{tita na pravata na ~lenstvoto i izvr{uvawe na

obvrskite spored zakonot, razvivawe na duhot na zaedni{tvoto i zaemno

pomagawe me|u ~lenovite, unapreduvawe i po~ituvawe na u~itelskata etika,

zastapuvawe i unapreduvawe na interesite na svojata struka, odbrana na

moralnite odnosi na ~lenovite i nivnite semejstva.

Dru{tvoto sorabotuva so upravite na dru{tvata od pokrainskite

glavni odbori - Poverenstvo Belgrad. Sorabotuva so Glavniot odbor na

dru{tvoto na jugoslovenskite u~iteli (U.J.U) - Belgrad.

^lenovi na dru{tvoto moàt da bidat site aktivni i penzionirani

u~iteli i u~itelki so slu`ba vo Prilep.


Sobranie, Upraven odbor, Nadzoren odbor, Sud na ~esta.

Upravniot odbor go so~inuvaat (pretsedatelot, potpretsedatelot,

sekretarot, blagajnikot i bibliotekarot). Kako izvr{en organ gi sproveduva

odlukite i zaklu~ocite. Nadzorniot odbor gi pregleduva smetkite i bara

na~ini za zgolemuvawe na prihodite na Dru{tvoto.

Sudot na ~esta gi re{ava sporovite me|u ~lenovite.


Fondot sodrì: Pravila za rabota, planovi i metodi za ru{ewe na

upravite na okoliskite dru{tva koi se protiv vovlekuvaweto na partizanska


68

politika vo dru{tvata, prepiska dostavena do U~itelskoto dru{tvo Prilep,

prepiska (izvorna) od Dru{tvoto do upravnicite na u~ili{tata, izvestuvawa

za odr`uvawe na redovnite sednici na Dru{tvoto so dnevni redovi.


178. OKOLISKI ODBOR ZA NARODNO PROSVETUVAWE - PRILEP

(1921- 1933); 1921/1933: kut.1; 0,1. AI, a.e. 8, listovi 35, NIS 4 str.


Okoliskiot odbor za narodno prosvetuawe - Prilep e formiran na

10.10.1921 godina / raspis od 10.10.1921 g. do Ministerot za narodno zdravje -

Belgrad./ Zada~ite na odborot bile: da vr{i predavawa od oblasta na

Narodnoto zdravje, higienata i spre~uvaweto na zaraznite bolesti kaj

naselenieto, da gi snabduva u~ili{nite biblioteki so knigi, da sorabotuva so

prosvetno - kulturnite dru{tva vo Jugoslavija.


Fondot sodr`i: Statut na Okoliskiot odbor za narodno prosvetuvawe -

Prilep, Pravila na Fondot na Okoliskiot odbor za narodno prosvetuvawe,

izvestuvawa, statisti~ki podatoci za u~ili{tata, u~enicite, nastavnicite i

u~ili{niot buxet.


7.6. SPORTSKI DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

179. SPORTSKO PROSVETNO DRU[TVO „VASILIJE TRBI]“ -

PRILEP ( ?); 1925: kut.1; 0,1. AI, a.e. 36, listovi 79, NIS 4 str.


Spisoci za: ~lenovite, izdadenite ~lnski kni{ki, dadeni dobrovolni

prilozi, izvadoci od knigata za izdadeni sumi.

Dramska sekcija: tekstovi od dramite: „Naroden pratenik“ od B.Nu{i} i

„Grbaviot“ od Mirko De~ak.



8.1. ISTO^NO PRAVOSLAVNA CRKVA


69

8.1.2. Bugarska egzarhija vo Makedonija

181. CRKOVNA OP[TINA - PRILEP (1872-1912); 1872-1912: kn. 3, kut. 2;

0,3. AI, a.e. 104, listovi 866, NIS 86. aùrirano vo AOP - bazite


Prvata crkovna op{tina vo Prilep e formirana vo 1838 godina, koga so

carski ferman na prilep~ani im bilo dozvoleno da izgradat crkva vo gradot.

Do 1838 godina namesto crkovni op{tinari ili „epitropi crkovni“,

pretstavnik na hristijanskoto gra|anstvo pred mesnite vlasti bil Logotet g.

Hristo Damjanovi} - „vekilina“ (polnomo{nik) na naselenieto vo gradot i

okolijata. Negoviot imunitet na naroden polnomo{nik bil potkrepen so

sultanov dokument (gramota). Ovoj dokument bil od golemo zna~ewe za gradot

Prilep. Taka vo 1838 godina se izdignala i osvetila crkvata vo Prilep.

Toga{ vo gradot se formirala i Crkovnata op{tina. Prv pretsedatel bil

Hristo Logotet, a postojan ~len na Crkovnata op{tina bil do krajot na svojot

ìvot 17.03.1852 godina. Edna od najzna~ajnite celi na Op{tinata vo ovoj

period e izgradbata na Narodnoto u~ili{te vo crkovniot dvor vo 1843 godina.

Crkovnoto dvovlastie bilo karakteristi~no za periodot od (1870-1913)

godina, po vospostavuvaweto na Egzarhijata. Taa uspeala svojata vlast da ja

nametne vo pove}e eparhii vo Makedonija, pa i vo Prilepskata. Crkovnoto

dvovlastie predizvikalo otpor me|u ponaprednite elementi vo Makedonija,

koi preku crkovno - u~ili{nite op{tini zapo~nale otvoren otpor i borba za

obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija.

Crkovnata op{tina - Prilep vo periodot od (1870-1912) godina bila

upravuvana od trgovci, esnafi, ~esni gra|ani i maalski pretstavnici.

Organizaciskata struktura na Op{tinata se sostoela od pretsedatel koj

stoel na ~elo i Upraven odbor od 8 do 10 ~lena od redot na trgovcite,

esnafite, ~orbaxiite i maalskite pretstavnici. Op{tinata svoite obvrski

gi izvr{uvala preku izbranite organi: Crkovno nastojatelstvo se grièlo za

crkovnite raboti i U~ili{no nastojatelstvo koe se grièlo za

u~ili{tatata, u~itelite, u~ebnicite i u~ebnikarskoto delo. Crkovnata

op{tina dejstvuvala vo slednite oblasti: crkovnata, prosvetnata,

op{testvenata i sudskata. Taa se grièla za crkovniot ìvot vo gradot, za

izgradba i odrùvawe na crkvite, finansiskoto rabotewe, za sostojbite na

manastirite i nivnite imoti, za dava~kite na vladikata, za pla}awe na

danocite, za izdavawe dokumenti (svidetelstva za krsteni, ven~ani i

po~inati), griàta za siroma{nite i bolnite, organizirawe na u~ili{tata,

u~ebnikarskoto delo, u~itelite i nivnite plati, sostojbite na bibliotekite

i ~itali{tata. re{avala sporovi od trgovski i imotno-praven karakter,

li~ni kra`bi, proneveri, zloupotrebi, bra~ni sporovi i drugo.

Dol`nosta pretsedatel na Crkovnata op{tina - Prilep ja izvr{uvale:

H. Pop Konstantin, H. Krap~ev, A. Adamov, Spase Igumenov.

Pretsedateli na U~ili{noto nastojatelstvo bile: Ilija Samarxiev,

Jordan Bombolov, N. Biol~ev

U~ili{ni inspektori: Ilija Zdravev, Damjan A~kov, Kuzman Iliev.


70

^lenovi na U~ili{nata komisija bile: Dame A~kov, G.Iliev, Marko K.

Cepenkov.

Na ~elo na u~ili{tata vo gradot bile slednite direktori: Josif

Kova~ev ([tip), Anastas Naumov, Georgi Traj~ev, Hristo [aldev.


Protokolni knigi od sednicite na Crkovnata op{tina - Prilep,

izvadoci od protokolite na op{tinata, izve{tai od Komisijata za spornite

manastiri za ostvaruvawe na pravoto na sopstvenost, zabele{ki od

manastirite, `albi, pisma, spisoci, smetki. Ustav na U~ili{noto

nastojatelstvo, izvadoci od protokolnite knigi na U~ili{noto

nastojatelstvo, zapisnici od sednicite na U~itelskiot sovet pri Ma{koto

u~ili{te, godi{ni izve{tai od u~ili{tata, pisma i podatoci, u~ili{ni

zapisi, svidetelstva.


8.1.3. Srpska pravoslavna crkva vo Makedonija

405. (408) CRKVA „SVETI DIMITRIJA“ - VARO[ ( ? - ) 1919-1961:

kn. 24, kut. 2; 0,5. Regesti, a.e. 1.204, listovi 1.402, NIS 40 str.

Organizaciskata struktura:

- Crkovno - op{tinski upraven odbor:

- Paroh i crkvewak (prislu`nik)

Dol`nosta Paroh ja izvr{uvale sve{tenicite: Naum Stojanovi} i

Stevan Binovi}.


Zapisnici od sednici na Crkovno-op{tinskiot upraven odbor,

pregledi, spisoci, dogovori za posinuvawe, zakletvi za vr{ewe dol`nost,

Crkoven imot: (inventari za dvi`niot i nedvi`niot imot, spisok na imotot),

prihodi i rashodi na crkvata, brakovi, razvodi i vonbra~no `iveewe

(re{enija, odobrenija, dozvoli, spisoci, prepiska), prepiska so Arhierejskiot

namesnik - Prilep i so razni crkvi i manastiri, razna prepiska od

povisokite crkovni vlasti i organi.


182. PAROHIJA ROPOTOVSKA - DEBRE[TE ( ? - ) 1922/1946:

kn. 40, kut. 2;1,0. Regesti, a.e. 1.171, listovi 1.482, NIS 65 str.


Od 1918 godina Makedonskata pravoslavna crkva e pod jurisdikcija na

Srpskata pravoslavna crkva.


71

Vo sklop na Arhierejskoto namesni{tvo - Prilep, dejstvuva i

Parohijata Ropotovska - s. Debre{te. So parohijata upravuva paroh, izbran od

poistaknatite sve{tenici. Parohijata gi opfa}a selata: Ropotovo, Krapa,

Ko{ino. Sedi{teto na Parohijata e vo s. Debre{te.

Za vreme na Bugarskata egzarhija (1941-1944), parohiite bile

preimenuvani vo enorii. Enorijata pretstavuvala najmala administrativno -

upravna edinica. Izborot na enorskite sve{tenici se vr{el od lica {to

poseduvale kvaliteti propi{ani so Ustavot, a gi birale izbira~ite na

enorijata.

Po osloboduvaweto na Makedonija formiran e Inicijativen odbor koj

bil ovlasten da go organizira crkovniot ìvot. Namesto porane{nite

namesni{tva bile organizirani duhovni odbori.


Uredba za op{tinskite nagradi na parhiskite sve{tenici, zapisnici za

soslu{uvawa i primopredavawa, izve{tai za sostojbata na Parohijata,

spisoci za naselenieto, crkvite i parohiite, podatoci, materijali od

Crkovnata op{tina - s. Ropotovo (zapisnici od sednici na Crkovno

op{tinskiot sovet, spisoci i izvestuvawe za odrùvawe na izborite),

crkoven imot, prihodi i rashodi na crkvite, semejni pra{awa (brakovi,

razvodi), prepiska od parohot do povisokite crkovni vlasti.


183. PAROHIJA KOVA^KA „SV. TODORI“ - KOVA^ ( ? - ); 1913/1940:

kn. 29, kut. 2; 0,8. Regesti, a.e. 1.038, listovi 1.356, NIS 50 str.


So podelbata na Makedonija me|u Srbija, Grcija i Bugarija vo 1913

godina i Crkvata vo Makedonija bila podelena. Trite osvojuva~i na

Makedonija primenile ista metodologija na zate~enata crkva i crkovno-

u~ili{nite op{tini, na {teta na makedonskiot narod.

Kova~kata Parohija raboti od 1913 godina do 1940 godina i go opfa}a

periodot na vospostavuvaweto na srpskata vlast vo Vardarska Makedonija. Vo

sostavot na Kova~kata Parohija vleguvaat selata: Kova~, Lup{te, Zrkle,

Ramne, Brest, Zduwe, Blizansko i Taèvo.

Dol`nosta paroh ja izvr{uvale sve{tenicite: Jevta Le{nikovi} i

Nikola Dimitrievi}.

Spored Ustavot na Srpskata pravoslavna crkva od 1918 do 1932 sekoja

crkva imala svoja uprava. Vo 1932 godina spored noviot Ustav vo oddelni

naseleni mesta bile spoeni crkovnite upravi od pove}e crkvi. Taka vo 1932

godina e formirana Crkovnata op{tina - Kova~. Na 9 oktomvri 1932 godina

odràna e konstitutivnata sednica na Sovetot na Crkovnata op{tina -

Kova~, za izbor na nov sovet, pretsedatel, potpretsedatel, sekretar i Upraven

odbor.

Dol`nosta pretsedatel ja izvr{uval g. Ivan Boòvi}.


72

Crkovnata op{tina - Kova~ bila organizirana so: Crkovno-op{tinski

sovet, Upraven i Kontrolen odbor, Privremeno poverenstvo za sostavuvawe na

crkovno - bira~kiot spisok na Op{tinata.

Vo raboten odnos imalo: pretsedatel, potpretsedatel, sekretar i

blagajnik.


Fondot sodr`i: zapisnici, izve{tai, spisoci, podatoci, dogovor za

posinuvawe, re{enija, Crkoven imot (inventar na nedvi`niot imot, odluka),

semejni pra{awa (zapisnici, odobrenija, dozvoli), finansovi dokumenti

(buxeti, bilansi, godi{ni presmetki), materijali za bogoslovuvawe, prepiska

so povisokite crkovni vlasti, Crkovna op{tina (zapisnici od sednici na

Sovetot i Privremenoto poverenstvo), upatstva, objavi, spisoci, zavedena

prepiska so povisokite crkovni vlasti prepiska od Parohijata Kova~ka .


184. CRKVA „SV. NIKOLA“ - KO[INO ( ? - ); 1921/1936: kn. 11, kut. 1; 0,3.


Crkvata vleguva vo sostavot na Parohijata Ropotovska - s.Debre{te.


- Protokol za primopredavawe na dol`nost;

- Crkoven imot (tapii, inventari, licitacija);

- Finansii (buxeti, bilansi, godi{ni smetki, kapitalna sostojba,

dolgovi, razre{nici od kontroli)

- Brakovi (Presuda od Duhovniot sud - Bitola po bra~en spor)


185. CRKVA „SV. NIKOLA“ - KRAPA ( ? - ) ; 1921/1936: kn. 11, kut. 1; 0,3. SI,



Crkvata „Sv.Nikola“ - s. Krapa, vleguvala vo sostavot na Parohijata

Ropotovska - Debre{te.

Zada~ata na Crkvata bila da upravuva so crkvata i da se gri`i za

crkovniot imot, finansiite, bogoslu`bite, sobiraweto na dobrovolniot

prilog od naselenieto.


- Protokol za primopredavawe na dol`nost;

- Izve{tai za bogoslu`bite;

- Spisok na licata koi dale dobrovolen prilog;

- Podatoci za Crkvata


73

- Crkoven imot (tapija za sopstvenost, inventari za nedvi`niot imot,

licitacija na imot)

- Finansiski dokumenti (buxeti, bilansi, godi{ni smetki, kapitalna

sostojba, dolgovi)

- Brakovi (odobrenija, prepiska)


187. CRKVA „SV. VOZNESENIE“ - POLÎ[TE ( ? - ) ; 1919-1938:



Crkvata „Sv. Voznesenie“ - s. Pol~i{te e podignata pred 130 godini od

zadu`binata na naselenieto na selo Pol~i{te. Crkovniot imot iznesuval

okolu 14 parceli nivi, no istiot ne se obrabotuval, bidej}i manastirot nemal

rabotna sila.


Upatstva, statisti~ki podatoci za naselenieto po nacionalna i verska

pripadnost,

- Crkoven imot (inventar na nedvi`niot i dvi`niot imot

- Finansiski dokumenti (prihodi i rashodi na crkvata)

- Semejni pra{awa (zapisnici za bra~no ispituvawe , re{enija za

razvod, odobrenija za brak, vonbra~no ìveewe)

- Prepiska za sobirawe pomo{ za bednoto naselenie, za voenite siraci,

tuka e dokumentot za gladnite vo Rusija.

- Prepiska od povisokite crkovni organi.



B.1. SEMEJNI FONDOVI

188. \OR\I I TODE PLA[ESKI - TRGOVCI OD PRILEP 1911/1946:



Familijata na \or|i Pla{eski, odnosno na negoviot dedo Ko~o

To{eski se doselile od s. Slivje - Prilepsko vo 1846 godina. Pla{eski

otvoril trgovski du}an na sitno prodavaj}i galanteriska stoka. Potoa go

nasledil negoviot sin \or|i Pla{eski koj prodolìl so trgovskata dejnost.

Od 1886 godina na golemo trguval so trgovski firmi od : Solun, Serez,

Italija, Germanija i Avstrija. Raboti se do 1934 godina, koga go nasleduva


74

negoviot sin Todor Pla{eski, koj bil daleku popodgotven za trgovska rabota

i za kratko vreme gi ra{iril vrskite so trgovcite od drugite dràvi vo

Evropa.

Trgovskata dejnost ja vr{i se do 1948 godina, do donesuvaweto na

Zakonot za ukinuvawe na privatnata trgovija na golemo i malo.


Delovna prepiska so trgovski firmi od: Solun, Belgrad, Bitola,

Zemun, Leskovac, Qubqana, Skopje, Subotica, Saraevo i drugi.


B.2. LI^NI FONDOVI

189. DIMÊ KRSTESKI - MELNIÂR OD PRILEP 1913/1946:



Registracija na firmata, zapisnici vo vrska so rabotata na Melnicata,

programi i planovi za rabota, proizvodstven plan, re{enie za suzbivawe na

{pekulacija, dogovori za kupoproda`ba, uverenija za napravena {teta,

naredbi od povisoki organi na vlasta, upatstva za rabota, deklaracii za ìto,

bele{ka za izgradba na ambar, dano~ni prijavi, isplatni bele{ki za priem na

hrana, finansiski dokumenti, delovna prepiska so razni firmi od gradovite:

Belgrad, Obrenovac, Bitola, Sofija, Gabrovo, Vidin, Ruse, Kazanlak, Prilep,

Saraevo, Skopje, Br~ko, Travnik, Trstenik.


190. PETRE MINOSKI - BAKAL OD PRILEP 1903/1943: kn. 13, kut. 2; 0,5.

Regesti, a.e. 1.724, listovi 1.971, NIS 40 str.


Familijata Minovci e doselena vo Prilep od s. Dolneni vo 1810 godina.

Podocna Nikola Minov otvora bakalnica i go zema negoviot vnuk od brat,

Petre Minov kako kalfa. Vo 1901 godina Petre Minov otvora svoja bakalnica

vo koja e najzastapeno masloto i crniot piper od Voden. Masloto go nabavuval

od Elbasan - Albanija.

Podocna so ovie produkti gi snabduval i bakalite od Prilep i

Kru{evo. Sogleduvaj}i deka za izvr{uvawe na trgovska rabota e potrebno

povisoko obrazovanie, svoite sinovi Ordan i Metodija gi ispra}a na

{koluvawe. Po zavr{enoto {koluvawe gi ispra}a na prakti~na trgovska

rabota.

Prestanal da raboti vo 1945 godina.



75

Dokumenti za imot (tapija za sopstvenost), za osiguruvawe na imot,

esnafska soglasnost za obavuvawe na trgovska dejnost, razre{uvawa, izdadeni

od Ministerot za trgovija - Sofija, za zakup na stoki od Sofija, spisoci na

doma}instva, deklaracii na stoki, plate`ni nalozi, delovna prepiska so

trgovci i firmi od: Srbija, Hrvatska, Makedonija, Solun, a podocna i so

trgovci od Bugarija.

Arhivskata gra|a e na srpski i bugarski jazik.

191. RAMPO PEREV - ADVOKAT OD PRILEP 1926/1960: kut. 2; 0,2. AI,



Dokumenti od advokatskata rabota: Krivi~ni predmeti (protiv

dràvata i narodot, ubistva, siluvawe, zloupotreba na slu`bena dol`nost,

stopanski prestapi, {pekulacii, {verc so zlato), Gra|anski predmeti

(razvodi, alimentacii, posinuvawa, dogovori za kupoproda`ba na nedvièn

imot), ostavinski predmeti (fizi~ki delbi na imot, naru{eno vladenie,

stopanski prekr{oci (zadrugi, nadoknada na {teti, dolgovi), razni dokumenti

(biografii, prepiska, turski dokumenti - tapii).


406. (343) JORDAN BOMBOL - ADVOKAT OD PRILEP 1866-1947:



Jordan Bombol e roden vo Prilep 1866 godina. Zavr{il prvi i treti

klas vo Prvona~alnoto u~ili{te vo Prilep, a vtori klas vo Bitola, kade gi

u~el predmetite: smetawe, Zakon bo`ji, turski i pomalku gr~ki jazik.

Praven fakultet zavr{il vo Francija vo 1891 godina.Po zavr{uvaweto

na fakultetot se vratil vo Prilep i bil nazna~en za direktor na

Prilepskoto ma{ko u~ili{te „Sv.Kiril i Metodi“ kade predaval francuski

jazik. Vo u~ili{teto rabotele 17 u~iteli i eden oxa.

Po dve godini go napu{til direktorskoto mesto i stanal sudija vo

Okru`niot sud vo Varna. Vo 1907 godina po negovo barawe go napu{til

rabotnoto mesto.

Od 1910 do 1913 godina rabotel kako direktor na Trgovskata gimnazija

vo Solun.

Od 1 septemvri do 20 septemvri 1914 godina bil na~alnik na Voenata

slu`ba vo Prilep, a od 1915 godina bil pomo{nik na~alnik na Voenata

stanica vo Prilep.

Od maj 1915 godina do 19 juni 1919 godina bil pretsedatel na Op{tinata

vo Prilep. Od 1916 do 1918 godina bil pravozastapnik vo Sudot vo Prilep.

Na 28 dekemvri 1927 godina odlikovan e za izloèni predmeti na

izlo`bata vo Prilep.

Vo 1937 godina vo Skopje nagraden e so zlatna medaqa kako zemjodelec.


76

Od 1919 godina gi vodi rabotite na negovite ~iflizi vo Vrbjani,

Kru{ejca, Malo Kowari i Prilep.


Dokumenti koi se odnesuvaat na imotot, biografski podatoci,

dokumenti od slu`benata i op{testvenata dejnost, li~na prepiska, prepiska

od familijata na Bombol, dokumenti od tvore~kata dejnost, smetki,

smetkovodni tetratki za imotot, vesnici, objavi, plakati, pokani, ~estitki,

fotografii, razglednici, vizit karti, pisma na francuski jazik, knigi na

turski jazik i drugo.


192. ANDREJ IVANOV - SVE[TENIK OD ROPOTOVO 1914-1946:

kn. 6, kut. 1; 0,2. Regesti, a.e. 133, listovi 296, NIS 25 str.


Andrej G. Ivanov - sve{tenik, po narodnost Rusin, roden e na 15.08.1863

godina vo seloto Mihajlovsko, op{tina Labinska - Kubanska oblast vo Rusija.

Toj bil poru~nik i komandant vo 1-ta Kubanska koza~ka divizija vo Rusija.

Kako kozak bil pove}e pati nagraduvan so medaqi.

Imal èna dva sina i dve kerki.

Vo Kralstvoto SHS do{ol kako emigrant vo juni 1921 godina od

ostrovot Lemnos - Grcija i se naselil vo selo Ropotovo, op{tina Debre{ka,

srez Pore~ki. Kako religiozen ~ovek svojot ìvot go posvetil na crkvata i

bogoslu`bata. Vo 1927 godina e rakopoloèn za |akon, a vo 1928 godina

postaven e za sve{tenik i paroh na Ropotovskata Parohija.

Bil ~len na Belgradskata ruska kolonija i Zdruènieto na voeni

invalidi - Ruska sekcija Belgrad.

Vo 1937 godina Ministerstvoto za vnatre{ni raboti - Belgrad donesuva

Odluka za priznavawe na dràvjanstvoto na Andrej Ivanov na teritorijata na

Kralstvoto SHS.

Za dolgogodi{nata rabota i unapreduvaweto na crkvata, odlikuvan e so

crven pojas od strana na Pravoslavnata Ohridsko-Bitolska eparhija. Na 12

april 1940 godina go dobiva ~inot Protojerej od strana na Arhierejskata

slu`ba vo hramot „Sveta Bogorodica“ vo Bitola.

Na crkovniot imot vo s. Ropotovo odgleduval 50 ko{nici p~eli i lozja.

Vo 1939 godina e penzioniran. So okupacijata na bugarskite vlasti vo

1941 godina, penzijata na Parohot mu e ukinata. Po osloboduvaweto povtorno

bilo aktuelizirano pra{aweto vo vrska so negovata penzija.


Li~ni dokumenti (li~na karta, uverenija, re{enija, polnomo{na,

svidetestvo, ~lenski kni{ki, karakteristika, odluka za dràvjanstvo,

stare{inski izve{tai, stare{inski ocenki, dekreti i povelbi za

odlikuvawa, fotografija, spisoci); Zapisi vo vrska so se}avawata na borbite

za vreme na Gra|anskata vojna vo Rusija, Crkoven imot (skica na crkvata,


77

re{enie, prepiska (barawa, izvestuvawa), prepiska so povisokite crkovni

organi za dodeluvawe zemja na Parohijata, finasiski dokumenti.

Arhivskata gra|a e na srpski, bugarski, ruski i makedonski jazik.

V. ZBIRKI

194. VERSKI MATI^NI KNIGI - KRU[EVO - 1835-1966:

kn. 93; 1,8. SI, NIS 99 str.


Mati~ni knigi na rodenite (1835-1957);

Mati~ni knigi na ven~anite (1850-1956)

Mati~ni knigi na umrenite (1914-1956)

Posebni mati~ni knigi (1946-1966)

Kru{evo, Aldanci, Arilevo, Belu{ino, Birino, Vrboec, Gorno

Divjaci, Dolno Divjaci, @ito{e, Za{le, Ko~i{te, Lokveni, Milo{evo,

Norovo, Ostrilci, Presil, Pusta Reka, Rastojca, Svetomitrani, Tursko.


193. VERSKI MATI^NI KNIGI - MAKEDONSKI BROD - 1900-1967:

kn. 268: 5,4. SI, NIS 281 str.


Delovodni protokoli na mati~nata slu`ba - M. Brod (1951-1954)

Mati~ni knigi na rodenite - M. Brod (1900-1956)

Mati~na kniga na rodenite od muslimansa verska pripadnost od selata

na Brodska okolija (1913/1936)

Upisnici na naselenieto po doma}instva - Brodska okolija (1900-1956)



Posebni mati~ni knigi (1913-1967)

Makedonski Brod, Belica, Ben~e, Bitovo, Blizansko, Breznica, Brest,

Botu{je, Vir, Vol~e, Gre{nica, Dvorci, Drenovo, Zagrad, Zve~an, Zduwe,

Zrkle, I`i{te, Kalu|erec, Kova~, Kov~e, Kosovo, Krapa, Kru{je, Latovo,

Lisi~ani, Lokvica, Lup{te, Manastirec, Mogilec, Modri{te, Orevoec,

Plasnica, Preglovo, Ramne, Raste{, Rusjaci, Samokov, Slansko, Slatino,

Su{ica, Ta`evo, Tomino Selo, Topolnica, Trebovle, Cre{nevo.


408. (345) VERSKI MATI^NI KNIGI - PRILEP - 1830-1956:

kn. 566; 11,2. SI, NIS 588 str.


78


Mati~ni knigi na rodenite (1830-1956)



Registri na naselenieto vo Prilep i Markov Grad (1912/1942)

Azbu~nici (domovnici) za semejstvata vo Prilep, Toplica, Rakle i

Nikodin (1935)

Prilep, Aleksandrovo, Alinci, Bela Crkva, Belovodica, Belo Pole,

Berovci, Be{i{te, Bon~e, Borino, Borisovo, Borotino, Brailovo, Bu~in,

Varo{, Vepr~ani, Vesel~ani, Vitoli{te, Vo|ani, Volkovo, Vran~e, Vrbjani,

Vrpsko, Godivqe, Golemo Kowari, Golemo Radobil, Gostira`ni, Gu|akovo,

Dabjani, Dabnica, Debre{te, Dolgaec, Dolneni, Drenovci, Duwe, Erekovci,

@abjani, @ivovo, Zabr~ani, Zagorani, Zapolàni, Zrze, Jakrenovo, Kadino

Selo, Kalen, Kanatlarci, Klepa~, Kokre, Korenica, Kostinci, Ko{ino,

Krapa, Krivoga{tani, Krstec, Kru{eani, Kru{evica, Kutle{evo, Laàni,

Leni{te, Lokveni, Lopatica, Maù~i{te, Malo Kowari, Malo Ruvci,

Manastir, Margari, Marul, Mir~e Acev, Mramorani, Musinci, Nebregovo,

Nikodin, Novoselani, Obr{ani, Oreovec, Petrovo, Pe{talevo, Pe{tani,

Pletvar, Podmol, Pol~i{te, Presil, Prilepec, Prisad, Rakle, Rilevo,

Ropotovo, Ruvci, Sa`devo, Sarandinovo, Sekirci, Selce, Senokos, Slavej,

Slep~e, Slivje, Sredorek, Staro Lagovo, Strovija, Toplica, Topol~ani,

Trojaci, Trojkrsti, Carevi}, Crnili{te, âni{te, êpigovo, ûmovo,

[eleverci, [tavica.

Mati~ni knigi na rodenite od muslimanska verska pripadnost (1926-1941)

Mati~ni knigi na ven~anite od muslimanska verska pripadnost (1926-1946)

Mati~ni knigi na umrenite od muslimanska verska pripadnost (1926-1945)

Domovnici na doma}instvata od muslimanska verska pripadnost (1929/1946)

Prilep, Aldanci, Brailovo, Desovo, @abjani, @ito{e, Laàni, Norovo,

Pe{talevo, Presil, Crnili{te.



79

P R E G L E D

NA ARHIVSKITE FONDOVI I ZBIRKI VO DR@AVNIOT ARHIV NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE PRILEP

1993-2005 GODINA

A. ARHIVSKI FONDOVI NA DR@AVNITE ORGANI, USTANOVI,

ZDRU@ENIJA, ORGANIZACII I DRUGI INSTITUCII



412. (533) SUD NA OP[TINA - BRAILOVO (1919-1941); 1919/1931:

kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 28, listovi 40, NIS 5 str.


Zapisnici od sednici na Op{tinskiot odbor, spisoci na personalot na

op{tinata, spisok na zemjodelcite vo op{tinata, dokumenti za imotno-pravni

odnosi, prepiska od Na~elstvoto na Prilepska okolija, prepiska za is~eznati

lica i lica koi se vo begstvo, a izvr{ile krivi~ni dela.


413. (534) SUD NA OP[TINA - PRILEP (1919-1941); 1929/1941:

kn. 1, kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 125, listovi 281, NIS 9 str.


So Zakonot za imeto i podelbata na Kralstvoto SHS na upravni

podra~ja, cela Vardarska Makedonija, del od Ju`na Srbija i del od Kosmet

formirano e edno administartivno-teritorijalno podra~je, Vardarska

banovina so sedi{te vo Skopje.

Vo administrativen pogled, Vardarska banovina bila podelena na tri

okru`ni inspektorati, dva samoupravni grada i 46 sreza so 525 op{tini.

Prilepskiot srez bil sostaven od 14 op{tini: Prilepska, Brailovska,

Vitoli{ta,Vrbjanska, Dolnenska, Duwska, Kostina~ka, Makovska, Markov

Gradska, Nebregovska, Pletvarska, Prilepa~ka, Topli~ka i Topol~anska.

Op{tinata Prilep (Sud na op{tina Prilep), funkcionira do

okupacijata na Jugoslavija vo 1941 godina. Funkcijata i nadle`nostite na

op{tinata se odredeni so niza zakonski propisi, od onie {to ja utvrduvaat

organizaciskata postavenost na op{tinata i od najrazli~nite sferi od

`ivotot na op{tinata i nejzinite gra|ani.


80

Kontrolnata i izvr{nata vlast vo op{tinata ja pretstavuva

Op{tinskiot odbor (kmetovi, odbornici i ~lenovi na sudot). Pretsedatelot

na Op{tinskiot odbor e i pretsedatel na sudot na op{tinata.

Op{tinski funkcioneri (~asnici) se pretsedatelot, kmetovite i

odbornicite, a drugiot personal se slu`benici na Sudot na op{tinata.

Pretsdatelot na sudot na op{tinata pretstavuva najvisoka izvr{na vlast na

op{tinata.

Sekoja op{tina ima blagajnik, najmalku eden delovoditel i pisari.

Organizaciska postavenost na op{tinskite upravi:

Op{tinski odbor - pretsedatel i odbornici

1. Administrativno oddelenie (rakovodi sekretar-delovoditel)

- arhiva, statisti~ki otsek, voen otsek

2. Sudsko oddelenie

- gra|anski otsek, krivi~en otsek, izvr{en otsek, straà

3. Finansisko oddelenie

- otsek za knigovodstvo i blagajna, otsek za taksi, tro{arinski otsek

4. Ekonomsko-stopansko oddelenie

- otsek za doma}instvo, klani~ki otsek, tro{arinski otsek

5. Oddelenie za higiena i socijalni griì

- sanitetska uprava, higienski otsek, otsek za le~ewe, otsek za

socijalni griì

6. Grade`no - tehni~ko oddelenie

- otsek za kanalizacija, vodovod, pati{ta, ulici, mostovi,

arhitektonski otsek, hidrotehni~ki otsek, katastar

Sekoja op{tina ima: delovoden protokol, ekspediciona kniga i

registar. Se vodi centralen delovoden protokol.

(Istorijatot se odnesuva na op{tinite od periodot na srpskata

uprava)


Spisoci na voeni obvrznici i regruti, rezervni oficeri, objavi,

naredbi za izvr{uvawe na voeniot raspored na obvrznicite, doverliva i

strogo doverliva prepiska od Komandata na Bitolskiot voen okrug do

Op{tinata, upatstva za rabota na Komisijata za regrutacija, prepiska za

imotna sostojba (gra|anski otsek), prepiska za napraveni krivi~ni dela

(krivi~en otsek)



414. (532) OP[TINSKA UPRAVA - DOLNENI (1941-1944); 1941-1944:



Za vreme na bugarskata okupacija od 1941 godina, bugarskata

okupatorska vlast vospostavuva nova administrativno-teritorijalna podelba.


81

Vo sostavot na Okoliskata uprava - Prilep vleguvaat Gradskata o{tinska

uprava i devet selski op{tinski upravi: Vitoli{te, Vrbjani, Dolneni, Duwe,

Kostinci, Nebregovo, Pletvar, Prilepec i Topol~ani. Vo sostavot na

Op{tinska uprava - Dolneni vleguvaat selata: Brailovo, Belo Pole, Vran~e,

Senokos, Pe{talevo, Novoselani, Dabjani.

Na ~elo na Op{tinskata uprava - Dolneni bil kmetot: Hristo Popov

Cvetanov. Selski namesnici: Dimitar Talev A~kovi}, Ilija Damev Ivanov,

Hariton Manev.

Op{tinskata uprava Dolneni se ukinuva so kapitulacijata na Bugarija

vo 1944 godina.


Spisoci na licata na koi im e zemena hrana i rekvizirana stoka - slama,

za potrebite na Voenata komanda.


1.5. ARHIVSKI FONDOVI OD 1944

OKOLISKI NARODNOOSLOBODITELNI ODBORI

415. (413) KRU[EVO (1944-1945); 1944-1945: kn. 19, kut. 1; 0,5. AI, a.e. 342,


416. (412) MAKEDONSKI BROD (1944-1945); 1944-1945: kn. 6, kut. 1; 0,2. AI,


417. (414) PRILEP (1944-1945); 1944-1945: kn. 12, kut. 2; 0,4. AI, a.e. 793,



Okoliskite narodnoosloboditelni odbori se osnovaat so Re{enieto na

Prezidiumot na ASNOM od 06.08.1944 godina vo (selo Ramno Kumanovsko), za

podelba na Makedonija na oblasti, okolii i op{tini. Na teritorijata na

Makedonija pokraj oblasnite narodnoosloboditelni odbori (4 odbori) se

formiraat i okoliski narodnoosloboditelni odbori. Na teritorijata {to e

pod nadle`nost na Oddelenieto Prilep dejstvuvaat okoliskite narodnooslo-

boditelni odbori Kru{evo, Brod i Prilep.

So re{enie na Prezidiumot na ASNOM od 21 Oktomvri 1944 godina

(selo Gorno Vranovci - Vele{ko) za podelba na Makedonija na oblasti i

odreduvawe na rangot na oddelni gradovi me|u drugite vo rang na Okoliski

narodnoosloboditelen odbor izdignat e i gradot Prilep.


82

Na 6 fevruari 1945 godina Prezidiumot na ASNOM nosi Povelba za

vtora administrativno teritorijalna podelba na Makedonija na okruzi me|u

koj e i Prilepskiot okrug.

Okoliskite narodnoosloboditelni odbori egzistiraat do 21 Noemvri

1945 godina do donesuvaweto na Uredbata za opredeluvawe na brojot na

teritorijalnite podra~ja na okruzite i okoliite.

Za~etocite za osnovawe na Narodnata vlast odat naporedno so razvojot

na oruènata borba. Nivnite po~etoci datiraat od 1942 godina so

sozdavaweto na prvite slobodni teritorii vo Makedonija, a pointenzivno se

formiraat od po~etokot na 1944 godina.

Na 22.02.1945 godina Prezidiumot na ASNOM donesuva odluka za

raspi{uvawe izbori za selski (gradski i reonski) i okoliski NOO vo

Federalna Makedonija. Na 31.3.1945 godina Prezidiumot na ASNOM donel

pravilnici za ustrojstvo na narodnoosloboditelnite odbori.

- Pravilnik za ustrojstvo na NOO;

- Pravilnik za ustrojstvo na Skopiskiot gradski NOO;

- Pravilnik za ustrojstvo na op{tinskite NOO;

Organizaciska postavenost na okoliskite NOO:

- Plenum

- Izvr{en odbor (Pretsedatelstvo i na~alnicite na oddelite)

- Pretsedatelstvo (pretsedatel, potpretsedatel, sekretar)

Vo Izvr{niot odbor se formiraat: Sekretarijat i oddeli: upraven,

sudski, stopanski, tehni~ki, soop{titelen - soobra}aen, prosveten,

propaganden, zdravstven, socijalen, administrativen.

(Istorijatot se odnesuva za site Okoliski narodnoosloboditelni

odbori)


Fondovite na okoliskite narodnoosloboditelni odbori naj~esto

sodràt: zapisnici od sednicite na organite i telata, organizacija i rabota,

spisoci na op{tinite i selata, izve{tai, naredbi, podatoci za sorabotkata i

pomo{ta na NOV okolu snabduvaweto so obleka i ishrana, pomo{ na

semejstvata na zaginatite borci, organizacija na stopanskiot ìvot, otvorawe

na u~ili{na redovna nastava, popravka na infrastrukturnite objekti,

re{avawe na problemite od domenot na zdravstvoto, socijalata, griàta za

javniot red i mir.

(Sodrìnskite podatoci se odnesuvaat za site Okoliski

narodnoosloboditelni odbori)


GRADSKI NARODNOOSLOBODITELNI ODBORI

418. (424) KRU[EVO (1944-1945); 1944-1945: kn. 3, kut. 1; 0,2. AI, a.e. 258,



83



420. (437) OP[TINSKI NOO - PRIBILCI (1944-1945); 1944-1945:

kut. 1; 0,1. SI, a.e. 36, listovi 38, NIS 4 str.


Gradskite (op{tinski narodnoosloboditelni odbori) dejstvuvaat i

rabotat soglasno so zakonskite propisi za rabota na okoliskite

narodnoosloboditelni odbori, pri {to nivnite nadle`nosti se protegaat na

teritorijata na gradovite odnosno op{tinite.

Organizaciskata postavenost na gradskite (op{tinski) NOO e

slednata: Plenum, Izvr{en odbor, koj go so~inuvaat Pretsedatelstvoto i

na~alnicite na oddelite. Pretsedatelstvoto go so~inuvaat pretsedatelot,

potpretsedatelot i sekretarot. Vo Izvr{niot odbor vleguvaat i

rakovoditelite na oddelite: upraven, soop{titelen-soobra}aen, stopanski,

propagandno-prosveten, socijalno-zdravstven, sudski i administrativen oddel.


Arhivskata gra|a sodr`inski se sovpa|a so arhivskata gra|a na

fondovite na okoliskite narodnoosloboditelni odbori.


SOBRANIJA NA OP[TINI

421. (447) DOLNENI (1952-1965); 1952-1965: kn. 62, kut. 20; 3,2. SI, a.e. 2.925,


422. (448) KRIVOGA[TANI (1952-1965); 1952-1965: kn. 33, kut. 9; 1,6. SI,


423. (426) KRU[EVO (1965-1991); 1965-1991: kn. 97, kut. 59; 7,9. AI, a.e. 6.350,

listovi 33.538, NIS 1.060 str.

424. (451) MAKEDONSKI BROD (1963-1991); 1963-1991: kn. 37, kut. 85; 9,2.AI,

a.e. 5.985, listovi 39.090, NIS 1.600 str. a`urirano vo AOP - bazite


Sobranieto na op{tina Makedonski Brod vo periodot od 1963 do 1991

godina kako najvisok organ na vlasta svoite prava i dol`nosti gi vr{i

soglasno Ustavot, zakonite i Statutot na Op{tinata. Sedi{teto na

Op{tinskoto sobranie e vo Makedonski Brod. Op{tinskoto sobranie

rabotite od svojata nadle`nost gi vr{i na sednici na soborite, izvr{nite


84

raboti na sednicite na sovetite, a upravnite raboti preku organite na

upravata.Vo ramkite na pravata i dol`nostite Sobranieto gi tretira

osnovnite pra{awa od zna~ewe na politi~kiot, stopanskiot, kulturniot,

prosvetniot, zdravstveno-socijalniot, komunalniot i drugiot op{testven

ìvot i razvitok na Op{tinata.Op{tinskoto sobranie go so~inuvaat

Op{tinskiot sobor i Soborot na rabotnite zaednici. Sekoj Sobor ima po 30

odbornika. Soborite na Op{tinskoto sobranie rabotat i odlu~uvaat na

zaedni~ki sednici. Soborite rabotat i odlu~uvaat na oddelni sednici po

barawe na edna polovna od odbornicite od sekoj sobor. Op{tinskiot sobor i

Soborot na rabotnite zaednici samostojno izbiraat pretsedava~i na soborite

i mandatno-imunitetni komisii.

Na 22.04.1974 godina odràna e Konstitutivnata sednica na trite

sobori: Soborot na zdruèn trud, Soborot na mesni zaednici i Op{testveno -

politi~kiot sobor. Izbran e pretsedatel, potpretsedatel i sekretar na

Sobranieto, kako i pretsedatel i ~lenovi na Izvr{niot sovet na Sobranieto.

Izvr{niot sovet e izvr{en organ na Op{tinskoto sobranie.

Sovetite vo ramkite na svojot delokrug se griàt za ostvaruvawe na

politikata na Sobranieto i za izvr{uvawe na zakonite i propisite, davaat

predlozi i gi utvrduvaat predlozite na odlukite i drugite akti {to gi

donesuva Sobranieto, vr{at nadzori, davaat op{ti nasoki za rabotata na

organite na upravata i pretresuvaat pra{awa od zaedni~ki interes za

rabotnite i drugite samoupravni organizacii.

Op{tinskoto sobranie gi ima slednite soveti:

- Sovet za stopanstvo i trud;

- Sovet za {umarstvo;

- Sovet za finansii;

- Sovet za prosveta, kultura i fizi~ka kultura;

- Sovet za op{ta uprava i pravosudstvo;

- Sovet za komunalni raboti i stanbeni pra{awa;

- Sovet za vnatre{ni raboti;

- Sovet za narodna odbrana;

- Sovet za bezbednost na soobra}ajot;

Sekoj sovet se sostoi od pretsedatel i ~lenovi. Sovetite za svojata

rabota odgovaraat pred Op{tinskoto sobranie.Sovetite se dol`ni za svojata

rabota da podnesuvaat izve{tai na Op{tinskoto sobranie edna{ godi{no, a

po barawe na Sobranieto i pove}e pati.

Za prou~uvawe na oddelni pra{awa od svojata nadle`nost, za

pretresuvawe na predlozi, odluki i drugi akti, Op{tnskoto sobranie

formira postojani i povremeni komisii.^lenovite na postojanite komisii gi

izbira Sobranieto od redot na odbornicite i ~lenovite {to gi delegiraat

op{testveno-politi~kite organizacii. Mandatot na ~lenovite na komisiite

trae ~etiri godini. Op{tinskiot sobor i Soborot na rabotnite zaednici

imaat mandatno-imunitetni komisii.

Pretsedatelot na Sobranieto se izbira od redot na odbornicite.

Kandidat za pretsedatel na Sobranieto, predlagaat deset odbornici. Za

pretsedatel na Sobranieto e izbran kandidatot za kogo glasale mnozinstvo od

odbornicite na Sobranieto. Od redot na odbornicite se izbira i zamenik

pretsedatel na Sobranieto. Op{tinskoto sobranie ima sekretar. Sekretarot

na Sobranieto ja organizira rabotata na organite na upravata i vr{i nadzor


85

na nivnata rabota. Organite na upravata se formiraat kako oddelenija,

otseci, upravni bira i mesni kancelarii. Organite na upravata kako

vnatre{no-organizacioni edinici imaat: otseci, slu`bi, referati.

Sobranieto gi ima sldnite organi na upravata:

a) Oddelenija i otseci na upravata:

- Oddelenie za stopanstvo, planirawe i buxet;

- Oddelenie za op{testveni slu`bi;

- Oddelenie za op{ta uprava;

- Oddelenie za narodna odbrana;

- Oddelenie za vnatre{ni raboti;

b) Mesni kancelarii:

- Mesna kancelarija Iì{ta;

- Mesna kancelarja Manastirec;

- Mesna kancelarija Modri{te;

- Mesna kancelarija Samokov;

- Mesna kancelarija Raste{;

v) Upravi:

- Op{tinska uprava za prihodi;

Za finansirawe i kreditirawe na odredeni potrebi ili dejnosti,

Op{tinskoto sobranie formira fondovi.Fondovite se pravni lica. Sekoj

Fond ima svoj Statut, {to go donesuva Organot na upravuvaweto na Fondot, a

go potvrduva Sobranieto ili organot {to }e go ovlasti. So Statutot, Fondot

go regulira na~inot na upravuvaweto. Fondot izgotvuva Finansiski plan vrz

osnova na odobrena programa za rabota. Na krajot od godinata fondot

sostavuva Zavr{na smetka. Organot na upravuvaweto na Fondot mu podnesuva

izve{taj za svojata rabota na Sobranieto. Nadzor nad rabotata na fondovite

vr{i Sobranieto. Op{tinata ima i Rezerven fond. Sredstvata od Rezervniot

fond se obezbeduvaat od Buxetot i istite sluàt za pokrivawe na rashodite

nastanati poradi vonredni okolnosti vo Op{tinata / poplavi, poàri,

zemjotres i dr/.


- Dosie na Fondoobrazovatelot;

- Materijali od Sobranieto na op{tina Makedonski Brod;

- Zapisnici od izborni sednici;

Izve{tai od Op{tinskata izborna komisija;

- Sedni~en materijal od zaedni~kite sednici na:

- Dvata sobora / Op{tinski Sobor i Sobor na rabotnite zaednici /;

- Trite sobori / Sobor na zdruèn trud, Sobor na mesni zaednici i

Op{testveno-politi~kiot sobor/;

- So ramnopravno u~estvo na dvata sobora;

- Oddelni sednici na soborite;

- Sednici i materijali od komisiite pri SO - Makedonski Brod;

- Sedni~en materijal od Izvr{niot sovet na SO - Makedonski Brod;

- Sedni~en materijal i drugi materijali od sovetite pri SO

Makedonski Brod;

- Sednici od upranite odbori i drugi materijali od Fondovite pri SO -

Makedonski Brod;


86

425. (450) TOPOL^ANI (1952-1965); 1952-1965: kn. 51, kut. 19; 2,9. SI,


NARODNI ODBORI NA OP[TINI

426. (439) I@I[TE (1944-1955); 1944-1955: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 94,


427. (436) MAKEDONSKI BROD (1952-1963); 1952-1963: kn. 58, kut. 17; 2,9.


428. (449) PLETVAR (1952-1962); 1952-1962: kn. 18, kut. 3; 0,7. SI, a.e. 369,


MESNI NARODNI ODBORI

429. (438) BREST (1945-1950); 1945-1950: kn. 1, kut. 1; 0,1. SI, a.e. 29,


430. (444) VRAN^E (1945-1947); 1945-1947: kn. 10, kut. 1; 0,3. SI, a.e. 102,


431. (440) MOGILEC (1945-1947); 1945-1947: kn. 2, kut. 1; 0,1. SI, a.e. 39,


432. (441) RUSJACI (1945-1952); 1945-1952: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 45,


433. (442) SA@DEVO ( 1945-1950); 1945-1950: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 37,


434. (445) SARANDINOVO (1945-1950); 1946-1950: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 30,


435. (446) SELCE - PRILEPSKO (1946-1947) 1946: kn. 1, kut. 1; 0,1. SI, a.e. 4


436. (443) SLANSKO (1945-1950); 1945-1950: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 43,



87

OP[TINSKI SAMOUPRAVNI INTERESNI ZAEDNICI

437. (466) ZA VRABOTUVAWE - KRU[EVO (1974-1991); 1974-1991:


438. (434) ZAEDNI^KA SLU@BA NA OSIZ- ovi - KRU[EVO (1984-1991);

1984-1991: kn. 2, kut. 3; 0,3. SI, a.e. 111, listovi 959, NIS 8 str.

439. (471) ZA ZDRAVSTVO I ZDRAVSTVENA ZA[TITA - KRU[EVO

(1966-1991); 1966-1990: kn. 9, kut. 3; 0,5. SI, a.e. 297,


440. (468) ZA KULTURA - KRU[EVO (1974-1991); 1974-1991: kn. 1, kut. 1; 0,1.


441. (460) ZA OBRAZOVANIE I NAUKA - KRU[EVO (1968-1991); 1968-1991:


442. (461) ZA NEPOSREDNA DETSKA ZA[TITA - KRU[EVO (1974-1986);


443. (469) ZA SOCIJALNA ZA[TITA - KRU[EVO (1974-1991); 1974-1991:


444. (465) ZA STANOVAWE - KRU[EVO (1974-1991); 1975-1991: kn. 2, kut. 5;

0,6. SI, a.e. 327, listovi 2.212, NIS 12 str.

445. (467) ZA FIZI^KA KULTURA - KRU[EVO (1974-1991); 1974-1990:


446. (464) ZA VRABOTUVAWE - MAKEDONSKI BROD (1974-1991); 1974-1990:


447. (459) ZA KULTURA - MAKEDONSKI BROD (1974-1991); 1975-1991: kn. 1.


448. (458) ZA OBRAZOVANIE I NAUKA - MAKEDONSKI BROD

(1967-1991); 1967-1991: kn. 3, kut. 5; 0,6. SI, a.e. 635,


449. (457) ZA NEPOSREDNA DETSKA ZA[TITA - MAKEDONSKI BROD

(1968-1986); 1968-1986: kn. 2, kut. 2; 0,2. SI, a.e. 297,


450. (494) ZA PASI[TA I UTRINI - MAKEDONSKI BROD (1974-1998);



88

451. (453) ZA SOCIJALNA ZA[TITA - MAKEDONSKI BROD (1974-1991);


452. (455) ZA STANOVAWE - MAKEDONSKI BROD (1974-1991); 1975-1991:


453. (495) ZA VODOSTOPANSTVO - PRILEP (1981-1991); 1981/1991:

kn. 1, kut. 1; 0,1. OP.

454. (547) ZA VRABOTUVAWE - PRILEP (1974-1991); 1974-1991:

kn. 37, kut. 10; 1,7. SI, a.e. 1.442, listovi 5.772, NIS 53 str.

455. (548) ZA ZDRAVSTVO I ZDRAVSTVENA ZA[TITA - PRILEP

(1974-1991); 1974-1985: kut. 5; 0,5. SI, a.e. 482,


456. (460) ZA OBRAZOVANIE I NAUKA - PRILEP (1967-1991);


457. (456) ZA NEPOSREDNA DETSKA ZA[TITA - PRILEP (1974-1991);


458. (452) ZA PASI[TA I UTRINI - PRILEP (1974-1990); 1974-1990:


459. (470) OSNOVNA ZAEDNICA NA PIO - PRILEP (1978-1991);

1978-1989: kut. 3; 0,3. OP.

460. (432) ZA SOCIJALNA ZA[TITA - PRILEP (1974-1991); 1974-1988:

kn. 1, kut. 28; 2,8. OP.

461. (430) ZA STANOVAWE - PRILEP (1974-1991); 1975-1991:

kn. 19, kut. 47; 5,1. OP.

462. (429) ZA FIZI^KA KULTURA - PRILEP (1974-1991); 1974-1991:



Dosie na fondoobrazovatelot. Sedni~na gra|a od: Sobranieto na OSIZ;

Izvr{niot odbor; Stru~nata slu`ba; Rabotnata zaednica; Odborite na

OSIZ; Komisiite na OSIZ; Statisti~ki podatoci; Finansiska

dokumentacija.



89

ARHIVSKI FONDOVI OD 1991 - REPUBLIKA MAKEDONIJA

MINISTERSTVA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

463. MINISTERSTVO ZA GRADE@NI[TVO, URBANIZAM, SOOBRA]AJ

I EKOLOGIJA NA R. MAKEDONIJA - PE PRILEP

(1991- ) 1991-2005: kn. 36, kut. 220; 22,7. OP.

464. MINISTERSTVO ZA STOPANSTVO NA R. MAKEDONIJA -

PE PRILEP (1991-2005); 1991-1996: kut. 63; 6,3. OP.

465. MINISTERSTVO ZA ZEMJODELIE, [UMARSTVO I

VODOSTOPANSTVO NA R. MAKEDONIJA - PE PRILEP

(1991- ) 1991-1996: kn. 11, kut. 4; 0,6. OP.

OP[TINI - LOKALNA SAMOUPRAVA

466. (490) KRU[EVO (1991- ); 1991- 2005: knigi 9, kut. 10; 1,2. OP.

467. (483) MAKEDONSKI BROD (1991- ); 1991- 2001: kut. 9; 0,9. OP.

468. (489) PRILEP (1991- ); 1991- 1999: kn. 8, kut. 16; 1,8. OP.

2. PRAVOSUDSTVO

2.2. ARHIVSKI FONDOVI PO 1944 GODINA

469. (433) OP[TINSKI OP[TESTVEN PRAVOBRANITEL NA

SAMOUPRAVUVAWETO - PRILEP (1976-1990); 1976-1990: kn. 15, kut.

3; 0,6. SI, a.e. 518, listovi 2.211, NIS 26 str.


90



4.1. PROSVETNI USTANOVI I ORGANIZACII

VISOKI I VI[I [KOLI

470. (500) EKONOMSKI FAKULTET - PRILEP (1974- ); 1974-1980:

kn. 3, kut. 273; 27,4. OP.

471. (499) VI[A EKONOMSKA KNIGOVODSTVENA [KOLA - PRILEP

(1961-1973); 1961-1973: kn. 13, kut. 3; 0,6. A, a.e. 276, listovi 1.583,

NIS 100 str.


Vi{ata ekonomska knigovodstvena [kola - Prilep e osnovana od strana

na Izvr{niot sovet na NRM - Skopje, so Re{enie br. 09 - 1864/3 od 08.10.1960

godina, objaveno vo „Slu`ben vesnik na NRM“ br.37/60 godina.

So nastava {kolata zapo~nuva na 05.11.1960 godina vo prostoriite na

Gimnazijata „Mir~e Acev“ - Prilep.

Osnovnata zada~a na {kolata bila da sozdava i podgotvuva stru~en kadar za

samostojno organizirawe na stru~na rabota od ekonomsko-knigovodstvenata

oblast vo stopanskite i javni slu`bi za koi e potrebna vi{a stru~na sprema.

Nastavniot proces, [kolata go zapo~nuva so pet redovni i 13

honorarni nastavnici. Redovnite nastavnici se nazna~eni so zvawe vi{i

predava~i, a honorarnite nastavnici predava~i.

Upravuvaweto na {kolata e regulirano so Statutot na {kolata

potvrden od Dràvniot sekretarijat za raboti i finansii na NRM, br.08.33/3

od 27.02.1961 godina.

Organizaciska postavenost: Sovet i Uprava. Sovetot e najvisok organ

na upravuvawe vklu~uvaj}i go i direktrot kako ~len na istiot. Brojot na

~lenovite vo po~etokot iznesuva 11, a podocna se zgolemuva na 35. ^lenovite

se izbiraat od redot na nastavnicite, Zdruènieto na studenti, Zdruènieto

na ekonomisti na NRM, Dràvniot sekretarijat, pretstavnici od Narodniot

odbor - Prilep, pretstavnici od op{testveno-politi~kite organizacii,

stopasnskite organizacii i pretstavnici na Ekonomskiot fakultet - Skopje.

Upravata na {kolata ja so~inuvaat redovnite i honorarnite nastavnici

i tie go pretstavuvaat i Nastavni~kiot sovet, Upravniot odbor i pomo{nite

tela na upravuvawe (komisiite, ustanovite, zdruènijata i fondovite).

Nastavni~kiot sovet na {kolata vo po~etokot broel 15 ~lenovi, a

podocna se zgolemuva na 29 ~lenovi. Upravniot odbor broel pet ~lana.

Vo 1966 godina {kolata ja pro{iruva dejnosta so Otsekot za

komercijalno rabotewe, so koj [kolata se afirmira kako Visoka stru~na i

obrazovna ustanova.


91

Spored sistematizacijata na rabotnite mesta [kolata e podelena na

dve organizacioni edinici:

- Nastavno-organizaciona edinica

-Administrativno-tehni~ka organizaciona edinica (Sekretarijat).

So izgradbata na novata zgrada za Vi{ata ekonomska knigovodstvena

[kola - Prilep, se premestuva od prostoriite na Gimnazijata „Mir~e Acev“,

vo prostoriite na novata zgrada, kade {to e smesten denes Rabotni~kiot

univerzitet - Prilep.

Vi{ata ekonomska knigovodstvena [kola - Prilep egzistira do

septemvri 1973 godina.


Fondot sodrì: Dosie na fondoobrazovatelot, sedni~en materijal od :

Sovetot, Upravniot odbor, Stru~niot kolegium, Nastavni~kiot sovet,

Rabotni~kiot sovet, Rabotnata zaednica i komisiite i zavr{ni smetki.


SREDNI UÎLI[TA

472. (525) PRILEPSKA GIMNAZIJA ( 1919-1941); 1919-1941: kn. 3, kut. 2;

0,3. Regesti, a.e. 398, listovi 1.881, NIS 25 str.


Prilepskata gimnazija po~nala da raboti na 23 oktomvri 1919 godina.

Podgotovkite za otvorawe na Gimnazijata otpo~nale vo po~etokot na 1919

godina so popravkata na zgradata, barawe i nazna~uvawe na nastavniot kadar,

podgotovkite za otvoraweto na u~eni~kata trpezarija, upisot na u~enicite,

podelbata na klasovite, brojnata sostojba na u~enicite.

Vo po~etokot otvoreni bile ~etiri klasa, pet oddelenija so 200

u~enici.

Sobiraj}i okolu sebe mladi lu|e Gimnazijata vo Prilep pretstavuvala

privle~en centar i preduslov za nacionalno sozrevawe i kulturno

izdignuvawe na mladite na ovie prostori..

Od 1922 do 1936 godina raboti kako Nià realna gimnazija. Od

osnovaweto se ~uvstvuvalo potreba za otvorawe na Polna osmoklasna

gimnazija. Na 1 juni 1921 godina najuglednite gra|ani na Prilep dostavuvaat

barawe do Ministerot za prosveta - Belgrad da izdade odobrenie za otvorawe

na Polna osmoklasna gimnazija vo Prilep, bidej}i ima dovolen broj

zainteresirani u~enici.

Na 30 dekemvri 1925 godina dostaven e raspis od Ministerstvoto za

prosveta - Belgrad, za donesenata Odluka za otvorawe na sedmi i osmi klas vo

Prilepskata gimnazija.

Vo 1927 godina Ministerskiot sovet - Belgrad nosi Odluka za

ukinuvawe na Polnata gimnazija vo Prilep. Reakciite na gra|anite na grad

Prilep ne stivnuvaat. Tie dostavuvaat molba do Ministerskiot sovet i


92

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo koja baraat so nov Ukaz N.V. Kralot,

Prilepskata gimnazija da se izdigne kako Vi{a samoupravna gimnazija.

Na 22 noemvri 1935 godina so Ukaz otvorena e Vi{ata samoupravna

gimnazija vo Prilep, po~nuvaj}i od u~ebnata 1936/1937 godina. Direktor na

Vi{ata samoupravna gimnazija vo Prilep bil g. Dragomir Petronijevi}. Vo

u~ebnata 1939/1940 godina se javila potreba od zgolemuvawe na brojot na

nastavnicite.

Predmeti koi se izu~uvale vo Gimnazijata: matematika, fizika, hemija,

srpski jazik, istorija, geografija, francuski jazik, veronauka, crtawe,

gimnastika, horsko peewe, germanski, latinski, nacrtna geometrija.

Dol`nosta direktor ja izvr{uvale: Aleksandar Mari}, Jordan

Petrovi}, Vladislav Ne{kovi}, Dimitrie Lozovi} i Dragomir

Petronijevi}.

So rabota prestanala da raboti vo 1941 godina.


Fondot sodrì: spisoci na personalot, izve{tai za rabota i sostojbata

na Gimnazijata, izve{tai od Ministerskiot pratenik za izvr{ena revizija,

izve{tai od direktorot za podelba na predmetite, izve{tai za izvr{eni

inspekcii, izve{tai za polagaweto vo niìte klasovi, statisti~ki izve{tai,

prepiska od Gimnazijata, prepiska dostavena od Ministerstvoto za prosveta -

Belgrad, Kralskata banska uprava, finansiski dokumenti.


473. (501) GIMNAZIJA „MIRÊ ACEV“ - PRILEP (1944- ) 1944-1983:

kn. 129, kut. 3; 2,8. OP.

474. (516) MEDICINSKO UÎLI[TE „BORKA TALESKI“ - PRILEP

(1960-1983); 1960-1983: kn. 17, kut. 3; 0,6. OP.

OSNOVNI UÎLI[TA

475. (515) COU „KIRIL I METODIJA“ - BUÎN (1929- ); 1929-1990:

kn. 74, kut. 4; 1,9. OP.

476. (472) COU „MI[E EFTIM“ - DOLNO DIVJACI (1945-1975); 1945-1975:

kn. 49, kut. 1; 1,0. OP.

477. (503) COU „MO[A PIJADE“ - DUWE (1945-1968); 1946-1968: kut. 22;

2,2. OP.

478. (504) COU „PETRE GLIGUROSKI“ - KOSTINCI (1941- ); 1941-1990:

kn. 59, kut. 1; 1,3. OP.


93

479. (478) COU „MANÛ MATAK“ - KRIVOGA[TANI (1945- ); 1945-1974:

kn. 51, kut. 1; 1,1. OP.

480. (529) COU „KRUME VOLNAROSKI“ - TOPOLÂNI (1945- );

1945-1986: kn. 30, kut. 5; 1,1. OP.

481. (543) OSNOVNI UÎLI[TA - PRILEP (1914-1962); 1914/1962: kn. 7,


482. (544) OSNOVNI UÎLI[TA OD SELATA - PRILEPSKA OKOLIJA

(1914-1976); 1914/1976: kn. 24, kut. 1; 0,6. SI, a.e. 164, listovi 472, NIS

32 str.

483. (542) VTOR PUNKTOV UÎTEL - PRILEP (1942-1944); 1942-1944:


OSTANATI

484. (540) PEDAGO[KI ZAVOD NA R. MAKEDONIJA - PE PRILEP

(1974-2000); 1974-1990: kn. 4, kut. 1; 0,2. OP.

485. (502) UÊNI^KI DOM „ORDE ÔPELA“ - PRILEP (1960- );1960-1978:

kn. 3, kut. 2; 0,3. OP.

4.2. KULTURNI USTANOVI I ORGANIZACII

486. (477) ARHIV NA PRILEP, KRU[EVO I MAKEDONSKI BROD -

PRILEP (1955-1991); 1955-1991: kn. 20, kut. 30; 3,6. OP.

487. (476) NARODEN MUZEJ - PRILEP (1950-1980); 1952-1975: kut. 5; 0,5.

OP.

488. (435) PRETPRIJATIE „GRADSKI KINA“ - PRILEP (1953-1991);

1953-1991: kut. 5; 0,5. SI, a.e. 680, listovi 3.071, NIS 10 str.

489. (509) CENTAR ZA PR I TV - PRILEP (1964- ); 1964-1977: kut. 3; 0,3. OP.

4.3. NAU^NI USTANOVI I ORGANIZACII

490. (520) DR@AVEN TUTUNSKI INSTITUT - PRILEP (1941-1944);

1941-1944:kn. 5, kut. 2; 0,3. AI, a.e. 1.032, listovi 1.453, NIS 31 str.


94


Za vreme na bugrskata okupacija (1941-1944) godina Institutot

prodolùva so rabota so status na Institut. Ova ime bilo od formalen

karakter zatoa {to rabotata na Institutot vo ovoj period bila zna~itelno

namalena, za razlika od rabotata i zna~eweto na biv{ata Tutunska opitna

stanica. Za vreme na okupacijata zna~aen broj na napredni rabotnici od

Institutot zele u~estvo vo NOB i so toa go odbeleìle i drugiot del od

istorijata na Institutot.

Za vreme na ovoj period zabeleàni se i mnogubrojni radikalni

aktivnosti od strana na naprednite sili vo Institutot, kako na primer

paleweto na snopovite na Institutot vo 1942 godina.

Sogleduvaj}i ja opasnosta od vakvite organizirani akcii,

okupatorskata vlast donesla odluka da go uni{ti Institutot, a celokupnata

nau~na rabota zaedno so opremata da ja odnese vo Bugarija.

Na vakvata Odluka se sprotivstavila partiskata organizacija koja

uspeala da ja spre~i akcijata na okupatorskata vlast, za uni{tuvawe na

mladata tutunska nauka. Institutot ostanal na istiot lokalitet kade {to bil

i formiran.

Dràvniot institut za tutun - Prilep, rabotel do kapitulacijata na

Bugarija vo 1944 godina.


Fondot sodrì: Prava i zadolènija na Rakovoditelot na Dràvniot

institut za tutun, naredbi, spisoci na personalot, protokoli, izve{tai i

objasnuvawa, akti za razre{uvawe i nazna~uvawe i primopredavawe na

dol`nost, podatoci, pregledi, dogovori, deklaracii, uverenija, prepiska

vlezna i izlezna (Vh: i Ish:) od Delo 1 do Delo 16 i bez oznaka za delo,

finansiska dokumentacija, platni spisoci, dosieja na vrabotenite.


491. (521) TUTUNSKA OGLEDNA STANICA - PRILEP (1924-1941);

1924-1941: kn. 11, kut. 12; 1,4. AI, a.e. 4.006, listovi 8.401, NIS 64 str.


Tutunskata opitna (laboratorija) stanica - Prilep, kako zna~ajna

institucija, prva vo Makedonija, formirana vo gradot - proizvoditel na

najafirmiraniot tutun tip „Prilep“, ima svoj istoriski pat i razvoj.

Sogleduvaj}i ja va`nosta na potrebata od eksperimentalna slu`ba za

podobruvawe na tutunot vo Jugoslavija, Upravata na dràvnite monopoli u{te

vo 1910 godina osnovala Opitna stanica vo Aleksinac, koja vo 1913 godina

prestanuva so rabota poradi vojnata.

Po prvata svetska vojna povtorno e pokrenato pra{aweto za osnovawe

na Opitnata stanica koja se realizirala duri vo tekot na 1924 godina. So

ogled na toa deka tutunskata kultura bila najrazviena vo Prilepsko,

pomladite stru~naci, agronomi izvr{ile re{itelno vlijanie vrz


95

Monpolskata uprava, sedi{teto na ovaa Centralna stanica da bide vo Prilep,

gradot na tutunot. Od toj den zapo~nuva erata na tutunskata nauka, ne samo vo

Makedonija, tuku i na Balkanot.

Na 2 oktomvri 1924 godina dostaven e raspis od Upravata na dràvnite

monopoli - Oddelenie za kultura i fermentacija na tutunot - Belgrad, do

Zavodot za primeneta zoologija Zagreb, so koj informira deka na predlog na

Ministerot za finansii se odobruva osnovaweto na Opitnata stanica vo

Prilep. Na 20 oktomvri 1924 godina dostaven e raspis od Uprvata na

dràvnite monopoli - Belgrad, do Stovari{teto za nepreraboten tutun -

Prilep, so koj informira za Odlukata na Upravniot odbor na Samostojnata

monopolska uprava, za osnovawe na Opitna stanica vo Prilep, so re{enie

Kbr. 450 od 11 oktomvri 1924 godina.

Osnovaweto na ovoj objekt go ozna~i ra|aweto na mladata tutunska

nauka na ovoj del na Balkanot, koja {to podocna }e ostavi jasni tragi vo

razvojot na sovremenoto proizvodstvo na tutunot ne samo vo zemjata tuku i vo

stranstvo.

Rabotata na prvata Opitna stanica vo Prilep vo 1924 godina imala

selekcionen karakter. Vo 1925 godina Stanicata po~nuva so rabota i ja

pro{iruva svojata povr{ina za ekperimentalni celi, odnosno za izveduvawe

na polski opiti. Prostoriite na Opitnata stanica se nao|ale vo

Stovari{teto za nepreraboten tutun, vo dvorot na postoe~kiot Tutunski

kombinat - Prilep.

Vo 1926 godina nazna~uva nau~en i stru~en kadar vo ve}e formiranata

Nau~na slu`ba vo Opitnata stanica - Prilep. Pokraj inìner Rudolf Gornik

i Vladimir Jasinski, postaveni se i inìnerite: Nestor Bo{koski, Antonie

Goli}, Milovan Mari~i} i Ilija Haxi-Angeleski.

Od 1927 godina do 1935 godina Opitnata stanica vo Prilep raboti na

sortnoto ispituvawe i postavuvawe na sporedbeni opiti na razni sorti

semiwa doneseni od Grcija. Vrz baza na nekolkugodi{nata istraùva~ka

dejnost, Opitnata stanica - Prilep, proizvodstvoto na tutun go regulirala po

tipovi i reoni.

Vo 1935 godina ja pro{iruva svojata povr{ina za ekperimentalni celi.

Za taa cel istata godina zakupuva zemja vo mesnosta „Gladno pole“, a podocna

gi otkupuva i povr{inite koi pripa|ale na manstirot „Treskavec“ i

„Sv.Arahangel i Mihail“ okolu 12,37 hektari i zemja otkupena od privatni

sopstvenici.Celokupnata povr{ina na Opitnata stanica iznesuvala 40

hektari so nad 1000 opitni parceli.

Poradi va`nosta na klimatskite faktori na proizvodstvoto na tutun

ot, Opitnata stanica vo Prilep otvora i Meteorolo{ka stanica so celokupna

oprema za izvr{uvawe na svojata rabota. Pokraj so selekcijata i

proizvodstvoto na seme, Opitnata stanica se zanimavala i so problemi od

oblasta na agrotehnikata (|ubrewe, rok na sadewe, potiknuvawe na tutunot,

su{eweto i za{titata).

Krajot na 1935 i po~etokot na 1936 godina se karakterizira so

intenziven razvoj na Opitnata slu`ba vo Makedonija. Upravniot odbor na

Upravata na dràvnite monopoli - Belgrad, cenej}i ja va`nosta na ovaa

slu`ba na sve~enata sednica odràna na 17.01.1936 godina dava predlog za

otvorawe na Institut za tutun za unapreduvawe na tutunprozvodstvoto.Vo

mesec mart 1936 godina donesuva Odluka za izgradba na Institut za tutun vo


96

Prilep. Oddelenieto za proizvdstvo na tutun pri UDM - Belgrad izrabotilo

dokumentacija (idejna skica, definiteven plan). Vrz osnova na

dokumentacijata na 5 noemvri 1937 godina e postaven i kamen-temelnikot na

Institutot za tutun - Prilep, a glavnata zgrada e zavr{ena vo 1939 godina.

Vo 1940 godina nastanuvaat kadrovski promeni vo rakovodniot kadar na

Institutot. Dol`nosta direktor od 1924 do 1940 godina ja izvr{uval inìner

Rudolf Gornik. Od 1940 godina na negovo mesto nazna~en e inìner Pero

Ivanovi}.

Institutot za tutun - Prilep raboti do okupacijata od bugarskite

vlasti 1941 godina.

Organizaciskata struktura na Tutunskata opitna stanica - Prilep se

sostoela od: Uprava i Stru~na slu`ba.


Fondot sodrì: Prepiska za osnovaweto na Tutunskata opitna stanica -

Prilep, od Upravata na dràvnite monopoli - Belgrad, spisoci na

vrabotenite, statisti~ki pregledi za brojnata sostojba na personalot,

programi i planovi, pregledi i dnevnici za rabota, re{enija, dogovori,

vegetacioni zapisnici za izvr{eni opiti, knigi so vegetacioni posmatrawa i

razni opiti, spisoci na osigurenite rastenija, podatoci od izvr{eni opiti,

Biblioteka pri Tutunskata opitna stanica (katalog na knigite), Potporen

fond na rabotnicite (zapisnici, spisok), Sportski klub „Gladno pole“

(zapisnik i prepiska), prepiska od povisoki organi, prepiska od Stanicata,

platni spisoci.



5.1. SOCIJALNI USTANOVI

492. (519) DOM ZA STARI LICA - PRILEP (1956- ); 1956-1979:

kut. 5; 0,5. OP.

5.2. ZDRAVSTVENI USTANOVI

493. (512) ZDRAVSTVEN DOM - MAKEDONSKI BROD (1958- ); 1958-1979:

kn. 4, kut. 10; 1,1. OP.

494. (507) ZDRAVSTVEN DOM - KRU[EVO (1955- ); 1955-1976:

kn. 14, kut. 6; 0,9. OP.


97



6.1.5. Zadrugi

495. (526) PRILEPSKA KREDITNO - ZEMJODELSKA ZADRUGA -

PRILEP (1936-1941); 1936-1941: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 24,



Zapisnici od Godi{ni sobranija, spisoci na ~lenovite na zadrugata,

prepiska, izvodi od knigite, spisoci na zadrugari so vneseni vlogovi,

podatoci za uplati, {tedewe.


6.2. PERIOD PO 1944 GODINA


496. (528) ZAVOD ZA PLATEN PROMET - FILIJALA PRILEP

(1961-2001); 1961-2001: kn. 33, kut. 33; 4,0. OP.



497. (431) RUDNICI ZA NEMETALI I MERMERI „MIOKAZI“ -

KI^EVO (1957-1965); 1957-1965: kn. 14, kut. 6; 0,9. SI, a.e. 553,


498. (511) „JUGOTUTUN - SLOGA“ - KRIVOGA[TANI (1953-1998);

1953-1998: kn. 41, kut. 48; 5,6. OP.

499. (514) PPTP „ILINDENKA“ - KRU[EVO (1963-1998); 1963-1998:

kut. 120; 12,0. OP.


98

500. (508) OOZT „KRISTALOGRAVERNICA“ - KRU[EVO (1977-1992)

1977-1992: kut. 5; 0,5. OP.

501. (510) „JUGOTUTUN-TRESKA“ - MAKEDONSKI BROD (1955- );

1955-1975: kn. 25, kut. 13; 1,8. OP.

502. (545) AD „PRERABOTKA NA DRVO“ - MAKEDONSKI BROD (1972-

2004); 1972-2004: kn. 4, kut. 40; 4,1. OP.

503. (554) AD „BILJANA-VATARA“ - PRILEP (1996-2005); 1996-2005: kn. 10,

kut. 14; 1,6. OP.

504. (549) AD „MAKSTOUN“ - PRILEP (2000-2003); 2000-2003: kn. 1, kut. 5;

0,5. OP.

505. (530) AD „PREDILNICA“ - PRILEP (1963-1996); 1963-1996: kn. 158,

kut. 179; 22,0. OP.

506. (517) AD „PRILEPSKA PIVARNICA“ - PRILEP (1924- );

19 - : kn. 3, kut. 16; 1,7. OP.

507. (550) AD „PARTIZAN“ - PRILEP (2000-2002); 2000-2002: kut. 1; 0,1. OP.

508. (551) AD „PRILEPSKI NEMETALI“ (2000-2003); 2000-2003:

kut. 4; 0,4. OP.

509. (552) AD „PARTIZAN-BRIK“ - PRILEP (1999-2002); 1999-2002:

kn. 1, kut. 1; 0,1. OP.

510. (513) POS „POLITEKS“ - PRILEP (1977-1999); 1977-1999:

kut. 120; 12,0. OP.

511. (531) PUTGM „NACIS ATANASIOS - KAOL“ - PRILEP (1996-2002);

1966-2002: kn. 3, kut. 8; 0,9. OP.

512. (518) „METALMONT“ - PRILEP (1976-1991); 1976-1991: kn. 4, kut. 13;

1,4. OP.

513. (522) DIK „CRN BOR“ - PRILEP (MATI^NI KNIGI);

(1948-1988);1948-1969: kn. 21, kut. 1; 0,5. Nesreden.

6.2.3.2. Zemjodelie i {umarstvo

514. (536) A D „AGRO-MARIOVO“ - VITOLI[TE (1983-2002); 1983-2002:

kn. 16, kut. 30; 3,3. OP.


99

515. (474) GRADSKO ZEMJODELSKO-GRADINARSKO STOPANSTVO

„JOSKA JORDANOSKI - SANDANSKI“ - PRILEP (1953-1962);

1953-1962: kn. 10, kut. 1; 0,3. Nesreden.

516. (473) DR@AVNO ZEMJODELSKO-GRADINARSKO STOPANSTVO

„MI^URIN“ - PRILEP (1947-1952); 1947-1952: kn. 8, kut. 2; 0,4.

Nesreden.

517. (523) ZIK „PRILEP“ - PRILEP (MATI^NI KNIGI); (1953-1990);

1953-1982: kn. 38, kut. 6; 1,3. Nesreden.

518. (506) CENTAR ZA UNAPREDUVAWE NA INDIVIDUALNOTO

ZEMJODELIE - MAKEDONSKI BROD (1972- ); 1972-1999:

kn. 3, kut. 3; 0,4. OP.

519. (505) CENTAR ZA UNAPREDUVAWE NA INDIVIDUALNOTO

ZEMJODELIE - PRILEP (1972- ); 1972-1999: kn. 3, kut. 6; 0,7. OP.


520. (539) A D „EUROINVEST- RTA“ - PRILEP (1994-2001); 1994-2001:

kn. 9, kut. 14; 1,6. OP.

6.2.3.4. Soobra}aj

521. (535) AD „HIDRANT“ - KRU[EVO (1968-2001); 1968/2001:

kn. 5, kut. 30; 3,1. OP.

6.2.3.5. Ostanati

522. (527) OKOLISKO MLINSKO PRETPRIJATIE „PELAGONIJA“ -

PRILEP (1947-1952); 1947-1952: kn. 1, kut. 1; 0,1. SI, a.e. 166,



Delovoden protokol.

Dr`avna melnica „Pelagonija“ (1947-1948):

Zapisnici od sostanocite, re{enija, programi, izve{tai, dogovori,

naredbi i upatstva.

Okolisko mlinsko pretprijatie (1950-1952):

Akti za osnovawe i registracija;

Zapisnici od sostanoci, zapisnici za prezemawe vodenicite od selata;

Planovi i izve{tai za rabota;

Presmetki, bruto-bilansi i zavr{ni smetki.


100


523. (538) DOO - ZAVOD ZA URBANIZAM I PROSTORNI STUDII -

PRILEP (1970-2003); 1970-2003: kn. 3, kut. 5; 0,5. OP.

524. (428) GP „PRILEPEC“ - PRILEP (1958- ); 1958-1975:

kn. 17, kut. 32; 3,5. SI, a.e. 2.521, listovi 17.498, NIS 60 str.

6.1.5. Zadrugi

525. (475) SPECIJALIZIRANA ZADRUGA „NAPREDOK“ - PRILEP

(1956-1964); 1956-1964: kn. 2, kut. 14; 1,4. Nesreden.

526. (524) USLU@NA RTV ZADRUGA „RADIO-BRAN“ - PRILEP

(1977-1982); 1977-1982: kut.1; 0,1. Nesreden.

527. (537) ZEMJODELSKO-KREDITNA KOOPERACIJA „SLOBODNA

MAKEDONIJA“ - PA[INO RUVCI (1942-1946); 1942-1946: kut. 1;

0,1. SI, a.e. 147, listovi 305, NIS 5 str.

7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII

POLITI^KI PARTII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

7.1. POLITI^KI I OP[TESTVENO-POLITI^KI

ORGANIZACII


528. (415) OKRU@EN KOMITET NA KPM - PRILEP (1945); 1945:

kut. 1; 0,1. AI, a.e. 89, listovi 149, NIS 23 str.


So formiraweto na [estiot prilepski okrug od 06.02.1945 godina

formiran e Okru`niot komitet na KPM - Prilep koj funkcionira do

21.11.1945 godina.

Organizaciska postavenost: Konferencija, Komitet, Plenum, Biro.

Pomo{ni tela: Organizaciono-instruktorsko oddelenie, kadrovo oddelenie,

agitaciono-propagandno oddelenie, ekonomsko-finansovo oddelenie.

Rabotata na Okru`niot komitet bila podelena po sektori:

- Sektor na Partijata;


101

- Sektor po SKOJ;

- Sektor po NOF, AF@, Sindikat;

- Sektor po vlasta;

Preku ovie sektori partiskata organizacija rakovodela so ~lenstvoto

vo Okrugot.

Okru`niot komitet Prilep opfa}al 250 partiski edinici i 1300

~lenovi.

Prilepski okoliski komitet: 105 partiski edinici, 493 ~lenovi;

Kru{evski okoliski komitet: 58 partiski edinici, 411 ~lenovi;

Ki~evski okoliski komitet: 68 partiski edinici, 278 ~lenovi;

Okoliski komitet Brod: 17 partiski edinici, 101 ~lenovi;

Okru`nata }elija na OZNA imala 1 partiska edinica so 6 ~lena;

Prv politi~ki sekretar na Okru`niot komitet - Prilep, bil Blagoja

Taleski - Ivan.


Fondot sodr`i: zapisnici od sednici na Konferencijata, Komitetot,

izve{tai od teren (Prilep, Kru{evo, Ki~evo, Brod), spisoci i {emi za

sostavot na Okru`niot komitet, izboren materijal, prepiska, materijali od

soslu{uvawa na ~lenovi, kratki izve{tai za begalcite od Egejska

Makedonija, za konfiskacija na imot, informacii od Agitaciono-

propagandnata komisija, finansova dokumentacija.

Arhivskata gra|ae na makedonski jazik.

OP[TINSKI KOMITETI NA KPM

529. (420) KRU[EVO (1952-1965); 1952-1965: kn. 23, kut. 10; 1,4. AI, a.e. 2.492,




MESNI KOMITETI NA KPM

531. (417) KRU[EVO (1945-1952); 1945-1952: kut. 2; 0,2. AI, a.e. 671,


532. (418) MAKEDONSKI BROD (1948-1952); 1948-1952: kut. 1; 0,1. AI,




534. (421) KRU[EVSKA OKOLIJA (1945-1952); 1945-1951: kut. 1; 0,1. SI,


102


535. (422) BRODSKA OKOLIJA (1945-1952); 1948-1952: kut. 3; 0,3. SI,


536. (423) PRILEPSKA OKOLIJA (1944-1952); 1944-1952: kut. 5; 0,5. SI,


OP[TINSKI KOMITETI NA SKM

537. (485) BELA CRKVA (1952-1955); 1952-1955: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 69,


538. (481) VITOLI[TE (1952-1955); 1952-1955: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 270,


539. (482) DUWE (1952-1955); 1952-1955: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 244,


540. (480) MAKEDONSKI BROD (1965-1991); 1965-1991: kn. 25, kut. 30; 3,5.




Sedni~na gra|a na: Konferencijata na OK, Op{tinskiot komitet na

SKM, Pretsedatelstvoto, Komemorativni i sve~eni sednici, Komisii na OK;

Statisti~ki izve{tai i pregledi;

Evidencija na posetiteli na partiski {koli;

Zavr{ni smetki i finansiski izve{tai;

Materijali od osnovni organizacii - punktovi na SKM od Brod i selata


541. (486) MALO KOWARI (1952-1955); 1952-1955: kut. 1; 0,1. SI. a.e. 51,


542. (479) PRILEP (1965-1991); 1965-1991: kn. 15, kut. 42; 4,5. AI, a.e. 5.359,



Op{tinskata organizacija na SKM - Prilep kako sostaven del na SKJ i

SKM ja so~inuvale site ~lenovi na SK na podra~jeto na Op{tina Prilep,


103

organizirani vo osnovni organizacii na SK, vo organizaciite na zdruèn

trud, vo rabotnite organizacii i vo mesnite zaednici vo gradot i seloto.

Op{tinskata organizacija na SKM - Prilep bila organizirana vrz

principot na demokratskiot centralizam kako osnoven princip na

organiziraniot vnatre{en ìvot i odnosi me|u ~lenovite, organite i

organizaciite, pridrùvaj}i se kon ovoj princip kako izraz na akciono

edinstvo. Stavovite i odlukite od zna~ewe za celokupnoto ~lenstvo na

Op{tinskata organizacija na SKM - Prilep bile objavuvani vo vesnikot

„Naroden glas“ Pri izborot vo SK organizaciite i organite na Op{tinskata

organizacija na SKM - Prilep, gradele jasni kriteriumi na kadrovskata

politika, so {to sostavot na organite bil soodveten na klasno-socijalnata

struktura na SK.

Najvisok organ na Op{tinskata organizacija na SKM - Prilep bila

Op{tinskata konferencija. Konferencijata dejstvuvala vo postojan sostav i

nea ja so~inuvale ~lenovi izbrani vo osnovnite organizacii na SK, vo OOZT,

rabotni organizacii i mesni zaednici. Mandatot na ~lenovite na

Konferencijata trael ~etiri godini. So Konferencijata rakovodelo Rabotno

pretsedatelstvo sostaveno od pet ~lena. Od sostavot na Rabotnoto

pretsedatelstvo se izbiral pretsedava~ so javno glasawe, so mandat od edna

godina.

Organi i tela na Op{tinskata konferencija:

- Op{tinski komitet na Konferencijata na SKM;

- Komisija za statutarni pra{awa;

- Nadzorna komisija;

Za svojata rabota ovie organi odgovarale pred Konferencijata na

Op{tinskata organizacija.

Op{tinskiot komitet na SKM - Prilep, pretstavuval politi~ko-

izvr{en organ na Konferencijata. Toj se izbiral od ~lenovite na

Konferencijata.Sekretarot i zamenikot sekretar Op{tinskiot komitet gi

izbiral od ~lenovite na OK SKM - Prilep. Izvr{nite sekretari na

Op{tinskiot komitet se izbirale od sostavot na Op{tinskata konferencija.

Izvr{nite sekretari na OK SKM - Prilep ja organizirale operativnata

rabota za sproveduvawe na politikata utvrdena od organite na Op{tinskata

organizacija na SKM - Prilep i organite od SKJ i SKM.

Vo ramkite na svojata politi~ko-izvr{na funkcija, Op{tinskiot

komitet donesuval politi~ki odluki, izgraduval stavovi i donesuval

zaklu~oci koi go obvrzuvale ~lenstvoto i osnovnite organizacii na SK. So

sednicite na Op{tinskiot komitet rakovodel sekretar.Mandatot na

sekretarot, zamenik sekretarot i ~lenovite na OK SKM - Prilep, trael

~etiri godini.

Komisijata za statutarni pra{awa kako organ na Konferencijata se

izbirala od ~lenovite na Konferencijata. Komisijata vo svojot sostav

izbirala pretsedatel i sekretar. Komisijata ja sledela i analizirala

primenata na statutarnite odredbi i re{avala po molbeni barawa za

izre~eni idejno-politi~ki merki, kako i prigovori za statutarni povredi od

OO na SK vo Op{tinata,

Nadzornata komisija se izbirala od ~lenovite na Konferencijata.

Sednicite gi svikuval pretsedatelot po sopstvena ocenka ili po predlog na

~lenovite na Komisijata, OK SKM, Konferencijata i povisokite organi na


104

SKJ i SKM. Komisijata go sledela ostvaruvaweto na politikata na

materijalnoto i finansiskoto rabotewe na SK vo Op{tinskata organizacija,

naplatata na ~lenarinata, na~inot na raspredelbata i vr{ela nadzor nad

tro{eweto na sredstvata. Za svojata rabota podnesuvala izve{taj pred

Op{tinskata konferencija.

Komisiite i rabotnite tela bile formirani od redovite na ~lenovite

na Op{tinskata konferencija i od drugite ~lenovi na Op{tinskata

organizacija na SKM - Prilep.

Za posistematsko sledewe, analizirawe i prou~uvawe na idejno-

politi~koto dejstvuvawe na komunistite za oddelni op{testveno-ekonomski i

drugi pra{awa, Op{tinskiot komitet formira komisii:

- Komisija za razvoj i metod na deluvawe na SK;

- Komisija za op{testveno-ekonomski odnosi;

- Komisija za op{testveno-politi~ki sistem i me|unacionalni odnosi;

- Komisija za ideolo{ko dejstvuvawe;

- Komisija za op{tonarodna odbrana;

- Komisija za kadrovski pra{awa;

- Komisija za naso~uvawe na aktivnosta na ~lenovite na SK vo

zemjodelskoto stopanstvo;

Komisiite bile sostaveni od 9 ~lenovi od koi se izbiral pretsedatel i

zamenik.

Komisiite i rabotnite tela za svojata rabota i aktivnost odgovarale

pred Op{tinskiot komitet na SKM - Prilep. A toj gi odobruval programite

za rabota na svoite komisii i tela i gi usvojuval izve{taite za nivnata

aktivnost.

Stru~no-politi~kiot del od rabotata na Op{tinskiot komitet na

SKM - Prilep, ja obavuvala Stru~nata slu`ba na OK SKM - Prilep.


- Dosie na Fondot;

- Sedni~en materijal od izbornite sednici na Op{tinskata

konferencija na SKM - Prilep;

- Sedni~en materijal od redovnite sednici na Op{tinskata

konferencija na SKM - Prilep;

- Sedni~en materijal i drugi materijali od Statutarnata i Nadzornata

komisija pri Op{tinskata konferencija na SKM - Prilep;

- Sedni~en materijal od sednicite na Op{tinskiot komitet na SKM -

Prilep;

- Sedni~en materijal od pro{irenite sednici na OK SKM - Prilep;

- Sedni~en materijal od Pretsedatelstvoto na OK SKM - Prilep;

- Sedni~en materijal i drugi materijali od Rabotnata zaednica na OK

SKM - Prilep;

- Zapisnici i drugi materijali od Komisijata za stanbeni pra{awa pri

Rabotnata zaednica na OK SKM - Prilep;

- Sedni~en materijal i drugi materijali od komisiite pri

Op{tinskata organizacija na SKM - Prilep, Politi~kiot aktiv i Aktivot

na komunisti rabotnici neposredni proizvoditeli;

- Statisti~ki izve{tai i pregledi na Op{tinskata organizacija na

SKM - Prilep;


105

- Finansiska dokumentacija:

Dogovor za kredit za stanbena izgradba;

Dogovor za kupoproda`ba na patni~ko vozilo;

Zavr{ni smetki na OK SKM - Prilep;


543. (487) STARO LAGOVO (1952-1955); 1952-1955: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 248,


544. (488) TROJACI (1952-1955); 1952-1955: kut. 1; 0,1. SI, a.e. 242,


545. (427) PARTISKI DOSIEJA - PRILEPSKA OKOLIJA (1948-1955);

1948-1955: KUT. 4; 0,4. SI, a.e. 1.326. listovi 2.612, NIS 8 str.

OP[TINSKI ORGANIZACII NA SSRNM

546. (541) OP[TINSKI ODBOR NA SSRNM - TROJACI (1952- 1955);

1952-1955: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 27, listovi 135, NIS 12 str.


So formiraweto na narodnite odbori na op{tinite i novata

teritorijalna organizacija MNO Trojaci prerasnuva vo NO na op{tina vo

~ija nadle`nost se selata Golemo Radobil, Dren, Malo Radobil, Nikodin,

Rakle, Smolani, Toplica i Carevi}.

Istata organizaciona popstavenost ja ima i organizacijata na

Narodniot front: Op{tinski odbor na NF so selski frontovski

organizacii. Vo 1953 godina izvr{ena e promena na imeto vo Op{tinski

odbor na SSRNM.

Vo sredinata na 1955 godina so ukinuvaweto na Prilepskata okolija i

formiraweto na novite op{tini, ukinata e op{tinata Trojaci i zaedno so

selata vo sostav vklu~ena e vo op{tinata Pletvar.

So toa prestanuva so rabota OO na SSRNM - Trojaci.


Materijali od izborni konferencii na OO Narodniot front i OO na

SSRNM;

Redovni konferencii na OO na NF i SSRNM;

Zapisnici od sostanocite so Osnovnite organizacii na NF i SSRNM

od selata na op{tinata Trojaci;

Materijali od OO na KOA@;

Spisoci na ~lenstvoto, predlozi.



106

547. (546) KOA@ - KRU[EVO (1945-1990); 1951-1982: kut. 1; 0,1. AI,



Sedni~na gra|a na:

- Gradskiot odbor na AF@;

- Op{tinskoto sobranie na KOA@;

- Konferencijata na KOA@;

- Pretsedatelstvoto na KOA@.

Programi i izve{tai za rabota na KOA@; planovi i analizi za

rabotata; informacii za odr`anite sobranija i sostanoci; Spisoci za

~lenstvoto, pregledi i referati.



8.1. ISTO^NOPRAVOSLAVNA CRKVA

8.1.4. Makedonska pravoslavna crkva

548. (553) CRKVA „SV. BLAGOVE[TENIE“ - PRILEP (1824- ); 1865-1946:

kn. 14, kut. 5; 0,8. Nesreden.

8.2. Islamska verska zaednica vo Makedonija

549. (462) VAKUFSKA UPRAVA - PRILEP ( ?) 1926-/1930: kut. 1; 0,1. AI,



Islamskata verska zaednica pretstavuva najvisoka verska organizacija

na muslimanite i spa|a me|u priznatite veri na Kralstvoto Jugoslavija. So

Zakonot od 31 januari 1930 godina i Ustavot na Islamskata verska zaednica od

8 juli 1930 kako osnovni organi se potvrdeni: Vakufskata uprava,

Muftistvoto, Okoliskiot {erijatski sud i Okoliskoto vakufsko -

mearifsko poverenstvo.

Vakufskata uprava - Prilep e pod nadle`nost na Sreskoto muftistvo -

Prilep i Ministerstvoto za vera - Belgrad, kako najvisok organ na

Islamskata verska zaednica, soglasno Uredbata za upravuvawe so vakufite od

1919 godina, a ozakoneta vo 1922 godina vo Prilep.


107

Vakufskata uprava - Prilep raboti od 1926 do 1930 godina.

Osnovnata dejnost na Vakufskata uprava vo Prilep bila da se griì za

sostojbite i popravkite na vakufskite objekti: du}anite, ~e{mata kaj „Saat

kulata“, {adrvanot, kubeto i ~e{mata kaj Fetih-xamija, ~e{mata „Zal Pa{a“,

za platite na licata vo Upravata, na muzeimite, muteveliite i drugite verski

slu`benici, se griì za verskoto obrazovanie na muslimanskite deca.

Vakufskite objekti kako: du}ani, vodenici, pekari, kafeani gi

izdavala pod zakup na edna godina so javna licitacija. Zakupninata odela vo

kasata na Vakufskata uprava kako prihod.

Organizaciska postavenot:

Vakufskata uprava - Prilep organizaciski bila podelena na xemati.

Na ~elo na xematite stoele xematski imami.

So Odluka na Ministerstvoto za vera - Belgrad od 6 januari 1926

godina, za xematski imam na Xematot „Ak-mexit“ vo Prilep bil nazna~en

Ahmed Halid Jusufovi}. So Uredbata od 28 juli 1928 godina vo sostav na

xematot „Ak-mexit“ vo Prilep vleguvale ulicite: „Pa{i}eva“, „Mostarska“,

„Vojvoda Putnik“, „Knez Arsen“, „Kotorska“, „18-ma~enici“, „Vele{ka“,

„Moravska“, „Veternik“, „Kral Milutin“.

Verskite funkcii vo xematot gi vr{i xematskiot imam vo glavnata

xamija na svojot xemat. Predava veronauka vo mektebite i verskite {koli, ja

vodi maticata na rodeni, umreni i ven~ani, se griì sekoj musliman da bide

pogreban po propisite na islamot, go objavuva po~etokot na Ramazan i Bajram.

Se griì zaedno so Xematskiot mexlis i Okoliskoto vakufsko-mearifsko

poverenstvo za redot i ~istotata na xamiite. Xematskiot imam za vr{eweto

na svoite dol`nosti e pod nadzor na glavniot imam. Muzeimite i muteveliite

se lica koi se grièle za vakufskite objekti.

Prv pretsedatel na Vakufskata uprava vo Prilep bil Ismail

Sulejmani, a podocna Aliti Jusuf. Vakufski sluìtel - Ibrahim Ahmed,

muzeim vo âr{i xamija - Ahmed Musa, muzeim vo Takat xamija - Ismail Haki

Umerovi}. Mutevelija na vakufskata vodenica „Kapina“ bil Esad [efik. Na

6 avgust 1926 godina e razre{en od dol`nost, a upravata vrz vodenicata ja

prezela Vakufskata uprava - Prilep.


Fondot od strana na Ministerstvoto za vera - Belgrad, Naredba za

upravuvawe so xematot „Ak-mexit“, prepiska so Ministerstvoto za vera -

Belgrad, so Sreskoto muftistvo - Prilep, predajni listi za platena kirija,

priznanici za rashodi a sodrì i akti za nazna~uvawe na dràvni imami.


550. (463) OKOLISKO VAKUFSKO-MEARIFSKO POVERENSTVO -

PRILEP ( ?); 1930/1941: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 51,




108

Okoliskoto vakufsko mearifsko poverenstvo - Prilep e organ na

versko-prosvetnata i vakufsko - imotnata uprava na Islamskata verska

zaednica. Sedi{teto na ova poverenstvo e vo Prilep. Na ~elo na Okoliskoto

vakufsko-mearifsko poverenstvo stoel pretsedatel koj bil i {erijatski

sudija vo Okolijata.

Osnovnata zada~a na Okoliskoto vakufsko-mearifsko poverenstvo

bila da rakovodi so izborite na xematskite mexlisi vo okolijata, izbor na

verski slu`benici kako: xematski imami (mati~ari), mutevelii. Vodi

evidencija na vakafsko-mearifskiot dvièn i nedvièn imot: xamii, du}ani,

vodenici u~ili{ta (medresi, mektebi) ja kontrolira rabotata na

odrùvaweto na starite i izgradba na novi objekti.

Vo Prilep postoele pove}e xemati: „Ak-mexit“, „Oveat“, „Evsad-xemat“

vo Trizla.

Vo okolijata selata pretstavuvale xemati: Laàni, Crnili{te,

Debre{te, Kanatlarci.

Na ~elo na xematite stoel xematski imam koj gi vr{el site verski

funkcii vo xematot: ja vodel mati~nata kniga na rodeni, ven~ani, umreni,

predaval veronauka vo osnovnite u~ili{ta - mektebite. Verskite obredi vo

xamiite gi izvr{uvale muzeimite.

Vo reonot na xematite postoele pove}e osnovni u~ili{ta kade se

{koluvale muslimanskite deca i se predavalo veronauka.

Vo xematot vo Trizla rabotele tri osnovni u~ili{ta: „Sveti Sava,

„Vojvoda Putnik“, „Vuk Karaxi}“. Xematski imam bil Halim Huseinovi}.

Vo reonot na xematot „Ak-mexit“ - Prilep, rabotelo osnovnoto

u~ili{te „Kral Petar“, kade se {koluvale sedum muslimanski deca. Xematski

imam bil Halid Jusufovi}.

Vo reonot na xematot vo Presil rabotela „Bu~inska {kola“, a vo

selata @ito{e i Laàni rabotelo u~ili{teto „Branislav Nu{i}“. Vo nego

se {koluvale 226 muslimanski deca, Bu~in - 66, @ito{e - 96 i Laàni - 64. Vo

reonot na ovoj xemat imalo pet xamii. So xematot upravuval Rexep Salihovi}.

Vo reonot na xematot vo s. Kanatlarci rabotele dve osnovni u~ili{ta:

vo Kanatlarci i Budjakovo, kade se {koluvale 135 muslimanski deca.

Xematski imam bil [erif Xafer. Vo reonot na xematot vo s. Crnili{te

rabotele dve osnovni u~ili{ta: Vo s. Crnili{te „Princ Pavle“ vo koe se

{koluvale 84 muslimanski deca, vo s. Desovo „Stevan Visoki“, vo koe se

{koluvale 49 muslimanski deca. Xematski imam vo s. Crnili{te bil

Hajredin Ismailovi}.

Vo reonot na xematot s. Debre{te rabotelo osnovnoto u~ili{te „Jovan

Babunski“ so vkupno 149 muslimanski deca. Veronauka predaval Xemal

Umerovi}. Vo xematot postoele devet xamii. Xematski imam bil Murat

Sadulah.

Na sednicata od 30 juli 1939 godina na Okoliskoto vakufsko -

mearifsko poverenstvo donesena e odluka so koja po vtor pat za muderis vo

Prilep e izbran Ismail Sulejmanovi} od Prilep, po barawe na site xemati i

gra|ani od Prilep., vo vrska so spremawe na u~enici (talebi) i odrùvawe na

predavawa za vreme na praznikot Ramazan vo Fetih - xamija.

Dol`nosta pretsedatel na Okoliskoto vakafsko-mearifsko

poverenstvo - Prilep, ja izvr{uvale: Ibrahim Ahmed, Faud Zuki}, Nijazi

Osman.


109


Fondot sodrì: zapisnici, odluki, izjavi od soslu{uvawa na lica na

sednicite na Poverenstvoto, materijali od povisokite organi

(Ministerstvoto za vera - Belgrad, Vakufsko-mearifskiot sovet - Skopje),

raspisi, potvrdi, pregledi na zakupci na vakufskite objekti, spisoci na lica

na koi im se izdadeni na licitacija vakufski objekti, dogovori za zakup,

finansiski dokumenti.



B.2. LI^NI FONDOVI

551. (484) GLIGOR TASEV - TRGOVEC OD PRILEP ; 1905-1946:

kn. 14, kut. 2; 0,5. Regesti, a.e. 411, listovi 1.364, NIS 44 str.


Fondot sodrì; Delovna prepiska i trgovski dosieja na trgovskite

firmi so koi sorabotuval od: Srbija, Hrvatska, Makedonija, Bugarija,

deklaracii i podatoci za stoki, fakturi.


552. (498) ORDAN RASOLKO - TRGOVEC OD PRILEP; 1921-1929:



Fondot sodrì: Re{enija od Prvostepeniot sud - Prilep, po sporovi za

delba na nedvièn imot, dogovori za kupoproda`ba na du}ani, tapija za

sopstvenost na nedvièn imot, presuda, delovna prepiska i trgovski dosieja na

trgovski firmi so koi sorabotuval od; Belgrad, Zagreb, Qubqana, Novi Sad,

Brod na Sava, Uìce, Skopje, Bitola.


553. (496) AXI-ANGELESKI ILIJA - AGRONOM OD PRILEP; 1920-1960:

kut. 3; 0,3. Regesti, a.e. 788, listovi 2.129, NIS 48 str.



110

Ilija Axi Angeleski - agronom od Prilep bil sin na Anastasija i

Hristo Axi Angeleski od Prilep. Osnovnoto obrazovanie go steknal vo

Prilep. Vo 1920 godina se zapi{al kako redoven student na Pravniot

fakultet vo Belgrad, kade go izu~uval i latinskiot jazik. Svoeto {koluvawe

go prodolìl vo Hale Germanija. Na 19.avgust 1925 godina go poloìl

dplomskiot ispit i se steknal so zvawe diplomiran agronom.

Na 31.10.1927 godina nazna~en e za slu`benik - pripravnik pri

Opitnata stanica - Prilep

Vo 1934 godina e nazna~en za slu`benik pri Tutunskata opitna stanica

vo Prilep. Od 1937 do sredinata na 1939 godina raboti kako {ef na

Tutunskata stanica vo Kru{evo. Na 8 avgust 1939 godina bil nazna~en za {ef

na Tutunskata stanica vo Radovi{. Na 8 noemvri 1939 godina so Naredba od

Upravata na dràvnite monopoli - Belgrad , nazna~en e za monopolski

sekretar pri tutunskata stanica vo Bujanovac. Za vreme na bugarskata

okupacija (1941-1944) prodolùva da raboti vo Dràvniot institut za tutun -

Prilep. Od 6 juni 1941 godina nazna~en e za direktor na Monopolot vo

Pre{evo. Vo 1943 godina od toga{nata uprava ispraten e na specijalizacija za

tutun vo Germanija.

Po osloboduvaweto 1945 godina nazna~en e za v.d. direktor na

Tutunskiot institut vo Prilep. Vo 1946 godina raboti kako slu`benik vo

Tutunskiot institut, a vo 1947 godina vraboten e vo Reonskata direkcija za

tutunoproizvodstvo vo Skopje. Vo 1948 godina raboti vo Ministerstvoto za

zemjodelie i {umarstvo na NRM. Na 26. juli 1949 godina nazna~en e za

profesor vo Srednoto tutunsko u~ili{te vo Prilep gi predava predmetite:

hemija, agronomija, geologija so minerologija, fizika i raboti kako

instruktor po tutun. Vo 1951 godina e premesten vo Tutunskiot institut -

Prilep kako bibliotekar.


Fondot sodrì: tapii za sopstvenost na nedvièn imot, spisoci za

nedvi`niot imot na Bra}ata Axi Zdraveski, posedovni prijavi za imot,

prepiska vo vrska so klasiraweto na zemji{teto, izjavi, danoci, razni smetki.

Dokumenti koi se odnesuvaat na ~lenovite od potesnoto semejstvo na Ilija

Axi Angeleski: imotna sostojba, testamenti, re{enija, dogovori, àlbi,

prijavi i deklaracii, presudi, prepiska so Sudot na op{tinata Prilep, voeni

{teti, dokumenti vo vrska so gradbata na ku}ata, li~ni dokumenti. Dokumenti

od slu`benata dejnost na Ilija Axi Angeleski - agronom po tutun: bele{ki za

dvièweto na slu`bata, pisma, barawa, zapisnici za primopredavawe na

dol`nost, pravilnici, upatstva, normi, planovi, analizi, podatoci za

proizvodstvoto na tutunot, re{enija za premestuvawe i rasporeduvawe na

dol`nost, àlbi, naredbi, akti, uverenija, prepiska.


554. (497) AXI-RISTESKI LAZAR - ADVOKAT OD PRILEP; 1914/1952:

kut. 4; 0,4. Regesti, a.e. 652, listovi 2.862, NIS 70 str.



111

Fondot sodrì: Dokumenti od imotot (plan za gradba na ku}ata - zgrada)

od 11 prostorii na ul. „Dalmatinska“ i „Pa{i~eva“, dokumenti od

advokatskata rabota (izbori, krivi~ni dela protiv dràvata, stopanski

prestapi, ubistva, silovawa, staratelstvo, dogovori za posinuvawe), imotni

odnosi (testamenti, ostavinski re{enija, àlbi po re{enija, presudi po

ostavina, razni presudi, crkovni imoti, eksproprijacija), dokumenti za

agrarnite odnosi i odreduvawe na granici pome|u selata, dokumenti od

op{tinite gradski selski, tapii za sopstvenost (placevi, ku}i, du}ani, anovi,

pekarnici, dogovori za kupoproda`ba, dogovori za zakup, dogovori za delba,

intabulacii za neisplateni dolgovi, prepiska so ministerstvata vo Belgrad,

Ministerstvoto za prosveta - Sofija, so Na~elstvoto na srez Prilepski,

izjavi, priznanici.


arhivski fondovi i zbirki vo dr@avniot arhiv

Documents

Transcript of arhivski fondovi i zbirki vo dr@avniot arhiv