ARBRE DE DECISIONS...Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Bakterije – planktomiceje...
78
http://www.bf.uni-lj.si/medoddelcni-studij- mikrobiologije/o-oddelku/predstavitev.html [email protected] vodja kolegija [email protected] študijske zadeve [email protected] tajništvo študija [email protected] predstavnik študentov v kolegiju Študij Mikrobiologija
Transcript of ARBRE DE DECISIONS...Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Bakterije – planktomiceje...
http://www.bf.uni-lj.si/medoddelcni-studij-mikrobiologije/o-oddelku/predstavitev.html
[email protected] vodja kolegija [email protected] študijske zadeve [email protected] tajništvo študija [email protected] predstavnik študentov v kolegiju
Študij Mikrobiologija
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
KAJ JE MIKROBIOLOGIJA ? Mikrobiologija je veda, ki preučuje
organizme, ki so mikroskopsko majhni/veliki.
Ukvarja se: z obliko, strukturo, pomnoževanjem, fiziologijo, metabolizmom, sistematiko/klasifikacijo, razširjenostjo mikroorganizmov v naravi, njihova medsebojna razmerja in razmerja do drugih organizmov, vpliv na ljudi, živali, rastline in sposobnostjo mikroorganizmov, da spreminjajo okolje, v katerem so.
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – po Gramu negativne bakterije
Escherichia coli Azotobacter sp.
Presenter
Presentation Notes
Proteobakterije so največja skupina domene bakterij E. coli 1. dama je modelni organizem v mikrobni fiziologiji, biokemiji in molekularni biologiji 1× deli v 20 min optimalna za preučevanje (sklepi na evkarionte brez moralnega mačka) del normalne flore prebavil vsakega toplokrvnega bitja (sinteza vit. K in B) njen genom je v celoti posekveniran: okoli 4,6 milijonov baznih parov, 4300 genov
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – po Gramu pozitivne bakterije
Bacillus anthracis
Clostridum difficile
Streptococcus sp.
Lactobacillus brevis
Presenter
Presentation Notes
Bacil antraksa: paličasta bakterija, ki tvori endospore, to so strukture, ki so izjemno odporne (proti T, kemikalijam, sevanju) celice se delijo prečno, tako da nastajajo verige opazno tudi na rasti kolonije (meduzna glava)
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – cianobakterije
Spirulina sp.
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – planktomiceje
Planctomyces sp.
Presenter
Presentation Notes
Plaktomiceje: so bakterije, katerih starejše celice imajo poleg flagelov še stebelce za pritrjanje na podlago vidi se hčerinsko celico, ki pa ima samo flagel
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – Spirohete
Borelia burgdorferi
Presenter
Presentation Notes
Spirohete: značilnost je njihova vijačnost so v naravi precej razširjenje pogosto povzročiteljice bolezni: borelia, sifilis
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – zelene žveplene bakterije
Chlorobium tepidum
Presenter
Presentation Notes
Chlorobium: so fototrofne, imajo fotosintetske pigmente, in lahko rastejo kot avtotrofi
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – zelene nežveplene bakterije
Chloroflexus aurantiascus
Presenter
Presentation Notes
Chloroflexus: živi kot filamentozni prokariot v vročih vrelcih in plitvih morskih zalivih
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – klamidije
Chlamydia sp.
Presenter
Presentation Notes
Klamidije: večina vrst tega rodu je patogenih (respiratorne in spolne bolezni) so obligatni intracelularni paraziti znotraj celic so zavarovani pred imunskim sistemom gostitelja na sliki so vidne zdrave in okužene celice
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Bakterije – deinokoki
Deinococcus radiodurans
Presenter
Presentation Notes
Deinococcus radiodurans: visoko odporna proti sevanju gama in UV je rekorder: prenese bistveno večje doze sevanja kot človek (??125.000×??) vzrok odpornosti je v večjem številu kopij genov (??4×)
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Arheje – hipertermofili
Pyrolobus fumarii
Thermoplasma sp.
Presenter
Presentation Notes
Pyrolobus: je hipertermofilna arheja, ki najbolje raste nad vreliščem vode (>100°C) je rekorder
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Arheje – metanogenci
Methanobacterium thermoautotrophicum
Methanococcus janaschii Methanosarcina barkeri
Presenter
Presentation Notes
Metanogenci: skupina arhej, ki je striktna anaerobna energijo dobivajo s sintezo metana in so verjetno edini vir metana na Zemlji
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Arheje – halofili
Halobacterium salinarum
Presenter
Presentation Notes
Halofilci: so arheje, ki potrebujejo kisik in velike količine soli živijo v solinah, slanih jezerih nekateri, kot npr. Natronobacterium živijo v ekstrmno alkalnih slanih jezerih Halobacterium: ima tako rad sol, da lahko uspeva celo na in znotraj kristalov soli je sposoben sintetizirati ATP s pomočjo svetlobe, ker ima za svetlobo občutljive pigmente, ki absorbirajo svetlobo in sprožijo sintezo ATP
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Evkarionti – praživali
Paramecium sp. Amoeba sp. Paramecium sp. Amoeba sp.
Presenter
Presentation Notes
Praživali: nimajo celične stene, ampak samo citoplazemsko membrano (plazmalemo) večina jih je gibljivih so v naravi, v vodnih okoljih, nekaj je tudi patogenov Paramecij: cilije – kratki izrastki- so za gibanje (kot z vesli)
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Evkarionti – alge
Volvox sp. Volvox sp.
Presenter
Presentation Notes
Volvox: je zelena alga v vsaki celici je več kloroplastov, organelov, v katerih se dogaja fotosinteza (kloroplasti so značilni za fototrofne evkarionte) alge lahko živijo v okoljih, ki so revna na hranilih, saj potrebujejo le nekaj mineralov, CO2 in svetlobo alge živijo tako v zemlji, kot v vodi alge so pomembni primarni producenti
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Evkarionti – kvasovke
Saccharomyces cerevisiae
Presenter
Presentation Notes
Glive: nimajo klorofila, niti kakšnih drugih fotosintetskih pigmentov enoceličnim glivam pravimo kvasovke Kvasovke: pekovska, alkoholna brsti
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Evkarionti – plesni
Aspergillus sp.
Penicillium sp.
Aspergillus flavus
Presenter
Presentation Notes
Plesni: tvorijo spore v strukturi = sporangij, na nosilcu sporangioforju
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Evkarionti – dimorfične glive
Sporotrichum schenckii
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Evkarionti – lišaji
Presenter
Presentation Notes
Lišaji: so pritrjeni na površine skal, dreves,.. so primer mikrobnega mutualizma (oba, ki živita skupaj, imata od tega profit) so iz glive (kot sidro in zaščita pred vplivi okolja) in alge/cianobakterije (fototrofni partner)
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Virusi
T4
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Virusi
Bacillus virus P22
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Virusi
HIV – virus AIDS
Presenter
Presentation Notes
HIV: na shemi se lepo vidi: RNA, obdana s proteinskim plaščem, proteinski ovoj in še lipidni ovoj s proteinskimi receptorji
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Virusi
virus hepatitisa C adenovirus koronavirus
Presenter
Presentation Notes
Koronavirus: Adenovirus:
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Virusi
virus prašičje gripe H1N1
virus ptičje gripe H5N1
Presenter
Presentation Notes
Koronavirus: Adenovirus:
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
MIKROBIOLOGIJA SE DELNO PREKRIVA S SORODNIMI PODROČJI:
Kemija (tudi fizika) Genetika Biokemija Imunologija Molekularna biologija Biotehnologija
Presenter
Presentation Notes
Pyroccocus furiosus archaea, artwork. Archaea are single-celled organisms that are similar to bacteria but have been found to have higher organism characteristics. This was discovered when sampling the DNA of bacteria. A new domain of Archaea was set up because of the differences found. The thin strands or filaments are flagella. Each organism has a group of flagella at one end of the cell that is used for locomotion. P. furiosus is a hyperthermophile and it is only found in very hot water. At temperatures below 70 degrees Celsius it will freeze and die. It is found in hot water vents under the sea that are subject to great pressure and oxygen depletion. This archaea uses sulphur for respiration instead of oxygen.
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
na svetu je 6
1030 mikroorganizmov 50 % organskega C je v mikroorganizmih na/v človeku je 2000 bakterijskih vrst v vsakem ml urina najdemo 103 bakterij v 1 g blata je 1011-1012 bakterij v naših prebavilih je približno 1014 bakterij
Nekaj številk ... Kako pomembni so mikroorganizmi ?
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Mikrobiologija – kje jo srečujemo ?
• Farmacevtska mikrobiologija • Industrijska mikrobiologija • Kmetijska mikrobiologija • Medicinska mikrobiologija • Sanitarna mikrobiologija • Veterinarska mikrobiologija • Živilska mikrobiologija
• Okoljska mikrobiologija • Evolucijska mikrobiologija
Mikrobna genetika • Mikrobna fiziologija • Mikrobna biotehnologija
• • • • • • • • •
To je veda, ki je v zadnjih 150 letih razvila številne aplikacije in si nadela različna imena:
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Nekaj zgodovine mikrobiologije
Kaj nam je do sedaj dala preteklost?
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1684 Antonie van Leeuwenhoek odkril bakterije
Presenter
Presentation Notes
trgovec z blagom iz Delfta da bi lažje ocenil kvaliteto blaga naredil pripravo z njo videl “animakule”, jih narisal o tem obvestil Royal Society v Londonu
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1798 Edward Jenner cepljenje
Presenter
Presentation Notes
cepivo proti kozam iz kravjih koz
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1857 – 1864 Louis Pasteur mikrobiologija mlečnokislinske fermentacije, vloga kvasovk
pri fermentaciji, razkrinkal spontan nastanek življenja
"Messieurs, c'est les microbes qui auront le dernier mot."
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1876 Ferdinand Cohn odkritje endospor
Presenter
Presentation Notes
je nemški botanik izvorno imel v tistem času najboljše mikroskope na razpolago veliko zanimanje za mikroskope preučevanje enoceličnih alg preučevanje bakterij odkrije rod Beggiatoa, Bacillus
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1881-1884 Robert Koch čista kultura, povzročitelj tuberkuloze, postulati
Presenter
Presentation Notes
da se lahko poveže povzročitelja bolezni z boleznijo se potrebuje čista kultura začel je z rezinami krompirja kot gojišči in končal pri agarju – polisaharidu iz alge (nasvet gospodinje Fannie Hesse, ki je rada vkuhavala marmelade) postulati: 1. patogeni organizem mora biti prisoten v vseh obolelih in ne v zdravih 2. vzgojiti se ga mora v čisti kulturi 3. prenos v žival mora povzročiti bolezen 4. iz živali ga je potrebno spet izolirati
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1882 Elie Metchnikoff fagocitoza
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1884 Christian Gram barvanje bakterij
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1889 Sergej Winogradsky kemolitotrofija avtotrofija
Presenter
Presentation Notes
zanimale so ga posebej bakterije iz prsti, predvsem tiste, ki so vpletene v cikel S in N spojin študiral oksidacijo H2S in predpostavil koncept kemolitotrofije (oksidacije anorganskih spojin) izoliral čiste kulture nitrifikatorjev (bakterije, ki oksidirajo amoniak do nitrata) in predpostavil koncept avtotrofnosti postal je star skoraj 100 let
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1889-1901 Martinus Beijerinck koncept virusa, bogatitvena kultura
Presenter
Presentation Notes
iz Delfta prvi izoliral z bogatitvijo prve bakterije iz zemlje in iz vode (aerobne N-fiksirajoče bakterije, sulfatne reducente, žveplene bakterije, laktobacile, zelene alge študiral je tudi mozaično bolezen tobaka in dokazal, da je ne povzroča bakterija (z metodo selektivne filtracije), ampak nek drug agens
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1908 Paul Ehrlich & Sahachiro Hata kemoterapevtski agensi
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1929 Alexander Fleming odkritje penicilina
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1941-1966 obdobje odkritij v mikrobni
genetiki: – 1 gen – 1 encim – dedovanje genetskih značilnosti – DNA je dedni material – medcelični in znotrajcelični
genski prenosi – struktura DNA – uravnavanje genskega izražanja – sinteza proteinov – genski kod
Presenter
Presentation Notes
Na sliki je Alfred Nobel, ker so praktično za vsa ta odkritja bile podeljene nobelove nagrade
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1967 Thomas Brock odkritje bakterij, ki rastejo v vročih vrelcih
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1970 naprej = obdobje rekombinante DNA:
– restrikcijski encimi – Metode izolacije DNA – metode sekveniranje DNA – PCR – verižna reakcija s termostabilno
polimerazo
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1977 Carl Woese & George Fox odkritje arhej
Presenter
Presentation Notes
Carl Woese: ameriški mikrobiolog prvi odkril uporabnost rRNA za filogenetske študije
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
1982 Karl Stetter izolacija prvega prokarionta s temperaturnim opt. > 100°C
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Znanja 20 stoletja za sedanjost in prihodnost
1973 – prvi rekombinantni DNA organizem (bakterija) (Cohen, Chang, Boyer) 1977 – produkcija prvega človeškega hormona v bakteriji (somatostatin) (Genentech) 1982– trženje humanega inzulina iz E. coli – Humulin (Genentech) – prvo genetsko
ustvarjeno zdravilo 1982 – prvič izdano dovoljenje za izpustitev gensko modificiranih mikrobov v okolje
(Lindow) 1983 – prijava patenta za ekspresijski vektor v E. coli (Standford research institute
international) 1983 – odkritje virusa HIV (Montagnier in sod.) 1984 – objavljen celoten genom človeškega virusa HIV (Chiron Corp.) 1985 – razvije se metoda PCR 1995 – prva celotna genska mapa publicirana za Heamophilus influenzae
P
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
60-letna tradicija, Biotehniška fakulteta (BF) je ena izmed največjih članic Univerze v Ljubljani (UL)
UL je najboljša slovenska univerza in po Shanghajski lestvici sodi med 450 najboljših univerz na svetu
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Kaj vam nudi Biotehniška fakulteta?
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
od študijskega leta 2007/08 izvajamo prenovljene bolonjske študijske programe
3000 študentov, kolektiv 700 zaposlenih izobraževanje študentov na I. stopnji (univerzitetni in
visokošolski strokovni študij), II. stopnji (magistrski študij) in III. stopnji (doktorski študij)
pedagoško delo se uspešno povezuje in nadgrajuje s temeljnim in uporabnim raziskovalnim delom
pouk in praktično delo potekata v sodobno opremljenih predavalnicah, vajalnicah in raziskovalnih laboratorijih (dobra infrastrukturna podpora)
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Organiziranost študija Mikrobiologija – I. bolonjska stopnja
1. letnik: Uvod v mikrobiologijo, Mikrobiološki praktikum, Kemija, Biokemija, Matematične metode, Molekularna biologija, Biologija celice, Biologija večceličnih organizmov, (60KT)
2. letnik : Mikrobna fiziologija, Bioinformacijska orodja v mikrobiologiji, Virologija,Imunologija,Mikrobna genetika, Uvod v biofiziko, Statistika, Mikrobna fiziologija, Izbirni predmeti 9KT, (60KT)
3. letnik: Mikrobna raznolikost in identifikacija, Osnove medicinske mikrobiologije, Analitske metode v mikrobiologiji, Mikrobna biotehnologija, Mikrob in patogeneza, Mikrobna ekologija, Izbirni predmeti 9KT, (60KT) IZBIRNI PREDMETI: Živilska mikrobiologija, Biološka varnost in etika,Okoljski monitoring, Mikologija, Industrijska mikrobiologija, Porajajoči se patogeni mikroorganizmi, Mikrobiologija prebavnega trakta… Individualni raziskovalni projekt…
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Organiziranost študija Mikrobiologija
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Pridobljeni naziv po končanem študiju
Končana I. bolonjska stopnja (3 leta): dipl. mikrobiolog Končana II. bolonjska stopnja (2 leti): magister mikrobiologije
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Kdo vam bo predajal mikrobiološko znanje in veščine med študijem mikrobiologije?
Katedra za biotehnologijo, mikrobiologijo varnost živil (Oddelek za živilstvo, BF)
Katedra za mikrobiologijo (Oddelek za živilstvo, BF) Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo
(Oddelek za zootehniko, BF) Katedra za molekularno genetiko in biologijo
mikroorganizmov (Oddelek za biologijo, BF) Inštitut za mikrobiologijo (MF) in številni drugi: NIB, gospodarstvo...
Študij je medoddelčni - prednost!
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Če bi radi kaj več videli, kaj vaši potencialni učitelji delajo, si oglejte naše spletne strani po katedrah-http://www.bf.uni-lj.si
M
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Kaj boste z znanjem mikrobiologije lahko počeli, kje boste to znanje uporabili ?
Zaposlitve: • farmacevtska mikrobiologija • industrijska mikrobiologija • kmetijska mikrobiologija • medicinska mikrobiologija-
humana, veterinarska • sanitarna mikrobiologija • živilska mikrobiologija
Raziskovalno delo: • okoljska mikrobiologija • mikrobna biotehnologija • evolucijska mikrobiologija • mikrobna genetika • mikrobna fiziologija
• • • • • • • • •
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
KATERA MIKROBIOLOGIJA BO VAŠA? Kje in kaj mikrobiolog dela? Kaj lahko da? V čem lahko vidi sad svojega dela? Kje vse je nujno potreben?
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Farmacevtska mikrobiologija
razvoj sodobnih metod za detekcijo mikrobov
raziskave in razvoj novih
zdravil
zagotavljanje varnosti in kakovosti zdravil
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Delo v farmacevtski industriji
raziskave in razvoj novih zdravil, predvsem protimikrobnih snovi, antibiotikov, kemoterapevtikov, ...
tehnologija proizvodnje
antibiotikov, kemoterapevtikov, ...
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Živilska mikrobiologija
raziskave proizvodnih in patogenih mikroorganizmov v živilih
razvoj novih
protimikrobnih sredstev za kontrolo mikrobov, ki kvarijo hrano in povzročajo bolezni
obvladovanje bioprocesnih tehnologij in zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Delo v živilstvu/ živilski industriji
večino opravijo kvasovke, mlečnokislinske bakterije in plesni
mikrobiologi skrbijo:
– za starterske kulture – za potek fermentacij – za uničenje škodljivih in
patogenih mikrobov
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Kmetijska mikrobiologija
raziskave funkcije in delovanja fitopatogenov
razvoj protimikrobnih učinkovin in postopkov (bioinsekticidi)
raziskave rodovitnosti tal in kroženja snovi
raziskave funkcije mikroorganizmov v prehrani živali
zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane in krme
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Delo v kmetijski praksi
borba proti škodljivcem
izraba možnosti fiksacije dušika
optimizacija prehrane rastlin in živali
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Medicinska mikrobiologija
razvoj in posodabljanje metod za detekcijo, izolacijo, identifikacijo in eliminacijo patogenih mikrobov v okolju ali v pacientih
raziskave novih patogenov
in procesov patogeneze
dokazovanje patogenov in njihova eliminacija ob zagotavljanju vseh varnostnih principov
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Delo v medicini
proučevanje povzročiteljev bolezni, npr. AIDS in malarija ali pa nove bolezni
(npr. EBOLA)
razvoj zdravil, cepiv in drugih oblik zdravljenja
delo v bolnišničnih
laboratorijih, kjer dokazujejo mikrobe, ki povzročajo bolezni pacientov
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Pacient je lahko človek- humana medicina
žival- veterinarska medicina
rastlina- fitomedicina
M
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Sanitarna mikrobiologija
razvoj sodobnih metod za detekcijo mikrobov
raziskave in razvoj novih zdravil, predvsem protimikrobnih snovi
dokazovanje patogenov in njihova eliminacija ob zagotavljanju vseh varnostnih principov
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Delo v sanitarnem inženirstvu
zagotavljanje varnosti in kakovosti izdelkov/uslug
zagotavljanje higienskih standardov
inšpekcijske službe in službe nadzora
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Okoljska mikrobiologija raziskave
mikroorganizmov zemlje, voda, odplak, odpadkov in njihove funkcije v teh okoljih
odkriva nove mikroorganizme in tako povečuje naše znanje o biološki raznovrstnosti
obvladovanje delovanja čistilnih naprav
proizvodnja biogoriv iz odpadkov
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Delo v okoljski mikrobiologiji
optimizacija obstoječih mikrobnih procesov odstranjevanja odpadkov in njihova ponovna uporaba
razvoj novih mikrobov in
mikrobnih procesov obvladovanja čistilnih sistemov in bioremediacije
M
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Industrijska mikrobiologija
raziskuje in razvija obstoječe in nove delovne mikroorganizme
raziskuje in razvija ter
optimizira mikrobne procese in njihovo uporabo
obvladovanje delovnih mikroorganizmov bioprocesnih tehnologij in zagotavljanje varnosti in kakovosti proizvodov
P
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Delo v industrijski proizvodnji bioproizvodov
encimi
antibiotiki
polisaharidi
organske kisline
fermenitirana živila in aditivi
M
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Zagotavljanje obnovljivih virov energije
biovodik biometan bioetanol (biorudarjenje)
M
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Delo v strokovnih skupinah
Vključevanje mikrobiologov v strokovne skupine zaradi njihove ekspertize:
kakovost nadzor varnost inšpekcija presoja zakonodaja, standardi kakovosti in
varnosti
M
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Mikrobiologi gojimo stanovsko pripadnost
Društvo študentov mikrobiologije
Slovensko mikrobiološko društvo
Kongres mikrobiologov Slovenije
S
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Kako uspeti, kako doseči študijske cilje?
1. motivirani 2. resnicoljubni 3. predani ideji 4. delavni 5. dosledni 6. pogumni 7. samozavestni 8. spoštljivi 9. vztrajni 10. lojalni 11. kompatibilni 12. prilagodljivi 13. stremite k optimalni izobraženosti 14. imejte visoke etične standarde
Bodite:
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Zakaj bi JAZ študiral(a) prav MIKROBIOLOGIJO?
1. Ker je sodobna veda.
2. Ker je integrirana v mednarodne tokove.
3. Ker me zanima raziskovanje in ta poklic nudi številne interakcije z vedami v področju znanosti o življenju.
4. Ker me zanima oprijemljivo delo in ta poklic ima jasne povezave z uporabnim delom v tehnologijah proizvodnje dobrin.
5. Ker bom imel(a) dobre učitelje in podporo lastne stroke.
6. Ker je moja pot napredovanja odprta.
7. Ker imam rad(a) nevidne stvari.
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
“BISTVO JE OČEM NEVIDNO”
Presenter
Presentation Notes
http://www.rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/lasko-ima-spet-novo-flasko-ali-slovenska-revolucija-buticnih-piv/352882
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
mag. Nataša Kočar, vodja kontrole kakovosti, Pivovarna Laško in podpredsednica SMD je mikrobiologinja
Presenter
Presentation Notes
http://www.rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/lasko-ima-spet-novo-flasko-ali-slovenska-revolucija-buticnih-piv/352882
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/
Študij Mikrobiologija-podatki [email protected] vodja kolegija [email protected] študijske zadeve [email protected] tajništvo študija [email protected] predstavnik študentov v kolegiju
študija Internetni dostopi:
Študij http://www.bf.uni-lj.si/medoddelcni-studij-mikrobiologije/o-
oddelku/predstavitev.html SMD http://www.smd.si/ COBISS http://cobiss.izum.si/
