UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA Maribor

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA POSLOVNIH PRIMEROV UPORABE FAKTORINGA

Študent: BRANKO LENART Naslov: Cesta OF 35, 1420 Trbovlje Številka indeksa: 82115717 IZREDNI ŠTUDIJ Program: univerzitetni Študijska smer: Bančništvo in finance Mentor: dr. Dušan Zbašnik, izredni profesor

Trbovlje, september 2004

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidat Branko LENART absolvent študijske smeri: bančništvo in finance študijski program: univerzitetni izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom izrednega prof. Dušana ZBAŠNIKA in uspešno zagovarjal 04.10.2004 . Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim – ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

V Mariboru, dne ________________ Podpis:____________________

2

PREDGOVOR V sedanjem času, ko kreditiranje kupca ni več le konkurenčna prednost pri poslovanju, temveč neobhodna potreba, se na drugi strani pojavi potreba prodajalca po financiranju svojega poslovanja na račun podaljšanih plačilnih rokov kupcu. Običajno je cilj vsakega kupca, da bi v poslu dobil odobreno odloženo plačilo. To mu vsaj začasno izboljša denarni tok, saj tako pridobi posredni vir financiranja. Tako pridobljena finančna sredstva lahko kupec uporabi za druge namene. Kar pa je na eni strani dobro za kupca, je na drugi strani slabo za prodajalca, kajti cilj vsakega prodajalca je, da bi dobil denarna sredstva takoj, ko je to mogoče. Zaradi odobrenega dobaviteljskega posojila so prodajalčeva sredstva vezana v terjatvah za določen čas. Pokaže se potreba po financiranju lastnih sredstev za čas do zapadlosti terjatev, ki jih ima iz posojila, odobrenega kupcu. Ta pa pripelje od tega, da podjetja zaradi odobravanja dobaviteljskih posojil nimajo na voljo dovolj sredstev za financiranje tekočega poslovanja v želenem obsegu, to pa ne vpliva dobro na finančno stanje podjetja in posledično slabša njegovo boniteto. Ker je ena izmed značilnosti sodobnega poslovnega sveta tudi plačilna nedisciplina, podjetja iščejo možnost, kako lahko bolje načrtovati finančne tokove, svojo likvidnost in s tem tudi svoje poslovanje in razvoj. Še posebej se s tem problemom soočajo majhna in srednje velika podjetja ter podjetja, ki se hitro razvijajo. Ena od možnosti, kako gornji problem rešiti, se ponuja s faktoringom, to je zunanjim virom financiranja poslovanja podjetja, kjer v posel vstopi tudi tretji člen, imenovan faktor (posrednik), kateremu prodajalec odstopi svoje terjatve, katere ima nasproti kupcu in na ta način prejme na svoj račun denarna sredstva v višini približno 80% nominalne vrednosti odstopljene vrednosti. Po končnem poplačilu terjatve nakaže faktor sredstva prodajalcu oziroma odstopniku terjatve, zmanjšana za faktorinško provizijo, obresti za dane predujme, odvisno od dogovora med pogodbenima partnerjema pa tudi za manipulativne stroške. Osnova vsakega faktoringa je pogodba med faktorjem in prodajalcem, v kateri pogodbena partnerja dogovorita pogoje medsebojnega sodelovanja, obveznosti in pravice drug drugega.. V Sloveniji faktoring najpogosteje uporabljajo hitro rastoča podjetja, ki za ohranjanje svoje rasti potrebujejo hitro obračanje denarja. Sicer je tovrstno financiranje v povprečju dražje od bančnega, vendar je za številna podjetja to edini izhod iz kratkoročnih likvidnostnih težav, ko pri banki zaradi bonitete ali dosežeih oziroma preseženih limitov ne morejo dobiti več dodatnega denarja. Faktorinške družbe denar za financiranje terjatev pridobijo prek bank, lahko pa uporabijo tudi lastni kapital. Praksa je, da se faktoring podjetje ustanovi vsaj z dvema milijonoma dolarjev začetnega kapitala.

3

Zaradi vrste kanalov, po katerih se pretakajo terjatve in tudi ker se v sodobni praksi pojem enkratnih prodaj terjatev zamenjuje s poslom faktoringa, se sploh ne ve, koliko terjatev slovenska podjetja vsako leto tako ali drugače odstopijo oziroma prodajo. V razvitih državah sega odstotek faktoringa tudi do 5% BDP, medtem ko je pri nas ta odstotek še vedno zelo skromen. Sledeče diplomsko delo opisuje v drugem poglavju v splošnem storitev faktoringa, potek, udeležence, vrste faktoringa, vrste faktorinških institucij pri nas in v svetu kot tudi rast prometa za obdobje 2000-2003. V tretjem poglavju je opisan konkreten primer in na koncu zaključek s sklepnimi ugotovitvami.

4

KAZALO PREDGOVOR............................................................................................ 2 KAZALO ................................................................................................... 4 1 UVOD ................................................................................................... 6 1.1 Opredelitev področja in opis problema............................................ 6 1.2 Namen, cilji, trditve.......................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................ 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................... 7

2 FAKTORING ........................................................................................... 8 2.1 Kaj je faktoring? .............................................................................. 9 2.2 Udeleženci faktoringa.................................................................... 11 2.3 Vrste faktoringa............................................................................. 12 2.3.1 Popolni faktoring ................................................................... 13 2.3.2 Preprosti faktoring................................................................. 14 2.3.3 Faktoring z regresno pravico...................................................... 14 2.3.4 Faktoring brez regresne pravice ........................................... 15 2.3.5 Agentski faktoring ................................................................ 15

2.3.6. Faktoring, plačljiv po dospelosti oziroma zapadlosti terjatev 16 2.3.7 Odkriti ali skriti faktoring........................................................ 16 2.3.8 Domači faktoring................................................................... 17 2.3.9 Mednarodni faktoring ............................................................ 18 2.4 Pogodba o faktoringu.................................................................... 22 2.5 Potek faktoringa............................................................................ 24 2.5.1 Pogodba o faktoringu............................................................ 24 2.5.2 Storitve, katere faktoring omogoča ....................................... 25 2.5.2.1 Zavarovanje terjatev..................................................... 25 2.5.2.2 Kratkoročno financiranje............................................... 26 2.5.2.3 Upravljanje terjatev....................................................... 27 2.5.3 Cena storitve faktoringa........................................................ 27 2.5.4 Prednosti in slabosti faktoringa............................................. 29 2.6 Uporaba in razširjenost faktoringa ................................................ 30 2.6.1 Slovenija ............................................................................... 31 2.6.1.1 Prvi faktor ..................................................................... 33 2.6.1.2 FINEA Holding.............................................................. 34 2.6.1.3 Afaktor .......................................................................... 34 2.6.2 Svet ...................................................................................... 34 2.6.3 Najpomembnejša faktorinška združenja ............................... 37

3 ANALIZA POSLOVNIH PRIMEROV ..................................................... 39 3.1 Sklenitev posla prodajalec – kupec.......................................... 39 3.2 Sklenitev pogodbe prodajalec – faktor..................................... 40 3.3 Dejanska izpeljava posla ......................................................... 41 3.4 Obračun faktorja prodajalcu..................................................... 45 3.5 Ostale storitve faktorja ............................................................ 47

5

4 ZAKLJUČEK.......................................................................................... 49 5 POVZETEK, SUMMARY....................................................................... 51

6 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ....................................................... 52 SEZNAM SLIK.......................................................................................... 54 SEZNAM TABEL ...................................................................................... 54 PRILOGE

6

1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Poslovanje podjetja ni odvisno le od tega, kako dobro opravlja svojo osnovno dejavnost, temveč imajo nanj močan vpliv tudi navade in plačilne sposobnosti kupcev. Sigurno je za podjetje najboljše, če prejme plačilo za svoje delo vnaprej, vendar je to v sedanjem času večinoma nemogoče, razen če nima podjetje na trgu monopolnega položaja, čemur pa ta diplomska naloga ni namenjena. Podjetja, ki se srečujejo na trgu in si medsebojno konkurirajo vedo, da v večini primerov glavnega pomena pri sklepanju posla nimajo le cena, kvaliteta in količina, temveč predvsem plačilni pogoji. Na eni strani se prodajalci zavzemajo za čim krajše plačilne roke, za zavarovanje plačil in s tem kar najmanjše tveganje pri poslovanju, na drugi strani pa kupci želijo dolge plačilne roke, prodajo na odprt račun ter neobveznost zavarovanja svojih obveznosti proti prodajalcem. Za sedanji čas je v poslovnem svetu značilna plačilna nedisciplina, zato podjetja iščejo možnost, kako lahko bolje načrtovati finančne tokove, svojo likvidnost in s tem tudi svoje poslovanje in razvoj. Ena od možnosti se ponuja s faktoringom, to je zunanjim virom financiranja poslovanja podjetja. Faktoring se opravlja preko tretjega člena, t.i. faktorja, kateri za določeno plačilo odkupuje terjatve podjetja ter s tem omogoča podjetju takojšen finančni priliv. Faktoring je dostikrat zelo dobra alternativa bančnemu kreditiranju. Faktorja namreč ne zanima le finančno stanje prodajalca, temveč zlasti finančno stanje kupcev podjetja. Na podlagi celotne slike poslovanja podjetja oziroma bonitete svojih kupcev ima podjetje veliko več možnosti za pridobitev svežih sredstev. Možnosti faktoringa se predvsem poslužujejo majhna in srednje velika podjetja, s čimer se tudi zavarujejo pred riziki neplačil njihovih kupcev, z raznimi spremljajočimi storitvami pa jim tudi olajšuje njihovo poslovanje in znižuje stroške. Namen, cilji, trditve Namen diplomske naloge je predstaviti faktoring, pokazati njegove prednosti, pa tudi slabosti, predvsem pa na dejanskem poslu faktoring analizirati. Cilj diplomske naloge je dokazati, da je uporaba faktoringa za podjetje pozitivna poslovna odločitev; v kar se je že prepričalo veliko podjetij tako v Evropi kot drugje po svetu, manj pa v Sloveniji, kjer faktoring še vedno nima takšnega položaja, kot bi ga lahko zavzemal. Vzrok temu je najbrž tudi dejstvo, da so trenutno finančna sredstva iz drugih virov pač cenejša v primerjavi s stroški faktoringa. Naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je v splošnem opisan faktoring: kaj to sploh je, kako se izvaja oziroma kako poteka,

7

kdo se z njim ukvarja, za kakšne posle se uporablja gledano z vidika teritorialnosti. Praktičen del pa je namenjen opisu in analizi konkretnih primerov. Predpostavke in omejitve raziskave To temo sem si izbral zaradi njene aktualnosti; ker predpostavljam, da mi bo lahko pomagala tudi pri mojem delu, glede na to, da vodim srednje veliko podjetje, ki se večkrat srečuje s problemi likvidnosti. Omejitev pri pisanju naloge mi predstavlja dejstvo, da se s tem virom financiranja zaenkrat še nisem srečal na konkretnem primeru. Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju naloge je v teoretičnem delu uporabljena predvsem deskriptivna metoda, v praktičnem delu pa analitična metoda (poslovna analiza). V splošnem bom pri pisanju naloge uporabil naslednje metode: - metodo deskripcije - metodo analize - povezovanje ugotovitev iz teoretičnega in praktičnega dela

8

2 FAKTORING Ko se kupec in prodajalec dogovarjata za sklenitev posla, je v interesu tako prvega kot drugega, da doseže kar najboljše pogoje. Cilj vsakega kupca je doseči odobreno odloženo plačilo, s čimer si vsaj začasno izboljša denarni tok, saj s tem pridobi posredni vir financiranja. Odloženi rok plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve pa ni nič drugega kot dobaviteljsko posojilo1. Na drugi strani pa je cilj vsakega prodajalca dobiti denarna sredstva za prodano blago ali opravljene storitve v najkrajšem času. S tem, ko prodajalec kupcu odobri podaljšan rok plačila, so njegova sredstva vezana v terjatvah do kupca, pojavi pa se potreba po financiranju lastnih sredstev za čas do zapadlosti terjatev, katere ima iz naslova posojila, odobrenega kupcu. Ta pripelje v situacijo, da podjetje zaradi odobravanja posojil kupcem nimajo na voljo zadostnih sredstev za financiranje tekočega poslovanja v želenem obsegu, kar lahko neugodno vpliva na finančno stanje podjetja in posledično slabša njegovo boniteto. Mnoga podjetja se ne zavedajo, da je prav način financiranja posla tista prednost, ki je v hudem konkurenčnem boju odločilna za pridobitev posla. Če bi lahko še ne dolgo nazaj dejali, da je odobravanje dobaviteljskih posojil pomembna konkurenčna prednost, pa danes lahko zatrdimo, da v večini gospodarskih panog brez njih ne gre več. Ustrezno financiranje, katero je dogovorjeno in zagotovljeno ob pravem trenutku, omogoča pridobitev virov za nemoteno poslovanje. Za podjetje je pomembno, da si pravočasno zagotovi vire financiranja, kar mu omogoča tudi močnejšo pogajalsko pozicijo, pa tudi odločitev finančne institucije za naložbo v podjetje je mnogo lažja. Pri iskanju optimalne rešitve za probleme, kateri se pojavljajo pri prodaji z odloženim rokom plačila, se srečamo s pojmom faktoringa, t. j. finančnega instrumenta, ki povečuje finančno sposobnost tako prodajalca kot kupca, saj prodajalcu omogoča skrajšanje časa vezave lastnih sredstev v terjatvah zaradi odobrenega posojila kupcu, kupcu pa omogoča odlog plačila. Zgodovina faktoringa2 Faktoring ima dolgo in bogato tradicijo, katera sega v čas pred 4000 leti v obdobje Hamurabija. Hamurabi je bil kralj Mezopotamije, katera slovi kot zibelka civilizacije in med drugim so se Mezopotamci prvi domislili koncepta faktoringa. ____________________________________ 1 Vičič, V. 2003. Uporabnost faktoringa. št. 50. str. 137. 2 http://www.fredcoutts.com/publishserv13/se00002.html.

9

Čeprav je ta napredna civilizacija sčasoma izumrla, se je koncept faktoringa ohranil in se razvijal naprej. Skoraj vsaka naslednja civilizacija, katera se je ukvarjala s trgovino, je uporabljala določeno obliko faktoringa vključno z Rimljani, kateri so kot prvi prodajali zadolžnice z diskontom. Prva množična uporaba faktoringa je dokumentirana iz časa ameriških kolonij pred revolucijo. V tem obdobju so iz kolonij prevažali bombaž, krzno in hlodovino. Menični posredniki v Londonu in v ostalih delih Evrope so denar za te surovine nakazovali vnaprej, kar je naseljencem v novih deželah omogočalo nemoteno dejavnost brez da bi morali čakati na plačilo kupcev iz Evrope. Potrebno se je zavedati, da so bili bančni odnosi v tistih časih drugačni kot obstajajo v današnjem času oziroma drugače povedano: če bi morala Anglija v 18. stoletju uporabljati bančne servise, bi se ves posel odvijal precej počasneje, kot je dejansko potekal. Z pojavom industrijske revolucije je postal faktoring bolj osredotočen na vprašanje kredita, čeprav so osnovne smernice ostale nespremenjene. S tem, ko so banke svojim strankam pomagale oceniti kreditno sposobnost njihovih kupcev in na osnovi tega postaviti kreditne limite, so bili faktorji dejansko zmožni garantirati plačilo za določene kupce, kateri so bili odobreni tudi s strani banke. Danes je ta faktoring poznan kot faktoring brez regresne pravice in je v sodobni poslovni praksi dokaj običajen. Pred letom 1930 se je faktoring primarno uporabljal predvsem v tekstilni in oblačilni industriji, ker je bila ostala industrija neposredni naslednik kolonialnega gospodarstva, kateri so se le izjemoma posluževali faktoringa. V letih po vojni so faktorji spoznali priložnost oziroma možnost, da ponudijo faktoring tudi kot dejavnost, katera temelji na računih in tako se je širitev uporabe faktoringa pričela. V današnjem času obstajajo faktorji vseh oblik in velikosti ponavadi kot deli velikih finančnih institucij. 2.1 Kaj je faktoring Beseda faktoring izvira iz angleške besede »factor«, katera ima več pomenov, npr. agent, komisionar, posrednik. Faktoring je finančna storitev, ki pri prodaji z odloženim rokom plačila omogoča financiranje poslovanja, upravljanje terjatev in zaščito pred riziki. Bistvo faktoringa z vidika prodajalca terjatev (komitenta) je, da komitent takoj po odpremi blaga in izstavitvi fakture dobi od faktorja sredstva, ki jih lahko vloži v nadaljnji ciklus proizvodnje ali uporabi za druge namene (Salinger, 1991, str. 4). Potrebno je tudi omeniti, da faktoring ni tipski posel, kar pomeni, da se med seboj razlikujejo in da bi težko našli dva popolnoma enaka faktoringa.

10

Značilnosti faktoringa:

poslužujejo se ga predvsem mala in srednje velika podjetja, za katera je še posebej primeren in jim predstavlja pomemben vir kratkoročnega financiranja, s pomočjo faktoringa pa tudi financirajo rast obsega poslovanja ter odpravljajo tveganje zaradi neplačil kupcev. Ni pa ovir, da se teh storitev ne bi posluževala tudi velika podjetja, saj je sodobni faktoring prilagodljiva storitev;

je posel, s katerim se za odkupe terjatev od svojih komitentov specializirana finančna institucija obvezuje, da bo prevzela terjatve svojega komitenta do tretje osebe tako, da bo izplačala komitentu diskontirano vrednost terjatve ali predujem za odkupljeno terjatev ter zanjo opravila določene storitve;

v večini primerov poslujejo faktorinška podjetja kot samostojna podjetja z združenim kapitalom večjega števila podjetij, ki imajo za takšne posle interes. Kapitalsko sodelujejo tudi banke. Predvsem v zahodnem svetu je ta mreža faktorinških podjetij široko razvejana. Ta podjetja se pogosto povezujejo v multinacionalne družbe za opravljanje faktoringa, v sodelovanje pa pritegnejo tudi banke, zavarovalnice in druge finančne organizacije.

Funkcije faktoringa lahko strnemo v:

funkcija financiranja funkcija zavarovanja plačila funkcija opravljanja storitev v zvezi s terjatvami:

Širša definicija opisuje faktoring kot trajen oziroma dolgoročen dogovor med faktorjem in njegovo stranko, ki prodaja blago ali storitve na kredit (odloženo plačilo, navadno na odprto in brez dodatnih varščin, ki bi jih sicer za plačilo moral zagotoviti kupec). Faktor odkupi terjatve za takojšne plačilo in glede na naravo in obseg dogovora za stranke opravlja zlasti naslednje storitve:

financiranje z regresno ali brez regresne pravice na podlagi odstopa kratkoročnih terjatev ter s tem prevzem plačilnega tveganja;

vodenje računov odprtih terjatev in prejetih plačil ter vnovčevanje in izterjava;

popolno zaščito pred riziki neplačil; spremljavo bonitete in kreditne sposobnosti poslovnih partnerjev. svetovanje prodajalcem oziroma klientom o finančnih, proizvodnih,

prodajnih in drugih vprašanjih. Za opravljanje poslov faktoringa skleneta faktor in njegova stranka okvirno faktorinško pogodbo, ki navadno velja do odpovedi ene izmed strank. S pogodbo se stranki dogovorita, katere storitve v zvezi z odstopom terjatev bo opravljal faktor. V največ primerih so predmet faktoringa nedospele terjatve, ki imajo rok dospelosti od 30 do 120 dni, kar pomeni kratkoročne terjatve, ki jih mora dolžnik ob zapadlosti poravnati v celotnem znesku in niso obremenjene s prepovedjo odstopa terjatev, z ugovori, medsebojnimi poboti ter niso predmet komisijske

11

prodaje. Pomembno pa je dodati še to, da terjatve še ne smejo biti zapadle. . Najpogostejši je tako imenovani popolni faktoring, ki vključuje vse zgoraj navedene storitve. Najenostavnejša oblika pa je enkraten odkup nedospelih terjatev ali preprosto diskontiranje faktur Faktoring je finančno orodje, ki prodajalcu nudi odpravljanje tveganj v finančnem poslovanju, učinkovitejše upravljanje s terjatvami in izboljšanje finančne likvidnosti. Primeren je predvsem za manjša in srednje velika podjetja, ki redno dobavljajo večjemu številu odjemalcev, ker lahko s sprotnim vnovčevanjem terjatev prenesejo plačilno tveganje in financiranje kupcev na faktor in s tem več pozornosti posvetijo svoji proizvodni in tržni dejavnosti. Za podjetje je faktoring primeren predvsem takrat, ko mu ustaljeni viri financiranja niso dostopni, saj podjetja pri bankah zelo hitro končajo na limitih, kar pomeni, da se ne morejo več zadolževati na osnovi klasičnih bančnih poslov. Faktoring je res nekoliko dražji kot bančni kredit, vendar pa poleg financiranja zagotavlja še druge storitve, kot je prevzem tveganja neplačila kupca. Podjetja si s faktoringom ne poslabšajo bonitetne slike, saj faktorinškega financiranja ne izkazujejo v finančnih obveznostih družbe in tako ohranjajo prost limit pri bankah za najemanje investicijskih posojil ali garancij in s takim financiranjem si podjetja zagotavljajo boljše obvladovanje svoje likvidnosti, saj sredstva lahko črpajo kadarkoli od odkupa terjatve dalje, kar jim omogoča točno plačevanje rednih ali občasnih obveznosti (plačilo davkov, carin, dobaviteljev, uvoza, izplačilo plač in podobnega Pri faktoringu je za prodajalca oziroma kupca pomembno:

Za prodajalca, da takoj po prodaji blaga oziroma po opravljeni storitvi dobi od faktorja denarna sredstva, katera lahko nadalje vloži v proizvodni proces ali tja, kjer je to pač pomembno

Za kupca, da pridobi odloženo plačilo brez dodatnih stroškov, kajti prodajalec je že bil poplačan s strani faktorja

Najbolj strnjeno bi faktoring opisali kot »vse na enem mestu« za terjatve tako do domačih kot tujih kupcev. Tisti, ki se ukvarja s faktoringom, prevzame terjatev ter ponudi komitentu financiranje, upravljanje ter zavarovanje terjatev. 2. 2 Udeleženci faktoringa V poslu faktoringa nastopa več udeležencev, ki so med seboj v različnih odnosih. Odvisno od vrste faktoringa – ali le-ta poteka znotraj ali zunaj meja določene države – sta v poslu faktoringa lahko udeležena ali eden ali dva faktorja.

12

0) klient (komitent) ali odstopnik terjatve: to je oseba ali podjetje, ki proizvaja blago (največkrat potrošno) oziroma

opravlja storitve, katere prodaja kupcu na odloženi rok plačila in te terjatve so predmet prodaje faktorju;

ko dejansko pride do posla med klientom in kupcem oziroma dolžnikom, klient pošlje kopije dokumentov faktorju; s tem le-ta prevzame terjatev do kupca;

pogodba je sklenjena med klientom in faktorjem, kar pomeni, da je klient faktorjev pogodbeni partner v pogodbi o faktoringu;

ker želi prodajalec kar v najkrajšem času dobiti denarna sredstva, iz tega tudi sledi interes prodajalca za faktoring financiranje.

0) faktor: posluje kot samostojno podjetje z združenim kapitalom tistih oseb, ki imajo

za to interes; je nekakšna kombinacija bančne in posredniške organizacije, zanimiva

zlasti za izvoz malih in srednje velikih podjetij; bančne zato, ker posel financira, zavarovalne pa zato, ker posel zavaruje pred različnimi vrstami tveganj;

naloge faktorja so naslednje: o odkup kratkoročnih terjatev od klienta, nastalih na podlagi dobav in

storitev o upravljanje s terjatvami o financiranje klienta za čas med prevzemom terjatve in dejanskim

pritokom denarnih sredstev o prevzem tveganja plačila odkupljenih terjatev o podjetniško svetovanje in dajanje informacij o boniteti strank

0) kupec ali dolžnik: je oseba, katera kupuje od klienta, v poslu faktoringa postane faktorjev dolžnik in ima obvezo, da vrne kredit želi pridobiti čimdaljše plačilne roke in je zainteresiran za obstoj kreditnega

odnosa ne glede na to, kdo je kreditodajalec: proizvajalec ali faktor; Faktoring je bančni oziroma finančni posel, s katerim se terjatve klienta (prodajalca) do tretjih oseb (kupcev) na podlagi pogodbe o faktoringu odplačno prenesejo na specializirano finančno ustanovo, ki navadno, vendar ne brezpogojno in za plačilo prevzame tveganje izterjave plačila.

13

2.3 Vrste faktoringa Zaradi različnih potreb v praksi so se izoblikovale tudi različne oblike faktoringa. Ker se oblike faktoringa razvijajo skladno s potrebami klientov, katere so lahko zelo različne, od gospodarskih pogojev v državi, od narave in obsega posameznega posla, sodobna praksa ne uporablja zgolj ene same uniformirane oblike. Glavne in najpogosteje uporabljene oblike faktoringa so:

glede na storitve, katere so vključene v faktorinško pogodbo: o popolni faktoring o preprosti faktoring

agentski faktoring faktoring, plačljiv po dospelosti odkriti ali skriti faktoring glede na to, ali faktorinška pogodba vsebuje prehod »del credere« tveganja

neplačil s komitenta na faktor: o faktoring z regresno pravico do komitenta o faktoring brez regresne pravice do komitenta

glede na domicil subjektov: o domači faktoring o mednarodni faktoring

2.3.1 Popolni faktoring Drugi izraz zanj je pravi faktoring (angl. old-line factoring, conventional factoring). Tej obliki faktoringa najbolj ustreza osnovna definicija, navedena v predstavitvi. Popolni faktoring vključuje najširši spekter možnih storitev, ki se lahko v okviru pogodbe o faktoringu sploh ponudijo: financiranje, zavarovanje in upravljanje terjatev. Običajno je popolni faktoring trajen posel kar pomeni, da komitent odstopa terjatve do določenih kupcev v celoti v daljšem časovnem razdobju. Pri tej obliki faktoringa faktor opravlja za komitenta naslednje storitve3:

Omogoča financiranje na podlagi odstopa terjatev; Prevzema »del credere« tveganje neplačil s strani kupcev; Vodi popolno knjigovodstvo odprtih terjatev, izterjavo in vnovčevanje;

Pri popolnem faktoringu je običajno, da komitent ali faktor seznani kupca z obvestilom, da je bila terjatev s komitenta prenesena na faktor. Pri tej obliki faktoringa je poudarjena »del credere« funkcija kar pomeni, da je faktor proti plačilu nadomestila oziroma provizije pripravljen prevzeti tveganje plačilne nesposobnosti kupca in s tem pridobi komitent popolno zaščito pred neplačilom kupca pod pogojem, da je faktor predhodno odobril zavarovanje. _________________________________ 3 Grilc, P.1996. Moderni tipi pogodb. Gospodarski vestnik. Str. 200. Izbrisano: .

14

Faktor običajno vnaprej izplača večji del kupnine, s čimer zagotovi sredstva za financiranje komitentovih potreb in posredno za kreditiranje komitentovih kupcev. Način izplačila pa je dogovorjen med obema pogodbenima strankama. 2.3.2 Preprosti faktoring Predstavlja nasprotje popolnega faktoringa. V bistvu preprosti faktoring predstavlja diskont faktur. Uporabljajo ga predvsem tisti komitenti, ki potrebujejo zgolj financiranje za pokritje kreditov dobaviteljem, ne pa tudi zavarovanja in upravljanja terjatev. Tovrstni posli običajno niso kontinuirani, temveč so le enkratnega značaja. Komitent uporabi faktoring le za odstop določenega računa, česar se navadno poslužuje, kadar potrebuje dodatna sredstva. Faktor takim komitentom ponudi preprosto obliko faktoringa, ker je posel zavarovan s popolno regresno pravico do komitenta; Pri tej obliki faktoringa je za izvedbo posla bistvena boniteta komitenta in ne kupca. 2.3.3 Faktoring z regresno pravico Angleški izraz za to vrsto faktoringa je Recourse Factoring. Za to obliko faktoringa je značilno, da ima faktor pravico do regresa zaradi dolžnikovega neplačila iz kateregakoli razloga kot npr. zaradi nelikvidnosti, nesolventnosti, prisilne poravnave, stečaja ali drugih, kar pomeni, da ne ponuja zavarovanja pred neplačilom kupca. Pri tovrstni obliki faktoringa je poudarjena funkcija financiranja in upravljanja terjatev. Običajno gre za dolgoročnejši odstop terjatev do določenih kupcev. V primeru neplačil s strani kupca lahko faktor v določenem roku po zapadlosti obveznosti (ta rok je običajno 120 dni) pozove komitenta, da namesto kupca plača obveznosti. Faktor se za ta korak običajno odloči po tem, ko izčrpa vse druge možnosti. Komitent mora izvršiti ponoven odkup in plačati faktorju polno vrednost računa skupaj s pripadajočimi obrestmi, davki in provizijo. Faktor je proti plačilu seveda ta rok pripravljen podaljšati in v takem primeru bo faktor pri vseh nadaljnjih odkupih, katere bo izvajal po faktorinški pogodbi, zadržal proporcionalno večji delež kupnine in se tako zavaroval ali pa se celo poplačal v višini celotne kupnine za neplačane terjatve. Pri odobravanju tovrstne oblike faktoringa je poudarek na kreditni sposobnosti komitenta in ne kupca. V praksi se ta oblika faktoringa uporablja med komitenti, kateri dobavljajo številnim kupcem, odprte terjatve teh dobav pa ne dosegajo visokih zneskov. Pri tej obliki faktoringa zato ni smotrno, kot tudi ne stroškovno opravičeno, da bi faktor spremljal boniteto številnih kupcev. Možno je tudi, da je

15

komitent na podlagi subjektivnih informacij, s katerimi razpolaga o določenem kupcu, sam pripravljen prevzeti tveganje neplačila navkljub slabemu preteklemu poslovanju. 2.3.4 Faktoring brez regresne pravice Za razliko od prejšnje oblike faktoringa z regresno pravico ima pri tej obliki (angl. Non-Recourse Factoring) komitent popolno zavarovanje plačil do tistih kupcev, za katere faktor predhodno odobri določen limit zavarovanja. V primeru, da odprte terjatve ta predhodno določen limit presegajo, nosi tveganje neplačila za razliko komitent sam. V tem primeru se zavarovane fakture vključujejo po časovnem zaporedju. Ko je zapadla faktura plačana, se v zavarovani znesek uvrsti prva naslednja nezavarovana faktura in sicer v istem znesku kot prej omenjena in sedaj že plačana faktura. Pri tej pojavni obliki faktoringa faktor torej prevzame »del credere« tveganje neplačil. Vzrok neplačila je lahko samo kupčeva plačilna nesposobnost. Pri tem pa je potrebno poudariti, da faktor ni dolžan plačati neplačanih obveznosti kupcev zaradi upravičenega ugovora v zvezi s kvaliteto opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga. V tem primeru lahko kupec zavrne plačilo ali se s komitentom dogovori za popust. O vseh teh dogovorih med komitentom in kupcem mora biti faktor seveda pravočasno obveščen ter mora s tem tudi soglašati. V primeru, da kupec ne poravna svojih obveznosti, mora faktor v določenem času, kateri običajno znaša 120 dni, komitentu nakazati razliko do polne vrednosti fakture. V primeru, da komitent ne koristi predčasnega financiranja, to predstavlja polno vrednost fakture. Po pogostosti uporabe danes prevladujejo tovrstna oblika faktoringa. 2.3.5 Agentski faktoring Agency ali Bulk Factoring je oblika faktoringa, kjer kupec izvršuje vsa plačila na račun faktorja, prodajalec pa skrbi za izterjavo in iz tega vidika dejansko vrši funkcijo agenta za faktorja. V tem primeru faktor ne vrši ne funkcije knjigovodstva ne izterjave terjatev niti jih ne zavaruje, čeprav zahteva sodelovanje z dobrimi poslovnimi partnerji. Kakorkoli že, mora klient sam voditi register odprtih terjatev in sam poskrbeti za izterjavo od kupcev kot faktorjev agent in od tod tudi poimenovanje te vrste faktoringa. Navadno je to način faktoringa z regresno pravico kar pomeni, da če faktor ne dobi plačano s strani kupca, se lahko poplača pri prodajalcu. V nekaterih primerih dobijo kupci navodila, da morajo plačati neposredno faktorju, v drugih pa kljub obvestilu o komitentovem odstopu terjatev lahko plačajo komitentu neposredno, kateri v takih primerih nastopa kot faktorjev agent in prenakaže sredstva na bančni račun faktorja.

16

Namen agentskega faktoringa je torej izključno financiranje prodajalca. Tak faktoring je praktično enak preprostemu faktoringu oziroma odkupu terjatev s to razliko, da je pri agentskem faktoringu kupec vedno obveščen, da mora nakazati sredstva na račun faktorja, kar zanj predstavlja malo večjo varnost. Ta vrsta faktoringa je primerna za tiste prodajalce, ki imajo dobro organizirano in vodeno knjigovodstvo in ki izdajajo veliko število faktur navadno manjših zneskov. Pogosto pa se tega faktoringa poslužujejo tudi majhna podjetja, katerih terjatve so premajhne za navaden odkup terjatev, polni faktoring pa bi bil v tem primeru zanje predrag. 2.3.6 Faktoring, plačljiv po dospelosti oziroma zapadlosti terjatev V primeru, ko prodajalci ne potrebujejo financiranja, se pa vseeno želijo posluževati ostalih storitev faktoringa, jim faktor lahko ponudi faktoring, plačljiv po dospelosti oziroma Maturity Factoring. Ob odstopu terjatve faktor ne nakaže sredstev na račun prodajalca takoj, ampak mu sredstva nakaže, ko je sam prejel kupčevo plačilo oziroma v dogovorjenem roku po dospelosti fakture, če le-te kupec ni plačal. Ta faktoring predstavlja njegovo posebno obliko, katera je v vseh pogledih (prevzem terjatev, knjigovodstvo terjatev, zaščita pred neplačilom terjatev, »del credere« funkcija) enaka popolnemu faktoringu razen pri financiranju. To obliko faktoringa uporabljajo predvsem podjetja za manjše posle kot alternativo kreditnemu zavarovanju (Salinger, 1991, str. 19). Plačilo odkupljenih terjatev se lahko izvrši:

po dogovorjenem obdobju, določenem na osnovi pričakovanega povprečnega trajanja kredita kupcu (rok zapadlosti), od datuma fakture ali od dneva prenosa terjatve na faktor s priložitvijo kopij faktur;

po plačilu terjatev s strani kupca. Prvi način daje klientu očitno prednost, saj lahko z gotovostjo predvidi prilive, takoj ko je blago ali storitev prodal ter fakturiral; drugi način pa mu daje proste roke, če je iz kakršnegakoli razloga prisiljen spreminjati že dogovorjene plačilne pogoje. 2.3.7 Odkriti ali skriti faktoring Ali gre za prvo ali drugo obliko faktoringa, je odvisno od tega, ali je kupec obveščen o odstopu terjatve. Pri odkritem faktoringu, kateri je v današnji praksi prevladujoč, mora komitent obvestiti kupca o odstopu terjatve v korist faktorja, kupec pa mora potrditi, da bo

17

obveznost, izhajajočo iz predmetne fakture poravnal v dogovorjenem roku na faktorjev bančni račun. Navkljub navidezni zapletenosti postopka obveščanja kupca pri odkritem faktoringu, zaradi česar mnogo navidezno obetavnih poslov ostane nerealiziranih, pa tovrstna oblika faktoringa omogoča najbolj transparentno obliko poslovanja in prinaša dolgoročno korist vsem udeležencem, ki pri poslu faktoringa sodelujejo. Zaradi težav pri pridobivanju pisnega pristanka s strani kupca za plačilo obveznosti, katere izhajajo iz fakture, kot tudi zaradi težav, ki jih imajo faktorji pri vnovčevanju terjatev za tretjo osebo, so razvili skriti faktoring ali Undisclosed Factoring. Prvotni namen le-tega je bil poenostavitev postopka izvedbe posla, izkazalo pa se je, da skriti faktoring v praksi prinaša mnogo nepredvidenih zapletov. Pri skritem faktoringu faktor odkupi od komitenta blago in ga pooblasti, da za njegov račun to blago proda kupcu. Komitent, ki ravna po navodilih faktorja, lahko izbira ali bo blago prodal ali za gotovino ali kupcu odobril posojilo. Kupec pri tej obliki faktoringa ne ve, da je v posel vključena tudi tretja oseba – faktor. Pri tej obliki faktoringa ima faktor možnost, da s tem, ko prevzame tveganje plačila, poveča svoj dobiček na osnovi razlike v ceni prodanega blaga. Ta oblika faktoringa je za komitente dražja od odkritega faktoringa, na drugi strani pa je za faktorja mnogo bolj ugodna zaradi večjega zaslužka. Potrebno pa je poudariti, da večji zaslužek pomeni tudi večje tveganje. 2.3.8 Domači faktoring Ta oblika faktoringa (angl. Domestic Factoring) se lahko uporablja, kadar so faktor, prodajalec in kupec v isti državi, medtem ko pri mednarodnem faktoringu, kateri je opisan v nadaljevanju, poteka posel preko državnih meja. Razlika med obema vrstama faktoringa je v tem, da je pri domačem faktoringu vedno vključen le en faktor (enofaktorinški sistem), medtem ko se v mednarodnem faktoringu kot prevladujočo obliko srečamo s sistemom dveh faktorjev (dvofaktorinški sistem). Domači faktoring omogoča komitentu uporabo faktoringa na podlagi odstopa faktur za dobavljeno blago ali opravljeno storitev kupcem znotraj meja nacionalnega gospodarstva. Po opravljeni sklenitvi pogodbe o domačem faktoringu komitent sproti odstopa in prenaša na faktorja terjatve do vnaprej dogovorjenih kupcev. Kot že omenjeno, poteka domači faktoring po sistemu enega faktorja, kar pomeni, da bo faktor terjatve, katere mu prodajalec odstopi, prevzel in poskrbel za njihovo vnovčenje. Kupec je z odstopom terjatev običajno seznanjen in plača zapadle obveznosti na faktorjev račun.

18

SLIKA 1: SISTEM ENEGA FAKTORJA

Legenda: 1 klient dobavi kupcu blago oz. opravi storitev in izstavi račun 1a kopijo računa pošlje klient tudi faktorju 3 faktor nakaže klientu – lahko že naslednji dan - predujem navadno v višini

80% odprte terjatve 3 v dogovorjenem plačilnem roku plača kupec svojo obveznost faktorju 3 faktor nakaže klientu preostali znesek odstopljene terjatve zmanjšan za

faktorinško provizijo in za višino obresti za dane predujme Vir: http://www.prvifaktor.si/podstrani/kajje/f-kaj-je_domaci.htm [22.08.2004] 2.3.9 Mednarodni faktoring Zaradi majhnosti domačega gospodarskega prostora, kakršen je npr. slovenski, se morajo mnoga podjetja ozirati tudi izven svojih meja, torej v mednarodni gospodarski prostor.

19

Zaradi doseganja ekonomije obsega in posledično zniževanja stroškov na enoto izdelka je pomembno, da si podjetje zagotovi kar največji trg za plasiranje izdelkov, kar pa v primeru majhnih držav domač trg ne dopušča. Torej je iskanje novih trgov v mednarodnem prostoru skoraj neobhodno. Izvoz tako predstavlja dodatno tuje povpraševanje po domačem blagu ter omogoča razširitev proizvodnje, katera bi bila sicer le z velikostjo domačega trga omejena. Pri vstopu na nova tržišča v tujini se podjetja ponavadi soočajo z močno domačo konkurenco in zaščitno državno politiko. Komercialni odnosi med podjetji, ki že poprej delujejo na določenem tržišču so ustaljeni. Če primerjamo interes prodajalca in interes kupca je interes prvega praviloma večji, predvsem v fazi prodiranja na nove trge, kot interes kupca oziroma uvoznika za nakup. Ko kupec načeloma že privoli v določen posel, se naknadno pojavi problem določitve plačilnega roka in zavarovanja. Odlog plačila je v principu sicer možen, vendar je s tem povezano tveganje preveliko. Tako se kupec znajde v situaciji, ko nima sredstev, domači dobavitelji ponujajo ugodnejše pogoje in v končni fazi so pogosto ovire zaradi finančnega dela nerazdružljive. Rešitev se ponuja v mednarodnem faktoringu, instrumentu pospeševanja mednarodne menjave, saj brez obremenitev za kupca komitentu (izvozniku) omogoča financiranje, zavarovanje in upravljanje terjatev ter posredno omogoča tudi financiranje uvoznika. Mednarodni faktoring omogoči izvozniku, da ponudi uvozniku enake pogoje kot domačim kupcem. Zaradi kompleksnosti spremljave in obvladovanja tako državnega kot podjetniškega tveganja se mednarodni faktoring skoraj vedno pojavlja kot popolni (pravi) faktoring, izveden po sistemu dveh faktorjev. V celotnem poslu nastopajo štirje subjekti in sicer:

prodajalec (izvoznik); izvozni faktor, ki skrbi za vse stike s komitentom, s katerim sklene pogodbo,

za njegovo financiranje in vodenje knjigovodstva terjatev; uvozni faktor, ki skrbi za stike s kupcem, za vnovčevanje terjatev, prevzema

tveganje neplačil kupcev, opravlja vodenje knjigovodstva, daje informacije v zvezi s pogoji na trgu in

kupec (uvoznik). Odstop terjatev je vezan na predhodno odobritev limita za zavarovanje in financiranje plačil kar pomeni, da za terjatve, ki jih izvoznik odstopa faktorju, le-ta v celoti prevzame običajno komercialno tveganje neplačil. Pri tej vrsti faktoringa je bistvenega pomena povezanost uvoznega in izvoznega faktorja. Odnosi temeljijo na korespondenčni osnovi, kooperacijskem odnosu ali pa na kapitalskih povezavah. To je tudi vzrok nastanka mednarodnih faktorinških združenj ali verig, ki zagotavljajo na podlagi podpisanih pogodb s strani članov trdne povezave med faktorji po svetu na podlagi striktnega spoštovanja kodeksov

20

in dosledne uporabe skupnih pravil za urejanje odnosov med izvoznimi in uvoznimi faktorji. Med temi mednarodnimi združenji so najpomembnejši: FCI s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), International Factoring Group s sedežem v Bruslju (Belgija) ter Heller Bank.AG. SLIKA 2: SISTEM DVEH FAKTORJEV

Legenda: 1 klient dobavi kupcu blago oz. opravi storitev in izstavi račun 1a kopijo računa pošlje klient izvoznemu faktorju 1b izvozni faktor odstopi terjatev uvoznemu faktorju 1 izvozni faktor nakaže klientu – lahko že naslednji dan - predujem navadno v

višini 80% odprte terjatve 1 kupec plača ob valuti na račun uvoznega faktorja 3a najkasneje naslednji dan po prejetem plačilu nakaže uvozni faktor prejet

znesek na račun izvoznega faktorja 4 izvozni faktor nakaže klientu preostali znesek odstopljene terjatve zmanjšan

za faktorinško provizijo in za višino obresti za dane predujme Vir: http:/www.prvifaktor.si/podstrani/kajje/f-kaj-je:mednarodni.htm [22.08.2004]

21

Značilnosti mednarodnega sistema dveh faktorjev: ) Na podlagi pogodbe med uvoznim in izvoznim faktorjem uvozni faktor

prevzame »del credere« tveganje za plačilo terjatev s strani kupca; ) Izvozni faktor na podlagi odkupljenih terjatev vnaprej izplača komitentu

dogovorjeni del kupnine, hkrati pa se izvozni faktor lahko refinancira pri uvoznem faktorju; s tega stališča imamo lahko mednarodni faktoring za način mednarodnega refinanciranja. Ta način je še posebej ugoden za izvoznega faktorja, če je obrestna mera v državi kupca nižja kot v državi komitenta;

) Uvozni faktor poleg vnovčevanja terjatev prevzame tudi storitve opominjanja, izterjave itd. za terjatve, ki niso predmet kupoprodaje, lahko uvozni faktor navedene storitve opravlja kot posrednik.

) izvozni faktor na drugi strani prevzema vsa tveganja svojih komitentov, predvsem v vezi z dobavo blaga oziroma opravljanjem storitev ali drugače povedano: izvozni faktor odgovarja za resničnost in verodostojne terjatve.

Pomanjkljivosti sistema 2 - faktorjev:

skupni stroški so višji, saj morata biti oba faktorja plačana; podvajanje storitev, katere morata opravljati oba faktorja (knjigovodstvo

terjatev); transfer traja dlje.

TABELA 1: PRIMERJAVA POSAMEZNIH VRST FAKTORINGA

možnost financiranja

zaščita pred slabimi terjatvami

obveščanje kupcev

nudenje storitev inkaso plačil

Pravi faktoring vedno vedno vedno vedno vedno

faktoring z regresno pravico vedno nikoli vedno vedno vedno

faktoring, plačljiv po zapadlosti nikoli vedno vedno vedno vedno

agentski faktoring vedno včasih navadno včasih nikoli

diskontiranje faktur vedno nikoli nikoli nikoli nikoli

skriti faktoring vedno včasih nikoli nikoli nikoli

Vir: Salinger, 1991, 24

22

2.4 Pogodba o faktoringu Pogodba o faktoringu je pogodba, pri kateri se klient faktorju v zameno za zagotavljanje finančnih sredstev zaveže ponuditi terjatve svojih dolžnikov, faktor pa ponudbo sprejeti, če ga zadovoljuje plačilna sposobnost dolžnikov, z obveznostmi prevzema rizika »del credere« za plačilo terjatev ali brez njih, hkrati s sprejemom ponudbe se faktor klientu zaveže ponuditi storitve v zvezi z upravljanjem terjatev in morebitne druge storitve, klient pa faktorju plačati določene obresti za ponujena finančna sredstva, provizijo za morebitni prevzeti riziko »del credere« in opravljene storitve. Pogodba o faktoringu je primarni pravni vir, kateri ureja pravno razmerje med pogodbenima strankama. V nadaljevanju so kratko opisane značilnosti pogodb ter pogoji za njeno veljavnost. Pogodba je eden izmed pravnih temeljev nastanka pravic in obveznosti. Pravice in obveznosti, ki iz pogodbe izvirajo, nastanejo s sklenitvijo pogodbe. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki skupaj dogovorita o njenih bistvenih sestavinah4. Predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe so:

sposobnost pogodbenih strank, soglasje volje strank o vsebini pogodbe, možnost in dopustnost (predmeta izpolnitve in poslovne podlage), pisna oblika sklenitve pogodbe, če je ta za posamezen tip pogodbe

predpisana. Če katera izmed zgoraj naštetih predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe ni izpolnjena, je posledica lahko neveljavnost pogodbe, katera je lahko absolutno neveljavna (nična) ali pa relativno neveljavna (izpodbojna). Značilnost neveljavne pogodbe je, da je le-ta sicer bila sklenjena, kar pomeni, da sta se volji obeh pogodbenih strank srečali, vendar pa zaradi pomanjkanja oziroma napake v zvezi s katero izmed predpostavk pogodba ni veljavna. Glede na gospodarske razmere in glede na potrebe strank, potrebe posamezne države in pripravljenost faktorjev, se v poslovni praksi ne uporablja le ena sama in uniformirana oblika faktoringa, temveč se je razvilo več tipov oziroma oblik. Nepopolna delovna definicija pogodbe o faktoringu, katera predstavlja sintezo definicij iz teorije se glasi: Pogodba o faktoringu je pogodba, s katero se klient zaveže, da bo faktorju ponudil terjatve nasproti svojim dolžnikom, faktor pa, da bo sprejel, če ga bo zadovoljila plačilna sposobnost tega dolžnika. Hkrati se faktor lahko zaveže, da bo prevzel riziko »del credere« glede plačila prodajne cene za dobavljeno blago in da bo opravil druge posle, ki so predvideni s pogodbo, _________________________________________ 4 Plavšak, N. 1993. Gospodarske pogodbe - Prva knjiga. Gospodarski vestnik. str. 31

Izbrisano: Nina

Izbrisano: ,

Izbrisano: ,

23

medtem ko mora klient odstopiti terjatev z vsemi stranskimi pravicami in zavarovanji faktorju, plačati določene obresti za odobreni kredit in provizijo za morebiti prevzeti riziko »del credere« in opravljene posle5. Terminološko je pogodba o faktoringu glavna pogodba, s katero faktor sprejme generalno ponudbo klienta o prenosu prihodnjih terjatev nasproti dolžnikom. Stranki pogodbe sta:

faktor in klient oziroma odstopnik terjatve.

Klientova pogodbena stranka, do katere obstajajo klientove terjatve, pa je klientov dolžnik. Primarni cilj pogodbe o faktoringu je odkup kratkoročnih terjatev, ki jih je klient pridobil v okviru svojega poslovanja, s strani faktorja (lahko gre za že nastale ali bodoče terjatve, terjatve do točno določenega dolžnika, terjatve na točno določenem ozemlju ali do določene višine itd.). Faktoring vedno poteka v dveh fazah:

v prvi fazi se sklene glavna pogodba (predpogodba) v kateri faktor pristane na generalno ponudbo klienta,

v drugi fazi pa poteka posamičen odkup posameznih terjatev. Faktor klientu ob odkupu plača vsaj predujem, klient pa dolžniku naroči, naj plača faktorju.

Poleg tega faktor opravlja vsaj še dve od naslednjih storitev:

kreditiranje klienta; upravljanje terjatve (opomini, izterjava); vodenje dolžniške administracije; prevzem kreditnega rizika (rizika neplačila terjatve).

Pogodbe o faktoringu se delijo predvsem glede na to, kdo in v kakšni meri nosi riziko neizterljivosti terjatve klienta do dolžnika. Na koncu opredelitve pogodbe o faktoringu je potrebno omeniti tudi, da se včasih postavlja vprašanje, ali gre za pogodbo o faktoringu tudi tedaj, ko faktor ne prevzame rizika »del credere« za plačilo dolžnikovih terjatev. V zvezi z navedenim je poudariti, da gre za pogodbo o faktoringu tako tedaj, ko faktor jamstvo »del credere« za plačilo terjatev dolžnika prevzame, kot tudi tedaj, ko tega ne stori. Vztrajanje, da gre za pogodbo o faktoringu le tedaj, ko je prisotno jamstvo za plačilo, bi pomenilo zanemarjanje dejstva, da faktor pogosto ne jamči za plačevanje dolžnika. V teoriji in praksi se je v zvezi z jamstvom »del credere« za plačilo terjatev dolžnika uveljavila delitev faktoringa na pravi in nepravi. Pri pravem faktoringu faktor prevzame jamstvo »del credere« za plačilo dolžnikovih terjatev, pri nepravem pa ne. __________________________________ 5 Grilc, P. 1996. Moderni tipi pogodb. Gospodarski vestnik. Str. 199. Izbrisano: .

24

2.5 Potek faktoringa Odkup terjatev se prične s podpisom pogodbe o faktoringu, ki predstavlja dolgoročen dogovor med faktorjem in njegovo stranko – klientom in katera navadno velja do odpovedi ene izmed strank. S pogodbo se stranki dogovorita, katere terjatve bo odkupoval faktor in katere storitve bo opravljal za odstopnika terjatev. Na osnovi povpraševanja podjetja, katero se je odločilo za faktoring, faktor najprej preveri boniteto kupca ter na osnovi le-te določi limit, do katerega bo zavaroval in/ali financiral terjatve do kupca in pod kakšnimi pogoji. Ko se stranki vse to dogovorita, sledi podpis pogodbe o faktoringu, kar pomeni, da vse terjatve, nastale po podpisu pogodbe, odstopnik oziroma klient odstopa faktorju, kateri nakaže komitentu po opravljenem poslu najprej delni znesek, po končnem plačilu s strani kupca pa še preostali del celotnega zneska za opravljeni posel zmanjšan za provizijo, obresti za dane kredite ter stroške obdelave, s čimer se krogotok faktoringa tudi zaključi. Podjetje lahko na podlagi odstopljenih terjatev dobi financiranje v obliki kontokorentnega kredita. Če torej odstopnik odstopi faktorju deset milijonov tolarjev terjatev, pri faktorju takoj dobi financiranje v višini 80 odstotkov tega zneska. Od tu naprej pa je odvisno od podjetja: ta znesek lahko uporabi v celoti, ali pa le pet milijonov tolarjev, drugo pa vrne. Mehanizem je zelo podoben mehanizmu limita na računu. Tudi obresti se plačujejo le za tiste dneve in toliko denarja, kot ga je odstopnik dejansko uporabil. 2.5.1 Pogodba o faktoringu Faktorinške pogodbe so običajno precej obsežne, namen vsake take pogodbe pa naj bi bil zaščita obeh strani v poslu. Kljub temu, da ni zakonsko predpisane oblike pogodbe o faktoringu, pa so si pogodbe o faktoringu med seboj zelo podobne. Pogodba o faktoringu podrobno opredeljuje odnos med pogodbenima strankama (med klientom in faktorjem) in vsebuje naslednje dele:

sporazum o odkupu oziroma prodaji terjatev in njihovi cesiji; odstotek predplačila, ki ga faktor nakaže klientu takoj po odkupu terjatev; način določanja provizije faktorja za opravljene storitve in obrestne mere za

diskontiranje faktur; pogoje, ki jih mora upoštevati faktor pri plačevanju kupnine komitentu; način opominjanja in izterjave plačil; določila o izmenjavi dokumentov in medsebojnem obveščanju o

pomembnih ekonomskih dogodkih, ki spremljajo posel faktoringa; pogoje, pod katerimi lahko faktor od pogodbe odstopi oziroma pogodbo

razdre;

25

način reševanja medsebojnih sporov; trajanje pogodbe o faktoringu.

Obveznosti faktorja, ki izhajajo iz pogodbe:

da opravi vso potrebno predhodno proceduro, da lahko odobri kreditno linijo oziroma limit, s katerim lahko potem klient posluje s svojimi kupci;

da sprejme ponujene terjatve, vendar je potrebno dodati, da faktor ni dolžan sprejeti vseh terjatev, katere mu klient ponudi v odkup;

plačilo kupnine; prevzemanje »del credere« funkcije; obveščanje klienta; vodenje knjigovodstva terjatev in druge obveznosti faktorja.

Obveznosti klienta, ki izhajajo iz pogodbe:

da terjatve, katere so predmet pogodbe ponudi v odkup faktorju; redne dostave računov; plačilo nadomestila; jamčevanje za obstoj in plačljivost terjatve; sporočati faktorju vse informacije, ki jih ima o dolžniku.

2.5.2 Storitve, katere faktoring omogoča Glede na naravo in obseg dogovora opravlja faktor za komitenta naslednje storitve:

zavarovanje (terjatev) (kratkoročno) financiranje upravljanje terjatev

2.5.2.1 Zavarovanje terjatev Poleg prednosti, ki jih faktoring prinaša kot sredstvo financiranja poslovanja, je predvsem pravi faktoring zelo učinkovito sredstvo za zavarovanje terjatev. Klient pri takem faktoringu plačilo za svojo terjatev prejme takoj oziroma za dolžnika dobi faktorja, ki je subjekt z veliko večjo boniteto in sredstvi kot prvotni dolžniki. Faktor je ustanova, specializirana za ocenjevanje bonitete in upravljanje terjatev, ki poleg tega za ceno, ki je primerljiva s ceno zavarovanja terjatev pri zavarovalnici, ponuja še dodatne storitve – upravljanje, administracijo in izterjavo terjatev, nasproti dolžniku pa deluje bolj objektivno in avtoritativno, kar vse poveča verjetnost, da bo terjatev plačana in znižuje stroške poslovanja.

26

Če je v faktorinški pogodbi, podpisani med klientom in faktorjem navedeno, da gre za prevzem terjatev brez regresne pravice to pomeni, da so vse pravno odstopljene terjatve, katere nastanejo po datumu podpisa pogodbe in vrednost katerih ne presega višine limita, v polni vrednosti zavarovane pred tveganjem neplačila zaradi morebitne plačilne nesposobnosti kupcev. Gre za prevzem »del credere« tveganja s strani faktorja in sicer za obdobje med prevzemom terjatve in dejanskim plačilom. Če kupec po poteku določenega roka (navadno 120 dni po datumu zapadlosti) ne bo plačal zaradi razlogov, ki se ne nanašajo na ugovore v zvezi s pravilno izpolnitvijo naročila, je faktor dolžan poravnati obveznost namesto kupca. Prevzem tega tveganja se izvaja kot limit zavarovanja za določenega kupca, katerega faktor klientu odobri vnaprej. V okviru tega lahko klient predlaga faktorju, za katere bo prevzel tveganje neplačil. Navadno je odobren limit revolvinškega značaja kar pomeni, da se obnavlja po vsakem plačilu s strani kupca. 2.5.2.2 Kratkoročno financiranje Po formalnem odstopu terjatve je klient upravičen do plačila predujma odstopljene terjatve, ki jo predstavlja znesek na računu, zmanjšan za morebitne dobropise in druge dogovorjene popuste. Maksimalen znesek predčasnega plačila je določen v pogodbi, običajno pa znaša 80% vrednosti terjatve. V izjemnih primerih je ta znesek lahko bodisi višji bodisi nižji. Faktor bo dogovorjeni znesek nakazal ali v celoti ali v delnih zneskih na klientov račun v skladu s pogodbo ter željo klienta, Na posebnem računu financiranja faktor takoj bremeni klienta za dane predujme. Ta vrsta financiranja je primerljiva z revolving kreditom, saj se klient lahko vedno zadolži do vnaprej določene oziroma dogovorjene višine, katere ne sme preseči. Vendar mu tega predčasnega financiranja ni nujno koristiti, če ga pač v tistem trenutku ne potrebuje. Na ta način niža stroške in uspešno obvladuje denarni tok. Ker faktor celostno gleda na celoten proces proizvodnje in prodaje, se lažje in v večjem obsegu kot banke odloča za financiranje komitenta. Bistvo za faktorja je varnost naložb, kar mu zagotavlja boniteta komitenta ali njegovih kupcev, medtem ko banke opazujejo skoraj izključno komitenta. Banke praviloma določajo kreditno sposobnost komitenta na podlagi podatkov o poslovanju za tekoče leto in za obdobje zadnjih dveh let. To je zelo pomembno za dve ciljni skupini:

hitro rastoča podjetja, ki so navadno manjša in srednje velika, katerim banka ne odobri dovolj velikega kredita, ker njihova pretekla finančna poročila kažejo občutno manj prometa, kot ga imajo v trenutku, ko potrebujejo kredit.

27

podjetja v likvidnostnih težavah ne glede na velikost pa so ponavadi že vezana na poslovne banke z določenim kreditom, katere so le-te pripravljene odobriti. Gre za dolgoročni odnos med banko in komitentom. Značilno je, da banke komitentu v primeru nepredvidenih težav niso pripravljene še naprej podaljševati kredita ali odobravati novih zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti. Banke se s svojimi sredstvi počasi umaknejo, komitentu ne preostane drugega, kot da najde alternativno obliko financiranja, kakršno ponuja prav faktoring.

2.5.2.3 Upravljanje terjatev Na podlagi pogodbe o faktoringu komitent prenese na faktorja račune, katere želi predati v upravljanje. Faktor prevzame vodenje računov odprtih terjatev in skrbi za njihovo vnovčevanje. Ker kupci plačujejo faktorju, ima komitent namesto množice odprtih pozicij iz naslova dobav raznim kupcem komunikacijo le s faktorjem, ki skrbi tudi za opominjanje kupcev in če je potrebno, tudi sodno izterjavo. Zelo pogosto nudi faktor tudi storitve in druge podatke, pomembne za analizo in načrtovanje prodaje, torej je faktor pogosto komitentov pravni, davčni in finančni svetovalec, kar je zelo pomemben dejavnik, še posebno, kadar je komitent manjše ali srednje veliko podjetje z omejenimi resursi. Po opravljenem odstopu so torej vsi nadaljnji postopki za vnovčenje terjatev skrb faktorja, kar pa ne pomeni, da se ne upošteva občutljivih komercialnih odnosov med podjetji, kateri so plod dolgoletnega sodelovanja. V primeru likvidnostnih težav dolžnik faktorja skupaj s komitentom išče možne rešitve. 2.5.3 Cena storitve faktoringa Glede na dejstvo, da je faktoring storitev »po meri« stranke, so tako tudi stroški odvisni od njenih zahtev oziroma potreb, zato je te stroške nemogoče obračunati vnaprej. Za vsak primer je potrebno narediti analizo koristi in stroškov za posamezno podjetje. V nekaterih primerih prinaša veliko več koristi. Stroški v vezi s faktoringom so6:

plačilo aktivnih obresti faktorju za čas in višino kreditiranja; klientu pripadajo pasivne obresti za sredstva, katera zadrži faktor do plačila obveznosti s strani kupca. V obeh primerih gre navadno za običajne aktivne in pasivne obrestne mere;

provizija faktorju znaša običajno 1 – 2,5% fakturne vrednosti; provizija za prevzem »del credere« tveganja znaša 0,2 – 0,4% fakturne

vrednosti; obe zgoraj navedeni proviziji sta običajno navedeni v skupnih odstotkih.

___________________________________________ 6 Ti stroški se pri različnih faktoring institucijah razlikujejo; odvisni so tako od klienta kot od banke ter od njunega medsebojnega dogovora oziroma pogodbe.

Izbrisano: Tii

Izbrisano: razlilčnih

28

O višini provizije se pogajata faktor in klient, vpliv na njeno višino pa imajo naslednji dejavniki:

letni obseg poslovanja; povprečna višina terjatev, glede na dejstvo, da več majhnih terjatev zahteva

več dela kot manj velikih terjatev; povprečna višina letne prodaje na kupca, saj manj kupcev povzroča manj

dela in stroškov, v nasprotju z dejstvom, da pa večje število kupcev zmanjšuje tveganje, je pa obenem več knjigovodskih in drugih storitev po pogodbi;

plačilna sposobnost dolžnikov (pri tem nastaja tveganje neplačila s strani kupcev, katerega navadno prevzame faktor), zato pred sklenitvijo pogodbe faktor preveri boniteto kupca; boljša kot je, manjše je tveganje, s tem pa je tudi manjša provizija;

plačilni pogoji, katere nudi klient svojim kupcem, ker pomenijo daljši plačilni roki večje tveganje neplačila, za faktorja pa počasnejše obračanje sredstev; poleg tega pa težji pogoji poslovanja zahtevajo višjo provizijo;

finančno tveganje je odvisno tudi od kupčeve dejavnosti in sicer če na kupčevo dejavnost vplivajo spremembe bodisi v celotnem gospodarstvu bodisi na posameznem trgu ter v kakšni meri;

narava, pogostost in obseg nesporazumov in sporov med prodajalcem in kupcem v osnovnem poslu, kar vpliva na tveganje, ki ga z odkupom terjatev prevzame nase faktor.

Možni prihranki so:

doseženi popusti dobaviteljev v primeru takojšnjega plačila, zmanjšanje oziroma odprava izgub zaradi neplačanih terjatev, zmanjšanje pristojbin za pridobivanje informacij, zmanjšanje izdatkov za osebje v kreditnem oddelku, oddelku za izterjavo

ter knjigovodstvo dolžnikov, zmanjšanje materialnih stroškov tiskovin, telefona, pošte v oddelku

izterjave, prihranki pri stroških obresti zaradi hitrejšega obračanja terjatev, prihranki pri premijah kreditnega zavarovanja, ugodnejše nakupne cene dobaviteljev zaradi hitrejšega plačevanja.

Cena faktoringa je sestavljena iz:

provizije, ki je odvisna od obsega poslovanja obresti, ki jih klient plača za gotovino, prejeto pred dospelostjo terjatev odstotka za tveganje

Faktoring se ne odraža le na stroškovni plati podjetja, ampak tudi na področju povečanih donosov. Podjetju omogoča širitev obsega prometa in tako povečuje možnost doseganja večjega dobička. Poleg povečane likvidnosti se faktoring odraža tudi pri rentabilnosti poslovanja in pa v bilanci podjetja.

29

2.5.4 Prednosti in slabosti faktoringa Kot vsaka stvar, ima tudi faktoring svoje prednosti in slabosti, katere so navedene v nadaljevanju. Prednosti lahko strnemo v:

s tem, ko klient svojo terjatev odstopi in posledično od faktorja prejme denarna sredstva, si s tem izboljša svojo plačilno sposobnost, kar mu lahko omogoča tudi financiranje npr. nove proizvodnje;

z dobljenimi denarnimi sredstvi, prejetimi od faktorja, lahko klient doseže koristi, ki posredno pokrivajo stroške, ki jih za svoje delo obračuna faktor;

klient z dobljenimi sredstvi poravna svoje zapadle obveznosti ali lahko celo koristi skonto za predčasno plačilo svojim dobaviteljem, s čimer čuva svoj ugled kot poslovno uspešen poslovni subjekt;

pospešuje se proizvodnost in tudi prodaja pod ugodnimi plačilnimi pogoji do kupcev;

poleg izboljšane likvidnosti lahko izkoristi še druge možnosti, kot so ugodnosti pri nabavi materiala ali skonto pri plačilu;

kadar faktor ugotavlja plačilno sposobnost kupca, zagotavlja točnejše in objektivnejše informacije zaradi poznavanja kupcev in klientov;

denarna sredstva, ki jih klient dobi od faktorja, so praviloma lažje in hitreje dosegljiva kot v banki;

faktor ne zahteva udeležbe v lastništvu klienta;

faktor omogoča poslovanje z lokalno finančno institucijo, ki mu omogoča enake konkurenčne pogoje kot domači dobavitelji;

izboljša konkurenčnost klienta na trgu, saj prodajalcu (odstopniku terjatev) omogoča, da kupcem doma in v tujini varno prodaja na kredit in jim tako ponudi konkurenčne pogoje prodaje in plačil. Ker faktor jamči za plačila kupcev, prodajalcu oziroma odstopniku terjatev ne bo treba zahtevati dodatnih zavarovanj (menic, garancij, akreditivov..)

faktoring pa ima prednosti tudi z vidika kupca dolžnika. Če faktor jamči za plačila dobaviteljem (domačim in/ali tujim), bo kupec lahko dogovoril pri dobaviteljih dobavo na kredit (poslovanje na odloženo plačilo) ali podaljšal plačilne roke in se tako izognil zahtevam po plačevanju z avansi oziroma zavarovanju plačil z akreditivi ali bančnimi garancijami, kar je zamudno in tudi stroški niso zanemarljivi, kar zviša cene, po katerih nabavlja surovine, material in drugo.

30

Slabosti faktoringa pa so:

faktoring je nezanimiv za podjetja, ki prodajajo le za gotovino ali na zelo kratke plačilne roke, za podjetja ki celotno proizvodnjo prodajajo enemu ali le nekaj kupcem;

prekratek plačilni rok za faktorja ni finančno privlačen, na drugi strani pa je za klienta nesmiseln, zato v praksi obstaja zgornja meja roka dospelosti terjatev, ki jih faktor še odkupuje in sicer od 30 do 120 dni;

s faktoringom ni mogoče doseči popolne izvozne varnosti, saj se težko izognemo tečajnemu in transfernemu tveganju;

praviloma so denarna sredstva, ki jih klient dobi od faktorja, dražja od bančnega kredita.

2.6 Uporaba in razširjenost faktoringa Faktoring je izrazito kratkoročni vir predvsem za zagotavljanje tekoče likvidnosti podjetja, ki mu omogoča, da večji del prilivov iz naslova izdanih računov načrtuje s stoodstotno natančnostjo. Zato lahko trdimo, da je faktoring instrument za pospeševanje domače in mednarodne menjave. Predvsem z razvojem informacijske tehnologije je faktoring postal sodobna finančna storitev, ki z eno pogodbo odpravlja vse pomanjkljivosti pri prodaji na kredit (odloženo plačilo) brez dodatnih zavarovanj do kupcev doma in v tujini. Njegova uporaba tako v domačem, kot v mednarodnem prostoru stalno narašča, uporabljajo ga na vseh svetovnih celinah v večini držav sveta. V naslednjih podpoglavjih bodo predstavljeni podatki za Slovenijo, svet ter največja mednarodna združenja, katera se s faktoringom ukvarjajo. Iz podatkov je razvidno, da je trend za to dejavnost pozitiven. Kot bo tudi razvidno v enem naslednjih podpoglavij, pa se glavnina posla še vedno odvija v Evropi. Se pa tudi pri faktoringu iščejo »luknje« v delovanju in tako se del poslov se vedno konča s težavami7. V faktoringu je največ možnosti in poskusov prevar s strani odstopnikov terjatev. Te prevare so pogostejše pri odkupu terjatev brez regresa in pri prodaji posamičnih paketov terjatev. Primeri bolj ali manj uspešnih poskusov goljufij, ki so po pravilu pri odkupih posameznih paketov terjatev:

odstopnik terjatve (klient) odstopi terjatve več faktorinškim združbam; odstopnik terjatve (klient) in dolžnik (klient) lahko delujeta usklajeno in

skupaj oškodujeta faktorinško družbo. _______________________________________ 7 Priloga. 2004. Goljufati poskušajo nekatere stranke. Finance. 48. stran 17.

Izbrisano: ,

Izbrisano: ,

Izbrisano: ,

31

Ker se po dosedanjih izkušnjah podobnih goljufij poslužujejo podjetja, ki so v slabem finančnem stanju, je zato kot temeljno varovalo faktorja potrebno navesti preverjanje bonitete (predvsem) dolžnika in odstopnika terjatev, pomemben kazalnik pa je tudi dolgoročnost poslovanja med subjektoma. V primeru, da se takšne goljufije pojavijo, so o tem obveščene tudi mednarodna faktorinška združenja (npr. FCI). 2.6.1 Slovenija V razvitem svetu dobro znana finančna storitev faktoring se v Sloveniji še ni dodobra razmahnila in sicer iz različnih razlogov, med katerimi je zelo pomembno tudi nepoznavanje te storitve in njenih prednosti. Storitve faktoringa zaenkrat še vedno niso na ravni obsega poslovanja, ki je značilna za druge trge razvitih in tudi nekaterih manj razvitih držav, čeprav njen obseg v zadnjem času strmo narašča. Za trg faktoringa v Sloveniji lahko tudi rečemo, da je včasih narobe razumljena finančna storitev, saj večina ljudi enači faktoring z odkupom terjatev 8, kar je verjetno posledica dejstva, da poslovne banke in druge finančne institucije že vrsto let odkupujejo terjatve in nekatere to svojo dejavnost imenujejo kar faktoring. Pri tem pa gre v glavnem za odkup domačih in tujih terjatev z regresno pravico in s soglasjem kupca. Ta storitev se je zaradi velike nelikvidnosti podjetij, velike zadolženosti in nezmožnosti najemanja novih kreditov ter nastanka velikega števila novih in majhnih podjetij zelo razširila. Slovenska zakonodaja faktoringa podrobneje ne ureja, pač pa se v Zakonu o bančništvu (Zban), kot tudi v Zakonu o deviznem poslovanju (ZDP) omenja inštitut faktoringa. Torej faktoring v Sloveniji zakonsko praktično ni urejen, parcialno se ga sicer dotikajo razni zakoni, toda zakona o faktoringu, ki bi ga pokrival v celoti, tako kot v nekaterih faktorinško razvitih državah, pa zaenkrat še nimamo. Pomembno za slovensko poslovno in bančno prakso v povezavi s faktoringom je tudi 28. maja 1988 na diplomatski konferenci v Ottawi sprejeta Konvencija o mednarodnem faktoringu s strani UNIDROIT-a 9. Kljub temu, da Slovenija ni podpisnica omenjene Konvencije, pa pri mednarodnem faktoringu lahko pride do neposredne uporabe določil konvencije pri poslovanju s poslovnimi partnerji oziroma faktorinškimi institucijami, ki imajo sedež v državah podpisnicah konvencije10. ____________________________ 8Pojem faktoring moramo ločiti od »odkupa terjatev«, saj je tak odkup le eden izmed segmentov faktoringa. V osnovi je faktoring res odkup terjatev, vendar pa morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji. Eden od osnovnih pogojev je, da gre za dolgoročen odnos med pogodbenima strankama, kar pa pri odkupu terjatev ni nujno, saj lahko odkupimo tudi posamezne terjatve. 9 Mednarodni institut za poenotenje mednarodnega zasebnega prava (v Rimu). 10 Do konca aprila 2001 je Konvencijo ratificiralo 20 držav. Med njimi tudi Nemčija, Italija in Francija, ki so pomembne gospodarske partnerice Slovenije.

Izbrisano: od kupca

Izbrisano: od kupcev

32

Iz tabele v točki 2.6.2 je razvidno, da je vsako leto iz tega naslova ustvarjeno več prometa, še posebej pa izstopa primerjava med letoma 2003 in 2002, kjer je povečanje v letu 2003 kar 127% v primerjavi z letom 2002. Samo za informacijo podatek, da so vse družbe v Sloveniji, ki se ukvarjajo s faktoringom, ustvarile 170 mio EUR prometa, od tega jih je 40 mio EUR ustvarjenih na mednarodnem trgu, kar 170 mio pa na domačem, slovenskem trgu. Medtem ko obseg teh transakcij v razvitih državah dosega okrog pet odstotkov bruto domačega proizvoda, je v Sloveniji še krepko pod odstotkom. Vendar se faktoring tudi med slovenskimi podjetji vse bolj uveljavlja kot hitra, prilagodljiva in celovita storitev, ki postaja vse pomembnejši način zunanjega financiranja poslovanja podjetij, ki jim omogoča varno poslovanje z njihovimi kupci na odloženo plačilo. Stranke faktorinških družb so v Sloveniji predvsem mala in srednja podjetja, prostora za rast pa je po mnenju poznavalcev še veliko. Storitev je namreč kot alternativni vir likvidnostnega financiranja zanimiva predvsem za ta podjetja. Faktorinške družbe denar za financiranje terjatev pridobijo prek bank, lahko pa uporabijo tudi lastni kapital. Praksa je, da se faktoring podjetje ustanovi vsaj z dva milijona dolarjev začetnega kapitala. V Sloveniji delujejo tri največje faktorinške družbe, katerih skupen letni obseg poslov s terjatvami je približno 18 milijard tolarjev (podatek iz leta 2003):

Prvi faktor – faktoring družba d.o.o. FINEA Holding d.o.o. Afaktor, finančna družba za faktoring d.o.o.,

Vsa tri našteta podjetja so po standardni klasifikaciji dejavnosti registrirana izključno ali predvsem za opravljanje faktorinških poslov in tako odkupujejo terjatve, ki jih prek Slovenske izvozne družbe ali drugih zavarovalnic zavarujejo, vodijo saldakonte teh terjatev in izterjavo. Poleg teh podjetij, del posla - nekakšen preprosti faktoring (enkratni odkup terjatve) - opravljajo tudi banke, kar se velikokrat zamenjuje za pravi faktoring. Tretji zelo pomemben segment trgovanja s terjatvami so nekatere večje gospodarske družbe, ki svojim dobaviteljem za dva, tri- ali celo štiriodstotno provizijo ponudijo takojšnje plačilo terjatev. Dobavitelji, ki potrebujejo denar, na to običajno pristanejo, čeprav jih to stane več, kot če bi terjatve odstopili banki ali faktorinški družbi. Poleg vseh teh pa s terjatvami trgujejo tudi manjša zasebna podjetja. Ta odkup nezapadlih terjatev ponujajo tako po internetu kot v oglasnih časopisih. Na spletnih straneh teh manjših družb je tako mogoče zaslediti, da na podlagi kopije računa in po preverjanju dokumentacije obljubljajo hitro izplačilo denarja na transakcijski račun.

Oblikovano: Pisava: 10 pt

Izbrisano: ¶

33

Prav zaradi vrste kanalov, po katerih se pretakajo terjatve, podatkov o tem, koliko vseh terjatev slovenska podjetja na leto tako ali drugače odstopijo v odkup, sploh ni. 2.6.1.1 Prvi faktor – faktoring družba d.o.o. Kot prva slovenska faktorinška družba je bil leta 1994 ustanovljen Prvi faktor- faktoring družba d.o.o., takrat še pod imenom LB Factors in je v dosedanjem razvoju postal ena vodilnih in najuspešnejših faktorinških družb v Srednji in Vzhodni Evropi. Kapitalsko in poslovno je povezan z največjo slovensko bančno skupino (Nova Ljubljanska banka d.d.) in slovensko izvozno-kreditno agencijo (Slovenska izvozna družba d.d.). Ti povezavi omogočata družbi Prvi faktor izjemne konkurenčne prednosti, pa tudi zaradi vse večjega obsega poslovanja ter nenehnega izboljševanja konkurenčne sposobnosti (kadrovsko, informacijska tehnologija, lastniška struktura) lahko ponujajo storitve po vse bolj konkurenčnih pogojih. Tako konkurirajo bančnim kreditom kot obliki financiranja, zavarovanjem terjatev pri zavarovalnicah in tudi bančnim akreditivom ter garancijam pri mednarodnem poslovanju – vendar z bistveno razliko: podjetje pri njih z eno pogodbo vse to reši na enem mestu.

V Prvem faktorju obsega največji del poslov, in sicer 75 odstotkov, domači faktoring, četrtino pa izvozni. Po podatkih Prvega faktorja so v letu 2002 ustvarili za 14,7 milijarde tolarjev prometa, v letu 2003 za 19,4 milijarde, za letošnje leto pa načrtujejo podobno rast, torej več kot 30% rast. Strank imajo okrog 500, predvsem malih in srednjih podjetij, povprečna odkupljena terjatev (račun) za lansko leto pa je bila nekaj nad 5.000 evrov pri domačem faktoringu in okrog 15 tisoč evrov pri tujem11.

Prvi faktor je član Factors Chain International – FCI , katere je podrobneje predstavljen v točki 2.6.3. 2.6.1.2 FINEA Holding d.o.o. FINEA Holding d.o.o. je na slovenskem trgu navzoča od leta 1993 in je od lanskega leta 2003 poleg Prvega Faktorja član Factors Chain International – FCI. FINEA Holding je zasebna faktorinška družba s sedežem v Mariboru, katera od vključitve v FCI poleg domačega faktoringa opravlja tudi storitve mednarodnega faktoringa. Finea Holding je imel v letu 2003 okrog 12 milijard tolarjev prometa, ali za petino več kot leto poprej. Na področju mednarodnega faktoringa, ki ga želijo v prihodnosti posebej razviti, so lani dosegli približno 1,5 milijona evrov prometa, letos pa načrtujejo 100-odstotno rast. ___________________________________________ 11 Weiss, M. 2004. Obrnejo vsaj 40 milijard tolarjev na leto. Gospodarski vestnik. Št. 48. str.17.

Oblikovano: Pisava: 12 pt,Nadpisano

Izbrisano: 11Monika

Izbrisano: .

34

2.6.1.3 Afaktor, finančna družba za faktoring d.o.o.

Družba Afaktor, finančna družba za faktoring, d.o.o. s sedežem v Ljubljani je v lasti A banke oziroma je njena odvisna družba in se ukvarja le z domačim faktoringom oziroma faktoringom na slovenskem trgu, kmalu pa načrtujejo tudi začetek poslovanja na področju mednarodnega faktoringa. V letu 2003 je Afaktor ustvaril več kot sedem milijard tolarjev prometa, kar je v primerjavi z letom 2002 pomenilo skoraj stoodstotno rast. Za letošnje leto načrtuje Afaktor več kot 40-odstotno rast prometa ter s tem povečanje svojega tržnega deleža.

2.6.2 Svet Na samem začetku pojava faktoringa so se faktorinške institucije bolj angažirale predvsem na področju notranjega oziroma domačega faktoringa in redkeje na področju mednarodnega faktoringa., kar pa se je sčasoma spremenilo. Kot že omenjeno v tč. 2.3.9 je mednarodni faktoring tisti, kjer se kupec in prodajalec nahajata v različnih državah. Število organizacij, katere se ukvarjajo s faktoringom, stalno narašča in večina le-teh deluje v mednarodnem okolju. Skladno s povečanjem mednarodne trgovine se večajo tudi možnosti faktorinške dejavnosti in glede na to, da mednarodni faktoring deluje podobno kot domači faktoring, so izvozniki ugotovili, da lahko le-ta pripomore k njihovi večji konkurenčnosti na kompleksnem svetovnem trgu. Faktoring je postal dobro vpeljan predvsem v visoko industrializiranih razvijajočih se državah. Rast faktoringa je izjemno velika predvsem v raznih azijskih državah, raste pa tudi v drugih državah, kar je razvidno iz tabele . V današnjem času lahko faktoring prinese koristi prav vsaki vrsti industrije. Po podatkih FCI je faktoring trenutno najbolj priljubljen v tekstilni in oblačilni industriji, toda tudi proizvajalci raznih vrst opreme kot npr. industrijske, kmetijske, pisarniške, proizvajalci elektronike in ostali se pospešeno poslužujejo storitev faktoringa.

35

TABELA 2: RAST FAKTORINGA V DRŽAVAH SVETA IN NA POSMEZNIH KONTINENTIH ( v mio EUR)

EVROPA 2000 2001 2002 2003 indeks 2001/2000

Indeks 2002/2001

indeks 2003/2002

Avstrija 2,275 2,181 2,275 2,932 96 104 129 Belgija 8,000 9,000 9,391 11,500 113 104 122 Ciper 1,410 1,554 1,997 2,035 110 129 102 Češka 1,005 1,230 1,681 1,880 122 137 112 Danska 4,050 5,488 5,200 5,570 136 95 107 Estonija, Litva, Latvija 0,615 1,400 2,143 2,262 228 153 106 Finska 7,130 7,445 9,067 8,810 104 122 97 Francija 52,450 67,660 67,398 73,200 129 100 109 Nemčija 23,483 29,373 30,156 35,082 125 103 116 Grčija 1,500 2,050 2,694 3,680 137 131 137 Madžarska 0,344 0,546 0,580 1,142 159 106 197 Islandija 0,125 0,026 0,016 0,025 21 62 156 Irska 6,500 7,813 8,620 8,850 120 110 103 Italija 110,000 124,823 134,804 132,510 113 108 98 Nizozemska 15,900 17,800 20,120 17,500 112 113 87 Norveška 4,960 5,700 7,030 7,625 115 123 108 Poljska 2,085 3,330 2,500 2,580 160 75 103 Portugalska 8,995 10,189 11,343 12,181 113 111 107 Romunija 0,060 0,098 0,141 0,225 163 144 160 Rusija 0,000 0,000 0,168 0,485 289 Slovaška 0,160 0,240 0,240 0,384 150 100 160 Slovenija 0,065 0,071 0,075 0,170 109 106 227 Španija 19,500 23,600 31,567 37,486 121 134 119 Švedska 12,310 5,250 10,229 10,950 43 195 107 Švica 1,300 1,430 2,250 1,514 110 157 67 Turčija 6,390 3,947 4,263 5,330 62 108 125 Velika Britanija 123,770 136,080 156,706 160,770 110 115 103 AMERIKA

2000 2001 2002 2003 indeks 2001/2000

Indeks 2002/2001

indeks 2003/2002

Argentina 1,715 1,017 0,071 0,070 59 7 99 Brazilija 12,012 11,020 11,030 12,040 92 100 109 Kanada 2,256 2,699 3,100 3,161 120 115 102 Čile 2,650 3,123 3,130 3,500 118 100 112 Kuba 0,108 0,113 0,120 0,093 105 106 78 Salvador 0,000 0,123 0,157 0,102 128 65 Mehika 5,030 6,890 6,340 4,535 137 92 72 ZDA 102,268 101,744 91,143 80,696 99 90 89

36

AFRIKA

2000 2001 2002 2003 indeks 2001/2000

indeks 2002/2001

indeks 2003/2002

Maroko 0,045 0,050 0,190 0,160 111 380 84 Južna Afrika 5,550 5,580 5,860 5,470 101 105 93 Tunizija 0,060 0,171 0,153 0,210 285 89 137 AZIJA

2000 2001 2002 2003 indeks 2001/2000

indeks 2002/2001

indeks 2003/2002

Kitajska 0,212 1,234 2,077 2,640 582 168 127 Hong Kong 2,400 2,690 3,029 3,250 112 113 107 Indija 0,470 0,690 1,290 1,615 147 187 125 Izrael 0,460 0,429 0,354 0,190 93 83 54 Japonska 58,473 61,566 50,380 60,550 105 82 120 Malezija 0,585 0,842 0,610 0,718 144 72 118 Oman 0,030 0,036 0,029 0,010 120 81 34 Singapur 2,100 2,480 2,600 2,435 118 105 94 Južna Koreja 0,115 0,085 0,055 0,038 74 65 69 Sri Lanka 0,099 0,115 0,110 0,102 116 96 93 Taivan 3,650 4,511 7,919 16,000 124 176 202 Tajska 1,268 1,240 1,274 1,425 98 103 112 AVSTRALIJA

2000 2001 2002 2003 indeks 2001/2000

indeks 2002/2001

indeks 2003/2002

Avstralija 7,320 7,910 9,527 13,716 108 120 144 Nova Zelandija 0,100 0,410 0,465 0,263 410 113 57 SKUPAJ SVET

2000 2001 2002 2003 indeks 2001/2000

indeks 2002/2001

indeks 2003/2002

EVROPA 414,383 468,326 522,851 546,935 113 112 105 AMERIKA 126,517 127,157 115,301 104,542 101 91 91 AFRIKA 5,655 5,801 6,203 5,840 103 107 94 AZIJA 69,865 76,078 69,850 89,096 109 92 128 AVSTRALAZIJA 7,420 8,320 9,992 13,979 112 120 140 SKUPAJ SVET

623,840

685,682

724,197

760,392 110 106 105

Vir: http://www.factors-chain.com/?p=ich&uli=AMGATE_7101-2_1_TICH_ L49416359 Iz zgornje tabele je razvidno, da FCI največ prometa s faktoringom ustvari v Evropi in sicer več kot 70% v zadnjih dveh letih. Nasploh so indeksi - razen v Afriki in v Ameriki – večji od 100, izstopajo pa za področje Avstralije in Oceanije ter Azije, promet katerih predstavlja manj kot 2% oziroma približno 10% skupnega prometa FCI.

37

TABELA 3: PREGLED PROMETA GLEDE NA VRSTO FAKTORINGA ZA OBDOBJE 2000 – 2003 2000 2001 2002 2003 INDEKS

2003/2002

diskontiranje faktur 55,787 67,759 74,815 77,516 104

faktoring z regresno pravico 58,605 60,925 63,83 73,169 115

faktoring brez regresne pravico 144,208 152,738 156,51 177,173 113

Collections 16,028 10,318 15,64 12,836 82

celoten domači faktoring 274,628 291,74 310,796 340,694 110

izvozni faktoring 15,906 13,31 14,649 21,606 147

uvozni faktoring 7,447 7,853 8,069 8,915 110

celoten mednarodni faktoring 23,353 21,163 22,718 30,521 134

Grand Total FCI 297,981 312,902 333,514 371,215 111

domači faktoring v svetu 578,997 644,659 681,281 712,657 105

mednarodni faktoring v svetu 44,843 41,023 42,916 47,735 111

Skupaj SVET 623,84 685,682 724,197 760,392 105

Vir: http://www.factors-chain.com/?p=ich&uli=AMGATE_7101-2_1_TICH_L284531486 Iz tabele je razvidno, da se največ prometa na področju faktoringa ustvari predvsem na področju izvoznega faktoringa, kjer je tudi največji porast, posledično pa je tudi na področju mednarodnega faktoringa porast visok (v letu 2003 primerjalno z letom 2002, upad pa je beležiti pri »Collections«. Glede na to, da je vrednostno najmočneje zastopan domači faktoring, tudi tu ni zanemarljiv podatek o 10% rasti. 2.6.3 Najpomembnejša faktorinška združenja V svetu obstaja nekaj združenj, v katere so povezana faktorinške institucije posameznih držav. V nadaljevanju so predstavljena največja in najpomembnejša.

38

Največja med njimi tako po številu članov kot po ustvarjenem pormetu je FCI – Factors Chain International s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), kateri pri svojem delovanju vsako leto beleži rast prometa. FCI ima 180 članov v 54 državah sveta. V letu 2003 je FCI povečal svoj tržni delež v svetovnem merilu in sicer je v domačem faktoringu delež FCI 50%, medtem ko je pri mednarodnem faktoringu ta številka še višja in sicer kar 64% . Pomembno je omeniti tudi International Factoring Group s sedežem v Bruslju (Belgija), kateri je bil ustanovljen leta 1960 kot združenje faktorinških družb z namenom upravljanja mednarodnega faktoringa. Namen ustanovitve je bil ustvariti mrežo faktorinških družb, katera bi služila kot infrastruktura za mednarodne posle na vzajemni in ekskluzivni osnovi. Sprva je bila odločitev International Factoring Group, da v tem združenju lahko posamezno državo zastopa le en član, vendar so to določilo leta 1987 preklicali in s tem dali možnost vključitve več faktorinškim družbam iz posamezne države. Trenutno so v International Factoring Group vključeni člani iz več kot 30 držav.

39

3 ANALIZA POSLOVNIH PRIMEROV V tem poglavju bo opisan konkreten poslovni primer ter tudi, kako poteka konkretno delovanje sistema faktoringa. Primer je nastal v gradbenem podjetju, katerega osnovna dejavnost je postavljanje industrijskih hal v Sloveniji ter v Evropi, predvsem na nemškem in avstrijskem tržišču. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1992, ima 11 zaposlenih, letni promet pa dosega približno 0,5 mio evrov. Ko se podjetje odloči, da si bo pri svojem financiranju pomagalo tudi s faktoringom, mu banka pošlje neobvezujoč vprašalnik v zvezi z opravljanjem storitev faktoringa (Priloga 1), kjer je potrebno navesti:

osnovne podatke o podjetju, vrsto dejavnosti, bančne podatke. kaj podjetje od faktoringa sploh pričakuje kje je podjetje izvedelo za določeno faktorinško institucijo ( v našem primeru

Prvi faktor d.o.o.), podatke o vodstvu podjetja, lastniško strukturo in morebitne deleže v drugih podjetjih, zadolženost podjetja, splošno finančno sliko, podatke o največjih kupcih, kratek opis plana prodaje za tekoče leto, seznam kupcev za predviden odstop terjatev ter predviden znesek

odstopljenih terjatev. Na osnovi teh podatkov je Prvi faktor našemu podjetju odobril limit financiranja za dva kupca in sicer:

prvi kupec do limita 2 mio SIT in drugi kupec do limita 10 mio SIT, s katerim se je posel tudi dejansko odvil.

3.1 Sklenitev posla prodajalec – kupec Naše podjetje je sklenilo posel z drugim slovenskim podjetjem, za katerega bo opravilo storitev gradnje industrijskih hal v Nemčiji. S tem kupcem je bilo že v letih 1999 in 2000 opravljenega posla v višini približno 300.000 EUR letno, trend nadaljnjega medsebojnega sodelovanja pa je pozitiven, kar pomeni, da se pričakuje še povečanje prometa. Dogovorjen rok plačila je 45 dni. Na osnovi danih podatkov ter preverjanja bonitete kupcev je Prvi faktor drugemu kupcu, na katerega se tudi primer v nadaljevanju nanaša, odobril okvirni limit financiranja 10 milijonov SIT.

40

3.2 Sklenitev pogodbe prodajalec – faktor Ko prodajalec in faktor medsebojno dogovorita pogoje medsebojnega sodelovanja, skleneta pogodbo Faktorinške pogodbe so običajno precej obsežne. Krovna pogodba Prvega faktorja ima na primer 25 strani. Namen vsake take pogodbe naj bi bil zaščita obeh strani v poslu. Pri prvem faktorju so pogodbe, katere ima le-ta sklenjene s prodajalci oziroma odstopniki terjatve dolgoročne, brez končnega datuma, veljajo pa do odpovedi ali do preklica ene od pogodbenih strani. S to pogodbo se odstopnik zaveže, da bo odstopal vse terjatve do svojega kupca v korist faktorja oziroma do nekaterih svojih kupcev, za katere dogovor oziroma pogodba velja s tem postanemo faktor upnik. Naše podjetje je sklenilo pogodbo s Prvim faktorjem (v času sklenitve pogodbe še LB Factors d.d.). V pogodbi je na začetku natančno opisan pomen strokovnih in drugih finančnih izrazov, kateri se v pogodbi pojavljajo v izogib morebitnim nesporazumom, sledijo pa naslednji členi:

Odstop terjatev v določenem časovnem obdobju Obračunski Račun, katerega bo faktor v svojih knjigah vodil za odstopnika

in na katerem bodo zabeležene vse spremembe v vezi z odstopnikom, kot npr. izdaja računov, obračun obresti, provizije, plačila dolžnika,

ODSTOPNIKOVE OBVEZNOSTI, kjer je v največji meri definiran postopek obveščanja kupca ter faktorja s strani odstopnika, način poplačila terjatev ter način reagiranja v primeru posebnih okoliščin. Te obveznosti so strnjene v naslednjih členih:

o obvestilo dolžniku, o potrditev prenosa, o plačilo provizije in stroškov obdelave, odvisno od doseganja

predvidenega letnega plana, o obresti, o zmanjšanje negativnega salda na Obračunskem Računu v primeru,

da je presežen skupni limit financiranja, o povrnitev stroškov faktorju, nastalih pri izpolnjevanju njegovih

obveznosti , o dolžnikova plačila odstopniku – v tem primeru je odstopnik dolžan

takoj nakazati sredstva faktorju, o odstop od nakupa spornih in neplačanih terjatev, o zavarovanje faktorjevih terjatev do Odstopnika z deset bianco

menicami, akceptiranih od odstopnika z izpolnjenim pooblastilom za izpolnitev,

o oglasje glede zaupnih podatkov o obveščanje – enkrat mesečno odstopnik posreduje seznam terjatev

do posameznega dolžnika faktorju ter o vseh morebitnih spremembah okoliščin, katere bi bile lahko pomembne za faktorjeve pravice in obveznosti;

41

ODSTOPNIKOVA JAMSTVA IN ZAGOTOVILA za izterljivost odstopljenih terjatev, hkrati pa tudi verodostojnost le-teh.

OBVEZNOSTI FAKTORJA o Plačilo kupnine o Premostitveno financiranje o Izplačilo pozitivnega salda na obračunskem računu razen če ni

drugačnih navodil o Zadržanje plačil

ODPOVED POGODBE, kjer je odpovedni rok 30 dni po tem, ko nasprotna stranka prejme obvestilo o odpovedi ter tudi način poravnavanja vseh medsebojnih obveznosti

KRŠITEV POGODBE v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti 3.3 Dejanska izpeljava posla Ko se je storitev po naročilu kupca izvedla, je naše podjetje to storitev kupcu tudi fakturiralo. Ker je odstopnik terjatve pogodbeno obvezan obvestiti svojega kupca oziroma dolžnika o odstopu terjatve, to stori vnaprej že z obvestilom na fakturi v obliki nalepke z naslednjo vsebino: SLIKA 3: KLAVZULA O ODSTOPU TERJATEV – OBVESTILO DOLŽNIKU

Vir. Prvi faktor; Priloga C k Pogodbi o faktoringu [27.08.2004] Ta klavzula je predvsem v izogib, da bi kupec namesto faktorju plačal obveznosti na račun dobavitelja. Če pa slučajno pride do takšnega slučaja, je odstopnik primoran ta sredstva takoj prenakazati na račun faktorja.

42

Ob izstavitvi fakture je naše podjetje kupcu poslalo tudi obvestilo o odstopu terjatev Prvemu faktorju z naslednjo vsebino, katerega mora le-ta potrditi s podpisom in žigom ter s tem izrazi svoje strinjanje::

Naslovljeno na kupca 2, datum

Obveščamo vas, da smo v skladu s pogodbo o faktoringu, ki smo jo sklenili z PRVI FAKTOR d.o.o., Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana, omenjeni faktorinški družbi odstopili in na njo v celoti prenesli naše terjatve do vas v skupnem znesku 1.507.939,30 SIT , ki so izkazane z 1 (enim) računi, naštetimi v prilogi k temu obvestilu. Prosimo vas, da zapadle obveznosti po zgoraj navednih odstopljenih terjatvah poravnate s plačilom v korist PRVI FAKTOR d.o.o., Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana, na njihov račun št. 02924-0012104915 pri NLB d.d. Ljubljana. Le tista plačila, ki bodo izvršena v skladu s temi navodili se bodo upoštevala kot plačila z učinkom prenehanja obveznosti. Prosimo vas tudi, da s podpisom izjave dolžnika na spodnjem delu tega obvestila potrdite vašo privolitev v zgoraj navedeni odstop terjatev in v vsebino omenjene izjave. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo. Žig in podpis _________________________________________________________________

Potrjujemo, da smo seznanjeni z odstopom terjatev, na katerega se nanaša zgornje obvestilo, in z njim brez pridržka soglašamo. Potrjujemo in priznavamo tudi obstoj odstopljenih terjatev, kot so izkazane z računi, naštetimi v prilogi, in nepreklicno izjavljamo, da proti novemu upniku, PRVI FAKTOR d.o.o., Ljubljana, ne bomo uveljavljali ugovorov, reklamacij in nasprotnih zahtev, oziroma terjatev, ki bi izvirale iz naših razmerij proti prvotnemu upniku. V primeru, če bo katera odstopljenih terjatev zarubljena zaradi poplačila terjatev tretjih oseb do prvotnega upnika ali bo v zvezi z njimi predlagan ali uveden kakršenkoli postopek, se zavezujemo o tem nemudoma obvestiti novega upnika. Izjavljamo tudi, da upniku nismo odstopili naših terjatev do tretjih oseb namesto izpolnitve naših obveznosti po odstopljenih ali kakšnih drugih terjatvah. Potrjujemo tudi, da med nami in upnikom ne obstaja dogovor, ki bi prepovedoval odstop in prenos terjatev. Datum, žig in podpis pooblaščene osebe:

43

Kot priloga k zgornji izjavi pa mora biti tudi specifikacija odstopljenih terjatev, v našem primeru: TABELA 4: PRILOGA K OBVESTILU O ODSTOPU TERJATEV Terjatve do dolžnika KUPEC 2, ki jih odstopnik podjetje »X« odstopa PRVI FAKTOR d.o.o.: Račun št. Datum računa Znesek Zapadlost plačila 10 / 2002 13.08.2002 1.507.939,30 SIT 30.09.2002 ODSTOPNIK TERJATVE: PODJETJE »X« DOLŽNIK: KUPEC 2 Vir. Dokumentacija podjetja »X« Na osnovi tega obvestila potem dolžnik tudi poda izjavo faktorju, s katero zagotovi seznanjenost z odstopom terjatve ter pripravljenost, da bo svoje obveznosti nakazoval na račun faktorja: Dolžnik: Kupec 2 Datum: PRVI FAKTOR d.o.o. Slovenska cesta 17 1000 Ljubljana Slovenija

IZJAVA DOLŽNIKA Obveščeni smo bili, da je odstopnik podjetje »X«(v nadaljevanju: »Odstopnik«) odstopil družbi PRVI FAKTOR d.o.o., Ljubljana obstoječe in bodoče denarne terjatve, ki jih ima ali jih bo pridobil do nas iz naslova prodaje blaga ali opravljanja storitev, in katerih obstoj, višina in dospelost so (oziroma bodo) izkazane z računi (fakturami) ali drugimi ustreznimi listinami. V zvezi z zgoraj navedenim se v korist novega upnika odstopljenih terjatev, družbe PRVI FAKTOR d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: »Faktor«), zavezujemo in izrecno soglašamo:

44

(iii) da bomo odstop terjatev upoštevali in vse zneske, dolgovane na podlagi

omenjenih terjatev, plačevali neposredno Faktorju; in (iii) da bomo o morebitnih ugovorih, ali reklamacijah v zvezi s kakšno

odstopljeno terjatvijo obvestili Faktorja najkasneje v roku [8] dni po dnevu prejema računa, s katerim bo takšna terjatev izkazana,

(iii) da se bo v primeru, če v roku iz prejšnje alinee ne bomo obvestili Faktorja o

nikakršnih svojih ugovorih ali reklamacijah glede kakšne terjatve, izkazane z Odstopnikovim računom, to štelo kot naša odpoved pravici uveljavljati nasproti Faktorju v zvezi s takšno terjatvijo ugovore, reklamacije ali nasprotne zahteve, ki bi izvirale iz naših razmerij proti Odstopniku.

Datum, žig in podpis pooblaščene osebe Po tem, ko je dolžnik prejel fakturo s strani odstopnika, mora podati tudi potrdilo o prejetju faktur kot sledi: TABELA 5: PRILOGA K POTRDILU DOLŽNIKA Kupec 2 Datum: PRVI FAKTOR d.o.o. Slovenska cesta 17 1000 Ljubljana Slovenija

POTRDILO DOLŽNIKA Potrjujemo, da smo dne 15.08.2002 prejeli od podjetja »X« naslednje račune: Račun št. Datum računa Znesek Zapadlost plačila 10/2002

13.08.2002 1.507.939,30 SIT 30.09.2002

Datum, žig in podpis pooblaščene osebe: Vir. Dokumentacija podjetja »X«

45

3.4 Obračun faktorja prodajalcu Ko je faktor dobil od kupca oziroma dolžnika v celoti poplačano odstopljeno terjatev, na osnovi tega naredi obračun faktoringa, katerega pošlje odstopniku terjatve. Ti obračuni so za posamezna časovna obdobja (npr. tedenski). Na tem obračunu so navedene razne računovodske kategorije in sicer:

stanje odprtih (odstopljenih) terjatev, iz katerega je razvidno: o odstop terjatev o začetno stanje, o morebitni dobropisi o popusti, popravki vrednosti o prejeta plačila o dnevne spremembe o novo stanje terjatev

V spodnji tabeli je prikazan konkreten primer, kako izgledajo evidence Prvega faktorja za posameznega odstopnika terjatev. TABELA 6: ODPRTE (ODSTOPLJENE) TERJATVE

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek ZAČETNO STANJE TERJATEV SIT 66.853,18 Odstop terjatev SIT 0,00 Dobropisi SIT 0,00 Skonti, popr vrednosti SIT 1.056,82 1.056,82 Prejeta plačila SIT -67.910,00 -67.910,00 Dnevne spremembe +/- SIT -66.853,18 0,00 0,00 0,00 0,00 -66.853,18

NOVO STANJE TERJATEV SIT 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vir. Prvi faktor d.o.o. - obračun posla, dokumentacija podjetja »X« Iz tabele vidimo, da se je začetno stanje terjatev na osnovi prejetih plačil ter danega skonta spremenilo. Naslednja kategoriji na obračunu sta:

II. Kritje plačilnega tveganja, kjer sta vključena o Terjatve za financiranje o Nepokrite terjatve

III. Obračunski račun financiranja o Limit za financiranje

46

Pri teh dveh kategorijah je v našem primeru saldo 0,00 SIT brez kakršnihkoli sprememb. Na koncu je stanje obračuna: TABELA 7: OBRAČUNSKI RAČUN FINANCIRANJA ZA NAŠ PRIMER

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek ZAČETNO STANJE OBR. RAČUNA SIT 71.900,79 8.012,42 8.012,42 8.012,42 8.012,42 Dani avansi + SIT

Obračunane provizije** + SIT 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Nadomestila + SIT 4.021,63 4.021,63

Obračunane obresti + SIT 1.129,17 1.129,17

Prejeta plačila od dolžnikov - SIT -67.910,00 -67.910,00

NOVO STANJE OBR. RAČUNA 8.012,42 8.012,42 8.012,42 8.012,42 9.141,59 9.141,59 Vir. Prvi faktor d.o.o. - obračun posla, dokumentacija podjetja »X« Za obračun obresti, kateri je del obračunskega računa, je Prvi faktor izstavil poseben račun z naslednjimi sestavinami:

z oznako obdobja, za katerega so obresti zaračunane (v našem primeru Avgust 2003)

s podatkom o nominalni obrestni meri, po kateri je bil obračun narejen tabelo z natančnim obračunom (Tabela 8)

TABELA 8: OBRAČUN OBRESTI ZA KONKRETEN FAKTORINŠKI POSEL Datum Stanje SIT Obr. Mera Dnevi Obr obresti skupaj

31.7.2003 138.293,07 11.8.2003 71.900,79 16,00 11,00 666,84 666,8425.8.2003 8.012,42 16,00 14,00 441,25 441,2531.8.2003 8.012,42 16,00 6,00 21,07 21,07

Obresti 1.129,17 31,00 1.129,16 1.129,16DDV (0%) 0,00 Skupaj: 1.129,17 Vir. Prvi faktor d.o.o. - obračun posla, dokumentacija podjetja »X«

47

Iz gornje tabele dobimo vrednost obračunanih obresti za posel faktoringa. Na izdanem računu s strani Prvega faktorja, kjer je ta obračun narejen, je spodaj pripisano, da te obresti bremenijo račun odstopnika, na katerem faktor vodi odstopljene terjatve in prejeta plačila (obračunski račun – Tabela 7). V Tabeli 7 je pod rubriko Nadomestila tudi znesek za stroške zamude plačila, za katerega Prvi faktor bremeni odstopnika terjatev. Za te stroške tudi izstavi poseben račun, na katerem je podoben obračun stroškov zamude: TABELA 9: OBRAČUN STROŠKOV ZAMUDE PLAČILA

Število Provizija Znesek Obračunana Vrsta storitve Obdobje dni Na dan terjatve Valuta provizija

Stroški zamude plačila 30.9.2002 25.8.2003 329 0,015 % 67.910,00 SIT 3.351,36

Skupaj 3.351,36DDV (20%) 670,27

za plačilo 4.021,63 Vir. Prvi faktor d.o.o. - obračun posla, dokumentacija podjetja »X« Iz gornje tabele dobimo vrednost obračunanih stroškov zamude plačil. Na izdanem računu s strani Prvega faktorja, kjer je ta obračun narejen, je spodaj pripisano, da ti stroški bremenijo račun odstopnika, na katerem faktor vodi odstopljene terjatve in prejeta plačila (obračunski račun – Tabela 7). 3.5 Ostale storitve faktorja Faktor za odstopnika terjatve vodi tudi pregled odprtih terjatev in obračunskega računa financiranja za določeno obdobje kot je razvidno iz tabele 6. Oblika pregleda odprtih terjatev je podana v tabeli 10, iz katere je razviden limit financiranja za posameznega odstopnikovega dolžnika, kot tudi stanja terjatev – tako skupnih, kot pokritih oziroma nepokritih ter kronologijo plačil dolžnika na račun faktorja.

48

TABELA 10 : PREGLED ODPRTIH TERJATEV NA DAN

PREGLED ODPRTIH TERJATEV ŠT. XX Datum: 31.08.2003

ŠTEVILKA DATUM ZAPADLOST ZNESEK PREJETA DATUM STANJE TERJATEV FAKTURE FAKTURE PLAČILA FAKTURE PLAČILA PLAČILA

Dolžnik: KUPEC 1 Limit financiranja: 2.000.000,00 0,00 Skupaj terjatve: 0,00 Pokrite terjatve: 0,00

Nepokrite

terjatve: 0,00 10.000.000,00 Dolžnik: KUPEC 2 Nr. 10/2002 13.8.2002 30.9.2002 1.507.939,30 389.489,00 31.1.2003 462.860,00 18.2.2003 77.057,18 4.3.2003 130.588,00 25.3.2003 102.829,60 23.4.2003 85.234,34 20.5.2003 64.120,00 27.6.2003 58.525,00 16.7.2003 70.383,00 11.8.2003 popr vredn 25.8.2003 1.056,82 67.910,00 25.8.2003 0,00 Skupaj terjatve: 0,00 Pokrite terjatve: 0,00

Nepokrite

terjatve: 0,00 Skupaj terjatve: 0,00 Pokrite terjatve: 0,00

Nepokrite

terjatve: 0,00 Vir. Prvi faktor d.o.o. – Pregled odprtih terjatev, dokumentacija podjetja »X«

49

4 ZAKLJUČEK V tej diplomski nalogi sem predstavil financiranje s pomočjo faktoringa, zgodovino razvoja, potek, različne vrste, ki so se razvile v času uporabe kot tudi razširjenost v svetu, specializirane družbe, katere se s faktoringom ukvarjajo tako pri nas kot v mednarodnem merilu. Faktoring je izrazito kratkoročni vir financiranja predvsem za zagotavljanje tekoče likvidnosti podjetja, ki mu omogoča, da večji del prilivov iz naslova izdanih računov načrtuje s stoodstotno natančnostjo Ker je v sodobnem poslovnem svetu skoraj nemogoče upravljati podjetje brez odobravanja prodaje z odloženim rokom plačil, kar ni nič drugega kot dobaviteljsko posojilo, brez katerih v večini gospodarskih panog ne gre več. Iz tega vidika je faktoring tako za kupca kot za prodajalca idealna rešitev, saj omogoča prodajalcu odobravanje odloga plačil brez skrbi, kako bo financiral terjatve do dobaviteljev, in brez skrbi zaradi morebitnega odpisa slabih terjatev, kupcu pa omogoči pridobitev blaga z odloženim rokom plačil brez dodatnih zavarovanj in na osnovi tega je možno trditi, da je faktoring instrument za pospeševanje domače in mednarodne menjave. Financiranje na podlagi faktoringa je sicer dražje od bančnih kreditov, zato se mnoga velika podjetja zanj nočejo odločiti. Je pa njegova glavna prednost predvsem takojšnja zagotovitev likvidnostnih sredstev, kar je koristno predvsem za mala in srednja podjetja. Faktorinške družbe namreč praviloma dan po podpisu pogodbe odstopniku terjatev zagotovijo povprečno 80 odstotkov nakupne cene terjatev, razliko oziroma ostanek pa po končnem poplačilu s strani dolžnika. Potrebno je omeniti, da je skupni znesek na koncu zmanjšan in sicer za faktorinško provizijo, obresti za dane predujme ter (odvisno od faktorja) stroške obdelave. Višina teh stroškov se pri faktorjih razlikuje, odvisna pa je tudi od višine predvidenega posla in bonitete dolžnikov Za podjetja je faktoring primeren predvsem takrat, ko mu ustaljeni viri financiranja niso dostopni, kar lahko nastopi predvsem takrat, ko imajo podjetja težave z likvidnostjo oziroma so hitro rastoča. Prednosti faktoringa lahko strnemo v povečanje likvidnosti, večja varnost poslovanja, prihranek časa in denarja, omogočanje rasti podjetja na podlagi tekočega in bodočega poslovanja ter izboljšanje konkurenčnosti podjetja na trgu. Gledano iz vidika perspektivnosti faktoringa, je ugotovitev, katera izhaja iz naloge, da je faktoring hitro rastoča dejavnost, katera pa ima kljub dvoštevilčni rasti letno v zadnjem obdobju še vedno veliko razpoložljivega potenciala za nadaljnjo rast. Krog uporabnikov faktoringa je razpreden po vseh svetovnih celinah, največ prometa pa se še vedno ustvari v Evropi. Če primerjamo obseg poslov v mednarodnem in domačem faktoringu, je poudarek še vedno na domačem faktoringu.

50

V mednarodnem prostoru je najpomembnejše združenje FCI – Factors Chain International s sedežem v Amsterdamu, ki združuje več kot 180 članov – faktorinških družb v 54 državah. Če se omejimo le na slovenske razmere, je pri nas najpomembnejši Prvi faktor, kateri izhaja iz LB Factors in je poleg Finea Holding član FCI. Faktoring v Sloveniji še ni tako uporabljen in razvit kot v ostalih razvitih državah, se pa promet iz leto v leto povečuje. Samo za primerjavo je zanimiv podatek, da v razvitih državah promet faktoringa dosega tudi do 5% BDP, medtem ko je pri nas glede na dostopne podatke ta procent manjši kot 1. Se pa mnoga velika podjetja faktoringa izogibajo, saj je po njihovem mnenju možno veliko obveznosti še vedno mogoče poravnavati s pomočjo takšnih in drugačnih kompenzacij. Vendar lahko vse ugotovitve na koncu strnem v eno in sicer da je faktoring panoga prihodnosti.

51

5 POVZETEK Faktoring je dejavnost, kjer faktor prevzame odgovornost za prevzete dolgove nekoga drugega. Primarno je ta dejavnost namenjena potrebam majhnih in srednje velikih podjetij. Klient odstopi vse svoje terjatve faktorju in od njega prejme takojšnje plačilo v višini približno 80% nominalne vrednosti, zmanjšano nekaj procentov na račun faktorinške provizije ter zmanjšano za obresti za dane predujme. To plačilo lahko v precejšnji meri izboljša klientov denarni tok. Glede na vrsto faktoringa lahko faktor prevzame kompletno odgovornost za poplačilo terjatev s strani klientovega dolžnika in zaščiti klienta pred slabimi terjatvami. Kakorkoli, faktor ima tudi nekaj nadzora pri prodaji in scier z določitvijo maksimalnega kredita, katerega je še pripravljen priznati za določenega klientovega kupca. Dejavnost faktoringa je v porastu, v zadnjem obdobju beleži dvoštevilčno rast letno, glavnina faktoringa pa se opravi v Evropi. KLJUČNE BESEDE: finančna institucija, faktoring, faktor, pogodba o faktoringu, terjatev, prodaja terjatev, odkup terjatev, obvladovanje terjatev, vir financiranja, popust, (brez) regresa SUMMARY Factoring is the business activity in which a company, named factor, takes over the responsibility for the collecting of the debts of another. It is a service primariliy intended to meet the needs of small and medium-size firms. The client debits all his sales to the factor and receives immediate payment of approximatelly 80% of the nominal value from the factor less a charge of about few percents and interest for the period of trade credit given to the customer, thus improving the clients cash flow considerably. Considering the type of factoring the factor could take over the entire responsibility for retrieving the debts due from the client's customers and protects the client from the bad debts. The factor, however, has some control over sales by imposing a maximum credit limit for specific client's buyer which he is willing to meet. The factoiring activity is growing; within the last period the two-digit growth is registered; the majority of factoring is done in Europe. KEY WORDS: financial institution, factoring, factoring company, factoring contract,

receivable, selling receivables, buying receivables, managing receivables,

financial leverage, discount, (without) recourse

52

6 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1. Bizjak, Zoran. 1995. Magistrsko delo: Financiranje izvoza in uvoza podjetij s

sistemom faktoringa in forfaitinga. Ljubljana

2. Falatov, Peter. 1991. Plačila v mednarodnem poslovanju. Ljubljana.

Ekonomska fakulteta

3. Grilc, Peter. 1996. Moderni tipi pogodb. Ljubljana. Gospodarski vestnik

4. Harrington R. Diana. 1993. Corporate Financial Analysis. IV Edition.

Boston. Irwin

5. http://www.factors-chain.com/

6. http://www.finance-on.net

7. http://www.finea-holding.si/

8. http://www.pcmg.si/

9. http://www.prvifaktor.si/

10. http://www.sid.si/

11. Jančar, Gorazd. 1999. Novi viri financiranja in zavarovanja terjatev. Kažipot

– poslovno informativni časopis za podjetnike Nove LB d.d. 13: 12-13.

12. Jus, Miran, 1992. Financiranje izvoza in zavarovanje izvoznih kreditov –

Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza

Slovenije d.d. Ljubljana. Pravila in akti. Ljubljana. Amalietti

13. Kandrič, Emil. 2000. Magistrsko delo. Faktoring z gospodarskopravnega

vidika. Ljubljana

14. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor. Ekonomsko

poslovna fakulteta

15. Mrak, Mojmir. 2002. Mednarodne finance. Ljubljana. Ekonomska fakulteta

16. Pivka, Hilda Marija in Puharič, Krešo. 1999. Pravo mednarodne trgovine.

Ljubljana. Uradni list Republike Slovenije

17. Plavšak, Nina. 1993. Gospodarske pogodbe. Prva knjiga. Ljubljana.

Gospodarski vestnik.

18. Potočnik, Vekoslav. 1992. Komercialno poslovanje z osnovami trženja I:

nabava, skladiščenje, prodaja. Ljubljana. Ekonomska fakulteta

53

19. Salinger, Freddy R. 1995. Factoring Law and Practice. London. Sweet &

Maxwell

20. Šuštar, Bojan. 1999. Faktoring in odkup terjatev. Ljubljana. Gospodarski

vestnik št. 25: 73–75.

21. Trifunović, Predrag. 1988. Faktoring i forfaiting. Ljubljana. Jugoslovenski

Spoljno-trgovinski vodič

22. Vrenčur, Renato. 2000. Pogodba o faktoringu. PP Pravna praksa št. 16:

19-22.

23. Vrenčur, Renato. 2001. Pravna narava faktoringa. Podjetje in delo št. 1: 61-

76.

24. Zbašnik, Dušan. 1996. Mednarodne poslovne finance. Maribor. Ekonomsko

poslovna fakulteta

54

SEZNAM SLIK stran SLIKA 1: SISTEM ENEGA FAKTORJA........................................................... 18 SLIKA 2: SISTEM DVEH FAKTORJEV............................................................ 20 SLIKA 3: KLAVZULA O ODSTOPU TERJATEV – OBVESTILO DOLŽNIKU... 41 SEZNAM TABEL TABELA 1: PRIMERJAVA POSAMEZNIH VRST FAKTORINGA .................... 21 TABELA 2: RAST FAKTORINGA V DRŽAVAH SVETA IN NA POSMEZNIH KONTINENTIH ( v mio EUR) ...................................................... 35 TABELA 3: PREGLED PROMETA GLEDE NA VRSTO FAKTORINGA ZA OBDOBJE 2000 – 2003.............................................................. 37 TABELA 4: PRILOGA K OBVESTILU O ODSTOPU TERJATEV .................... 43 TABELA 5: PRILOGA K POTRDILU DOLŽNIKA ........................................... 44 TABELA 6: ODPRTE (ODSTOPLJENE) TERJATVE....................................... 45 TABELA 7: OBRAČUNSKI RAČUN FINANCIRANJA ZA NAŠ PRIMER ......... 46 TABELA 8: OBRAČUN OBRESTI ZA KONKRETEN FAKTORINŠKI POSEL.. 46 TABELA 9: OBRAČUN STROŠKOV ZAMUDE PLAČILA ................................ 47 TABELA 10: PREGLED ODPRTIH TERJATEV NA DAN................................. 48 Izbrisano: ¶

¶

PRILOGA 1

VPRAŠALNIK V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM STORITEV FAKTORINGA

PRVI FAKTOR faktoring družba d.o.o. Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: + 00 386 (1) 200 54 54 Fax : + 00 386 (1) 200 54 20

El. pošta: info@prvifaktor.si El. naslov: http://www.prvifaktor.si Za dodatne informacije se lahko obrnete na: kontaktna oseba tel.št: + 00 386 1 200 54 23 ; e-mail: kontaktna.oseba@prvifaktor.si A. OSNOVNI PODATKI O PODJETJU

Podjetje:

Sedež:

Kontaktna oseba:

Matična številka: Davčna številka:

Telefon:

GSM: Fax: E-mail:

Leto ustanovitve:

Osnovni kapital:

Število zaposlenih

- konec leta 2002:

- konec leta 2003:

B. VRSTA DEJAVNOSTI (ustrezno označite)

O Proizvodnja

O Trgovina

O Storitve

• Dejavnost opisno (prosimo, da na kratko opišete proizvode ali storitve, ki jih prodaja vaše podjetje)

C. PODATKI O VAŠI BANKI D. KAKŠNE KORISTI PRIČAKUJETE OD

FAKTORINGA

PRILOGA 1

- Matična banka: ___________ - Skrbnik v banki: ___________ - Tel. Skrbnika: _____________ - Št. računa: _______________ - Druge banke: _____________

d) izboljšanje likvidnostnega položaja d) povečanje varnosti poslovanja d) prihranek časa d) povečano strokovnost pri upravljanju

terjatev d) drugo: ____________________________

E. KJE STE DOBILI INFORMACIJO O NAŠEM PODJETJU? (Obvezno izpolnite) F. PODATKI O VODSTVU PODJETJA Funkcija:

DIREKTOR FINANČNI DIREKTOR

Ime in priimek:

Telefon, GSM:

V podjetju od:

G. LASTNIŠKA STRUKTURA

Lastniki

Deleži (v %)

H. MOREBITNI DELEŽI V DRUGIH PODJETJIH v 000 SIT

Ime in naslov družbe: Letni promet: (zadnje leto poslovanja)

Čisti dobiček: (zadnje leto poslovanja)

* če imate več podjetij v skupini, prosimo za posebno prilogo

PRILOGA 1

I. ZADOLŽITEV v 000 SIT

(Odprta posojila pri bankah, leasing hišah, odstopi ali prodaja terjatev, drugo…)

Firma upnika ali posojilodajalca:

Vrsta dolga (kredit, leasing…)

Višina dolga Dana zavarovanja

J. FINANČNA SLIKA VAŠEGA PODJETJA v 000 SIT

Zadnja 3 leta

Ocena za tekoče leto

Plan za prihodnje

leto

Obdobje

2001

2002

2003

2004

2005

Letni promet:

Čisti dobiček:

Popravki vrednosti in odpisi:

K. PODATKI O NAJVEČJIH DOBAVITELJIH v 000 SIT

Dobavitelj

Kontaktna oseba

(ime, telefon)

Vrsta blaga

Plačilni pogoji

Dogovorjen Dejanski

Povprečna

dobava na

mesec

Odprte obveznosti

do dobavitelja

1.

2.

3.

4.

5.

L. PODATKI O NAJVEČJIH KUPCIH v 000 SIT

PRILOGA 1

Kupec

Kontaktna oseba

(ime, telefon)

Vrsta blaga

Plačilni pogoji

Dogovorjen Dejanski

Povprečna

nabava na

mesec

Odprte terjatve do

kupca

1.

2.

3.

4.

5.

M. PLAN PRODAJE ZA LETO 2004 (kratka pisna predstavitev)

OPOMBA 1: Prosimo, da izpolnite prilogo A kot sestavni del vprašalnika. OPOMBA 2: Prosimo, da nam dostavite tudi bilanco stanja in izkaz uspeha za leto 2003. Vse podatke iz te listine bo PRVI FAKTOR d.o.o. obravnaval kot poslovno skrivnost. S podpisom potrjujemo, da smo ta vprašalnik izpolnili vestno, da so podatki in navedbe resnični in popolni, in da nismo zamolčali nobenega dejstva, ki bi lahko vplival na odločitev odobritve posla. V ___________________ , dne ___________ (žig in podpis)

PRILOGA 1

1. SEZNAM KUPCEV ZA PREDVIDEN ODSTOP TERJATEV – PRILOGA A

PRVI FAKTOR faktoring družba d.o.o. Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: + 00 386 (1) 200 54 23 Fax : + 00 386 (1) 200 54 20

El. pošta: info@prvifaktor.si; kotaktna.oseba@prvifaktor.si El. naslov: http://www.prvifaktor.si Kupec 1:

Sedež:

Kontaktna oseba:

Matična številka: Davčna številka:

Telefon:

GSM: Fax: E-mail:

Koliko časa že sodelujete s kupcem: Kupčeva banka:

Št. izdanih faktur na leto:

Dogovorjeni rok plačila:

Dejanski rok plačila: Dinamika dobav (npr. 1x mesečno, 3x letno):

Prodaja kupcu v 2003:

Predvidena prodaja v 2004:

Predmet prodaje:

Trenutno odprte terjatve do kupca:

Znesek, ki ga trenutno želite odstopiti na Prvi faktor d.o.o. SIT

Znesek ali odstotek: a) reklamacij ______________________________

j) dobropisov ______________________________ j) kompenzacij ______________________________

Ali dovolite direktni stik s kupcem:

DA NE

Dosedanja oblika zavarovanja: MENICA SID AKREDITIV BANČNE GARACNIJE NA ODPRTO