V tej številki:

2Aktualno: Nova sestava Sveta delavcev

4Naš pogovor: nagrajenec Nik Vidmar

6Avtocestno ogledalo: Cesta kot delovno okolje

12V središču: Srečanje Darsovcev 2016

14Avtocestno ogledalo: Z obnovitvenimi in vzdrževalnimi deli do varnih avtocest

Časopis za Povezovanje Slovenije, letnik 12, št. 42, julij 2016

ISSN 1581-8977št. vpis v razvid medijev: 1002

interni časopis DARS d.d.

Izdaja: DARS d.d.

Ulica XIV. divizije št. 4

3000 Celje

tel. št.: 01/300 94 71

faks: 01/300 99 01

e-mail: avtoceste@dars.si

UREDNIŠTVO:

Milan Šajn (glavni in odgovorni

urednik), Sandi Radovan (tehnični ure-

dnik), Brane Nastran, Helena Pleslič,

David Žagar, Ulrich Zorin, Helena Cvek,

Romana Duša, ilustracije Ciril Horjak

2 Avtoceste

Nova sestava Sveta delavcevPo štirih letih smo se Darsovci zopet odpravili na volitve in izvolili novi Svet delavcev

DARS d.d.

V ospredju

M ed 8. do 10. marca 2016 smo sodelavci Darsa lahko odšli na volitve v Svet delavcev DARS d.d. Na volitvah smo

največ glasov podelili naslednjim sode-lavcem:

• Irena Jančič Osterc in Rožle Podbor-šek (Poslovno področje, Investicije, Področje upravljanja, Poslovne funk-cije uprave),

• Peter Verbič (ACB Postojna), • Darko Kodrič (ACB Sl. Konjice), • Anton Grčman (ACB Ljubljana), • Nataša Ivančevič (ACB Hrušica), • Matjaž Zavec (ACB Maribor), • Damir Lišič (ACB Kozina), • Martin Stožir (ACB Vransko), • Jožica Kozlevčar (ACB Novo Mesto), • Franc Babič (ACB Murska Sobota), • Boštjan Juhart (Cestninjenje Štajer-

ska), • Jordan Krapež (Cestninjenje Primor-

ska), • Janez Prevodnik (Cestninjenje Ljublja-

na, z Gorenjsko in Dolenjsko), • Igor Kolar (Cestninski nadzor).

Novo izvoljeni Svet delavcev DARS d.d. je na konstitutivni seji, 13.4.2016, volil predsednika Sveta delavcev. Izvo-lil je Darka Kodriča ter za namestnika predsednika sveta delavcev Boštjana Juharta.

Z izvolitvijo novega predsednika Sve-ta delavcev je prenehal mandat doseda-njemu članu Nadzornega sveta, pred-stavniku zaposlenih Vitu Mešku.

Na seji je bil imenovan tudi 3-članski volilni odbor za izvedbo volitev za čla-na Nadzornega sveta DARS d.d. - pred-stavnika zaposlenih, in sicer v naslednji sestavi:

• Darko Kodrič - predsednik,• Igor Kolar - član,• Nataša Ivančevič - članica.

Volilni odbor je pripravil razpis za člana predstavnikov zaposlenih. Na 1. redni seji Sveta delavcev pa so bile iz-vedene volitve. Za člana nadzornega sveta –predstavnika zaposlenih je bil z 11 glasovi za štiri letni mandat ponovno izvoljen Rožle Podboršek.

Romana Duša

Med najpomembnejše Darsove mednarodne povezave prav go-tovo spada članstvo v združenju ASECAP, ki je edino evropsko strokovno združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljav-

cev avtocest. Znotraj združenja potekajo tudi letna srečanja, namenjena izobraževanju ter izmenjavi izkušenj in dobrih praks.Vodja oddelka za prodajo in marketing Emilija Erent ter sodelavka iz enote za komuniciranje Mojca Bergauer sta se v začetku februarja udeležili tretje marketinške delavnice združenja ASECAP, ki je letos potekala v Rimu, in sicer na sedežu združenja italijanskih avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev avtocest – AISCAT. Delavnica je za člane združenja priložnost za izmenjavo informacij, najboljših praks in inova-tivnih storitev njihove marketinške dejavnosti.Poudarek letošnje delavnice je bil na cestninjenju, oblikovanju cen, programih ugodnosti, pobudah za povečanje prihodka, novih modelih počivališč, storitvah za uporabnike in uporabi digitalne komunika-cije, kot so družbena omrežja in aplikacije. Delavnice so se udeležili predstavniki avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev avtocest iz 13 evropskih držav.

Delavnico so odprli predstavnik letošnje gostiteljice ter predstavnika združenja ASECAP. Pozdravili so udeležence in postavili temelje za raz-pravo. Delavnica se je nadaljevala s predstavitvami nekaterih udeležen-cev, ki so predstavili svoje aktivnosti na področju marketinga in novosti, ki jih vpeljujejo. S predstavitvijo »Zadovoljstvo uporabnikov in uporaba družbenih omrežij« sta na njej aktivno sodelovali tudi predstavnici naše družbe. Udeležencem sta predstavili lani izvedeno merjenje zadovolj-stva uporabnikov avtocest v Sloveniji, potek raziskave, njen namen in pridobljene rezultate, uporabo družbenih omrežij za hitrejšo in nepo-sredno komunikacijo z uporabniki avtocestnega sistema ter obveščanje (prometne informacije) in ozaveščanje uporabnikov (pravilna in varna uporaba avtocest) s ciljem izboljšanja ugleda družbe.Predstavitve in pogovori so pokazali veliko naklonjenost novim idejam in inovativnim projektom, s katerimi se uporabnikom avtocestnega sistema omogoča boljšo, učinkovitejšo in prijetnejšo potovalno izkušnjo. Delavnica je bila dinamična in interaktivna ter dobra priložnost za izmenjavo učinkovitih praks ter novih idej za izboljšanje marketinških strategij. Tanja Drofenik

Udeležba Darsa na tretji marketinški delavnici združenja ASECAP

3Avtoceste

Predor Karavanke je edini enocevni predor na sloven-skem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor. Med-

narodni avtocestni predor Karavanke, rudarske dolžine 7.864 metrov, od tega je dolžina slovenskega dela predora 3.750 metrov, je bil predan prometu le nekaj dni pred začetkom slovenske osa-mosvojitvene vojne, 1. junija 1991, dejan-sko pa je promet skozi predor stekel 2. junija 1991.

Začetek graditve predora sega v letu 1986, ob predaji prometu je bil deveti najdaljši avtocestni predor v evropskih Alpah in šestnajsti najdaljši avtocestni predor na svetu. Cesta v smeri Karavan-ke-Ljubljana-Zagreb, ki se je načrtovala še v Jugoslaviji, je bila ena najpomemb-nejših prometnih osi iz zahodne Evrope na Balkan in dalje na bližnji vzhod. Zelo izraziti so bili turistični tokovi ter toko-vi delavcev na začasnem delu v tujini: PLDP (povprečni letni dnevni promet) tujih osebnih vozil je bil leta 1990 v tej smeri (mejni prehod Ljubelj in Korensko sedlo skupaj) 4.500 vozil/dan. Tovorni promet v tej smeri praktično ni potekal. Karavanke so do leta 1991 predstavljale precejšnjo oviro za prometne povezave med zahodno in južno Evropo. Do od-prtja avtocestnega predora Karavanke je osebni in tovorni promet potekal skozi karavanški železniški predor ali po ce-stah preko prelazov Podkoren, Jezersko in Ljubelj.

V četrt stoletja obratovanja predora je po naših podatkih, skozenj peljalo nekaj več kot 52 milijonov vozil; v zadnjih pe-tih letih približno 15 milijonov od tega 2 milijona tovornih. V letu 2015 ga je pre-

peljalo 3.414.581 vozil, od tega 446.618 tovornih, v letu 2014 pa 3.065.533 vozil, od tega 416.389 tovornih. Promet vseh vozil se je tako v letu 2015 glede na pred-hodno leto povečal za 11 odstotkov, to-vornih za sedem odstotkov.

V slovensko-avstrijskem enocevnem predoru Karavanke je povprečni letni dnevni promet v letu 2014 znašal 8.456 vozil. Pri tem je promet težkih tovor-nih vozil v letu 2014 znašal 1.289 vozil na dan, kar je 22,1 odstotka več kot leta 2013, ko je znašal v letnem povprečju 1.056 tovornih vozil na dan. V letu 2005 je povprečni letni dnevni promet zna-šal 6.238 vozil, pri tem je promet težkih tovornih vozil znašal 657 vozil na dan, prevozilo pa ga je v povprečju 114 avto-busov na dan.

Pripravljalna dela so se začela v za-četku leta 1986, 12.8.1986 pa se je začela gradnja predorske cevi. Prvo luknjo za miniranje je zavrtal v betonsko portalno steno tedanji republiški sekretar za pro-met in zveze Milan Jelenc. Za gradnjo je bilo določenih 60 mesecev, od tega 36 za izkopna dela. Dolžina slovenskega dela predora do državne meje znaša 3.750 metrov. Napredovanje je potekalo na razdalji od 0,5 metra do 4 metre. Pri tem so uporabljali razstreljevanje, na dol-gih odsekih tudi bager kopač. Najdaljše dnevno napredovanje je doseglo 9 me-trov, v povprečju pa je znašalo (upošte-vajoč tudi zastoje) 3 do 4 metre.

V predoru je bilo izkopanega in od-peljanega na deponijo 301.000 m3 mate-riala, iz vkopa pred portalom pa 317.700 m3. Za pot skozi goro je bilo porablje-nega 274 ton eksploziva, vgrajenih pa je bilo 1.506 ton lokov in železnih mrež.

Janja Pavlin

V ospredju

40-miljonta prodana vinjeta in kam gre denar

Ob vstopu v leto 2016 je bila, po sedmih letih in pol od uvedbe vinjet, prodana 40-milijonta vinjeta. Ob tem količin-

skem dosežku smo izvedli manjšo promo-cijsko akcijo, v kateri smo, vsem slovenskim kupcem, ki so konec januarja kupili vinjeto, podarili simbolično darilo – beležnico, poime-novano Kam gre denar. Beležnico, namenjeno zapisovanju in spre-mljanju stroškov, smo opremili tudi s stri-pom, v katerem smo povedali, kam gre denar od prodanih vinjet oziroma za kaj se porabi zbrana cestnina, saj se v javnosti še vedno prepogosto ustvarja napačno prepričanje, da je Dars (le) porabnik davkoplačevalskih sredstev.

Oddelek za prodajo in marketing

Začetek gradnje priključka Šmarje Sap

Dars je 13.6.2016 z najugodnejšim po-nudnikom sklenil pogodbo o dogradi-tvi priključka Šmarje Sap na dolenjski

avtocesti A2.

Pogodba v vrednosti 3.275.908,06 evra brez DDV oz. 3.996.607, 83 evra z DDV je bila sklenjena z novomeško družbo CGP d.d. ter Občino Grosuplje kot sofinancerko, ki bo prispevala približno 60.000 evrov z DDV.

Rok za dograditev priključka je 14 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Predvidevamo, da bi bil priključek lahko dograjen do začetka septembra prihodnje leto. S tem bo omogo-čeno, da uporabniki avtocesto zapustijo prek priključka Šmarje Sap tudi iz smeri Ljubljane, kakor tudi, da nanjo za smer proti glavnemu mestu dostopajo iz smeri Šmarja Sap (Ško-fljice, Kočevja).

Predsednik uprave Darsa, dr. Tomaž Vidic, je ob podpisu izrazil pričakovanje, da bodo dela opravljena kakovostno in v pogodbenem roku. Sicer pa gre za pomembno pridobitev s prometnega vidika za to območje. Župan Grosuplja, dr. Peter Verlič, je dejal, da bo dograditev priključka prispevala k pretoč-nosti prometu na območju občine in da se skupaj z občani veseli čimprejšnjega odprtja.

Prvi mož CGP d.d., Martin Gosenca, je zago-tovil, da bodo dela opravili po pogodbi in v roku, sicer pa gre za podjetje z območja Do-lenjske, zato bodo od tam tudi glavni grad-beni resursi.

Mojca Bergauer

25 let predora KaravankeV sredo. 1. junija 2016, je minilo 25 let od izgraditve in

predaje prometu predora Karavanke.

4 Avtoceste Naš pogovor

Nik, najprej naj ti ponov-no čestitamo – prejel si prvo nagrado za maketo z naslovom Presečišče treh avtocest: Prve, dru-

ge in tretje osi za večjo varnost na slo-venskih cestah. Med vsemi prejetimi likovnimi deli sta bili le dve maketi. Kako to, da si se odločil za maketo, in ne – kot večina preostalih sodelujočih na natečaju – za sliko ali risbo??

Hvala za čestitke. Za maketo sem se odločil, ker je z njo možno najrealneje pokazati avtoceste in dogajanje na njih. Zdi se mi, da sem pri izdelavi maket spretnejši kot pri preostalih likovnih tehnikah, ki jih sicer uporabljam. V pri-

meru tega natečaja sem se odločil za maketo in ni mi žal.

Je bilo sodelovanje na DARS-ovem natečaju zate prvo sodelovanje na natečajih, ali si že kdaj sodeloval?

Sodeloval sem na več natečajih. Omenil bi naslednje: v Kostanjevici na Krki sem dvakrat sodeloval na ex tem-pore, eno leto smo delali izdelke iz od-padnih materialov, naslednje leto pa smo imeli nalogo, da že izdelane lesene čolničke pobarvamo oziroma slikovno dodelamo. Na obeh natečajih sem dobil priznanje. Knjižnica Pavla Golje iz Treb-njega je imela natečaj na temo »kultur-na dediščina«, kjer sem sodeloval s sliko

starinskih vrat in osvojil prvo mesto. V Mirni Peči sem sodeloval na razstavi, posvečeni mirnopeškemu rojaku, har-monikarski legendi Lojzetu Slaku, in za to prejel plaketo. Sodeloval sem tudi na natečaju Lions kluba Slovenija na nate-čaju Plakat miru, kjer sem izdelal plakat z različnimi slikami v štiriperesni de-teljici. Sredino slike predstavljajo ljudje različnih ras, ki se držijo za roke.

Na podelitvi nagrade v Celju so te spremljali starši in babica. Te družina oziroma družinski člani podpirajo pri ustvarjanju? Ti tudi kaj svetujejo?

Zelo. Mami me tudi veliko vozi, ko je treba recimo maketo pripeljati domov,

Z Darsovci imam same dobre izkušnjeIntervju z NIkom Vidmarjem - zmagovalcem likovnega natečaja »Avtocesta od vasi do mesta«

ob podelitvi nagrad, 22. aprila 2016, v Celju

Nik Vidmar je prejel prvo nagrado v višini 1.500 EUR za delo z naslovom: Presečišče treh avtocest: Prve, druge in tretje osi za večjo varnost na slovenskih cestah.

Nik obiskuje 9. razred, OŠ Trebnje.

Ogled razstave po podelitvi nagrad, 22. aprila, na Krekovem trgu v Celju

5AvtocesteNaš pogovor

da jo lahko končam, ker mi v šoli obi-čajno zmanjka časa. Pomagata mi tudi oče in stric. Oče je pokazal, kako se avto izreže iz lesa, nato pa sem ga dokončno oblikoval in pobarval. Vsakega posebej sem dal v primež in ga tako dokončno modeliral.

Izdelava makete zahteva nekaj teh-ničnega znanja, spretnosti in iznaj-dljivosti. Ali nam lahko samo izde-lavo malo obrazložiš? Na primer: iz katerih materialov je maketa, kako ti je uspelo avtoceste med seboj preple-sti v več ravneh, kako si nanesel barve in podobno.

Maketa je v glavnem sestavljena iz papirja in kartona, avtomobilčki pa so leseni. Uporabljal sem akrilne barve ter lepilo Mekol, ki je res pomembno za ustvarjanje, ter tudi lepilo Uho za majh-ne dele v maketi.

Obiskuješ 9. razred Osnovne šole Trebnje in tvoja mentorica Marinka Mohorčič, ki te je tudi spremljala na podelitvi nagrad, je bila zelo vesela tvojega uspeha. Ti je bila v veliko pomoč? Kaj ti je svetovala?

Zelo me podpira. K njej sem prišel v

6. razredu in mislim, da me je veliko na-učila. Daje mi nasvete in me tudi obve-šča o različnih natečajih.

Ali torej povezava mentor-učenec in podpora staršev pravilno delujeta? Tako je namreč videti pri tebi.

S tem bi se popolnoma strinjal. Ta tri-kotnik dobro deluje.

Ali imaš poleg likovnega ustvarja-nja še kakšen hobi oziroma dejav-nost?

Imam. Že šesto leto obiskujem glas-beno šolo in igram rog. V šoli hodim še na šahovski krožek, udeležujem se tehniških tekmovanj in tekmovanj Vesela šola. Povsod dosegam dobre re-zultate – srebrno priznanje pri Veseli šoli in na tehniškem tekmovanju, ki bo letos konec maja. Poleg tega tudi tečem; običajno se udeležim teka na Dolenjskem. Pretečem okoli deset ali pa 21 kilometrov.

Ker si že v 9. razredu, nas zanima, kje boš nadaljeval šolanje.

Na splošni gimnaziji v Novem mestu.

Na koncu nas zanima še, kakšen vtis nate naredimo Darsovci oziroma kako ti doživljaš promet po avtocesti

in kaj bi bilo tvoje sporočilo ali nasvet mladim glede prometne varnosti na cestah?

Glede avtocest sem zadovoljen, da jih imamo, ker se hitreje pride do cilja. To je zelo dobro. Glede usmeritev pri prome-tu bi rekel takole: »Za volan naj sedejo trezni vozniki.« Ker vidim, da se največ nesreč zgodi zaradi alkohola. Z Darsovci imam same dobre izkušnje.

Nik, najlepša hvala za odgovore. Prijetno se je bilo pogovoriti s teboj. Zanima me le še ena podrobnost. Opazila sem, da nimaš mobitela. To drži?

Nimam mobitela, ker se mi zdi, da ga še ne potrebujem. Ko bo potreben, ga bom verjetno imel. Ima ga mami oziro-ma starši in vse se da urediti tudi brez njega.

Hvala za odgovore. Želimo ti vse dobro na tvoji izobraževalni in ustvarjalni poti. Če se ne srečamo več na naših natečajih, pa se srečamo ob kakšni drugi priložnosti.

Nataša Kovše

Forografija nagrejene makete NIka Vidmarja

6 Avtoceste

- nočno delo (in nočna vožnja) zahteva od delavcev sposobnost prilagajanja spremembam naravnega bioritma in da slabše prilagajanje pušča posledice na počutju in zdravju teh delavcev, zato je potrebno v takih delovnih okoljih po-svetiti več pozornosti pogojem in nači-nu dela nočnih delavcev,

- je posledično na cestah za volanom več utrujenih voznikov, ki pravočasno ne prepoznavajo znakov zaspanosti ali utrujenosti, s tem pa ogrožaj svoje zdravje in življenje ter zdravje in življe-nje ostalih udeležencev v prometu,

- je večina naletov tovornih vozil na Darsove vzdrževalce ravno posledica utrujenosti in zmanjšane budnosti ter pozornosti,

- so potrebna večja in za kakovosten po-čitek voznikov primernejša počivališča, z manj osvetljenosti in hrupa,

- Dars in policija izvajata različne ukrepe za povečanje prometne varnosti, ven-dar pa je potrebna tudi večja odgovor-nost voznikov, če želimo boljše in traj-nejše rezultate,

- je nadzor prometa na avtocestah s stra-ni policije zelo potreben, a je glede na razpoložljivost policije premajhen, to pa omogoča neodgovornim voznikom objestno svobodo, ki ogroža ostale vo-

znike in delavce na cesti,…V drugem delu srečanja so lahko

udeleženci aktivno sodelovali v pogo-voru s strokovnjaki o izzivih delavcev v cestnem prometu, o tem, s čim se srečujejo pri svojem delu, kje vidijo ne-varnosti in kje možnosti preventivnega delovanja. Organizirani sta bili tudi dve sekciji, v katerih so udeleženci imeli možnost spoznati načine osvežitve med nočnim delom in daljšo vožnjo ter kako zmanjšati negativen vpliv stresa na la-stno zdravje in s tem prispevati k varo-vanju zdravja na cesti in večji prometni varnosti.

Sporočilo vsem voznikom pred turi-stično sezono je, da naj se zavedajo, da pri vožnji držijo volan svojega življenja in življenja drugih v svojih rokah, da naj spremljajo in spoštujejo sporočila svojega telesa v zvezi s počutjem in po-zornostjo med vožnjo in na daljši poti naredijo več premorov, da se razgibajo in počivajo, obenem pa naj spremljajo in spoštujejo prometno signalizacijo in razmere na cestah. Udeleženci stro-kovnega srečanja želijo, da vsi vozniki varno in srečno pridejo do svojega cilja, delavci, katerim je cesta delovno okolje, pa da se zdravi vsak dan vrnejo domov.

Helena Pleslič

Avtocestno ogledalo

Za nami je že četrto strokovno srečanje Cesta kot delovno okolje

V petek 17.6.2016 je v prostorih gradu Jable v Loki pri Mengšu potekalo strokovno srečanje »CESTA KOT DELOVNO OKOLJE 2016« na temo »ZDRAVJE NA POTI«.

Strokovnega srečanja Cesta kot delovno okolje 2016, ki je na-menjeno vsem, ki svoje delo opravljajo na cesti, se je udele-žilo 166 udeležencev: cestnin-

ski nadzorniki, vzdrževalci, policisti, poklicni vozniki in drugi.

Za večino ljudi cesta pomeni možnost za potovanje do bližnjih ali oddaljenih krajev. Cesta pa predstavlja za mnoge tudi delovno okolje – to so vzdrževalci cest, policisti, cestninski nadzorniki, poklicni vozniki in drugi, ki svoje delo pretežno opravljajo na cesti. Za varno opravljanje dela in ohranitev njihovega zdravja in življenja v tako dinamičnem in nevarnem okolju kot je cesta potre-bujejo dobro psihofizično pripravljenost in pozornost tistih, ki cesto uporabljajo kot vozniki. Utrujenost in pomanjkanje pozornosti voznikov med vožnjo ogroža njihovo zdravje in življenje ter zdravje in življenje ostalih udeležencev v prometu.

Srečanje je bilo izvedeno v okviru projekta »Zdravje na poti«, ki ga je fi-nančno podprl Zavod za zdravstveno za-varovanje Slovenije. Cilj letošnjega stro-kovnega posveta je bil osvetlitev vpliva psihofizičnih sposobnosti udeležencev v prometu, od katerih je odvisna stopnja prometne varnosti in varovanja zdrav-ja ter življenja tako tistih, ki svoje delo opravljajo na cesti kot vseh udeležencev v prometu. Poudarek strokovnega sre-čanja je bil na okoliščinah nočnega dela in nočne vožnje ter njihovega vpliva na varnost in zdravje. Posebna pozornost je bila namenjena tudi voznikom na dalj-ših vožnjah (poklicni vozniki, vozniki v turistični sezoni) ter nočni vožnji z vi-dika prometne varnosti in ohranjanja primerne pozornosti ter budnosti pri vožnji.

Predstavljeni so bili ukrepi, s kate-rimi se želi v okviru projekta »Zdravje na poti« izboljšati počutje in reakcijske sposobnosti voznikov na daljši poti ter počutje delavcev z nočnim delom.

Skozi strokovne referate in v drugem delu v odprti razpravi so udeleženci ugotavljali, da: - sodobni način življenja, ki se prilagaja

globalnim zahtevam, terja od človeka več energije, spi manj, to pa pomeni ve-čjo utrujenost,

7AvtocesteAvtocestno ogledalo

KAIZEN - z inovativnostjo in dobrimi praksami do boljših rezultatov

Izraz KAIZEN je skupni izraz za več japonskih metod, ki se nanašajo na filozofijo in prakso, katere namen je stalno izboljševanje izdelkov in procesov v organizaciji.

B eseda izvira iz japonske besede »kai«, ki pomeni spremembo, in besede »zen«, ki pomeni na boljše. Nova filozofija kaizen je izraba znanja, izkušenj in

veščin vseh zaposlenih v podjetju in te-melji na zamisli, da lahko vsakdo prispe-va k boljšemu delovnemu okolju. Proces stalnih izboljšav je dolgoročen in nepre-kinjen, zajema vse ravni organizacije in daje zmožnost reagiranja na spremem-be v okolju. V večini primerov teme-lji na majhnih, postopnih in nenehnih spremembah, ki se nanašajo na izbolj-šanje energijske, okoljske ali stroškovne učinkovitosti, produktivnosti, varnosti in tudi učinkovitosti pri zmanjševanju izgub brez velikih investicij.

Ena od pogosto uporabljenih definicij upravljanja celovite kakovosti (Total Qua-lity Management –TQM), na kateri teme-lji tudi model poslovne odličnosti, je:

»Nenehna prizadevanja vseh zapo-slenih za iskanje in vpeljevanje novih pristopov, ki vplivajo na večjo uspe-šnost in učinkovitost organizacije.«

Tudi v Darsu, spodbujamo inovativni pristop s podajanjem izboljšav ali ino-vacij pri delu vseh zaposlenih na vseh delovnih področjih. Če ima zaposleni idejo, ki bi imela za podjetje dodano vrednost, jo pred njeno realizacijo po-sreduje v obravnavo in potrditev, ne glede na to, ali se izboljšava nanaša na njegovo delovno področje ali ne. Dobri predlogi zaposlenih se po potrditvi re-alizirajo.

Z namero poenostavitve postopka podajanja predlogov izboljšav je bila iz-delana spletna stran Odbora za izboljša-ve in dobre prakse, ki je dostopna prek naslovne intranetne strani s klikom na zavihek »INV Izboljšave«. Na spletni strani lahko dostopate do dokumentov, ki so povezani s podajanjem predlogov izboljšav, in do tabele že podanih pre-dlogov, kjer je za vsak predlog opisana izboljšava ter stopnja njihove obrav-nave oziroma realizacije. Navedeni so tudi kontaktni podatki oseb, pri katerih lahko pridobite podrobnejše informaci-je. Za pomoč pri izpolnitvi obrazca za podajanje predlogov izboljšav, se lahko obrnete na Aleksandra Udoviča ali Jože-ta Kneza.

izdelan nov rezkar za rezkanje razpok v asfaltu, ki ima večje rezkalne zobe, zato je življenjska doba posameznega rezkarja občutno daljša, s posameznim rezkarjem pa se uredi več razpok. Cena izdelave in dobave prototipa te glave za rezkanje je za približno polovico nižja od nabave originalne glave za rezkanje.

Omeniti je treba še izdelek sodelav-cev iz ACB Maribor, ki zelo olajša posto-pek strojnega čiščenja betonskih muld v ločilnem pasu avtoceste. Do zdaj so vzdrževalci ročno prenašali sesalno cev, kar je bilo precej naporno in utrudljivo, zato je bil izdelan odsesovalni voziček s tremi kolesi, ki ga upravljavec premika po betonski kanaleti. Sprednji spodnji rob naprave je dvignjen dva centimetra, da ne odriva smeti naprej, če pa so te večje, upravljavec napravo potisne nav-zdol, da se spredaj dvigne. Na napravo je pritrjena odsesovalna cev delovnega stroja za čiščenje površin Mulag, ki za-gotavlja zadosten podtlak za odsesava-nje umazanije in smeti.

Jože Knez in Aleksander Udovič

Leva slika zgoraj - odsesovalni voziček s tremi kolesi. Leva slika spodaj - rezkar za rezkanje razpok v asfaltu. Sliki desno - univerzalni nastavek za vse tipe JVO.

Področje izboljšav in dobrih praks je Darsu, urejeno z organizacijskim pred-pisom izboljšave. Predlagatelj predlog izboljšave posreduje in predstavi pred-stavniku Pisarne za razvoj ali pošlje na naslov izboljsave@dars.si. O smiselno-sti realizacije predloga odločita pred-stavnik Pisarne za razvoj in odgovorna oseba področja, na katero se nanaša predlog izboljšave. Po njuni odločitvi predlagatelj realizira odobren predlog. Opažamo, da se pojavljajo primeri, ko posamezniki že realizirajo predloge, ki še niso odobreni. V prihodnje se tovr-stnih predlogov ne bo potrdilo.

Spodbudno je, da število podanih predlogov izboljšav glede na pretekla leta narašča, in sicer smo leta 2013 pre-jeli sedem predlogov izboljšav, leta 2014 jih je bilo osem, v preteklem letu pa smo ji prejeli kar 15; od tega jih je bilo 11 re-aliziranih, trije so še vedno v postopku realizacije, eden pa je bil zavrnjen. Od 15 prejetih predlogov se jih kar 13 nanaša na področje vzdrževanja in po eden na področji cestninjenja in upravljanja. Vsi potrjeni predlogi so na podlagi mnenj sodelujočih smiselni in praktični. Kot zelo uporabni lahko izpostavimo dve izboljšavi sodelavcev iz ACB Slovenske Konjice, in sicer univerzalni nosilec cevi prometnega znaka in glavo rezkarja na stroju za rezkanje razpok.

Pri postavitvi zapor se pogosto poja-vijo težave, saj imamo v Darsu več raz-ličnih vrst JVO in posledično različne stebre JVO. Vsak steber potrebuje svoj nastavek za postavitev začasnih prome-tnih znakov. Predlagatelju izboljšave se je porodila ideja, da se iz jeklene ploče-vine izdela univerzalni nastavek, ki bi ustrezal vsem tipom stebrov JVO. Izde-lek je lahek, majhen in dovolj čvrst, da prenese vse nastale obremenitve.

Druga zelo praktična izboljšava, ki prinaša občutne prihranke, je bila iz-vedena na stroju za rezkanje razpok, ki ga imajo v ACB Slovenske Konjice, uporablja pa se na področju ACB Slo-venske Konjice, Maribor in Murska So-bota. Rezkar je imel na glavi premajhne rezkalne zobe, kar je povzročilo hitro obrabo in preveliko porabo rezkarjev. Z enim rezkarjem se je lahko obdelalo pri-bližno 1400 metrov razpok. Na podlagi tehničnih skic sodelavca je bil razvit in

8 Avtoceste Avtocestno ogledalo

Zaključen likovni natečaj »Avtocesta od vasi do mesta«

DARS d.d. je v šolskem letu 2015/2016 za osnovnošolce razpisal nagradni likovni natečaj na temo »Avtocesta od vasi do mesta«.

Z likovnim natečajem smo v Dar-su želeli poudariti povezanost Slovenije z avtocestami. Otroci gledajo na, nam običajne stvari, ki jih velikokrat niti ne vidimo,

z drugačnimi očmi. In to je tisto, kar smo želeli – spodbuditi osnovnošolce o razmi-šljanju o avtocestah, ki povezujejo manjše in večje kraje v Sloveniji, ne nazadnje so tudi osnovnošolci uporabniki avtocest. Pričakovali smo zanimiva dela, saj domi-šljija otrok ne pozna meja, in res je bilo tako.

Tokrat smo povezali prav vse sloven-ske osnovne šole. Na povabilo se je od-zvalo kar 656 osnovnošolcev iz 76 šol in enega kulturno-umetniškega društva. Štiričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali Barbara Popit kot vodja ter Sandi Radovan, mag. Nataša Kovše in Alenka Lopert Loborec, likovna pe-dagoginja na Osnovni šoli Louisa Ada-miča Grosuplje, kot člani, je imela težko delo pri izbiri najboljših. Prav vsa dela si namreč zaslužijo posebno mesto in priznanje.

Med izbranimi deli so zastopana dela iz vse Slovenije in različnih staro-stnih skupin. Prva tri dela sodijo v raz-lična področja likovne umetnosti: sli-karsko, kiparsko, grafično. Vsa tri dela so zelo kvalitetna.

Prvo nagrado v višini 1.500 EUR prejme avtor Nik Vidmar, 9. razred, OŠ Trebnje, Kidričeva ulica 11, Trebnje, pod vodstvom mentorice Marinke Mo-horčič za delo z naslovom: Presečišče treh avtocest: Prve, druge in tretje osi za večjo varnost na slovenskih cestah; maketa.

Prvonagrajeno delo je tudi delo, v ka-terega je bilo vloženo veliko prostih tre-nutkov najstniškega entuziasta – mogo-če bodočega avtocestnega načrtovalca.

Drugo nagrado v višini 1.000 EUR prejme Žiga Janhuba, 3. razred, Kul-turno umetniško društvo Zbilje, Zbilje 30, Medvode, pod vodstvom mentorice Andreje Eržen za delo z naslovom: Via-dukt Črni Kal; likovna tehnika: grafika – suha igla.

Pri drugonagrajenem delu je komisi-jo presenetila tehnika. Ta je v sloven-skih osnovnih šolah redka, pojavlja se v 9. razredu. Naš nagrajenec pa je šele v tretjem razredu! Bravo!

Tretjo nagrado v višini 500 EUR prejme Lea Husel, 8. b razred, OŠ Or-mož, Hardek 5, Ormož, pod vodstvom mentorice Janje Rudolf za delo z naslo-vom: Nekje na Zemlji, likovna tehnika: akril.

Tretjenagrajeno delo odseva nadarje-nost in znanje mladega slikarja.

Razstavo smo postavili na ogled v knežje mesto, kjer ima Dars svoj sedež.

Na podelitvi nagrad in otvoritvi raz-stave je prisotne pozdravila podžupanja Mestne občine Celje mag. Darja Turk, predsednik uprave Darsa dr. Tomaž Vidic pa je s prisrčnim govorom opo-zoril na pomembnost varne vožnje, na obveščanje in osveščanje uporabnikov, kako varno voziti. Pomembni pomoč-niki pri tem pa so tudi otroci, ki se že sedaj zavedajo, kako pomembno je biti varen voznik, da se preprečijo nesreče. V svojem in v imenu uprave se je vsem zahvalil za sodelovanje, kolegici Barbari Popit pa za njen trud pri uspešni izvedbi natečaja.

»Idej je veliko, tako da sem z mislimi že pri naslednjem natečaju« je povedala pobudnica in ustanoviteljica Darsovih natečajev za osnovnošolce.

»Ful dobra ideja in zelo lepo« je sli-šati od mimoidočih, ki so si ogledovali razstavo.

Tanja Drofenik

Prva nagrada, avtor Nik Vidmar

Druga nagrada, avtor Žiga Janhuba

Tretja nagrada, avtorica Lea Husel

9Avtoceste

• pranje predorov in pokritih vkopov;• redne preglede elektrostrojne opreme

v skladu s POV-dokumentacijo;• interventna popravila poškodovane ali

okvarjene elektrostrojne opreme;• manjša obnovitvena dela.

Posamezne AC-baze imajo specialno mehanizacijo in z njo opravljajo dela po celotnem avtocestnem omrežju. Na vo-ljo imajo naslednjo namensko opremo:• ACB Postojna stroja za izvedbo talnih

označb – hladna plastika in stroj za od-stranjevanje talnih označb;

• ACB Slovenske Konjice stroj za zaliva-nje razpok;

• ACB Ljubljana stroj za barvanje (izde-lavo) črt ter posebno dvigalo za pregled premostitvenih objektov MOOG;

• ACB Kozina, Ljubljana, Vransko in Ma-ribor stroj za visokotlačno čiščenje sis-temov odvodnjavanja;

• ACB Vransko stroj za pranje predorov.

Krpanje bomo z javnim naročilom oddali zunanjemu izvajalcu. V letu

2016 načrtujemo sanacijo okoli 178.500 m2 asfaltnih površin. Zalivanje razpok bomo v dolžini 27.000 m1 (po načrtu specialne mehanizacije) izvedli samo-stojno in v dolžini 140.000 m z zuna-njim izvajalcem. Za potrebe krpanja in zalivanja razpok, dilatacije objektov, sanacije betonskih površin in sanacije jaškov je predvidenega 1,934 milijona evrov.

Dela se bodo izvajala skladno s ter-minskimi načrti 2016 po posameznih AC-bazah ter glede na prioritete, dejan-ske potrebe, možnost postavitev pro-metnih zapor, uskladitev/razpoložlji-vost izvajalcev, izvedbene vremenske razmere itd.

V letošnjem letu bomo za poveča-nje varnosti svojih delavcev in zaradi novega pravilnika nabavili devet novih naletnih prikolic, ki bodo še povečale varnost izvajanja posameznih del na avtocestah in hitrih cestah. V letu 2015 smo nabavili devet naletnih mehov za montažo na tovorna vozila.

Helena Cvek

Vzdrževanje

Letno vzdrževanje S 15. marcem 2016 se je uradno končala zimska sezona 2015/2016 in pričeli smo z letnim

vzdrževanjem avtocest in hitrih cest.

S 15. marcem 2016 se je ura-dno končala zimska sezona 2015/2016 in začeli smo letno vzdrževanje avtocest in hi-trih cest. Vzdrževalna dela

normativno obravnava Pravilnik o vr-stah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/1998). Redno vzdrževanje avtocest in hitrih cest v upravljanju Darsa obsega:• nadzor nad stanjem teh cest ter njiho-

vega varovalnega pasu, ki se zagotavlja z izvajanjem pregledniške službe;

• ohranjanje teh cest v dobrem stanju ter zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti, kar se zagotavlja z rednim vzdrževanjem vseh prometnih površin in cestnih objektov, prometne signali-zacije in opreme, cestnih naprav in ure-ditev, odvodnjavanja, bankin, brežin, vegetacije, polj preglednosti in pregle-dne razdalje, naprav in ureditev na po-čivališčih in parkiriščih, z izvajanjem zimske službe ter nadzorom osnih obremenitev, mas in dimenzij vozil ter internim nadzorom kakovosti cest in cestnih objektov;

• vzpostavljanje prevoznosti avtocest in hitrih cest ob naravnih in drugih nesre-čah, kar se zagotavlja z izvedbo najnuj-nejših ukrepov za vzpostavitev prevo-znosti ceste in/ali za zavarovanje ceste in prometa na njej, katerih opustitev bi povzročila poškodbe ceste ali ogrozila promet na njej;

• izvajanje intervencijskih ukrepov za odstranjevanje in zavarovanje ovir na avtocestah in hitrih cestah, določenih v Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).

Dars vzdržuje in upravlja 609,431 ki-lometra avtocest in hitrih cest. V letu 2016 bomo večino del rednega vzdr-ževanja opravili s svojo opremo in de-lavci. Nekatera dražja specialna vozila in opremo bomo uporabili za izvedbo vzdrževanja na območju celotne Slove-nije, z njimi pa izvajamo:• izdelavo talnih označb;• odstranjevanje talnih označb in hrapa-

vljenje vozišča;• zalivanje razpok na vozišču;• videopregled in pranje kanalizacije pod

tlakom;

Naletna prikolica, ki bodo še povečale varnost izvajanja posameznih del na avtocestah in hitrih cestah.

10 Avtoceste

Upravljanju energije in po-slovanju z njo ter tudi varčevanju z vodo dajemo velik pomen in naš namen je delovati po zgledu naj-

boljših in stroškovno učinkovitih praks. S tem namenom smo pristopili k uva-

janju sistema upravljanja energije po zahtevah mednarodnega standarda ISO 50001, katerega končni cilj je na osno-vi celostnega energetskega pregleda in zahtev standarda vzpostaviti sistem in postopke za izboljšanje energetske učinkovitosti, posledice tega pa so ener-getsko načrtovanje, uvedba ukrepov z namero zmanjšanja stroškov za energijo in vodo ter zmanjšanje emisij toplogre-dnih plinov in s tem povezanih okolj-skih vplivov.

V zvezi s tem je bila imenovana pro-jektna skupina, ki jo vodi mag. Jože Knez, v njej pa so dva predstavnika s področja upravljanja (Božidar Volk in Kristjan Zo-bovnik) in dva predstavnika s področja vzdrževanja (Janko Kernel in Dimitrij Li-kar). Projektna skupina deluje v vseh ak-tivnostih, ki so potrebne za vzpostavitev sistema upravljanja energije.

Osrednji pomen uvajanja (kakršne-ga koli) sistema upravljanja energije (ali energetskega menedžmenta) je omogo-

čiti organizaciji, da izboljša način rabe energije in energetsko učinkovitost ter zmanjša samo porabo energije (manjši stroški), in sicer vse skupaj združeno v sistemskem pristopu.

Ključni razlogi, zakaj se organizacije odločajo za vzpostavitev sistema upra-vljanja energije:• v 80 odstotkih gre za zmanjševanje

stroškov, • s 35 odstotki sledi varovanje okolja in • z 28 odstotki večji ugled organizacije.

Celostni energijski pregled V Darsu, smo v letu 2015 začeli izved-

bo celostnega energetskega pregleda, ki bo osnova za nadaljnje energetsko načr-tovanje ter izvedbo ukrepov z namero dviga ravni energetske učinkovitosti in določitve kazalnikov, pa tudi okvirnih in izvedbenih energetskih ciljev.

Aktualnost energetskih pregledov dokazuje EU-direktiva, ki določa tudi področje izvajanja energetskih pregle-dov (DIRECTIVE 2012/27/EU OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 25 October 2012 on energy efficiency, amending Directi-ves 2009/125/EC and 2010/30/EU and repealing Directives 2004/8/EC and 2006/32/EC).

Avtocestno ogledalo

Uvajanje sistema upravljanja z energijo po zahtevah ISO 50001

SSistematično in učinkovito upravljanje energije in vode je zagotovo eden izmed najboljših načinov, kako lahko organizacija zmanjša svoje poslovne stroške.

Energetske pregle-de obravnava tudi novi Energetski zakon (Ura-dni list RS, št. 17/2014, s 7. marca 2014), ki dolo-ča, da je za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov zadolženo mi-nistrstvo, pristojno za energijo. Za velike druž-be je izvajanje energet-skih pregledov obvezno na vsaka štiri leta. V pri-meru, da so organizacije certificirane po zahtevah standarda ISO 50001, iz-vedba energetskih pre-gledov na štiri leta ni več obvezna.

V skladu s poslovnim načrtom za leto 2016 se predvidevata dokončna vzpostavitev in certifici-

ranje sistema upravljanja energije v dru-gi polovici tega leta. Aktivnosti, ki so še potrebne za vzpostavitev sistema, so:• integracija zahteve standarda v Poslov-

nik sistemov vodenja;• dokončna uskladitev in potrditev Orga-

nizacijskega predpisa za izvajanje ener-getskega načrtovanja s poudarkom na metodologiji za spremljanje kazalcev energetske učinkovitosti (angl. EnPI – Energy Performance Indicators);

• vzpostavitev monitoringa s količinskim in stroškovnim spremljanjem rabe energije (električna, goriva (dizel, ben-cin), UNP-propan, UNP-propan-butan, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje) in vode;

• izvedba ukrepov na osnovi celostnega energetskega pregleda;

• določitev kazalnikov energetske učin-kovitosti ter okvirnih in izvedbenih energetskih ciljev;

• izvedba notranje presoje;• izvedba vodstvenega pregleda.

Z namenom ozaveščanja zaposle-nih smo pripravili 10 DARS-ovih pravil okoljsko-energetsko odgovornega vede-nja, ki so vam na voljo v prilogi.

Jože Knez

Prikaz procesa energetskega planiranja.

11Avtoceste

Z asistentom Stanetom na promet.si hitreje in varneje do cilja

Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC), katerega glavna naloga je obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti vseh državnih cest ter prometu na njih je

praznoval deseto obletnico.

Prometno informacijski center je v desetih letih delovanja z naraščajočim številom po-sredovanih prometnih infor-macij prek medijev, spleta in

neposredno uporabnikom dokazal, da je s točnimi, hitrimi in ažurnimi infor-macijami prvi in najzanesljivejši center s prometnimi informacijami.

PIC svoje poslanstvo dosega z neneh-nimi nadgradnjami in modernizacijo. Ena izmed novosti ob 10. obletnici kot pomemben ukrep za večjo zanesljivost, udobje in varnost je asistent oziroma elektronski pomočnik Stane. Našli ga boste desno spodaj na strani portala promet.si.

Pri čem vam Stane lahko pomaga?• Z asistentom Stanetom boste hitreje

našli številne informacije na spletni strani www.promet.si.

• Pokazal vam bo, kje so informacije, ki niso vidne že na prvi pogled, ko vstopi-te na spletno stran, na primer:- tedenske in letne prometne napovedi, - informacije o omejitvah za tovorna vozila,

- prometni zemljevid, - možnost izračunavanja poti, - povezave do mednarodnih prometnih informacij, - vozni redi vlakov, avtobusov in letal.

• Stane vas bo naučil ustvariti in upo-rabljati priljubljene vsebine na spletni strani.

• Pozna pa tudi nekatere druge spletne strani v Sloveniji, ki so povezane s pro-metom. In nenazadnje: asistent je dobil ime

po najstarejšem sodelavcu, ki je delal v PIC-u.

Mobilna aplikacija DarsPromet+ Z brezplačno mobilno aplikacijo Dar-

sPromet+ za spremljanje razmer na ce-stah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravoča-sno poskrbite za varno in udobno poto-vanje.

Posodobljena aplikacija za mobilne naprave DarsPromet+ oziroma Dar-sTraffic+ je namenjena predvsem tistim, ki se vsak dan vozimo v službo. Na poti potrebujemo informacijo o morebitnih ovirah oziroma podaljšanju potoval-

nega časa, zato sta ključni stvari, ki ju aplikacija ponuja, ravno to: sprotno iz-računavanje potovalnega časa na vna-prej izbrani poti ter obveščanje o ovirah (dogodkih) na poti.

Aplikacija uporabnikom omogoča:• vpogled v stanje prometnih informacij, • načrtovanje poti, • prikaz potovalnih časov, • prikaz vseh drugih informacij, s kateri-

mi razpolaga Dars, • glasovno podporo, • povezavo z virtualnim asistentom.

Aplikacija je razvita za operacijske sisteme Android, IOS in Windows.

Ker nam je še vedno najpomembnejša prometna varnost, je ena ključnih funk-cij aplikacije glasovno obveščanje. Vendar ne kakršno koli: gre za aplikaci-jo e-Bralec, ki je v slovenščini sposobna v živo prebrati kakršno koli pripravlje-no besedilo. Slednje pripravlja poseben program, ki brska po naših bazah in iz njih izlušči informacije, ki se nanašajo na določeno pot.

Pomembna funkcija je nastavitev sa-modejnega branja. To lahko nastavite, tako da v poglavju Na poti izberete na-stavitve. Janja Pavlin

Upravljanje

12 Avtoceste V središču

Srečanje Darsovcev 2016V soboto, 4.6.2015, smo se zaposleni in upokojenci Darsa že 13. družili na tradicionalnem

srečanju zaposlenih in upokojencev.

S rečanje je letos potekalo na Jasi v Dolenjskih Topli-cah. Tokrat so nam srečanje pripravili sodelavci iz avtocestne baze Novo mesto.

Dopoldanske ure so bile namenjene športnemu druženju, kjer so se za najboljše nogometaše med Darsovci izkazala ekpia »Malo mešano« v odbojki pa je bila najboljša ekipa »Miks«.

Kasneje smo se lahko pomerili v lokostrelstvu in vlečenju vrvi. Nekateri sodelavci pa so se odpravili tudi na kolesar-sko turo in izlete. Lahko smo se odpravili:

- na predstavitev Term Dolenjske Toplice, - si ogledeli destilarno in čokoladnico, - šli na voden ogled na Mirno goro ali - degustacijo vin v Semič.

Tisti, ki vas zanima golf ste lahko popoldne preživeli na na Golf Gradu Otočec.

V popoldanskih urah je sledila podelitev priznanj in po-kalov, dobra hrana in pijača ter prijetno druženje s sodelav-ci. Kot vsako leto smo prijetno sobotno druženje zaključili z zabavo in plesom do poznih večernih ur.

Hvala še enkrat vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji srečanja in nam pripravi prijetno druženje, ki nam bo ostalo v lepem spominu ter vsem, ki ste se srečanja udeležili v tako velikem številu.

Sicer pa slike povedo več o še enem prijetnem in zabav-nem srečanju. Več fotografij vam je na voljo na intranetni strani, v poglavju Galerija.

Na začetku srečanja je zbrane pozdravil predsednik uprave dr. Tomaž Vidic.

Medtem, ko so nekateri igrali nogomet...

Zbirati smo se začeli že v zgodnjih dopoldanskih urah so drugi igrali odbojko.

13AvtocesteV središču

Vsem pa je prav prišla senca okoliških dreves.

Kdor je hotel se je lahko pomeril v lokostrelstvu.

Nekateri pa so raje tekmovali v vlečenju vrvi. V popoldnaskem času smo se družili ob dobri hrani in pijači...

Lahko odšli na izlete v okolici... do poznih večernih ur pa smo se zabali ob dobri glasbi.

Najboljšim športnikim ekipam je uprava podelila zaslužena priznanja.

ali si ogledali čokoladnico.

14 Avtoceste

Dars trenutno upravlja skupno 610 km avtocest in hitrih cest, 163 km priključkov in razcepov, 27 km počivališč in 7 km drugih cest (skupna dolžina celotnega javnega cestnega omrežja, to-rej tudi lokalnih, glavnih in regionalnih cest v

Sloveniji, znaša več kot 38.900 kilometrov). Po končani zim-ski sezoni, ko vremenske razmere omogočajo, Dars pričenja z izvajanjem glavnine, za varnost cestišč potrebnih, rednih ob-novitvenih in vzdrževalnih del. Razumevanje tega cilja med uporabniki je hrkati tudi cilj kampanje »Obnavljamo za vas«.

S kampanjo, katero smo pripravili s sodelavci s področij Upravljanja, Vzdrževanja in Investicij želimo uporabnikom sporočiti, da je potrebno v avtocestni sistem, ki je živ orga-nizem, vlagati, in sicer v nove investicije, v obnove in redno vzdrževanje. Dars kot odgovoren upravljavec avtocestnega sistema in kot odgovorni upravljavec zaupanega premoženja stremi k varnim in pretočnim avtocestam. Obnovitvena in vzdrževalna dela izvajamo z upoštevanjem prometnih obre-menitev in zgolj takrat, ko so dela nujno potrebna. Odločitev ali hočemo dobre in varne avtoceste ali pa jih prepustimo pro-padanju je naša.

K večji varnosti in pretočnosti prometa ob postavljeni za-pori lahko bistveno pripomoremo uporabniki sami, in sicer z upoštevanjem prometnih predpisov, prometne signalizacije, pravilno razvrstitvijo pred zaporo in strpnostjo v primeru za-stoja. Ravno tako lahko neupoštevanje prometnih predpisov, prekratka varnostna razdalja, nepotrebno prehitevanje in me-njava prometnih pasov pred in v zapori, oviranje prehiteval-nega pasu s strani tovornjakov, neupoštevanjem pravila zadr-ge, hitro privede do nesreče in velikih zastojev.

Glede na količino prometa, ki ga vsak dan prevzamejo slo-venske avtoceste, je ob vsakem večjem posegu kljub številnim učinkovitim ukrepom za zmanjševanje le-teh (planirano izva-

janje del, zapore 2+2, 2+1+1 in podobno), pričakovati zastoje. Primerjava števila zastojev s številom delovnih zapor (index) je po izvajanju ukrepov za nižanje števila zastojev pokazala upad oz. v zadnjih dveh letih konstantno razmerje. To je zelo dober podatek ki nam pove, da je število zastojev na eno za-poro upadalo oz. bilo v zadnjih dveh letih konstantno, kljub povečanju prometa.

Ob cestnih zaporah zaradi nujnih obnovitvenih in vzdrže-vanih del vse voznike naprošamo za:- strpnost in razumevanje,- da prilagodijo hitrost vožnje in varnostno razdaljo, kar je po-

membno za varnost voznikov in varnost naših delavcev,- da se pred zaporo pravilno in pravočasno vključijo v en vozni

pas,- da se, preden se odpravijo na pot, pozanimajte o razmerah na

cestah. Prometne informacije so dosegljive v Prometno-infor-macijskem centru na telefonski številki 1970, preko spletne strani promet.si, preko @DARS_si in na naši brezplačni mo-bilni aplikaciji Dars promet plus.

Vozniki bodo k zmanjšanju zastojev največ pripomogli, če se bodo skozi zaporo poskušali voziti čim bolj tekoče, brez ogledovanja gradbišča.

Seveda pa je tukaj pomembna tudi varnost naših zaposle-nih. Kampanja obsega tiskane in radijske oglase ter viralni vi-deo, katerega smo, tako kot za zimsko službo, posneli s pomo-čjo našega sodelavca iz avtocestne vzdrževalne baze Ljubljana Janeza Zupančiča. Ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo za sodelovanje. Oglase si lahko ogledate tudi na naši internetni strani www.dars.si, v poglavju Medijsko središče>Obnavljamo za vas. Viralni video pa lahko delite tudi s svojimi prijatelji prek Facebooka in Twitterja.

Vabljeni k ogledu! Janja Pavlin

Z rednimi obnovitvenimi in vzdrževalnimi deli do varnih avtocest

Razumevanje tega cilja med uporabniki je hkrati tudi cilj kampanje Obnavljamo za vas.

Avtocestno ogledalo

Varno in srečno na poti vam želi DARS.

promet.si1970

PREDEN SE ODPRAVITE NA POT, SE POZANIMAJTE O RAZMERAH NA CESTAH.

ODGOVORNO OBNAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO ZA

ODGOVORNO OBNAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO ZA

PREDEN SE ODPRAVITE NA POT, SE POZANIMAJTE O RAZMERAH NA CESTAH.

STRPNOSTIN RAZUMEVANJE

STRPNOSTIN RAZUMEVANJE

15Avtoceste

K sodelovanju v raziskavi ste bili povabljeni vsi zaposleni, vprašalnik pa vas je izpolni-lo 173 zaposlenih.

Cilj raziskave je bil iz-meriti zadovoljstvo z obstoječim komu-niciranjem v Darsu, izmeriti pogostost uporabe obstoječih internih orodij in razloge za njihovo uporabo, izmeriti zadovoljstvo z vsebino informiranja po posameznih internih orodjih ter izbrati predloge za izboljšave ter ugotoviti pri-čakovanja glede prihodnjih načinov in želenih vsebin informiranja.

Raziskava je pokazala, da zaposleni najpogosteje prebirajo interni časopis Avtoceste, najredkeje pa intranetno stran.

Zadovoljstvo s posameznimi internimi mediji

Zaposleni so najbolj zadovoljni z in-ternim časopisom Avtocest, najmanj pa z intranetno stranjo. Zadovoljstvo s Pre-glednikom, sporočili preko e-pošte Vsi DARS in z obvestili na oglasni deski je primerljivo – povprečne ocene graviti-rajo k 4.

Zadovoljstvo s posameznimi elementi internih medijev

Zaposleni so z vsemi elementi me-sečnika Preglednik zadovoljni. Najbolj so zadovoljni z razumljivostjo člankov, najmanj pa z izborom vsebin.

Tudi za Avtoceste velja, da so zaposle-ni z vsemi ocenjevanimi elementi v pov-prečju zadovoljni. Najbolj zadovoljni so z izgledom, najmanj pa z izborom vsebin.

Zadovoljstvo s posameznimi elemen-ti intraneta je praviloma nekoliko nižje kot pri Pregledniku in Avtocestah, kljub

temu pa so vse povprečne ocene višje od 3,5. Zaposleni so najbolj zadovoljni z ra-zumljivostjo objav, najmanj pa s pregle-dnostjo objav.

Povprečne ocene zadovoljstva s po-sameznimi elementi e-pošte Vsi DARS se med seboj skoraj ne razlikujejo – prav vse so blizu oceni 4 in kažejo na zado-voljstvo.

Podobno kot za e-pošto Vsi DARS tudi za oglasne deske velja, da je zado-voljstvo z vsemi ocenjevanimi elementi na skoraj povsem enaki ravni. Povpreč-ne ocene so sicer nekoliko nižje kot pri e-pošti Vsi DARS (gibljejo se okrog 3,8), kar pa kvalitativno še vedno ustreza oceni 4 in kaže na zadovoljstvo.

Razlogi uporabe internih medijevInformacije o aktualnem dogajanju v

Darsu največ zaposlenih dobiva v obeh tiskanih medijih, na intranetu ter pre-ko e-pošte. Potrebne informacije o delu največ zaposlenih dobi na intranetu in preko e-pošte. Enako velja tudi za zau-panja vredne informacije in za strokovne informacije. Za informiranje o novostih in razvoju na njihovem področju dela ter za seznanitev z vizijo in prihodnjim ra-zvojem družbe, največ zaposlenih upora-blja Avtoceste in intranet. Razvedrilo in sprostitev ter aktualne in zanimive vse-bine pa več kot polovica zaposlenih najde v internem časopisu Avtoceste.

Želeni načini in vsebine komuniciranje

Informacije o aktualnem dogajanju v Darsu si največ zaposlenih želi dobiva-ti preko intraneta in e-pošte, potrebne informacije za opravljanje svojega dela pa od nadrejenih in preko e-pošte. In-formacije o novostih in razvoju na po-

dročju dela, o viziji in prihodnjih načr-tih družbe ter o poslovanju in poslovnih rezultatih si največ zaposlenih želi do-bivati v internem časopisu Avtoceste in preko intraneta. Informacije o kadro-vskih spremembah pa želi največ zapo-slenih dobivati v Pregledniku ter preko intraneta in e-pošte.

Zaključki in priporočilaRelativno visoko zadovoljstvo z inter-

nimi mediji, po drugi strani pa nizko za-dovoljstvo z nekaterimi vidiki internega informiranja in komuniciranja, in sicer zaposleni ne vedo, kaj se dogaja v drugih enotah Darsa in niso dobro seznanjeni z večjimi spremembami v organizaciji, kar je ključnega pomena za nižje splo-šno zadovoljstvo z internim informira-njem in komuniciranjem.

Zaposleni najpogosteje uporabljajo oz. prebirajo interni časopis Avtoceste (s tem medijem so najbolj zadovoljni), naj-redkeje pa uporabljajo intranet (s tem medijem so najmanj zadovoljni).

Celotna raziskava je na voljo na intra-netni strani v poglavju enote Komunici-ranje. Romana Duša

Avtocestno ogledalo

Rezultati interne raziskave Kot prilogo 41. številke internega glasila ste prejeli anketni vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih z internimi komunikacijskimi orodji v naši

družbi. V nadaljevanju povzemamo rezultate.

Pogostost uporabe internih medijev Zadovoljstvo s posameznimi internimi mediji

Nižje splošno zadovoljstvo z internim informiranjem in komuniciranjem je predvsem posledica slabše seznanje-nosti z večjimi spremembami v organi-zaciji (te vsebine bi veljalo v večji meri vključevati v interne medije) ter (ne)zadostne količine pravočasno posredo-vanih informacij, potrebnih za opra-vljanje dela. Ker je to primarna naloga vodij, bi bilo z namenom izboljšanja za-dovoljstva z informiranjem in komuni-ciranjem smiselno podrobneje raziskati še kakovost odnosov med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi.

16 Avtoceste

Prometni pozdrav iz Južne Koreje - Svetovni kongres PIARC

Že v prejšnji številki smo vas na kratko obvestili o udeležbi predstavnikov Darsa na 25. svetovnem kongresu združenja PIARC v Južni Koreji, tokrat pa namenjamo nekaj več

besed prometu in infrastrukturi v tej zanimivi državi.

Južna Koreja spada med gospodar-sko najbolj dinamične države na svetu, saj se je iz države z manj kot 100 evri BDP-ja na prebivalca v za-dnjih 50 letih razvila v eno izmed

prvih desetih gospodarsko najmoč-nejših držav na svetu z BDP-jem okrog 30.000 ameriških dolarjev na prebival-ca. Ima približno 50 milijonov prebival-cev, od tega jih okrog 11 milijonov živi v Seulu. (Skupaj s predmestjem ima Seul 26 milijonov prebivalcev).

Država ima 4.100 kilometrov avto-cest in hitrih cest, ki bistveno vplivajo na njen gospodarski napredek. V devet-desetih letih so se posvečali predvsem njihovi izgradnji, v začetku novega ti-sočletja maksimiranju pretočnosti in promociji regionalnega razvoja, zdaj pa se osredotočajo na zmanjševanje oglji-kovega dioksida z zmanjšanjem zastojev in diverzifikacijo metod za povečevanje njihove kapacitete. Avtoceste in hitre ceste v Južni Koreji upravlja in vzdržuje družba Korea Expressway Corporation. Ustanovljena je bila leta 1969 in ima 5.826 zaposlenih. Družba je v večinski lasti države (84 odstotkov), vrednost njene aktive znaša okrog 55 milijard ameriških dolarjev in upravlja avtoceste ter hitre ceste v skupni dolžini 3.817 ki-

lometrov. 322 kilometrov avtocest in hi-trih cest upravljajo zasebni upravljavci.

Njihovo poslanstvo je: »Gradimo ce-ste za povezovanje ljudi in kulture ter za ustvarjanje novega sveta.« Njihove vrednote so happiness (sreča/zadovolj-stvo, inovacije pri storitvah, naravna-nih na uporabnika), trust (korporativna kultura, ki temelji na zaupanju in so-delovanju ter transparentnem poslova-nju), best (prvorazredni strokovnjaki), change (ustvarjanje dodane vrednosti s kreativnim razmišljanjem in odprtostjo za spremembe), njihova vizija pa je »Hi-trejša in varnejša cesta k zadovoljstvu«. Skratka, postati želijo družba za pame-tne cestno-prometne storitve. Njihov le-tni prihodek znaša 10,9 milijarde ameri-ških dolarjev.

Do leta 2020 nameravajo svoje omrežje povečati na 6.000 kilometrov in opremiti s pametno tehnologijo, ki je bila razvita v sklopu raziskovalnega projekta Smart Highways. Gre za pro-jekt, ki se je izvajal v obdobju 2007–2014 in ga je financirala korejska vlada skupaj z nekaterimi podjetji. Znotraj omenje-nega projekta so bili med drugim razviti okolju prijazni protihrupni paneli, stan-dardi uporabe virov naravne (sončne, vetrne, geotermalne) energije na cestah

(na primer za talno ogrevanje cestišča pred tuneli), oprema za hitro zaznava-nje megle, ki je bila razvita z namenom izračuna vidljivosti, sistem za razpršitev megle, sistem za merjenje temperature cest in optimiziranje razprševanja raz-topine proti zamrzovanju, avtomatski detekcijski sistem izrednih dogodkov na cesti, brezžična obcestna komuni-kacijska oprema (WAVE, WiFi, DSRC), večstezni cestninski sistem v prostem prometnem toku za vse vrste vozil, sis-tem radarjev, sistem opozarjanja na vo-žnjo zunaj voznega pasu ipd.

Ocenjujejo, da bodo rezultate projek-ta do leta 2030 postopoma implemen-tirali na celotnem omrežju avtocest in hitrih cest.

Kot je bilo tudi na kongresu večkrat poudarjeno, so v Južni Koreji, pa tudi v številnih drugih razvitih državah, do zdaj na ceste gledali predvsem s kvanti-tativnega vidika, zdaj pa so njihovi cilji harmonizacija cest z naravo, zmanjša-nje porabe energije, zagotavljanje udo-bja in prometne varnosti, zagotavljanje pravočasnih in zanesljivih prometnih informacij ter integracija vozil, IT-ja in tehnologije z namenom maksimiranja učinkovitosti cestne infrastrukture.

Tanja Drofenik

Avtocestno ogledalo

Razcep avtoceste v Južni Koreji Tudi v Južni Koreji prihaja do zastojev.

17Avtoceste

Po končanih vožnjah na poligonu in po zasluženi malici smo se razdelili v dve skupini in se odpravili na kondicij-sko vožnjo po okolici. Vsaka skupina je naredila okrog 100 km. Na cesti smo se srečali s kar nekaj situacijami, na katere smo bili opozorjeni na uvodnem pre-davanju. Po končani vožnji smo se spet dobili v bazi, kjer sta nas policista opo-zorila na napake, ki sta jih zasledila med vožnjo. Podala sta še nekaj navodil gle-de vožnje v skupini. Vaje na poligonu in

sama vožnja so bile zabeležene na vide-oposnetke in fotografije, na podlagi ka-terih so bila izdana potrdila o uspešno opravljenem tečaju. V jedilnici smo še malo poklepetali, nato pa se odpravili: prvi proti domu, drugi pa še na kakšen kilometer z motornim kolesom. Vreme je bilo tisti dan res idealno za motoriste.

Dogovorili smo se, da bomo v priho-dnje takšna srečanja spet ponovili in jih še nadgradili z zanimivimi vsebinami.

Igor Smrdelj

Podoben tečaj smo organizira-li že leta 2011, vendar smo v zadnjih letih dobili še nekaj sodelavcev motoristov. Tako smo nekateri znanje obnovi-

li, »novinci« pa so se naučili marsikaj novega.

Zbrali smo se v soboto zjutraj ob le-pem vremenu v bazi Postojna. Prisotnih je bilo 38 motoristov. Najprej je pred-stavnik nujne medicinske pomoči Miro-slav Bionda predstavil delo reševalcev, ob diaprojekciji je pokazal temeljne po-stopke oživljanja, uporabo defibrilatorja in številne druge uporabne stvari. Na-knadno smo na »ančki« vadili pravilni postopek dajanja umetnega dihanja. Nato je sledilo predavanje policistov Klemena Pirmana in Boruta Hojsaka – inštruktorjev za usposabljanje na te-čajih varne vožnje za voznike motornih koles. Pripravila sta program, ki je zajel našo raznoliko skupino in obsegal pred-vsem teoretično prestavitev in obrazlo-žitev prometnih predpisov in tehnike upravljanja vozil. Po teoretičnem delu smo se preselili na dvorišče in na poli-gonu pod strogim očesom inštruktorjev izvajali in ponavljali vaje obvladovanja motorja na progah, ki so predpisane za pridobitev zahtevanih znanj upravlja-nja motornih koles. Medtem sta bila z vozilom prisotna dva člana PGD Postoj-na, ki sta predstavila vozilo in opremo za uporabo ob prometnih nezgodah. Predstavilo se je tudi podjetje SENA, ki se ukvarja s prodajo komunikacijske opreme za motoriste. Moto center Yogi iz Velenja pa je poskrbel za promocijo preko katalogov – ob nakupu bomo mo-toristi deležni popustov.

Avtocestno ogledalo

Tečaj varne vožnje za voznike motornih koles

Ker je na Avtocestni bazi Postojna veliko število motoristov, smo dne 21.05.2016 zopet organizirali Tečaj varne vožnje za voznike motornih koles.

Izvajanje in ponavljanje vaj obvladovanja motorja na progah.

Kondicijska vožnja po bližnji okolici.

18 Avtoceste

Rimske naselbine pri MošnjahArheološko najdišče pri Mošnjah, ki se ga je med arheologi

že prijel vzdevek »gorenjski Pompeji«, je bilo odkrito ob arhe-ološkem nadzoru gradbenih del na trasi gorenjske avtoceste med Vrbo in Peračico.

Ena največjih najdenih dragocenosti do zdaj je sončna ura. Na dan so prišli deli tedanjih noš: našli so številne bronaste in srebrne sponke za spenjanje oblačil, med drugim tudi sponko v obliki svastike, ki je simbol sonca, sponke rombične ali okro-gle oblike itn. V stavbi so našli tudi številna uporabna orodja (železni zidarski žlici, nože, kamnite bruse) in pripomočke (železne škarje, svinčene uteži, trnek, glinene uteži za statve, del kamnitega možnarja). Da so bili prebivalci teh poslopij zagotovo pismeni, pričajo najdeni stilusi iz železa, preprosta iglasta pisala, s katerimi so pisali na voščene tablice.

Kipec VenereNa gradbišču avtocestnega odseka med Beltinci in Lendavo

so v bližini Murske Sobote arheologi odkrili kipec Venere s konca kamene dobe, ki je star vsaj 5500 let in je najstarejša ženska plastika na Slovenskem. Gre za najstarejši dokaz ume-tniške roke prazgodovinskega človeka na Slovenskem.

Tanja Drofenik

Na poti v prihodnost odkrivamo preteklost

Izgradnjo naših avtocest lahko obravnavamo kot zlato dobo slovenske arheologije. Pred začetkom gradnje avtoceste se morajo najprej opraviti arheološka izkopavanja.

Investicije

Izgradnjo naših avtocest lahko obravnavamo kot zlato dobo slovenske arheologije. Malo ljudi ve, da se mora-jo pred začetkom gradnje na trasi prihodnje avtoceste najprej opraviti arheološka izkopavanja, ki jih financira Dars, najdbe pa so v različnih muzejih. Kdo bi vedel,

kakšni skriti zakladi se še pozabljeni skrivajo pod tonami ze-mlje in težo stoletij. Različna odkopavanja in bogate najdbe nam dajejo vpogled v čas naših prednikov ter dokazujejo kon-tinuirano poseljenost slovenskega prostora.

Arheološka izkopavanja so bila opravljena tudi pred začet-kom gradnje avtoceste Draženci–Gruškovje in so nam spet postregla z bogato bero različnih najdb. Izvajala so se na treh lokacijah, v nadaljevanju pa vam malce podrobneje predsta-vljamo najdbe v Lancovi vasi.

Izkopavanja v Lancovi vasiArheologi so julija 2015 začeli izkopavanja v Lancovi vasi

na trasi avtoceste Draženci–MMP Gruškovje. Odkriti so bili odkriti ostanki prazgodovinske in rimskodobne naselbine ter grobišča, vidni pa so tudi sledovi človeškega delovanja od sre-dnjega veka do danes.

Med drugim je bil izkopan uničen grob, v katerem je bilo odkrito večje število človeških zob in bronast predmet, sesta-vljen iz votlih bronastih cevk ter zvite bronaste žice.

Prvi slovenski dinozaverPoleti 1999 so na gradbišču trase avtocestnega odseka Ko-

zina–Klanec našli fosilne ostanke kosti vretenčarjev. Te naj bi po rezultatih prvih raziskav strokovnjakov Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU pripadale dinozavrom iz obdobja zgornje krede (pred 83 do 65 milijoni let). To je prva tovrstna najdba na slovenskih tleh.

Ostanki prvega dinozavra, ki so ga našli na slovenskih tleh, so brez dvoma pomembno odkritje, saj gre za enega najmlaj-ših doslej najdenih dinozavrov, ki je živel na našem ozemlju, tik preden je vrsta izumrla.

19Avtoceste

Nov cestninski center na počivališču Lopata

Od 1. junija dalje lahko informacije in storitve povezane s cestnino urejate na novi lokaciji Cestninsko uporabniškega centra.

Cestninski uporabniški center (CUC) je namenjen vsem uporabnikom slovenskih avtocest, ki potrebujejo informacije v zvezi s plačevanjem cestnine.

Center se nahaja na počivališču Lopata v smeri Maribora, dostopen pa je tudi v smeri Ljubljane (preko priključka Celje Zahod).

Naslov: Cestninski center DARSPočivališče Lopatapoštni naslov in spletna stran: cuc@dars.si, www.dars.si

Delovni čas centra je: • ponedeljek - petek 6.30 - 21.00 • sobota 8.00 - 13.00 • prazniki in nedelje zaprto

Dodatne informacije lahko dobite prek telefonskih številk: 01/5188-350, 01/5188-364 in brezplačnae telefonske številke 080 15 03 ali prek elektronskega naslova cuc@dars.si.

V Cestninskem uporabniškem centru vam poleg informacij nudijo tudi naslednje storitve:• prodaja in izdaja vinjet končnim porabnikom, • izdaja nadomestnih vinjet, • pomoč in podpora uporabnikom vinjetnega cestninjenja,

Znotraj Darsa

Pesmi sodelavke Maje Bračko

MOJA LEPOTICA

Kupila sem si rumen avto. Vozim ga z užitkom. Ko vozim, sploh ne čutim potrebe, da bi prižgala cigareto.

Najraje se peljem po avtocesti od Ljubljane do Nove Gorice.

Tam, čez Razdrto, me moti omejitev 80 km/h, kajti avtomobili se mi umika-jo s prehitevalnega pasu.

Ko prispem v Gorico, se peljem še naprej, da vidim mamo in očeta.

Varno me pripelje na cilj ta rumena lepotica.

Moja avtocesta, od Ljubljane do izven mesta.

Laughing makes my day, crying is so far away! Tomorrow I am going to win, I do not take that as a sin!

No matter what, it is hot! My homework is done, and you are the one!

CONGRATULATIONS my fellow workers!

Congrats to all of themwho passed the english exam!It is time!It is not a crime!To share the knowledge!To go back to the college!The age does not matter!However,you don't have to learn forever!Take a minute!Take a deep breath!Make yourself a hot bath!When you retireyou are going to be a buyer!You'll keep your head higherthan firemen's fire!

Maja Bračko

• vračanje dobroimetja na elektronskih tablicah sistema ABC in DARS karticah,

• prodaja oziroma izdaja DARS kartic (poplačniki) za tovorna vozila,

• vplačila dobroimetja na elektronske medije in prepisi, • reklamacije in zamenjave elektronskih medijev, • naredimo vam izpise o uporabi elektronskih medijev v prete-

klih obdobjih, • prilagoditev elektronskih medijev glede na emisijske razrede

EURO.

20 Avtoceste

Vpogled

V zadnjem času vse bolj pri-dobiva na veljavi nov social-no-družbeni komunikacij-ski princip, in to je vpogled. Po slovarju slovenskega

knjižnega jezika je vpogled »dejanje, ki se uresniči s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino«, ali nekaj, kar »omogoča spoznanje no-tranjih, globljih lastnosti.« Vpogleda se lahko izvrši v uradne evidence o tem in onem, v stanje na bančnem računu, v prijateljevo dušo, v sosedino spalnico, v spise in dokumentacijo javnih naro-čil… Skratka, z vpogledom lahko zvemo marsikaj in odkrijemo veliko zanimivih reči.

Pravica do vpogleda vedno bolj pri-dobiva na veljavi, širijo se tudi področja, ki so tarča vpogleda. Na eni strani vpo-glednega postopka imamo tako 'vpo-glednika', na drugi pa 'vpogledanca', ki vpogledniku, prostovoljno ali prisilno, omogoči vpogled v predmet vpogleda. Običajno se vmeša še tretji, ki se čuti poklicanega, da postavlja pravila vpo-gleda.

No, in tako je tudi Janez, sveže se-znanjen s tem novim komunikacijskim trendom, prišel na idejo, da se ga po-služi. Že dolgo je namreč oprezal za sosedovo Micko, brhko mladenko, ki pa nekako ni bila pri volji, da mu na tra-dicionalen način pusti blizu. Treba jo je razumeti, saj je bil Janez znan vaški na-stopač in bahač, ki se je na široko hvalil s svojimi referencami osvajanja nežnej-šega spola.

Lepega dne tako odločno zakoraka v vaško gostilno, se postavi pred šank in Micki, ki si je s kelnarjenjem služi-la vsakdanji kruhek, pove, da je prišel na vpogled v njene oblike. V isti sapi ji še razloži, da ga kot glavnega vaške-ga ženskarja, njene obline neznansko vznemirjajo, zato si jih želi vsaj pobliže ogledati, če že ne kar takoj tudi otipa-ti. Pravniki bi rekli, da je s tem izkazal aktivno legitimacijo za vpogled. Micka je že pripravila desnico, da jo sproži na Janezovo levo lice, a se je v zadnjem tre-nutku zadržala. Zavedala se je namreč, da ima kot 'kelnerca' v vaški gostilni dolžnost, da povečuje gostilniški pro-met tudi z uporabo svojih čarov, kar ji je gostilničar nenazadnje dal tudi jasno vedeti, ko jo je jemal v službo. S tem je, vede ali nevede, padel v vlogo določe-valca pravil vpogledovanja v Mickine obline.

A ker je bila Micka sodobna mlada dama, se je zavedala svojih pravic, ki ji v postopku vpogleda pripadajo. Vedela je namreč, da so vpogledi dovoljeni le do meje njene intimnosti. V poslovnem svetu bi tej meji rekli poslovna skriv-nost. Skloni se torej čez šank proti Jane-zu. Njene zgornje obline se zato vedno bolj odkrivajo pogledu in prihajajo v do-seg Janezovih rok. Nasmešek na njenem obrazu daje vtis, da je vpogled dovoljen brez omejitev. A tesna, skoraj pretesna majica, kljub globokemu dekolteju, pre-prečuje vpogled na najbolj zaželena me-sta. Zato Janezove roke, opogumljene z zavajajočim nasmehom, sežejo proti

Naša beseda

Mickinim zakritim oblinam, da odstre-jo oviro za totalen vpogled. No, in na to je Micka čakala! V trenutku, ko se je Janezove roke dotaknejo, silovito sproži desnico, ne na levo Janezovo lice, tem-več kar v center njegovega obraza. Janez se presenečen in šokiran opoteče nekaj korakov nazaj, iz nosa mu kane kaplja krvi, Micka pa svoje dejanje podkrepi še z glasnimi besedami, ki mejijo že na kri-čanje. Janez tako sliši, da je svinja in naj se ji zlepa ne prikaže več pred oči, sicer dobi v betico še kaj drugega, ne le njene nežne peščice. V suhoparnih birokrat-skih krogih bi temu rekli obrazložitev zavrnitve vpogleda.

Nastali direndaj prikliče v točilnico tudi gostilničarja. Tak razplet dogod-kov mu sicer ni bil najbolj všečen, saj je bil Janez pomemben vir gostilniških prihodkov, a preko pravil varovanja vpogledankine meje intimnosti pač ni mogel. Sicer nekoliko nejevoljen zara-di Mickine zavrnitve vpogleda v njene obline, tudi sam Janezu pove, naj se spe-lje in zlepa ne prikaže več. Vpogledni-ška stroka bi rekla, da je bila s tem Jane-zova zahteva za nadaljevanje vpogleda pravnomočno zavrnjena.

Kakih hujših posledic na gostilniško poslovanje in sožitje v vaški skupnosti pa ta dogodek, kljub vsemu, ni imel. Potrdil se je star gostilniški pregovor »če eden odide, vsaj sedem jih pride« in tako je Micka v vaški gostilni še naprej kelnarila in s svojimi čari privabljala nove in nove goste. Nekateri med njimi so tudi uveljavljali pravico do vpogleda v njene obline, vendar so bili večinoma bolj taktni kot neotesani Janez in vpo-gledanka jim je dovolila tudi kak vpo-gled preko njene meje intimnosti. Nei-menovani viri celo trdijo, da je nekaj teh vpogledov prodrlo zelo, zelo globoko, vendar se na tem mestu, zaradi varova-nja Mickine osebnostne integritete, pač ne sme zapisati nobena podrobnost več.

Lahko zaključimo, da se je zgoraj opisani vpogled za vpogledanko dobro iztekel, ker je bila vešča vpoglednega postopka in obvladovanja vpogledni-ških želja. Vsi vpogledanci take sreče pač nimajo. Mnogo jih iz postopka izi-de opraskanih in raztrganih, nekateri se znajdejo tudi na sramotilnem stebru javnosti, še posebej, če se jih lotijo brez-kompromisni in nasilni vpogledniki s svojimi pomagači. A o tem morda kdaj drugič.

----V poduk in tolažbo vsem žrtvam ta-

kšnih in drugačnih vpogledov.Danilo Štor

21Avtoceste

Eden izmed bolj priljubljenih konjičkov je zagotovo vrtnar-jenje. Pogosto niti ne zaradi samega pridelovanja, temveč zaradi veselja in užitka ob

pogledu na domač pridelek. Poleg tega, da je koristno poskrbi tudi za našo re-kreacijo in kreativnost. Doma pridelana zelenjava in zelišča imajo polnejši okus, ker rastejo pod pravim soncem, brez umetnih pospeševal in škropiv. Naše kulinarične mojstrovine bodo tako še okusnejše in bolj zdrave.

Za dober vrt ne potrebujemo veliko: nekaj primernega prostora z dovolj son-ca in kakovostno vrtno zemljo. Kaj pa, če svoj vrtiček prestavimo še bližje ku-hinji. Predstavljajte si sveža zelišča, pa-radižnike, solato, redkvice ali paprike, ki rastejo le nekaj korakov stran od vrat vaše kuhinje. Dovolj je že terasa ali bal-kon in tudi brez vrta si lahko pridelamo svojo zelenjavo.

Vrt na terasi ali balkonuZelenjavo in zelišča lahko, tako kot

druge rastline, gojimo v posodah na balkonu ali terasi. Na takšnem vrtu lah-ko pridelamo dovolj vrtnin za sprotne potrebe v kuhinji in za shranjevanje za kasnejšo uporabo. Če posadimo zelišča, ki oddajajo vonj, potem bomo balkonu ali terasi dodali še več dimenzij – vonja-ve in barve.

Zelenjavo in zelišča lahko gojimo v

cvetličnih lončkih, loncih in koritih. V eni posodi imamo lahko več različnih vrst zelenjave ali zelišč in tako ustvari-mo zanimive barvne in oblikovne kom-binacije. Pri tem pazimo, da skupaj sadi-mo vrtnine, ki si medsebojno ustrezajo. Ker lahko posode premikamo, lahko ta-kšen vrt preko leta spreminjamo.

Za vzgojo v posodah na balkonu ali terasi se predvsem dobro obnesejo vrste in sorte vrtnin z nizko grmičasto rastjo, majhnimi glavicami in drobnimi plodo-vi. To so na primer češnjevi paradižniki, sladki feferoni, korenček z majhnimi koreni, solate, ki ne naredijo velikih glav, kumare in bučke grmičaste rasti, ki ne rabijo opore. Od ostale zelenjave lahko sadimo tudi fižol, grah, čebulo, česen, papriko, redkvice, rukolo, radič in še mnoge druge. Seveda ne smemo pozabiti na zelišča, med katerimi so za posode najbolj priljubljeni peteršilj, ba-zilika, timijan, rožmarin in origano.

Za zelenjavo in zelišča v loncih in koritih izberemo univerzalno zemljo za rastline, še boljša pa je zemlja za vrt. Po-gosto je kupljeni zemlji že dodano gnoji-lo z dolgotrajnim delovanjem. Če gnojila ni, ga dodamo ob sajenju. Vsekakor pa ni primerna zemlja za lončnice.

Zeliščem manjše grmičaste rasti bodo zadostovali manjši lončki, korena-sta zelenjava bo zahtevala bolj globoke posode, precej velike posode so primer-ne tudi za zelenjavo višje rasti, na pri-mer paradižnike. Posoda mora imeti na

dnu odprtine za odtok vode, sicer lahko pride do gnitja korenin. Najbolj praktič-ne so plastične posode in če so izdelane iz dobre plastike so čvrste, odporne na zmrzal in dobro zadržujejo tudi vlago. Loncu, v katerega bomo sadili zelenja-vo, najprej prekrijemo drenažne odprti-ne z glinenimi črepinjami, tako bo voda z dna še vedno odtekala. Nato lonec napolnimo z zemljo in vanjo posadimo sadike na primerno razdaljo ter zemljo okoli vsake sadike rahlo pritisnemo. Po sajenju površino zemlje zalivamo, ozi-roma pršimo s pršilko toliko časa, da se voda pojavi v podstavku. Potrebo po za-livanju preverjamo vsak dan, saj je odvi-sna o vremenskih razmer, predvsem od vetra in sonca. Čim manjša je posoda, tem pogosteje je potrebno zalivati. Za dognojevanje zelenjave v posodah upo-rabljamo tekoče gnojilo za zelenjavo, poskrbeti pa moramo tudi za plevel in rastline redno pleti.

Za vse začetnike zelenjavnega vrtič-ka na balkonu pa so najprimernejša ze-lišča, ki jih že kupimo v lončkih, katere nato le postavimo na primerno mesto in uživamo ob vonju, barvah in okusu, ki ga ponuja naš balkon.

Zelenjava in zelišča z domačega vrta, pa četudi iz terase ali balkona, so goto-vo najbolj okusna. Poleg tega je naravno pridelana, nanjo pa smo tudi ponosni, saj vemo da smo vanjo vložili svoje zna-nje, trud in prosti čas.

Mojca Bergauer

Darsovček

Avtocestne zanimivosti

Zanimiv potnik na slovenskih avtocestahTokrat objavljamo zanimivost, zabeleženo na slovenskih avtocestah. Besede ob slikah verjetno niso potrebne. Se pa sodelavcu Petru Petro-

viču, ki je posnetek zabeležil, dne 17.04.2016, na Pomurski avtocesti, odsek A5 Lenart – Sv. Trojica, zahvaljujemo, da je dogodek delil z nami.

Romana Duša

Praktični nasveti Vsakdo ima lahko svoj vrtiček.

22 Avtoceste Prosti čas

Foto zgodba meseca SUDOKU

Pravila za reševanje sudokujaZgornjo mrežo zapolnite s števil-kami od 1 do 9, tako da bo v vsaki vrstici in stolpcu vseh devet cifer in vsaka samo enkrat. Prav tako naj bo z vsemi devetimi ciframi (spet vsaka natanko enkrat) zapolnjen vsak od devetih manjših kvadra-tov. Pravila so zelo preprosta, igra pa morda malce večji izziv za vaše možgane. Uspešno reševanje!

REŠITEV

Oče štorklja in sinko štorklja sedi-ta v gnezdu. Sinko se joče in oče ga skuša pomirit: »Ne joči sinko, mamica se bo kmalu vrnila. Ljudi nosi otroke in jih osrečuje.«Naslednji dan sta v gnezdu mama štorklja in sinko štorklja. Sinko spet joče in mama ga tolaži:»Ne joči, mali moj. Oči bo kmalu nazaj, zdaj prinaša veselje novim mamam in očetom. Nekaj dni pozneje sta obupana oče štorklja in mama štorklja. Sinka ni nikjer.Nekoliko pred zoro se le vrne in vsa pretresena ga vprašata kje je bil.

Sinko se smehlja in pravi:»V študentskih domovih sem bil, pa na smrt sem jih prestrašil!«

________Dva tabornika sta se izgubila v gozdu.» Trikrat ustreli v zrak, da pridejo po naju.«»Prav.«»Ustreli še enkrat, nihče ni slišal.«»Prav.«»Še vedno ni nikogar. Ustreli še enkrat.«»Ne morem, imam samo še eno puščico.«________

Nevesta se vseli v hišo moževih staršev. Sprejem je prisrčen, nova družina želi od nje še krajši nago-vor. Nevesta začne: »Moja draga nova družina, najprej hvala za tako lep sprejem! Rada bi vam že takoj povedala, da ne želim s svojim prihodom nobenih neprijetnosti, tudi ne, da menjate navade in običaje.«Pa jo prekine tašča.»Kaj misliš s tem, draga moja?«Nevesta: »Le to, da naj tisti, ki so doslej kuhali, kuhajo še naprej;tisti, ki so prali, naj perejo še dalje;tisti, ki so čistili hišo, naj jo čistijo in pospravljajo tudi v bodoče.«

________Janezek za rojstni dan dobi pa-pagaja. Nekega dne ga ponesreči pozabi v hladilniku. Začne ga iskati in po dveh urah iskanja se končno spomni kje je.Odpre hladilnik, se zagleda v ptiča in ljubeče reče:»Koga moje očke vidijo?«Papagaj jezno zasika:»Pingvina!«

________Sin vodje gangsterjev se vrne od mature.»Sine, kako je bilo na maturi?«»Krasno. Trije so me spraševali tri ure, pa jim nisem nič povedal.«

ŠALE

23AvtocesteProsti čas

Prejeli smo 19 rešenih križank 41. številke internega časopisa Avtoceste. Od tega je bilo pravilno rešenih 13 in nepravilno 6. Komisija je med pravilnimi izžrebala tri pošiljatelje, ki prej-mejo praktične nagrade.

Izžrebanci rešenih ugank so:1. nagrado, nalivno pero:

Zoran Tišler, upokojenec CUC, Brilejeva 7, 1000 Ljubljana2. nagrado, USB ključ prejme:

Jože Čelada, RC Videž3. nagrado, kapa prejme:

Marko Ribič, ACB Slovenske Konjice

Vsem izžrebancem iskreno čestitamo!

Vabimo vas k reševanju nove križanke. Rešeno križanko nam najkasneje do 31. avgusta 2016 pošljite na naslov: DARS d.d., Dunajska 7, 1000 Ljubljana, s pripisom “Za avtocestno šahovnico” ali po faksu na številko: 01 300 99 35.

Tudi tokrat je avtorka križanke naša sodelavka Helena Cvek.

Rešitev prejšnje križanje: MOPED, A, UDOR, MV, ZADNJIK, MARKOVEC, P, L, LI, OBI-RANJE, NEJ, ČEBELA, TLA, A, E, MDINA, ERA, TK, ON, LI, EVA, JAMRANJE, DIN, ELZ, BARVITO.

ŠAHOVNICA

24 Avtoceste Strip

Riš

e: C

iril

Hor

jak

© D

AR

S, H

orja

k