PRILOGA NSPONEDELJEK, 14. NOVEMBER 2005 • ŠT. 219

25ČETRTEK, 8. 12. 2005 • ŠT. 237 •ooggllaassnnaa pprrii llooggaa •www.f inance-on.net •telefon: (01) 30 91 590 • e-pošt a: turizem@f inance-on.net

NOVOLETNA MEHIKA (25.12.2005) - zagotovljen odhod,NOVOLETNI MAROKO (26.12.2005)

NOVOLETNA JORDANIJA (25.12.2005), BRAZILIJA s pridihom tanga (27.2.2006) - zagotovljen odhod,

OD NAMIBIJE DO VIKTORIJINIH SLAPOV (18.3.2006), MEHIKA (17.2.2006), ČILE (22.3.2006), KUBA (2.3.2006),

VELIKA KITAJSKA TURA (21.4.2006), CALIFORNIA & Co. (17.3.2006),

AVSTRALIJA IN NOVA ZELANDIJA (4.3.2006)

Enotna davčna stopnja boprizadela turizemTuristični delavci se bojijo, da bo zvišanje DDV s sedanjih 8,5 na 20odstotkov izničilo konkurenčne prednosti slovenskega turističnegagospodarstva. Konkurenčne države imajo že zdaj mnogo nižjo spod-njo stopnjo DDV kot mi, Hrvaška pa z novim letom uvaja enotno 10-odstotno davčno stopnjo, kar bi bilo po mnenju turističnih delavcevsprejemljivo tudi pri nas.Str. 26, 27

Na zimsko križarjenje z luksuzno ladjo Preživljanje počitnic na ladji ima veliko prednosti pred bivanjem vhotelu, saj so potniške velikanke plavajoče mesto v malem. Pozimi jekrižarjenje idealna zamenjava za klasične zimske počitnice na snegu.Ta potovanja pa imajo tudi največji delež povratnih gostov, predvsemzaradi ugodne cene, saj je vanjo vključeno vse razen osebne porabe,poljubnih izletov in pristaniških pristojbin. Križarjenja so primerna tu-di za poslovna srečanja in kongrese.Str. 28

Prvi certifikati za igralniški poklic V začetku novembra letos so podelili prvih sto certi-fikatov za poklic krupje oziroma krupjejka.Slovenija je tako po neuradnihpodatkih postala prva država, kije omenjeni igralniški poklic stan-dardizirala na državni ravni. Šepred kratkim formalnega sistemaizobraževanja za delo v igralniški de-javnosti pri nas ni bilo. Igralnice so zato razvile svoje sisteme za us-posabljanje kadrov in tako so se znanja ter vedenja s tega področjaprenašala v dokaj zaprtem cehovskem krogu.Str. 28, 29

HRC za razvijanje potenciala zaposlenih V razvitem svetu je program High Ropes Course (HRC) med najboljpriljubljenimi oblikami usposabljanja menedžerjev in drugih zaposlenih.Gre za zanimivo zbirko vaj in dejavnosti, ki skupinam omogočajoučenje s pomočjo enkratnih izkušenj. Vaje in dejavnosti v tem programuvsebujejo različne ravni zaznanega tveganja, njihova zahtevnost pa ses trajanjem programa stopnjuje. Str. 31

Po nakupih v praznično okrašena mesta Praznični december je kot nalašč za sprehajanje po okrašenem mes-tu in nakupovanje daril na bogato založenih stojnicah, ki jih večinomapospravijo tik pred božičem. V tem času so še posebno priljubljeni izletina Dunaj, v Gradec, Salzburg, Padovo, München, Nürnberg in Passau,pa tudi v Zagreb. Ali boste tja odšli v lastni režiji ali s turistično agen-cijo, pa je odvisno od vas.Str. 32

Foto

: arh

iv w

ww

.wie

n-bi

ld.a

t (D

rsal

išče

na

Dun

aju)

fi_237_25_gons 12/7/05 15:41 Page 1

ČETRTEK, 8. DECEMBER 2005 • ŠT. 237oglasna priloga26

KALEJDOSKOP NOVIC IN DOGODKOV

Kanal ob Soči dobil svoj TIC

V Kanalu ob Soči so konec novembra odprli turistično infor-macijski center (TIC), ki bo pomagal domačim društvom pri orga-nizaciji prireditev v občini in skrbel za posredovanje turističnih in-formacij ter za sodelovanje s sosednjimi italijanskimi občinami vokviru različnih evropskih turističnih projektov. Obnova stavbe inoprema sta stali 17 milijonov tolarjev, od katerih jih je pet prispevalaobčina, 12 milijonov tolarjev pa so v Kanalu pridobili v okviruevropskega projekta Turizem brez meja. Turistično informacijski cen-ter bo od občine prevzel skrb za poletni Festival narodov ter pomagalpri pripravi tradicionalnih skokov z mostu v Sočo in tekme sve-tovnega pokala v skokih z višin.

Odkrijte Slovenijo na DVD Slovenska turistična ponudba se odslej predstavlja tudi na

DVD z 42 minut trajajočim filmom Odkrijte Slovenijo, ki gledalcuskozi koncept šestih tematskih poti prikaže slovenske turističnelepote in znamenitosti. DVD je v štirih jezikovnih različicah, sloven-ski, angleški, italijanski in nemški, naprodaj pa bo na vseh Petrolovihbencinskih postajah, v široki mreži trgovin s spominki in večini tu-rističnih središč po Sloveniji ter preostalih trgovinah z video- in av-dioprogramom.

Popotovanje po Sloveniji se začne na Jantarjevi poti, ki slediceljskim grofom in koroškim splavarjem, nadaljuje se po Sončevi potiv svet prekmurske gibanice, štorkelj in termalnih izvirov, vse doKrošnjarske poti, ki vodi do izvira dolenjske rečne lepotice. Drugopolovico filma odpre Zlatorogova pot v srcu pravljičnega gorskegakraljestva in nadaljuje Smaragdna pot v objemu soških in vipavskihnaravnih biserov. Potovanje pred vrnitvijo v Ljubljano zaokrožiVetrova pot na krilih burje do solin. Preostali trije meniji ponujajokratek panoramski ogled dežele, podrobnejšo predstavitev šestih naj-bolj priljubljenih turističnih destinacij v Sloveniji in zbirko uporab-nih informacij.

Turistum naj bi odprl vrata že leta 2007

Droga Kolinska, d. d., in zavod Turistum iz Portoroža stadosegla sporazum in sredi novembra podpisala podjemno pogod-bo za objekt nekdanje upravne stavbe Droge v Portorožu vključnos pripadajočo parkovno površino. Turistum bo v stavbi uredilsvojstven doživljajski muzej popotništva in turizma, s katerim bobistveno spremenil in poživil turistično ponudbo slovenske obale.Do odprtja muzeja je še veliko dela, saj je treba med drugimstavbo ustrezno usposobiti, vendar si bodo lahko po načrtih in obsodelovanju poslovnih partnerjev prvi obiskovalci muzej ogledaliže v začetku leta 2007.

Občina Bohinj poleti s parkirninamizbrala 13 milijonov tolarjev

V dveh poletnih mesecih je občina Bohinj s parkirninami in ces-tninami nabrala več kot 13 milijonov tolarjev, ki jih večinoma na-menja za ureditev cest in njihovo vzdrževanje. Skupaj so naparkiriščih v bližini Bohinjskega jezera prodali več kot 10 tisočkart, zbrani znesek pa je za približno pet milijonov manjši kot vprimerljivem obdobju lani. Razlog za ta upad so verjetno slabe vre-menske razmere v letošnjem poletju.

Parkiranje in vožnja z motornimi vozili sta sicer v Bohinju, kije zaradi svojih naravnih bogastev vključen v zaščiteno območje edine-ga slovenskega narodnega parka, omejena. Temu je prilagojen tudiparkirni režim, ki ga je do leta 2003 izvajala Lokalna turistična or-ganizacija Bohinj, lani pa ga je prevzela občina. Zbrana sredstva soporabili predvsem za vzdrževanje in asfaltiranje občinskih cest, v pro-računu pa je po odštetem davku na dodano vrednost ostalo še 3,1milijona tolarjev.

Termalni turizem v Goriških brdih

Avstrijski vlagatelji, ki se zanimajo za vlaganje v razvoj termal-nega turizma v Goriških brdih, so se 21. novembra z lastniki zemljiščdogovorili o obliki in vsebini pogodb, s katerimi bodo določili zne-sek, termine plačil in druge pogoje prodaje. Dokončne odgovore omožnostih gradnje term bo dala poskusna vrtina, ki bo na polovicipoti med Vipolžami in Dobrovim. Vrtanje naj bi se začelo v pri-hodnjih tednih, rezultati pa bodo predvidoma znani marca pri-hodnje leto.

Če bodo rezultati ugodni in bo nadaljevanje projekta briškihterm smiselno, bodo lastniki zemljišč prejeli petino kupnine, pre-ostanek pa ob pridobitvi gradbenega dovoljenja za hotel, ki bozrasel na lokaciji med Fojano in Medano, veliki štiri hektarje.

Po podatkih avstrijskih investitorjev je 550 metrov pod briški-mi tlemi voda s temperaturo med 50 in 80 stopinj Celzija, ki jo želi-jo Avstrijci izkoristiti za razvoj termalnega turizma in tako v Brdaprivabiti več tisoč turistov. Ker je tudi interes občine, da se priključiprojektu termalnega turizma, je predvideno, da postane 26-odstot-na lastnica družbe. Za izkoriščanje termalne vode pa bodo moraleterme od države pridobiti še koncesijo.

Dogovor o igralniški destinaciji podpisan

Družba Harrah's Entertainment Inc. je z družbo Hit podpisaladogovor o ustanovitvi mešane družbe za razvoj igralniško-zabaviščnedestinacije v Novi Gorici ob meji z Italijo. Če bo vlada RepublikeSlovenije izdala vsa potrebna soglasja in zagotovila izpolnitev ustreznihinstitucionalnih pogojev, bo to prva slovenska kompleksna zabaviščnadestinacija, ki bo vključevala prestižne hotelske zmogljivosti, kongresnicenter, terme, prvovrstne gostinske in zabaviščne storitve ter ob-sežne trgovinske površine. Predvidena naložba je vredna približno700 milijonov dolarjev, pri čemer bi Harrah's Entertainment Inc. inHit imela vsak polovični delež. V projektu so predvideni prestižni ho-tel z 800 do 1.200 sobami, igralnica na okoli 4.500 kvadratnih metrihs 1.500 igralnimi avtomati in 70 igralnimi mizami, kongresni centerna 4.500 kvadratnih metrih, koncertna dvorana s tri tisoč sedeži, ter-malni in nakupovalni center, restavracije, bari in nočni lokali.

AKTUALNA TEMA

Za dejavnosti gostinstva in turi-zma je značilno, da ima velik del nji-hovih storitev nižjo, 8,5-odstotnostopnjo davka na dodano vrednost(DDV). Po njej je obdavčen celotnisklop prenočitvenih in prehramb-nih/penzionskih storitev, smučar-ske karte, vstopnice in podobno.

Globalizacija in pocenitevturizma

Ker se je turizem globaliziral,konkurenca niso več le bližnje drža-ve, temveč ves svet, turizem pa s tempostaja tudi cenejši. Naše turistič-no gospodarstvo cene le s težavoohranja na sedanji višini in si po-

V PETIH LETIH DEVIZNI PRILIV ZA 50 ODSTOTKOV VEČJI Turizem je ena naših najobetavnejših gospodarskih panog in vodilna dejavnostv svetu. Slovensko turistično gospodarstvo svoj posel opravlja večinoma namednarodnem turističnem trgu, kjer je konkurenca zelo ostra. Naš turis-tični devizni priliv je izrazito pozitiven, v zadnjih petih letih se je povečal za50 odstotkov. Devizni prihodki iz turizma pomenijo v državni devizni bilan-ci približno devet odstotkov vsega izvoza in približno 45 odstotkov izvozastoritev.

Generalnaskupščina WTO v Dakarju

V okviru generalneskupščine so potekaleštevilne okrogle mize inrazprave, povezane z ak-tualnimi temami razvojasvetovnega turizma, pred-vsem o velikih možno-stih turizma za zmanjše-vanje revščine in nerazvitosti v sve-tu. Prav tako zasedale regionalne ko-

misije za posamezne celine, med nji-mi tudi za Evropo.

V senegalski prestolni-ci Dakar, ki je bolj zna-na po znamenitem pu-ščavskem rallyiju, jemed 25. novembrom in2. decembrom poteka-lo 16. zasedanje gene-ralne skupščine Svetov-ne turistične organizaci-je (WTO). Tokrat je bildogodek še posebno po-memben, saj je bilo toprvo srečanje skupšči-ne WTO v Afriki in pr-vo zasedanje skupščineWTO kot posebne agen-cije OZN. Udeležila stase ga tudi minister zagospodarstvo Andrej Vi-zjak in generalni direk-tor direktorata za turi-zem Marjan Hribar.

V Dakarju, kjer je tako kot v vsem Senegalu večina (80odstotkov) prebivalcev muslimanov, se tradicija močnoprepleta s sodobnostjo.

Vpliv enotndavčne stopnje na turizem Turistični delavci se bojijo, da bo zvišanjeDDV s sedanjih 8,5 na 20 odstotkov izniči-lo konkurenčne prednosti slovenskegaturističnega gospodarstva Turistični delavci se bojijo, dabodo predlagane davčne refor-me oziroma enotna davčna stop-nja vplivale tudi na turističnopanogo in izničile njene konku-renčne prednosti. Davčna stop-nja v državah, s katerimi se Slo-venija na področju turizma pri-merja, tudi v naših sosedah, jenižja, kar bo po njihovem mne-nju slovenski turizem še dodat-no prizadelo. Tudi če bi sloven-ska turistična in gostinska pod-jetja delovala samo na doma-čem trgu, bi ta strošek težko pre-nesla, na mednarodnem trgu pabo konkurenčnost sploh padla.

Foto

: arh

iv w

ww

.au-

sene

gal.c

om

V Dubrovnik več turistov tudi pozimi

Turistična skupnost mesta Dubrovnik in Hrvaška turističnaskupnost sta pripravili nov program Dubrovnik pozimi, s katerim že-lijo dubrovniški turistični delavci privabiti več gostov tudi v zimskihmesecih. Program med drugim ponuja različne glasbene in druge pri-reditve v hotelih in na prostem, največ pozornosti pa je namenjenesilvestrovanju, saj predstavniki mesta pričakujejo, da bo novo leto sa-mo na Stradunu pričakalo okoli 10 tisoč ljudi.

Pozimi bo v Dubrovniku odprtih devet hotelov s skupno pet ti-soč posteljami, pričakujejo pa, da bo mesto obiskalo povprečno od700 do tisoč gostov na dan. Lansko zimo je Dubrovnik obiskalonajveč Francozov, letos pa dubrovniška turistična skupnost pričaku-je več gostov, med drugim tudi zaradi neposrednih letalskih povezavz dubrovniškim letališčem, ki jih je družba Croatia Airlines 30. ok-tobra vzpostavila s Parizom, Frankfurtom in Londonom.

Foto

: D. M

lade

novi

č (V

ir: a

rhiv

STO

)

fi_237_26_27_go 12/7/05 16:04 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 8. DECEMBER 2005 • ŠT. 237 27

KOMENTAR

Vrh OVSE - ko bi bil vsaj vsako leto

Moram priznati, da jebilo ob zasedanju OVSE za-nimivo spremljati medije, kiso skoraj vsi bolj kot o zase-danju in njegovi vsebiniporočali o stroških hotelov,stroških najema vozil, stro-ških varovanje in podobno.Če k temu dodamo še spre-menjeno prometno ureditev,dodatno gnečo in povečanoštevilo policistov na ulicah,si prav hitro lahko ustvarimovtis o nebodigatreba dogod-ku in razmetavanju denar-ja.

Kako drugače od odzi-vov ponosnih Grkov obolimpijskih igrah! Mordaboste rekli, da primerjamhruške in jabolka, toda greza dva največja dogodka vteh dveh državah v novejšizgodovini. Grki so kljub za-mujanju in dokazano skraj-ni improvizaciji dogodek iz-peljali vrhunsko. Atene soodeli v povsem novo pre-obleko, poskrbeli za števil-ne nove objekte in pridobi-tve, o katerih so pred letisamo sanjali. Na vseh svojihobiskih v letu olimpijskihiger in po njih nisem zasle-dil nobenega pretiranega pi-sanja o stroških.

OVSE niso olimpijskeigre, toda mi se namesto strženjem celotne prireditveukvarjamo predvsem s tem,koliko nas bo stala, kdo bokaj plačal in kakšno ceno sodenimo hoteli zaračunali mi-nistrom oziroma delegaci-jam.

Seveda pa so koristi boljobstranske, marsikdo jih ne

vidi (ali ne želi videti). Obprebiranju nekaterih medi-jev sem imel občutek, dasmo Slovenci tako radodar-ni, da smo kar vse novinar-je, ministre in preostale eki-pe povabili na naše stroške.Pa ni ravno tako, pustimostrokovnim službam, daopravijo celostno analizovseh stroškov in neposrednooceno vseh prihodkov.

O posredno merljivihpozitivnih učinkih pa lahkogovorimo že takoj: številojavljanj s sliko prestolnice vosrednje televizijske dnev-nike je znano, število član-kov v tujih dnevnikih pravtako, ravno tako je znanoštevilo novinarjev in delega-tov.

Prepričan sem, da so neglede na zasedenost vsi ude-leženci doživeli vsaj delčekSlovenije (pa naj je bilo toTromostovje s Prešernom,morda celo izlet na Bled alikavica v Piranu). To pa jebil tudi ključni turistični ciljOVSE za našo deželo: Slove-nijo predstaviti kot sodob-no, raznovrstno in živahnodržavo.

Moram priznati, da semtudi sam podcenjeval vpliv inpomen OVSE, toda ko te part-ner iz Kijeva v elektronski po-šti sprašuje, kakšno vreme boimel njihov zunanji ministerpri nas, in ko ti italijanski ko-lega ponosno pove, da ve, dabo njihova delegacija že v ne-deljo v Ljubljani na zaseda-nju OVSE, se zaveš, da je res"slovensko" ukvarjati se s stro-ški, ne pa s trženjskimi in dru-gimi možnostmi, ki jih prina-ša zasedanje.

V vsej zadevi se mi nezdi najpomembneje, kolikoprenočitev in po kakšni ce-ni bo imela Ljubljana ter ko-liko potnikov je na Brnikprispelo z Adrio Airways,bolj bi se morali vsi skupajusmeriti v trženje tega do-godka in njegovo unovčenjev letu 2006.

Želim si čim več takihzasedanj, čim več (če je tonujno) zaprtih cest in čimveč gneče zaradi velikih do-godkov, saj to pomeni, danam svet zaupa ter nam pri-znava organizacijske in pro-fesionalne vrline.

Mag. DIMITRIJ PICIGA,predsednik Združenja tur-ističnih agencij Slovenije

dražitve zaradi morebitnega viš-jega DDV ne more privoščiti.Konkurenčne države imajo žezdaj mnogo nižjo spodnjo stopnjoDDV kot mi, denimo Italija štiri-, Francija 5,5-, Švica 2,4- in Avstri-ja 10-odstotno. Tudi Hrvaška bos 1. januarjem prihodnje leto uve-dla enotno davčno stopnjo, in si-cer 10-odstotno, kar bi bilo pomnenju turističnih delavcev spre-jemljivo tudi pri nas.

Lani za 40 milijard tolar-jev DDV

Tako v Združenju za turi-zem in gostinstvo na Gospodar-ski zbornici Slovenije opozarjajo,da bi lahko uvedba enotne davč-ne stopnje oziroma zvišanje niž-jega DDV z 8,5 na 20 odstotkovznatno poslabšala konkurenčneprednosti slovenskega turistič-nega gospodarstva. Ugotavljajo,da bi enotna, 20-odstotna davčnastopnja v letu 2004 zmanjšala re-zultat poslovanja hotelov za 283milijonov tolarjev na 125 milijo-nov tolarjev, kar pomeni 60-od-stotno poslabšanje. Vse družbe,ki poslujejo na področju turizmain gostinstva, so denimo v minu-lem letu plačale za 40 milijardtolarjev DDV, od tega 12,7 mili-jarde tolarjev po nižji, 8,5-odstot-

ni davčni stopnji. Če bi uvedlienotno, 20-odstotno davčno stop-njo, bi družbe na področju turi-zma in gostinstva plačale še 17,2milijarde tolarjev davka, od tega15,7 milijarde tolarjev samo dru-žbe v gostinstvu.

Odprava davka na izplačane plače ne bo pomagala

Tega izpada tudi odprava dav-ka na izplačane plače ne bi nado-mestila, saj se s tem davkom zara-di nizkih plač v panogi že zdajzbere razmeroma majhna vsota.Kar 43 odstotkov plač je nižjihod 165 tisoč tolarjev, 95 odstot-kov preostalih pa sodi v razred s3,8-odstotno obdavčitvijo. Simula-cija učinka uvedbe 20-odstotneenotne davčne stopnje in odpravedavka na plače v gostinstvu je po-kazala, da bi izguba še vedno zna-šala 12,9 milijarde tolarjev. V go-stinstvu je bilo namreč lani plača-nega 2,8 milijarde tolarjev davkana izplačane plače, kar seveda nenadomesti za več kot 15 milijardtolarjev večjega DDV. Zato članiupravnega odbora Združenja zaturizem in gostinstvo na Gospo-darski zbornici Slovenije dvigudavčne stopnje na 20-odstotkovv turizmu nasprotujejo.

Simulacija učinkov davčne reforme in morebitne uvedbeenotne, 20-odstotne stopnje davka na dodano vrednost naposlovanje dejavnosti gostinstva in turizma s konkretni-mi izračuni kaže, da bi ta učinkovala izrazito negativno,pravijo na Združenju za gostinstvo in turizem na GZS.

Kako bo po vašem mnenju uvedba enotne davčne stopnje vplivala naslovenski turizem in njegovo konkurenčnost? Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo:

"Na ministrstvu za gospodarstvo(MG) podpiramo predlog reform, ki gaje sprejela vlada Republike Slovenije.MG skupaj s socialnimi partnerji šeproučuje posredne in neposredne vpli-ve uvedbe enotne davčne stopnje naturistično gospodarstvo s treh vidikov- DDV, davek na izplačane plače indohodnina, zato konkretnih izraču-nov v tem trenutku še nimamo."

Tone Matjašič, direktor podjetja Promet T & T:

"Uvedba enotne davčne stopnje bopo prvih ocenah (natančnejše projekci-je za turizem verjetno še niso narejene)slovenskemu turizmu naredila več ško-de kot koristi. Incoming touroperaterjemse bo DDV zvišal v vseh segmentih turi-stične ponudbe (hotel, hrana ...), pri se-stavljanju paketov pa bo to pomenilozviševanje cen. Glede na težave pri za-gotavljanju konkurenčnosti slovensketuristične ponudbe bo ta spremembaDDV pomenila korak nazaj. V primerja-vi z našimi sosedami, ki imajo za različ-

ne segmente različne nižje davčne stopnje, bo ob že tako visokih ce-nah turističnega produkta Slovenija kot turistična destinacija posta-la nezanimiva, predraga za ponudbo, ki jo imamo. Posebno pa je te-žaven čas uvedbe enotne davčne stopnje, ker je treba vedeti, da se prog-rami s cenami pripravljajo za leto dni naprej in bi davek, uveden vkrajšem obdobju, povzročil popolno blokado prodaje aranžmajev natujih trgih."

Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem v poslovniskupini Sava:

"Uvedba enotna davčnastopnja bo poslabšala konku-renčnost slovenskega turizma,na kar smo opozorili ob različ-nih priložnostih, tudi v okviruZdruženja za turizem in gostin-stvo Gospodarske zbornice Slo-venije. V dejavnosti Turizem v

Poslovni skupini Sava prihodki z znižano davčno stopnjo pome-nijo veliko večino prihodkov. Uvedba 20-odstotne enotne davčnestopnje bi ne glede na minimalne pozitivne učinke odprave dav-ka na izplačane plače lahko odločilno vplivala na poslovanje in ra-zvoj turističnih podjetij. Konkurenca v tej panogi je namreč veli-ka, cenovna elastičnost povpraševanja pa majhna, zato dvig cenna kratek rok ni mogoč. Dejstvo je tudi, da je vpliv spremembe vhod-nega davka minimalen. Tudi po informacijah o spremembi zako-na o dohodnini ne pričakujemo večjih pozitivnih učinkov na re-zultate poslovanja, saj so plače v turizmu pod slovenskim povpreč-jem. Menimo, da lahko uvedba enotne davčne stopnje odločilnoposlabša položaj slovenskega turizma."

ne

Foto

: Ire

na H

erak

Turustične delavce skrbi, da z zvišanjem enotnedavčne stopnje na 20 odstotkov slovenski tur-izem izgubil svoje konkurenčne prednosti.

Foto

: ose

bni a

rhiv

Ton

eta

Mat

jaži

ča

Foto

: arh

iv p

oslo

vne

skup

ine

Sav

a

Bomo tudi v prihodnje v tolikšni meri zanimivi zatuje turiste, ali si bodo raje ogledovali turistične za-nimivosti pri naših sosedah?

Foto

: B. K

ladn

ik (

vir:

arhi

v S

TO)

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

fi_237_26_27_go 12/7/05 15:22 Page 2

ČETRTEK, 8. DECEMBER 2005 • ŠT. 237oglasna priloga28

Križarjenje nam torej po-nuja kakovost hotelov visokihkategorij, izvrstno gastronomi-jo z bogatimi bifeji in vrhunskokuhinjo, izlete, večere z zabav-nimi programi, igralnice, ideal-no priložnost za nova druženjain znanstva, programe za otro-ke in še marsikaj drugega. La-hko izbirate med krajšimi (tri-ali štiridnevnimi) ali daljšimidopusti, tudi programi za vi-kend, ali pa malce drugačekončate svoje poslovno potova-nje. Križarjenje je nadvse pri-merno tudi za poslovna sreča-nja in kongrese, saj imajo lad-je vrhunsko opremljene kon-gresne dvorane.Največ povratnih gostov

Pomembno je, da imajo tapotovanja največji delež povrat-nih gostov. Razlog za to je meddrugim tudi cena, v katero jevključeno vse razen osebne po-rabe, poljubnih izletov in pri-staniških pristojbin. Ladjarji go-stom, ki so že potovali z njimi,ponujajo tudi posebne ponudbes popusti. Med pestro ponud-bo različnih križarjenj smo iz-brali tri programe: novoletnokrižarjenje po Sredozemlju, Ka-ribih in Pacifiku.

Pet dni Sredozemlja Začetek leta 2006 se ne-

zadržno bliža. Silvestrovo la-hko praznujete tudi na pet-dnevnem križarjenju z odho-dom 30. decembra na progiGenova-Barcelona-Genova zladjo Suprema, kamor vas va-bi ladjar Grandi Navi Veloci.Dovolj časa bo tudi za ogledBarcelone, evropske metropo-le z bogato kulturno, arhitek-tonsko in zgodovinsko dedi-

ščino. Cena notranje dvopo-steljne kabine je 119.520, zuna-nje dvoposteljne pa 137.760 to-larjev na osebo.

Na Karibe z družino Tropski ambient Karibov

je v naših predstavah verjet-no najbolj zakoreninjenapodoba idealnega zimskegapotovanja. Osemdnevno no-voletno križarjenje z ladjoHoliday Dream ladjarja TOPCruises vključuje oglede Ha-vane in Isle Paraiso (Kuba),ostankov velike majevske ci-vilizacije v Cozumelu (Mehi-ka) in rajskih plaž na Kaj-manskih otokih ter Jamajki.To je idealna izbira za vsodružino, saj zajema tudi pri-lagojeno animacijo. Cena327.800 na osebo za notra-njo ali 381.200 tolarjev za zu-nanjo kabino vključuje po-vratni letalski prevoz na rela-ciji Madrid-Havana in all in-clusive križarjenje.

Skrivnosti daljnega Pacifika

Predstavljamo še križarje-nje po Pacifiku. Ladjar StarCruises ponuja potovanja, kitrajajo tri, štiri ali več dni, zogledi azijskih prestolnic vSingapurju, Maleziji in na Taj-skem. Na krovu modernih,okusno opremljenih križarkbodo potniki spoznali svet, vkaterem starodavna izročilain napredna miselnost hoditaz roko v roki. Ob križarjenjuponujajo tudi možnost podalj-šanja bivanja na destinacijahz doplačilom, potovanje pa jezanimivo tudi za poslovneže,ki bodo poslovni obisk zdru-žili s prijetnim doživetjemDaljnega vzhoda. Cene kri-žarjenj se začnejo pri 212 tisočtolarjih na osebo, na željo ure-dijo tudi zelo ugoden letalskiprevoz.

Vir: Cruise & Ferry Center

Večina luksuznih križark ima na vrhnji palubi ogromen bazenski kompleks

Na zimskokrižarjenje z luksuzno ladjo Ta potovanja imajo največji delež povratnih gostov,primerna pa so tudi za poslovna srečanja in kongrese

Pozimi je križarjenje ide-alna zamenjava za klasičnezimske počitnice na snegu,nadvse primerno pa je tudiza praznovanje novega le-ta. Preživljanje počitnic naladji ima veliko prednostipred klasičnim bivanjem vhotelih, saj so potniške ve-likanke pravcato plavajočemesto v malem, kjer je navoljo toliko možnosti, dadan na njej vedno prehitromine. Ponavadi so to lu-ksuzne potniške ladje z vr-hunsko opremo, ki jih la-hko primerjamo s hoteli sštirimi ali petimi zvezdica-mi.

Potovanje z ladjoje varno, zato najvas misel na leta1912 potopljeni

Titanik ne odvrneod čudovitega

doživetja.

KADROVSKI STANDARDI V IGRALNIŠTVU

Podeljeni prvi certiV formalnem sistemu izobraževanja znanj in spretnosti za igraposabljajo kader

Igralniški standardi za ose-be, ki morajo za delo v dejavno-sti prirejanja posebnih iger nasrečo imeti licenco, so bili objav-ljeni marca 2002. To je bila po-dlaga za pripravo kadrovskihstandardov v igralništvu, po-klicni standard "krupje/krup-

jejka" pa je bil oblikovan kot pr-vi poklicni standard v igralniš-tvu. Postopek oblikovanja stan-darda je potekal prek državne-ga Centra za poklicno izobra-ževanje (CPI); pripravljen je bilopis del za ta poklic, postavljensistem potrebnih kompetenc teroblikovan katalog strokovnihznanj in spretnosti, ki jih morakandidat obvladati, če želidobiti certifikat. Koncesijo za iz-dajanje certifikatov usposob-ljenosti pa sta pridobila Izobra-ževalni center Hit in CasinoPortorož.

Pet ključnih poklicev v igralnici

S kadrovskimi standardi najbi zagotovili primerno izhodišč-no raven znanja in enoten si-

stem izobraževanja za posame-zne igralniške poklice, javnopriznanost poklica za igralni-ške delavce, certificiranje in li-cenciranje. Standardiziranih jebilo pet ključnih poklicev vigralnici: krupje, vodja iger, in-terni nadzornik, blagajnik invodja igralnice. S standardi sobili predpisani minimalna izo-brazba, znanje jezikov in speci-fično znanje s posameznega de-lovnega področja. Licenca zadelo v igralništvu, kot jo na po-dlagi 85.a člena zakona opre-deljuje Pravilnik o licencah zadelo v dejavnosti prirejanja po-sebnih iger na srečo, se lahkopridobi le na podlagi usposob-ljenosti (certifikata) in izpolnje-vanja kriterijev, ki izkazujejozrelo in pošteno osebnost. De-lo v tipičnih igralniških poklicihima namreč svoje posebnosti,zato zahteva zrelo osebnost,spoštovanje subtilnih družbenihvrednot, pozitiven odnos dogostov, ustrezno komunikacij-sko kulturo in sposobnost zadelo v specifičnih razmerah, po-znavanje vsebine iger in obvla-danje veščine vodenja iger.

Še pred kratkim formalnega sistema izobraževanja in usposabljanjaza delo v igralniški dejavnosti pri nas ni bilo. Igralnice so zato raz-vile svoje sisteme za usposabljanje kadrov in tako so se znanja tervedenja s tega področja prenašala v dokaj zaprtem cehovskem kro-gu. Zaposleni so pridobili le interno priznano kvalifikacijo usposob-ljenosti za delo, ne pa tudi listine z javno veljavo. V začetku novem-bra letos pa je bilo podeljenih prvih sto certifikatov za poklic krup-je oziroma krupjejka in Slovenija je tako po neuradnih podatkih po-stala prva država, ki je omenjeni igralniški poklic standardizirala nadržavni ravni. S tem je dejavnost prirejanja iger na srečo pridobilaugled in prešla s cehovsko obrtniškega k sodobnemu pristopu izo-braževanja in usposabljanja za delo.

ODPELJITE SE S PORSCHEJEM

Ta vikend v GrandCasinoju Portorožzaključni turnir v igriChemin de Fer

Zaključni turnir v Chemin deFeru je le zadnje dejanje celoletnihdejavnosti igralnice Grand CasinoPortorož, namenjenih najzahtev-nejšim gostom, kjer je portoroškaigralnica vodilna v Sloveniji. Igral-ci igre Chemin de Fer so se obzelenih mizah portoroške igralnicesrečevali čez vse leto, saj so bili po-sebni turnirji zanje organiziranivsak mesec. Igralnica Grand Casi-no Portorož je s privlačnimi nagra-dnimi skladi in vrhunsko ponudbovsakokrat znala razvajati svoje go-ste. Tako igralniškim gostom zago-tavljajo brezplačno bivanje, hranoin prevoz iz kraja bivališča do igral-nice, prav tako pa so jim namenje-ne edinstvene pozornosti, ki jihskrbno izbirajo v trženju. Med tur-

nirji so bili za goste vedno priprav-ljeni gala večeri, na katerih so nasto-pile mednarodne glasbene in šport-ne zvezde, naj omenimo le KatioRicciarelli, priznano italijanskooperno pevko, in Giancarla Fisic-hello, voznika formule 1.

Igra privablja premožnejše goste

Igralnica Grand Casino Por-torož ima že več kot 40 let tradici-je pri organizaciji igralniških tur-nirjev na najvišji ravni, kamor sovabljeni premožnejši igralci. Igral-nice s to igro privabljajo prestižnein premožnejše obiskovalce, za karso potrebni odlični poslovni odno-si tudi s posredniki, ki niso le pro-dajni kanali, temveč dopolnjujejoservisiranje teh gostov. Takšni gosti,ki so v konkurenčnem igralniškemokolju zelo iskani, od igralnice pri-čakujejo vrhunsko kakovost igralni-ških in namestitvenih storitev. Topa Portorož vsekakor lahko ponu-di, saj so trenutno v kraju kar trijehoteli s prestižnimi petimi zvezdica-mi, po obnovi portoroškegadragulja - hotela Palace - pa bo po-nudba še popolnejša.

Kandidati za krupjeja mora-jo izpolnjevati splošne po-goje. Ti so ustrezna stopnjaizobrazbe, nekaznovanost inzdravstvena sposobnost, ve-činoma pa morajo tudiuspešno prestati preizkuspsihomotoričnih sposobno-sti, opraviti teoretični delizobraževanja s področja psi-hologije, komunikacije terzgodovine in teorije iger terznati tuje jezike. Kandidati,ki izpolnijo vse našteto, la-hko pristopijo k praktične-mu delu tečajev, ki za različ-ne igre potekajo različno dol-go (denimo 240 ur za ameri-ško ruleto, 60 ur za blackjack ...)

Igralništvo v Sloveniji zapo-sluje precej ljudi, samo lani jebilo v tej dejavnosti neposre-dno redno zaposlenih 2.500ljudi, od tega štiri petine prikoncesionarjih z veliko konce-sijo. Če k temu dodamo šepogodbeno zaposlene in zapo-slene prek študentskega ser-visa, število ljudi, ki si služijokruh v slovenskem igralniš-tvu, presega tri tisoč.

PET TEMATSKIHSKLOPOV IGRALNIŠKIH STAN-DARDOV Pobuda za izdelavo igralniškihstandardov temelji na oceni, dabo standardizacija tega področ-ja omogočila racionalizacijo inznižanje stroškov poslovanja ter stem povečanje mednarodnekonkurenčnosti slovenske igral-niške ponudbe. Na podlagi 108.člena zakona o igrah na srečo or-ganizacija izdelave igralniškihstandardov sodi pod Urad RS zanadzor prirejanja iger na srečo.S standardi se ukvarja svet zapripravo igralniških standardov,ta je sestavljen iz članov, ki za-stopajo dr žavne ustanove, inpredstavnikov pravnih oseb, ki iz-vajajo dejavnost prirejanja poseb-nih iger na srečo. Podlaga zaizdelavo igralniških standardovso strategija razvoja igralništva vSloveniji, izkušnje domače strokez dolgoletno prakso in us-posobljenostjo ter dokumentiigralniško najbolj razvitih državsveta, ki se nanašajo na urejan-je in opredeljevanje igralniškihprocesov in pojmov. Postavitevsistema standardov ni prepros-ta, saj v svetu ni nobenega ko-likor toliko enotnega in uporab-nega modela, po katerem bi selahko zgledovali. Kadrovski stan-dardi pa sestavljajo enega izmedpetih tematskih sklopov igral-niških standardov.

V petek, 9., in soboto, 10. decem-bra, bo v igralnici Grand CasinoPortorož potekal zaključni turnirv prestižni igri Chemin de Fer.Igralci se bodo potegovali za priv-lačno prvo nagrado - avtomobilporsche carrera. V nagradnemskladu sta tudi dve prestižni uriRolex in zlata ogrlica draguljarskehiše Cartier.

Foto

: arh

iv C

ruis

e &

Fer

ry C

ente

r

Foto

: arh

iv C

ruis

e &

Fer

ry C

ente

r

Foto

: arh

iv C

asin

oja

Port

orož

Prestižno opremljena notranjost

Foto

: arh

iv C

ruis

e &

Fer

ry C

ente

r

fi_237_28_29_go 12/7/05 14:49 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 8. DECEMBER 2005 • ŠT. 237 29

01/360 28 20

KREKOV TRG 1, LJ

www.trud.si

INDIJA 21.12. (pohitite zaradi vizuma!) MAROKO 25.12. (še 6 mest) in 26.12. (še 2 mesti)

KUBA 17.1. (zagotovljeno)EKVADOR IN GALAPAGOS 27.1. (zagotovljeno)

AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA 29.1. (zagotovljeno)SREDNJA AMERIKA 2.2. (od Majev v Gvatemali do

panamskega prekopa; pohitite, ugodno in nepozabno!)INDIJA 5.2. (Delhi-Varanasi-Agra-Radžastan-Bombay)

NAMIBIJA 6.2. (afriška lepotica, zagotovljeno)JEMEN IN DUBAJ 7.2. (dve puščavski pravljici)

BURMA 27.2. (preprosto nepozabna) BRAZILIJA 2.3., PERU in BOLIVIJA 18.4., JAPONSKA 17.5.

KOTIČEK ZA AGENCIJE

Potovanja z agencijo TRUD Turistična agencija TRUDdeluje na slovenskem trguže osem let in je v tem časurazvila široko paleto poto-vanj po vseh celinah. Ker sozimski meseci idealni za po-čitnice v toplih krajih, bivam radi predstavili nekajnaših najlepših potovanj.

Daleč na jugu Afrike ležiNamibija, ki ji zagotovo la-hko rečemo afriška lepotica.Očarani boste nad preleponaravo, puščavo, ki se spre-minja vsakih nekaj metrov,sprehodili se boste po največ-jih peščenih sipinah na svetu,srečali boste nenavadno rast-lino velvičijo, ki ji suša ne mo-re do živega tudi dva tisoč let.Namibija je tudi raj za živali,ki se prosto sprehajajo po na-rodnem parku Etosha, enemnajvečjih v Afriki. Posebnodoživetje je obisk plemenaHimb, ki je daleč od civiliza-cije ohranilo svoj tradicional-ni način življenja. Na pot od6. do 18. februarja vabimo to-rej vse ljubitelje prostrane na-rave, svobode in živali.

Popolno doživetje Azije v Burmi

Ena najlepših azijskihdežel je Burma (od 27. fe-bruarja do 12. marca). Kerje še ni "okužil" množičniturizem, ohranja posebenčar, tako da lahko res doži-vite Azijo, kakršna je bila v

začetku prejšnjega stoletja.Sprejeli vas bodo prijaznidomačini in menihi, ki natržnicah vsako jutro nabi-rajo svoj dnevni obrok hra-ne. Ogleda vredno jesvetišče v Baganu, kjer jeUnesco nekaj tisoč templjevrazglasil za posebno kultur-no dediščino vsega človeš-tva. Z ladjico se boste zape-ljali po slikovitem jezeru In-le in obiskali male domačetržnice, prevzela pa vas botudi celodnevna vožnja pomistični reki Iravadij. Kdorželi, lahko potovanje podalj-ša na neokrnjenih plažahIndijskega oceana.

Odkrivanje skrivnost-ne Srednje Amerike

Opozorimo naj še na no-vo potovanje po Srednji Ame-riki (od 2. do 18. februarja).Tu boste doživeli prelepepodobe narave z ognjeniki invulkanskimi jezeri, spoznaliboste enega največjih in naj-pomembnejših gradbenih do-sežkov na svetu, Panamskiprekop, srečevali v tradici-onalna pisana oblačilaoblečene Indijance, odkriva-li neprecenljive ostanke ma-jevskih mest, uživali v umirje-nem tempu starih kolonial-nih mestec. Izjemno privlačnapot bo potekala skozi pet dr-žav: Gvatemalo, Honduras,Nikaragvo, Kostariko in Pana-mo.

ifikati za igralniški poklic ralniške poklice ni mogoče pridobiti, zato igralnice na različne načine same us-

Nobeno igralniško delo ni bilo javno priznano kot poklic

Zanimivo je, da igralniškadejavnost vse do pred kratkimni imela nobenega delovnegamesta, ki bi bil tudi javno prizna-no kot poklic. Zato so delavci vtej dejavnosti izražali nezado-voljstvo, da jim družba s poklic-nega vidika ne daje priznanja.Vendar pa Slovenija pri tem niizjema, saj je tako tudi drugje posvetu. V evropski klasifikacijipoklicev igralniški poklici zazdaj še niso navedeni. Torej smov Sloveniji tako pri vzpostavlja-nju sistema javno priznanihigralniških poklicev kot tudi privzpostavljanju sistema izobra-ževanja za te poklice in sistemaza pridobivanje certifikatov kotlistine z javno veljavo dejanskoorali ledino.

Priprava izhodišč za preostala delovna mesta

V pripravi so še izhodišča zapridobitev certifikata za igral-niškega blagajnika, tehnika naigralnih avtomatih in interne-ga nadzornika. Ob tem potekatudi raziskava, s katero želijougotoviti predvidene potrebe inznanja, ki jih posamezni konce-sionarji zahtevajo za ta tipičnadela. To je potrebno zaradi po-enotenja meril in dogovora ominimalnih standardih zahte-vanih znanj. Za odgovornejšain vodilna delovna mesta pa sepripravljajo izhodišča za držav-ni strokovni izpit, ki bo zagoto-vil, da bodo odgovorni delavcikoncesionarja poznali stroko,zakonodajo, družbenoekonom-ski okvir igralniške dejavnosti,psihološke dimenzije iger, bilizavezani odgovornemu igralniš-

tvu ter seveda obvladali veščinevodenja in veščine dela z igral-ci. Gre za dokaj občutljivo po-dročje, saj neodgovorno ravna-nje nekega koncesionarja pov-zroči škodo igralcem, podjetju indejavnosti kot celoti. Pripravljapa se tudi sprememba pravilni-ka za pridobivanje licenc za de-lo v igralniški dejavnosti, kjerbo kot strokovni kriterij za pri-dobitev licence naveden certifi-kat oziroma strokovni izpit.

Podeljeni certifikati tako nepomenijo zgolj priznanja pokli-ca igralniškim delavcem, temvečso tudi uspešno uresničenje po-membnega sklopa postopkov, skaterimi se izboljšuje poklicnastruktura in povečuje preglednostnacionalnih poklicnih kvalifika-cij, dviguje kakovost dela in kre-pi konkurenčnost podjetij ter da-jejo nove možnosti za osebni ra-zvoj in razvoj poklicne kariereza zaposlene.

Rezultat uspešnega sodelovanja med Univerzo Nevadaiz Rena, Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani in dru-žbo Hit je prvi evropski študij MBA za igralništvo. Štu-dij, ki nosi naslov The EGM MBA Program - Excellencein Gaming Management, je prilagojen potrebam ev-ropske igralniško-zabaviščne industrije, trajal bo pet se-mestrov, ob koncu študija pa bodo študenti pridobilinaslov magister igralniškega menedžmenta s certifika-tom obeh univerz.

DOKAZILA, NEPOSREDNO PREVERJANJE ALI OBOJE

Pridobivanje in splošno veljavnost nacionalnih poklicnih kva-lifikacij ureja zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki jeprimerljiv z zakonodajo držav Evropske unije. Temeljno načelopridobivanja kvalifikacij sloni na ugotavljanju in potrjevanjuspretnosti in usposobljenosti, ki so lahko pridobljene tudi po ne-formalnih poteh. Usposobljenost je treba dokazovati z ustrezni-mi dokazili ali z neposrednim preverjanjem pred komisijo ozi-roma s kombinacijo obojega.

Praktična usposabljanja krupjeja za različne igre poteka različno dolgo (denimo 240 ur za ameriško ruleto, 60 ur za black jack...)

Foto

: arh

iv C

asin

oja

Port

orož

fi_237_28_29_go 12/7/05 14:53 Page 2

ČETRTEK, 8. DECEMBER 2005 • ŠT. 237oglasna priloga30

KOTIČEK ZA DOBRO POČUTJE

Finska, turškaali infrardečasavna? Infrardeči žarki ogrejejo tkivo dopet centimetrov v globino, karpospeši tudi razgradnjo maščob Hladni zimski dnevi so kotnalašč za obisk savne. Sav-nanje namreč omogoča naj-boljše globinsko čiščenje,ki ga lahko privoščimosvojemu telesu. Po savna-nju se človek sprosti tele-sno in duševno, izboljšajose presnova, spanec in raz-položenje, ob rednem sav-nanju pa se okrepi tudiimunska odpornost. Glav-na razlika med posamezni-mi vrstami savn je v tem-peraturi in relativni vlažno-sti. Nekateri laže prenašajoveliko vročino in nizkostopnjo vlage finske, drugiveliko vlage in nižjo tem-peraturo turške, spet tret-jim bolj ustreza infrardečasavna. Za dodatno sprosti-tev v savni poskrbijo tudibarve, svetilke iz kristalovin eterična olja.

V suhi vročini finskesavne (temperatura približ-no 70 do 90 stopinj Celzijain okrog 15-odstotna vlaž-nost) se močno potimo tertako spodbujamo krvni ob-tok in krepimo ožilje. Polegtega se pospešita presnovain znojenje, v času prehla-dnih obolenj pa nas ta savna

varuje pred okužbami, sajaktivira obrambne sistemeorganizma. Finska savna tu-di razveseljuje, preprečujeutrujenost in povečuje tele-sno zmogljivost. Med suheoziroma finske savne prište-vamo tudi savno s kristaliin infrardečo savno.

Parna kopel Turška savna je pravza-

prav parna kopel (tempera-tura zraka 40 do 50 stopinjCelzija, vlažnost tudi do 100odstotkov). V njej se namna koži nabere tanek vla-žen sloj, ki dobro prepreču-je izhlapevanje telesne vla-ge, kar odlično krepi obtokin ožilje, ima veliko vlogopri čiščenju telesa in izje-men sprostitveni učinek.Turška savna je primernazlasti za tiste, ki imajo te-

žave z dihalnimi pot-mi, saj jih vlaga in aro-ma vlažita in čistita.Ker temperatura ni ta-

ko visoka kot v finskisavni, jo laže prenaša-jo ljudje s krčnimi žila-mi in oslabelim srcem.

Globinski učinek savnanja

V infrardeči savni(temperatura 40 do 60stopinj Celzija in okrog45-odstotna vlažnost) sepetina energije infrarde-čih žarkov porabi za gre-

tje zraka, preostala pa za ob-sevanje. Infrardeči žarki ogre-vajo tkivo do pet centime-trov globoko, torej tudi notra-nje organe, na kar se telo od-zove s pospešenim srčnimutripom in pretokom krviskozi srce. Ker pa ta spre-memba ni tako izrazita kotpri finski in turški savni, jeinfrardeča savna varnejša zaljudi s srčno-žilnimi težava-mi. Infrardeča savna pospe-šuje tudi razgrajevanje ma-ščob in celulita.

Infrardeča savna je v zadnjem ča-su precej priljubljena, saj pospe-šuje razgradnjo maščob.

Wellness je nujna smer razvoja v turizmu

Wellness je danes glav-na smernica v turizmu.Močno se je uveljavil v Ev-ropi in jugovzhodni Aziji.Pojmovanje wellnessa jeomejeno predvsem na po-dročje ohranjanja in varo-vanja zdravja, v Evropi paje povezano zlasti s turistič-no dejavnostjo. Wellness jenujna smer razvoja v turi-zmu. Uveljavlja se kot novakakovost, zato govorimo onadgradnji - tako imeno-vanem up-gradeu v turizmu(turizem višje kakovosti).Elemente wellnessa turi-stični ponudniki vključuje-jo v svojo ponudbo z name-nom povečanja svoje kon-kurenčnosti. Za Slovenijoje pomembno, da vsi se-gmenti turistične ponudbevključujejo (vsaj nekatere)elemente wellnessa in raz-

vijejo specif ično zvrstwellness ponudbe. Nujnoje namreč, da imajo turistimožnost široke izbire.

Ponudba Slovenije napodročju wellnessa ni dru-gačna od ponudbe drugih ev-ropskih držav. Pomembnopa je, da vsako podjetje ali or-ganizacija, ki je ponudnik tu-rističnih storitev, najde svojUSP (unique selling proposi-tion) in razvija ponudbo, kitemelji na regionalnih po-sebnostih, s katerimi se naj-bolj uspešno trži. Slovenijaizkazuje konkurenčne pre-dnosti predvsem s široko pa-leto wellness ponudbe. Natem področju sicer ne razvi-ja posebne specializacije. Vturističnem gospodarstvuoblikujejo wellness ponud-bo na podlagi geografskih

značilnosti - regionalnih spe-cifik. Tako denimo v gor-skem svetu razvijajo alpskiwellness, na turističnih kme-tijah podeželski wellness,kjer kmetije uvajajo storitve,ki presega pavšalno ponud-bo, na Obali obmorskiwellness s thalasso terapija-mi, ki temelji na rabi slanevode, pa mestni wellness ...

V Sloveniji želimo doda-ti nove dimenzije in izdelatinove smernice razvojawellnessa v turizmu z določi-tvijo standardov wellness po-nudbe in izdelavo tržneznamke ter omogočiti uspeš-nejše trženje wellnessa.

Marjan Hribar, generalnidirektor direktorata za tu-

rizem na ministrstvu zagospodarstvo

S poslovnim avtobusom na pot

Poslovni avtobus parexcellence, ki ga ponuja pod-jetje Viator & Vektor, je na-menjen vsej poslovni javno-sti, še zlasti pa zaključenimskupinam vladnih predstav-nikov, tujim delegacijam inposlovnežem na poti po Slove-niji in tujini. V njem lahko ponajvišjem potovalnem stan-dardu potuje do 21 potnikov.

Poslovni in potovalni del

Avtobus je razdeljen naposlovni in potovalni del.Zadnji, poslovni del avtobusaje opremljen z dolgo konfe-renčno mizo z vgrajenimi dvi-žnimi zasloni, 11 udobnimiusnjenimi sedeži in vso so-dobno opremo za izvedbo se-stanka. Manjša konferenčnamiza s štirimi sedeži je tudi vsprednjem, potovalnem delu.Potniki v tem delu avtobusa,kjer je deset z zložljivo mizicoopremljenih potniških mest,lahko spremljajo dogajanje vposlovnem prostoru, gledajofilme na DVD, televizijo aliposlušajo glasbo. V tem deluso tudi prostorna toaleta, pri-ročna kuhinja z bogatim iz-borom hrane in pijače terdelovni kotiček z osebnim ra-čunalnikom in možnostjo pri-klopa v internet. Potniki sood voznika in dogajanja nacesti ločeni z električnovodeno predelno steno.

Vrhunska oprem-ljenost omogoča nemoteno delo

Vgrajeni multimedijskicenter omogoča sprejem TV-slike, video in avdio predvaja-nje, predvajanje z osebnegaračunalnika in spremljanjenavigacijske naprave vozila.Prek njega nadzorujemo ozvo-čenje in osvetlitev, vodenje

zaves, vanj pa je vgrajen tuditelefaks modem. Potniki ima-jo na voljo popolno avdio invideo opremo z vgrajenimi za-sloni, slušalkami in upravljal-nim delom. S pomočjo stan-dardne vložne kartice mobil-nega operaterja pa se lahko zosebnim računalnikom kadar-koli priključijo na svetovnisplet.

Vozilo je bilo v celotiopremljeno v Sloveniji in jeplod domačega znanja ter roč-nih spretnosti vrhunskih moj-strov. Vgrajeni potniški sede-ži proizvajalca Vogel so letal-skega tipa, z izjemno širokimsedalnim delom, imajo pa tu-di obojestranski naslon za ro-ke, gibljivo hrbtišče in pod-poro za noge ter so v celotioblazinjeni s kakovostnim us-njem.

Za vse dodatne informa-cije se obrnite na ManueloTomšič, tel.: 01/420 35 29, e-pošta: manuela.tomsic@vi-ator-vektor.com.

V poslovnem svetu še bolj kot kje drugje velja, da je čas de-nar. In ker so v tem svetu pogosta poslovna potovanja, bokoristna informacija, da lahko najamemo poslovni avtobusin tako že čas na potovanju izkoristimo za različne dogo-vore, podpise pogodb ali zgolj za zanimiva poslovna sreča-nja. Poslovni avtobus med potovanjem omogoča udobnoskupinsko in individualno delo, nenehno povezanost zzunanjim svetom ter vrhunski potovalni standard.

V poslovnem delu avtobusa je tudi večnamenska naprava, ki služi kottiskalnik, teletaks, fotokopirni stroj ali optični čitalnik.

Že čas potovanja lahko kakovostno izkoristimo za različne dogovore, pod-pise pogodb ali poslovna srečanja

Foto

: arh

iv V

iato

r &

Vec

tor

fi_237_30_go 12/7/05 15:42 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 8. DECEMBER 2005 • ŠT. 237 31

Slovenske jaslicev Postojnski jami

18., 25., 26., 28. in 30. decembra 2005 ter 1. in 2. januarja 2006,

vsakokrat ob 13.00, 14.00 in 15.00.

Pevci solisti: Elda Viler, Ana Dežman, Marjan BuniScenarij in režija: Zoran More

Informacije in rezervacije:Tel: 05 7000 103sales.dpt@postojnska-jama.siwww.postojnska-jama.siPredprodaja vstopnic: www.eventim.si

Priporo amo rezervacijo vstopnic (vsak dan od 9.00 – 16.00), ker je število mest za vsako predstavo omejeno.

THULE SPIRIT

Privlačen, vsestranskouporaben in varen strešnikovček Thule Spirit sodimed najbolj inovativnooblikovane strešne kovčke,saj ga odlikuje brezčasnaoblika, ki je kombinacijaaerodinamičnih spoznanj,sodobnega avtomobilskegadizajna in največje kakovo-sti, kar ne nazadnje potrju-je tudi petletna garancijaod dneva nakupa. Vendarpa Thule Spirit ni samoočem prijazen strešni kov-ček, temveč nam ponuja tu-di izjemno prostorno no-tranjost, vrsta izjemnih ino-vacij pa omogoča znatnoenostavnejše pritrjevanje,natovarjanje in raztovarja-nje.

Prvorazredna aerodinamika

Izdelek Thule Spirit jerezultat dolgoletnega obli-kovanja in razvoja strešnih

kovčkov, navdih zanj pa sodobili pri sodobnih obliko-valcih v avtomobilski indu-striji. Z vzdolžno oblikova-nimi zračnimi kanali inspojlerji sledi zakonitostimaerodinamike, zmanjšujezračni upor in nadležno šu-menje vetra. Valovite obli-ke pokrova se prirezanokončujejo na zadnjem de-lu kovčka, tako kot nare-kujejo sodobne oblike oseb-nih avtomobilov. Dno streš-nega kovčka se tesno pri-lega palicam strešnega prt-ljažnika, tako da se oblikakovčka dobesedno zlije zobliko avtomobila.

Thule Spirit je uporabniku prijazen

Thule Spirit se ponašaz novim mehanizmom zapritrjevanje Power Grip, kiomogoča izjemno hitromontažo kovčka na prtlja-žnik le s privijanjem gumba

na njegovem dnu in zago-tavlja njegovo maksimalnostabilnost. Patentirana vz-met Dual Force olajša odpi-ranje kovčka, saj deluje ta-ko, da pri odpiranju poti-ska pokrov navzgor, pri za-piranju pa navzdol, med-tem ko sistem Dual Sideomogoča odpiranje z obehstrani, kar še olajša pritr-jevanje, natovarjanje in raz-tovarjanje. Kovček pa imatudi patentirano centralnovečtočkovno zaklepanje zenim samim, na novo obli-kovanim ključem (One KeySystem).

Dve velikosti in štiriekskluzivne barve

Na voljo sta dve ve-likosti, Thule Spirit 820 sprostornino 480 litrov inThule Spirit 780 s prostor-nino 380 litrov, tudi v sled-

njem pa je dovolj prostoraza carving smuči in drugoprtljago. Tudi barvo je mo-goče izbirati tako, da se bokovček kar najbolje ujel zbarvo našega avtomobila,in sicer antracitno, kovin-sko srebrno, sijajno črnoin sijajno pepita. V strešnikovček Thule Spirit bomobrez večjih težav shraniliod šest do osem parovsmuči oziroma snežnihdesk.

Tako kot vsi izdelkiThule je tudi strešni kov-ček Thule Spirit skrbno za-snovan. Zato ga odlikujejotudi velika varnost, izje-mno dolga življenjska do-ba in poudarjena estetskafunkcija. S svojo gladkosvetlečo površino se uvrščamed najlepše strešne kovč-ke na trgu.

Prirezana oblika zadnjega dela strešnega kovčka sodi v sam vrh obliko-vanja v avtomobilski industriji Kar pošteno smo že zakorakali v sezono užitkov na sne-gu in navdušeni smučarji se že pripravljajo na spust pozasneženih strminah. Pred odhodom na pot pa se pogo-sto ubadajo s težavo, kam poleg obilice prtljage spravitiše smučarsko opremo. Idealno rešitev ponuja švedskiproizvajalec strešnih prtljažnikov Thule s strešnim kovč-kom Thule Spirit, v katerega bomo lahko poleg smučibrez večjih težav spravili tudi vse tisto, kar ne bo šlo vavtomobilski prtljažnik.

Generalni zastopnik družbe Thule za SlovenijoFUX, d. o. o.PE Zaloška cesta 1561000 LjubljanaTel.: 01/52 02 900Faks.: 01/52 02 906E-pošta: fux.lj@siol.netSplet: www.fux.si Privlačen, vsestransko uporaben in varen strešni kovček Thule Spirit

sodi med najbolj inovativno oblikovane strešne kovčke.

Domiselni strešni kovček za sodobnega uporabnika

TEAMBUILDING PROGRAMI IN DOGODKI

Omenjeni program teme-lji na načelu izkustvenega indejavnega učenja, kjer skupi-na in vsak posameznik v njejrešujejo naloge na sebi naj-primernejši način, in sicer ponačelu samostojne izbire rav-ni zahtevnosti ("Challenge byChoice"), kar vodi v postopnopremagovanje psihološkihovir in vzpostavitev ustrezneskupinske dinamike. Vse tedejavnosti spodbujajorazumno tveganje in opogum-

ljajo posameznike ter skupi-ne, da preverjajo meje svojihzmogljivosti. S programomHRC se izboljša interakcijamed posamezniki in s tem de-lovanje skupine kot celote.

Začelo se je v Veliki Britaniji

Korenine HRC segajo vleto 1941, ko so v Veliki Brita-niji sestavili prvi programOutward Bound. Namenjenje bil usposabljanju mladih,

predvsem tistih, ki naj bi bilivpoklicani v vojsko. Dal naj bijim potrebne izkušnje in veš-čine, zato je vključeval tudivaje na poligonu z ovirami,pripravljenem po zgledu voja-ških poligonov. Prav ta poli-gon je bil predhodnik današ-njih poligonov v programuHRC. Izkušnje so pokazale,da vaje na poligonu mladihniso pripravile le za vojaške iz-zive, temveč so pomembnookrepile njihovo samozavestin povečale sposobnosti za so-delovanje s preostalimi članiv skupini. Danes programOutward Bound organizira-jo v 24 državah, namenjen paje predvsem delu z ogroženi-mi mladostniki v mestih,zdravljenim zasvojencem zmamili, uporaben pa je tudi vposlovnem svetu. Tako uspo-sabljanje namreč ustvarja oko-lje, primerno za spodbujanjeproduktivnosti in skupinske-ga duha ter s tem pomaga re-ševati številne težave v organi-zacijah, še zlasti na področ-jih oblikovanja učinkovitih ti-mov, komuniciranja, strategijobvladovanja tveganj inzmanjševanja stresa.

Prenašanje spoznanjv delovno okolje

Najpogostejše teme v pro-gramu HRC so: spoznavanjeposameznikov in upoštevanjeindividualnih razlik, sledijostopnje v razvoju skupine in

skupinska dinamika, vse po-membnejši so medsebojni od-nosi, sodelovanje, zaupanjein tveganje ter veščine sku-pinskega dela (komunicira-nje, interaktivno poslušanje,upravljanje občutkov in ču-stev, razjasnitev vlog, upravlja-nje konfliktov in podobno).Pogosta tema so tudi vodenjev timu in timski pristop k re-ševanju težav, prepoznavanjeovir pri skupinskem delu, sku-pinska tekmovalnost in sode-lovanje med skupinami in nakoncu še prenos pridobljenihspoznanj v delovno okolje.

V razvitem svetu je program High Ropes Course (HRC) enaod najbolj priljubljenih oblik usposabljanja menedžerjev indrugih zaposlenih. Gre za zanimivo zbirko vaj in dejavnos-ti, ki skupinam omogočajo učenje s pomočjo vznemirljivih inenkratnih izkušenj. Vaje in dejavnosti v tem programu vse-bujejo različne ravni zaznanega tveganja, njihova zahtevnostpa se s trajanjem programa stopnjuje.

Vaje in dejavnosti v programu HRC vsebujejo različne ravni zaznanegatveganja, njihova zahtevnost pa se s trajanjem programa stopnjuje.

HRC je učinkovita metoda zarazvijanje potenciala zaposlenih

Foto

: vir

Kor

en s

port

fi_237_31_go 12/7/05 16:21 Page 1

ČETRTEK, 8. DECEMBER 2005 • ŠT. 237oglasna priloga32

Nap

oved

nik

prire

dite

v Vipava, do 17. decembra Vinski hrami Vipavske doline

Celje, do 18. decembraAdventni sejem

Ankaran, do 24. decembraVeseli december (Miklavževanje, Betlehemska lučka miru, Boži-ček)

Celje, do 31. decembraPravljično Celje 2005

Ljubljana, do 2. januarjaPraznični december v Ljubljani

Izola, do 5. januarjaBožično-novoletna prodajna raz-stava

Pokljuka, 8. do 11. decemberSvetovni pokal v biatlonu

Maribor, 13. do 22. decemberPovorka dedka Mraza po Maribo-ru in okolici

Velenje, 15. december do 1. januarPraznični december - Velenje 2005

Renče, 17. decemberTradicionalni božično-novoletni potop v Renčah

Dobrna, 17. decemberBožično rajanje

Ankaran, 17. decemberBožični-novoletni koncert

Renče, 17. decemberTradicionalna božično-novoletna kotalkarska revi-ja v Renčah

Vrbljene, 18. december do 3. januarJaslice v naravni velikosti

Piran, 18. december do 7. januarJaslice v piranskih cerkvah

Nova Gorica, 18. december do 8. januar4. slovenska razstava jaslic z mednarodno udelež-bo

Pivka, 20. decemberBožično-novoletni koncert

Štore, 20. decemberBožičkovanje

Trebnje, 22. december8. razstava jaslicLjubljana, 22. in 23. decemberKoncerti na Prešernovem trgu

TURISTOV PRAVNIK

Hišni red je trebaspoštovati

Gost mora prostore, ki jihima na voljo, uporabljatitako, da spoštuje hišni red.Hišni red je sestavni delpogodbe, ki jo skleneta ho-telir in gost. V njem je do-ločeno ravnanje s ključem,razpored in pogoji gledepostrežbe hrane in poseb-nih storitev, plačilni pogo-ji, odpovedni roki, zapu-ščanje sobe, deponiranjedragocenosti, možnostiuporabe skupnih prosto-rov in drugo. Izvleček izhišnega reda bi moral bitiv vsaki sobi. Med drugimje iz njega razvidno, da la-hko gost sobo uporablja leza svojo nastanitev in na-stanitev oseb, prijavljenihob sklenitvi pogodbe.

Gost, ki je bival v hote-lu na slovenski obali, si jeneki večer popestril z ogle-dom nogometne tekme poteleviziji. Da bi bilo razpo-loženje še boljše, je pova-bil tudi nekaj prijateljev, kipa niso bivali v hotelu. Te-kma je bila čedalje bolj ra-zburljiva, navijači pa vseglasnejši. Ker ura ni bilaveč zgodnja, so se gosti vsosednjih sobah začeli pri-toževati. Na recepciji soprejeli več klicev, zato sogosta po telefonu opozori-li, naj bo tišji, pa ni nič za-leglo. Zato je receptor sto-pil do sobe in gosta vnovičopozoril, da moti druge go-ste v hotelu, in se ob temtudi skliceval na hišni red.Ko je opazil, da gost v sobini sam, ga je opozoril, damorajo preostali zapustitisobo, in če ne bivajo v temobjektu, tudi hotel. Spor seje seveda zaostril, padle soostre besede. Končno so sestrasti umirile, gost in nje-gova druščina so privoliliv receptorjev predlog in od-šli v skupne prostore, kjerje bilo ravno tako mogočegledati televizijo.

Gost s svojim ravnanjem ne sme motiti drugih

Gost se mora zaveda-ti, da v hotelu ne biva sam.Zaradi mirnega sobivanjamora sobo, pa tudi drugeprostore v hotelu, uporab-ljati tako, da ne moti pre-ostalih gostov. Najpogoste-je je moteči dejavnik hrup.Televizor, vključno z radij-skimi programi, je postalobičajna oprema sobe vskoraj vsakem hotelu. Veli-kokrat je največja glasnostomejena, tako da ne moremotiti gostov v sosednjihsobah. Vendar pa takšneomejitve včasih ni ali pagost prinese v sobo svojonapravo za predvajanjeglasbe. Te naprave smeuporabljati le, če ne motireda in miru drugih gos-tov. V nasprotnem primerumu lahko hotelir prepovenjihovo uporabo. Posebneuzance v gostinstvu dolo-čajo, da sme gost v sobiuporabljati električne apa-rate le, če je to dovoljenopo hišnem redu (tako pra-viloma v sobi ni dovoljenopripravljati hrane, s tempa tudi ne uporabljati ra-znih grelnih teles).

Red mora biti Hotelir ima dolžnosti

do vseh gostov. Ena izmednjih je tudi, da zagotovi redin tišino. Če ve, da tega nebo mogel zagotoviti, moragosta na to predhodno opo-zoriti. Pred časom smo pi-sali o pritožbi gostov, ki sov hotelu bivali med obnovi-tvenimi deli. Hotelir jih otem ni predhodno obvestil,zato je bila pritožba gostovupravičena. V zgodbi,opisani zgoraj, pa hotelirni vedel, da si bo eden iz-med gostov privoščil hrup-no zabavo. Tudi je ni dovo-lil in posledično obvestildrugih gostov o motečemhrupu v času zanimive no-gometne tekme.

Tudi hotelir ima pravico do odškodnine

Posebne uzance v go-stinstvu določajo, da imahotelir pravico odpoveda-ti gostu nadaljnje storitvein razdreti pogodbo o ho-telirskih storitvah, če gostkrši te uzance ali hišni red,zlasti če s svojim ravnanjemmoti druge goste. V takš-nem primeru ima hotelirtudi pravico do odškodnine(ker bi denimo drugi gostipredčasno zapustili hotel).Kot smo že navedli, je bil vnašem primeru spor rešenhitro in v zadovoljstvovseh, tudi miru željnih gos-tov.

Mag. JURE MARKIČ,pravnik oglasi@finance-on.net

Če gost s svojim vedenjem motidruge goste in krši hišni red, muima hotelir pravico odpovedatinadaljnje storitve in razdreti pogod-bo o hotelirskih storitvah

Foto

: zas

ebni

arh

iv J

. M.

PREDBOŽIČNI IZLETI

Po nakupih v prazničnookrašenamesta Tradicionalni božični sejem pred dunajsko mestno hišo je eden naj-starejših v Evropi

Prijeten vonj po pravkarpečenih piškotih, kandiranemsadju, s sladkorjem oblitihpečenih mandljih, kuhanemvinu in punču se prijetnozareže v nosnice ter skupaj stisočerimi drobnimi lučmi šepoudari praznično razpo-loženje. V nadaljevanju pred-

stavljamo nekaj zanimivihmožnosti.

Mesto valčkov inMozartovo mesto

Cesarski Dunaj, nekdan-je glavno mesto habsburškemonarhije, je v prazničnemčasu videti še bolj veličasten

kot sicer. Poleg božičnega se-jma, ki ga pred dunajskomestno hišo prirejajo že odleta 1278 in je eden na-jstarejših v Evropi, si je vred-no vzeti čas tudi za ogled ce-sarske rezidence Schön-brunn, Hofburga s Španskojahalno šolo v starem mest-nem jedru, cesarske grobnicein kompleksa nenavadnihzgradb svetovno znanegaarhitekta Hundertwasserja.Na koncu pa obiskati tudikatero izmed značilnih duna-jskih kavarn in poskusiti zna-menite saher tortice. Najnižjacena enodnevnega izleta je7.900 tolarjev na osebo, dvod-nevni pa je slabih deset ti-sočakov dražji.

Zanimivo je tudiMozartovo mesto Salzburg sčudovitim baročnim starimjedrom. Ponaša se z večbožičnimi sejmi, pred stolni-co, na trgu Mirabell, na graduHellbrunn, v Sterngartnu,pred železniško postajo in vtrdnjavi Hohensalzburg. Čeže ne bo časa za ogled mest-nih znamenitosti, pa se splačapovzpeti vsaj na razglednotrdnjavo Festung, od koder jelep pogled na okrašenomesto. Cene za enodnevniizlet se začnejo že pri 10.990tolarjih na osebo, ponekodpa za eno ceno potujeta dva.

Bavarska prestolnicain Fraueninsel

V Nemčijo se za en samdan skoraj ne splača voziti,zato si za izlet rezervirajmovsaj dva dneva. V Münchnu jemed božičnimi sejmi najboljpriljubljen Christkindlmarkt

na osrednjem trgu Marien-platz, njegove korenine pa najbi segale že v 14. stoletje. Vbližini poteka tudi sejemjaslic, ki je med največjimitakimi sejmi v Nemčiji. Ne bovam žal, če se boste odpravilido jezera Chiemsee (Kimskojezero), ki ne slovi le po graduLudvika Bavarskega, temvečtudi po otoku Fraueninsel, kise vsak december spremeni vpravo božično pravljico. Naotoku ne manjka ne stojnic zokrepčili in darili ne tipičnebavarske glasbe. Enodnevniizlet stane okoli 9.700 tolarjevna osebo, dvodnevni pa19.900 tolarjev.

Omenjene izlete ponuja-jo skoraj vse slovenske turis-tične agencije. Ker pa se veči-na sejmov konča že 24. de-cembra, ne kaže preveč od-lašati.

BOŽIČKOVAPOŠTA Avstrijska vas Christkindl blizumesta Steyr je posebna vas, šezlasti za otroke. Konec novem-bra namreč odpre svoja vratapoštni urad, v katerem v pred-božičnem času odpirajo pisma,namenjena Božičku. Prav takolahko vsi otroci v njihovemuradu tudi oddajo svoje najboljvroče želje in tople besede zaprijaznega moža. Seveda pa va-sica ni zanimiva samo zaraditega, v njej si lahko ogledatetudi največje mehanične jasli,kjer se na bibličnem ozadju obbožični glasbi premika več kot300 figuric. Cena enodnevne-ga izleta je slabih deset ti-sočakov na osebo.

Mesta v sosednjih deželah so v adventnem času zara-di božičnih sejmov še prav posebno čarobna. Prazničnidecember je namreč kot nalašč za sprehajanje pookrašenem mestu in nakupovanje daril na bogato za-loženih stojnicah, ki jih večinoma pospravijo tik predbožičem. V tem času so še posebno priljubljeni izleti naDunaj, v Gradec, Salzburg, Padovo, München, Nürn-berg in Passau, pa tudi v Zagreb. Na pot se lahkoodpravimo v lastni režiji, morda pa je preprosteje, čese odločimo za avtobusni izlet s turistično agencijo, sajnekatere ponujajo tudi ugodno možnost “plača eden,potujeta dva”.

Praznični december je namreč kot nalašč za sprehajanje pookrašenem mestu in nakupovanje daril na bogato založenih sto-jnicah, ki jih večinoma pospravijo tik pred božičem.

Foto

: arh

iv w

ww

.wie

n-bi

ld.c

om

Dunaj

Foto

: arh

iv w

ww

.wie

n-bi

ld.c

om

fi_237_32_go 12/7/05 13:31 Page 1