RAZLIKE V NEKATERIH MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTIH MED PTUJSKIMI IN NEPTUJSKIMI

SREDNJEŠOLCI GLEDE NA SPOL V LETIH 1994 IN 2004

Lovro Beranič, Janko Strel, Gregor Jurak

CILJI IN METODE DELA

CILJ:

Ugotoviti ali obstojajo razlike med vzorcema ptujskih in neptujskih dijakov in dijakinj, ki so stari od 15 do 19 leta v letih 1994 in 2004 pri kožnih gubah bicepsa, trebuha, stegna in hrbta.

Prav tako želimo ugotoviti ali je pri ptujskih dijakih in dijakinjah v letu 2004 glede na leto 1994 v povprečju prirast pri vseh štirih kožnih gubah višja kot pri neptujskih dijakih in dijakinjah enake starosti.

METODE DELA

Meritve motoričnih sposobnosti so bile opravljene v okviru obsežnejše raziskave avtorjev Strela in sodelavcev »Analiza razvojnih trendov motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnost in relacij obeh s psihološkimi in sociološkimi dimenzijami slovenskih otrok in mladine med 7. in 18. letom starosti v obdobju 1993/94 – 2004«.

Vzorec merjencev in vzorec spremenljivk

Vzorec merjencev: V raziskavo so bili vključeni merjenci in merjenke stari od 15 do 19 let,

skupno 1222 dijakov in dijakinj v meritvenem letu 1994 in 1590 v meritvenem letu 2004.

Ptujski vzorec zajema 125 dijakov in dijakinj v meritvenem letu 1994 in 203 dijake in dijakinje v letu 2004.

V neptujskem vzorcu pa je bilo v meritvenem letu 1994 1097 dijakov in dijakinj, v letu 2004 pa je skupaj 1387 dijakov in dijakinj.

Vzorec je reprezentativen za Slovenijo, med srednjimi šolami so bile izbrane šole, ki jih uvrščamo v različne tipe izobraževanja (gimnazija, srednje tehniško in poklicno izobraževanje) iz Ljubljane, Postojne in Ptuja.

Vzorec spremenljivk: Kožna guba trebuha (količina podkožnega maščevja).o Kožna guba bicepsa (količina podkožnega maščevja). Kožna guba stegna (količina podkožnega maščevja). Kožna guba hrbta (količina podkožnega maščevja).

METODE OBDELAVE PODATKOV

Ugotovljeni so bili naslednji parametri:

aritmetična sredina rezultatov posameznega itema (AS),

standardni odklon – povprečno odstopanje od aritmetične sredine (SO).

Vsi ostali parametri osnovne statistike so bili izračunani za celotno populacijo slovenskih dijakov in dijakinj in se nahajajo na Inštitutu za Kineziologijo Fakultete za šport v Ljubljani.

OPREDELITEV PREDMETA IN PROBLEMA

IZHODIŠČA

Dolgoročno spremljanje telesnega in gibalnega razvoja slovenskih otrok in mladine kaže:

da sta telesna teža in podkožno maščevje v porastu.

moč rok in ramenskega obroča ter osnovna tekaška vzdržljivost, ki jo merimo s tekom na 600 metrov sta v upadanju.

slovenski osnovno in srednješolci namenjajo premalo prostega časa športni dejavnosti in več časa namenjajo gledanju televizije in računalniškim igram.

Nekateri pokazatelji gibalne dejavnosti mladih

Leta 1993 je bilo v času polletnih počitnic 10,6 odstotkov, leta 2004 pa 15,2 odstotka mladih športno povsem nedejavnih, kar pomeni, da se niso ukvarjali z nobeno športno dejavnostjo.

V Veliki Britaniji ugotavljajo, da sta posledica premajhne telesne aktivnosti debelost in prekomerna telesna teža in to v največji meri prav med šoloobvezno mladino.

Angleška raziskava o prehrani (Department of Health 2000) govori, da je najvišji odstotek mladih, ki so gibalno neaktivni starih med 15 in 18 let, delež se povečuje s starostjo.

Po nekaterih podatkih so dekleta v starosti okrog 15 let gibalno manj dejavna od fantov.

K temu stanju je zagotovo pripomogel tudi dvig življenjske ravni

v RS je razvidno, da so se v povprečju realne plače po letu 1990 zniževale

do leta 1993, nakar je sledila postopna rast do leta 1997, ko se je povprečna realna plača izenačila z letom 1990. V letu 2004 so plače za 24,3 odstotkov višje v primerjavi z letom 1997 in z letom 1990.

v Sloveniji med letoma 1995 in 2004 potrošnja čokolade, keksov in biskvita povečala za več kot 200 odstotkov (Statistični letopis Republike Slovenije, 2006).

sklepamo, da je potrošnja omenjenih prehrambenih artiklov večja predvsem pri otrocih in mladini, kar posledično pomeni tudi manj kakovostno oziroma zdravo prehranjevanja.

Tuja literatura navaja, da ima danes neurejeno prehranjevanje med 5 in 10 odstotkov mladih, podobna slika je tudi v slovenskih srednjih šolah.

Na slovenskem vzorcu otrok je ugotovljeno, da lahko pri otrocih od 7 do 10 leta starosti pri obeh spolih, večji obseg športne vzgoje znižuje prirast kožne gube najverjetneje na račun telesne teže, hkrati pa izboljšuje osnovno tekaško vzdržljivost, ki jo merimo s tekom na 600 metrov.

Fiziološke osnove za nastanek in ugotavljanje debelosti

Višek telesnega maščevja, ki je značilen za debelost nastane, ko je energijski vnos s prehrano večji od energijske porabe.

Na temelju raziskav ni potrjeno, da nizka raven telesne aktivnosti sama po sebi pogojuje debelost.

Debelost se ob zmanjšani telesni aktivnosti razvije pri neprimerno visokem energijskem vnosu s prehrano v odnosu z energijsko porabo.

Dolgotrajna aerobna vadba pogojuje premik v energijskem metabolizmu k večji porabi maščob kot izvoru energije za resintezo ATP.

Velikost zmanjšanja telesnega maščevja zaradi vpliva telesne vadbe je variabilna tudi glede na spol. Ženske imajo ne samo več relativnega telesnega maščevja, ampak tudi okoli 50% več maščobnih celic kot moški.

Vrednost debeline kožnih gub se pogosto uporablja za oceno debelosti.

Obpanonske pokrajine, kamor spada Dravsko polje so najbolj kmečko območje v Sloveniji.

Upravna enota Ptuj, ki šteje deset občin ima okrog 70 000 prebivalcev, mestna občina pa ima Ptuj približno 33 000 prebivalcev

in je hkrati tudi regionalno izobraževalno središče, se izobražuje vsako leto preko 3000 dijakov in dijakinj pretežno iz občin z Dravskega polja.

Za Podravsko regijo je v letu 2002 značilna predvsem višja koncentracija srednješolske izobrazbe, medtem ko je koncentracija visoko izobraženega prebivalstva precej nižja (UMAR, 2005).

Veliko raziskav je potrdilo, da predvsem izobrazba in z njo povezana pripadnost določenim socialnim slojem pomembno vpliva na vključevanje posameznika v športne aktivnosti.

Za Slovenijo prav tako velja, da je odnos staršev do športne vzgoje vezan na njihovo socialno-demografsko provenienco, kot je socialno poreklo, materialni status, osebni dohodek idr.

V Sloveniji so razlike med različnimi sloji prebivalcev, ko gre za športno dejavnost velike. Prebivalci, ki pripadajo vaškemu okolju, so v primerjavi z primestnim in mestnim okoljem mnogo manj športno aktivni.

V Sloveniji je bila v letu 1991 izvedena presečna študija o potrošnji in slabih navadah prehranjevanja med mladimi in je zajela osnovne demografske značilnosti, socialno-ekonomske pokazatelje in kulturno okolje

Avtorica navaja, da imajo učenci glavnega mesta nasploh neredno prehrano (brez zajtrka in večerje), učenci poklicnih šol imajo glavni obrok slabše kakovosti (Gabrijelčič Blenkuš, 2000).

Značilno je, da imajo ti učenci manj znanja o zdravem načinu prehranjevanja, da pogosteje kadijo, niso zadovoljni s svojo postavo in so manj gibalno aktivni.

Dekleta poklicnih šol prihajajo iz družin z nekoliko nižjim mesečnim dohodkom in namenjajo manj dohodka kvalitetni in zdravi prehrani.

Rezultati opravljene raziskave kažejo, da gimnazijska dekleta prihajajo iz takšnega socialnega okolja, katerih starši imajo višjo izobrazbo, kar pri njih pogojuje tudi boljšo morfološko strukturo v primerjavi z dekleti tehniških in poklicnih šol.

Gimnazijska dekleta so bolj motivirana pri doseganju zastavljenih ciljev in dosegajo boljše rezultate v motoričnih testih, ki merijo hitrost izmeničnega giba, koordinacijo gibanja celega telesa, repetitivno moč trupa in osnovno tekaško vzdržljivost.

REZULTATI IN RAZLAGA

Izbran vzorec nam ne dovoljuje natančnejše analize rezultatov v smislu ugotavljanja razlik med starostnimi razredi ali med skupinami, ki pripadajo posameznim programom izobraževanja; gimnazijskemu, tehniškemu ali poklicnemu.

To kar želimo posebej izpostaviti in je simptomatično, je občutna prirast srednjih vrednosti vseh štirih kožnih gub v letu 2004 glede na leto 1994 pri obeh spolih, velja za oba vzorca, ptujskega in neptujskega.

Vrednost je v letu 2004 v primerjavi z letom 1994 nižja edino pri neptujskih dijakinjah in sicer 5 odstotkov pri kožni gubi hrbta in 21,9 odstotkov pri kožni gubi stegna.

Ker je za presnovo maščob v smislu energetskih potreb telesa potrebna dolgotrajna in redna aerobna vadba, kot so na primer vzdržljivostni tek, kolesarjenje, plavanje, pohodništvo idr., je lahko padec splošne aerobne vzdržljivosti pri slovenskih šoloobveznih otrocih in mladostnikih eden od pomembnih razlogov za tako občutni prirast vseh štirih kožnih gub, kar potrjujejo tudi ugotovitve opravljenih raziskav.

Podrobnejša analiza srednjih vrednosti med ptujsko in neptujsko populacijo dijakov in dijakinj glede na posamezno leto meritev kaže, da je vrednosti kožne gube bicepsa pri ptujskih dijakih v primerjavi z vrstniki za 3,8 odstotkov nižja v letu 1994 in za 11,4 odstotkov višja v letu 2004. Pri ptujskih dijakinjah je ta vrednost glede na ostalo slovensko populacijo 3,7 odstotkov nižja v letu 1994 in 6,3 odstotkov višja v letu 2004. Med letoma meritev (1994-2004) je celotna prirast kožne gube bicepsa pri ptujskih dijakih 39,5 odstotna, pri ptujskih dijakinjah pa je 28,5 odstotna. Prirast je v tem obdobju pri slovenskih dijakih 20 odstotna, pri slovenskih dijakinjah pa je 16,7 odstotna.

Vrednosti kožne gube na trebuhu je pri ptujskih dijakih v primerjavi z »neptujskimi« vrstniki za 4,7 odstotkov višja v letu 1994 in za 4,5 odstotkov višja v letu 2004. Pri ptujskih dijakinjah je ta vrednost glede na slovensko populacijo za 7, odstotkov višja v letu 1994 in za 19 odstotkov višja v letu 2004. Med letoma meritev je celotna prirast kožne gube trebuha pri ptujskih dijakih 18,7 odstotna, pri ptujskih dijakinjah je 22,3 odstotna. Prirast je v tem obdobju pri slovenskih dijakih 18,6 odstotna, pri slovenskih dijakinjah pa je 10,5 odstotna.

Pri spremenljivki kožna guba stegna je značilno, da imajo ptujski dijaki v primerjavi s slovenskimi vrstniki v povprečju za 3 odstotkov nižjo vrednost v letu 1994 in za 13,9 odstotkov višjo v letu 2004. Pri ptujskih dijakinjah je ta vrednost glede na slovensko populacijo za 12 odstotkov nižja v letu 1994 in za 33 odstotkov višja v letu 2004. Med letoma meritev je celotna prirast kožne gube na trebuhu pri ptujskih dijakih 22,6 odstotna, pri ptujskih dijakinjah je 16,4odstotna. Prirast je v tem obdobju pri slovenskih dijakih 4 odstotna, pri slovenskih dijakinjah pa je 21,9 odstotni padec.

Vrednosti kožne gube na hrbtu je pri ptujskih dijakih v primerjavi z ostalimi slovenskimi dijaki za 4,2 odstotkov nižja v letu 1994 in za 2 odstotka višja v letu 2004. Pri ptujskih dijakinjah je ta vrednost glede na slovensko populacijo za 9 odstotkov nižja v letu 1994 in za 4,1 odstotkov višja v letu 2004. Med letoma meritev je celotna prirast kožne gube trebuha pri ptujskih dijakih 25,6 odstotna, pri ptujskih dijakinjah je prirast 8 odstotna. Prirast je pri slovenskih dijakih v tem obdobju 18 odstotna, pri slovenskih dijakinjah pa je 5 odstotni padec.

REZULTATI IN RAZLAGA

V zadnjih tridesetih letih sposobnost splošne vzdržljivosti, ki jo merimo s tekom 600 metrov pri otrocih in mladini stagnira ali je v postopnem upadanju, velja za vse šoloobvezne starostne kategorije.

Med leti 1990 in 2000 se je splošna vzdržljivost pri otrocih zmanjšala za okrog 5 odstotkov, nekoliko več pri otrocih do 10. leta starosti in nekoliko manj pri mladostnikih od 15. do 19. leta starosti, med spoloma niso bile ugotovljene bistvene razlike (Strel et al., 2003).

Drugi razlog za občuten prirast kožnih gub pri slovenskih dijakih in dijakinjah v omenjenem obdobju ja vsekakor neprimerna prehrana naših otrok in mladostnikov, ki smo ji priča, tako v kvantitativnem kot kvalitativnem smislu zaužitja dnevnih obrokov hrane, med drugim gre tudi za preveliko uživanje sladkarij (čokolade, keksov ipd.).

To je še posebej akutno pri nižjih socialnih slojih, kjer je po podatkih prehrana manj kakovostna in urejena, sem lahko v večji meri prištevamo dijake in dijakinje poklicnih in tehniških šol in manj gimnazij.

REZULTATI IN RAZLAGA Ob dejstvu, da je v ruralnem okolju velikokrat prisoten tudi nekoliko nižji

življenjski standard in nižja splošna izobrazba lahko sklepamo, da na podeželju starši nudijo svojim otrokom manj vzpodbud za športnim udejstvovanjem in temu primerno oblikujejo tudi njihov odnos do športne in nasploh gibalne dejavnosti.

Tako se lahko na podeželju način preživljanja prostega časa pri mladih razlikuje od mestnega in primestnega okolja, kjer so mladi v prostem času najverjetneje športno dejavnejši.

Našteti dejavniki lahko pri podeželskih otrocih in mladini pogojujejo manjšo obremenitev gibalnega aparata in kardio-respiratornih funkcij in s tem tudi manj takšnih aerobnih zahtev, ki bi v energetsko-presnovnem pomenu predstavljale ustrezen ekvivalent glede na količino in kalorično vrednost zaužite hrane.

Kot že rečeno, ne moremo z gotovostjo trditi, da je v ptujskem vzorcu v primerjavi z neptujskim višji odstotek dijakov in dijakinj, ki se izobražujejo v programih poklicnih šol in manj v tehniškem ter gimnazijskem programu.

Sklepamo lahko, da je ob že omenjeni nezdravi prehrani, gibalni primanjkljaj ptujskih dijakov in dijakinj prevelik, predvsem iz vidika potrebnega presnovnega ekvivalenta, ki bi ustrezal kalorični vrednosti dnevno zaužite hrane.

Posledica tega je lahko višja prirast kožnih gub v primerjavi z neptujskim vzorcem šoloobvezne mladine.