18. števiilka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost

18. številka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost / avgust 2012

UVODNIK

Foto: Wikipedija

Letošnje poletje je predvsem v znamenju

olimpijskih iger v Londonu. Posebno

olimpijado pa smo konec julija in v začet-

ku avgusta priredili tudi v Ljubljani, kjer

so se mladi z vsega sveta pomerili na

Mednarodni lingvistični olimpijadi.

V posebni 18. številki e-novic vam poleg

dogodka, ki smo ga konec julija pripravili

skupaj z MINVOS – mrežo izobraževalnih

nevladnih organizacij Slovenije, predstav-

ljamo uspehe predstavnikov Slovenije na

mednarodnih olimpijadah iz znanja, kamor

odhajajo v organizaciji Zveze za tehnično

kulturo Slovenije.

Poleg Mednarodne lingvistične olimpijade

je letoš že četrtič potekala tudi Memoriada,

ki so jo v Mariboru pripravili organizatorji

iz Univerzum Minerva.

Prijetno branje!

Spoštovani! Če menite, da ste naše novice prejeli neupravičeno, se vam opravičujemo in vas prosimo, da nas o tem obvesti-te na elektronski naslov [email protected]. Če e-novic vsebinske mreže za znanost in raziskovanje ne želite več prejemati, nam to prosimo sporočite na elektronski naslov [email protected] in napišite v rubriko "Zade-va": ODJAVA E-novic. Sporočilo je poslano v skladu s 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah.

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

Projekt ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

Dan z novinarji in gospodarstveniki: Potenciali nevladnih organizacij s področja raziskovanja in znanosti ter izobraže-vanja in usposabljanja za izhod iz krize

Aktivno mreženje predstavnikov NVO, medijev in

gospodarstva (foto: Mediaspeed)

V organizaciji Univerum Minerva, nosilke

MINVOS – mreže izobraževalnih nevladnih

organizacij Slovenije in Zveze za tehnično

kulturo Slovenije, nosilke ZOTKS – mreže

za raziskovanje in znanost je 25. 7. 2012 na

Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pote-

kalo skupno druženje predstavnikov nevlad-

nih organizacij, medijev in gospodarstva, ki

smo ga poimenovali »Dan z novinarji in

gospodarstveniki: Potenciali nevladnih

organizacij s področja raziskovanja in zna-

nosti ter izobraževanja in usposabljanja za

izhod iz krize«.

Dogodek je bil namenjen ozaveščanju gos-

podarstva in medijev o potencialih mrež in

NVO, ki delujejo na področju raziskovanja

in znanosti ter izobraževanja in usposabljan-

ja, udeležilo pa se ga je skoraj 50 predstav-

nikov nevladnih organizacij, medijev in

gospodarstva, tako da možnosti za mreženje

in povezovanje ni manjkalo.

Na dogodku smo predstavili obe vsebinski

mreži, programe, ki bi jih lahko izvajale

NVO, ki delujejo na področju raziskovanja

in znanosti ter izobraževanja in usposabljan-

ja kot javno storitev, gospodarstvenikom

smo predstavili pomen raziskovalnega in

izobraževalnega dela v NVO za razvoj kad-

rov za gospodarstvo, s predstavniki medijev

pa smo razpravljali o načinu vključevanja

NVO in njihovim dejavnosti v poročanje

medijev

Na srečanju sta bila sprejeta tudi dva memo-

randuma: Memoranduma o partnerstvu med

podjetji ter nevladnimi organizacijami s

področja znanosti, raziskovanja in izobraže-

vanja in Memoranduma o partnerstvu med

mediji ter nevladnimi organizacijami s pod-

ročja znanosti, raziskovanja in izobraževan-

ja, ki si ju lahko preberete v nadaljevanju. ▪

Razprava o memorandumih (foto: Mediaspeed)


Memorandum o partnerstvu med podjetji ter nevladnimi organizacijami s področja znanosti, raziskovanja in izobraževanja

Nevladne organizacije (NVO), ki delujejo

na področju izobraževanja, znanosti in

raziskovanja:

izvajajo številne programe neformalne-

ga izobraževanja, s katerimi mlade

usposabljajo za praktično uporabo v

šoli pridobljenega znanja,

povezujejo mlade s podjetji in jim

predstavljajo poslovna okolja in poslo-

vne priložnosti,

izvajajo številne neodvisne študije in

ekspertna mnenja,

uvajajo mlade v raziskovalno delo, jih

usposabljajo za delovanje na konkret-

nih projektih in za reševanje konkretnih

problemov.

Poleg omenjenega imajo NVO velik stro-

kovni raziskovalni in znanstveni kadrovski

potencial, njihovo znanje in projekti pa bi

lahko bili v številnih primerih v veliko

pomoč gospodarstvu pri njihovem razvoju.

Ob ustreznem povezovanju bi lahko NVO

prevzemale partnerske naloge na razvojno-

raziskovalnih projektih gospodarstva.

V številnih podjetjih je vse bolj pomembna

tudi zavest o družbeni odgovornosti, ki se

odraža skozi njihovo dejavno vlogo na

področjih trajnostnega razvoja, okoljevars-

tva, sociale itd. ter vlaganja v okolje, v

katerem delujejo. Poleg koristi, ki jih tako

delovanje prinaša za skupnost, oziroma

prav zaradi njih se vse več podjetij zaveda,

da so to pomembni dejavniki dolgoročnega

uspeha. Tudi pri tem so NVO potencialni

partnerji, saj lahko v sodelovanju s podjetji

oziroma ob njihovi pomoči, izvajajo proje-

kte, ki so pomembni za skupnost.

Partnerstvo med podjetji in NVO prinaša

pomembne priložnosti za obe strani:

Utrjevanje kredibilnosti in ugleda –

kadar ugledna/zaupanja vredna NVO in

priznano podjetje skupaj oziroma v

partnerstvu izpeljeta kakovosten pro-

jekt, to prispeva k dvigu ugleda in kre-

dibilnosti obeh partnerjev.

Zagotavljanje neodvisne evalvacije –

sodelovanje NVO lahko pomeni neod-

visno evalvacijo delovanja podjetja,

zlasti na področjih, pomembnih za traj-

nostni razvoj, socialno ravnovesje,

zagotavljanje družbene odgovornosti

ipd.

Zagotavljanje znanj in pogledov, ki

jih podjetje samo ne premore – part-

nerstvo z NVO lahko v podjetju pri-

pomore k naslavljanju in obravnavanju

vsebin, za katere v podjetju nimajo las-

tnih kadrovskih virov. NVO lahko

zagotovi tudi neodvisen pogled od

zunaj. Za NVO je takšno sodelovanje

lahko priložnost testiranja učinkovitosti

pristopa na določenem področju.

Stik med podjetji in talentiranimi ter

uspešnimi mladimi – partnerstvo med

NVO in podjetjem lahko prispeva k

temu, da podjetja pridejo v stiki s talen-

tiranimi in uspešnimi mladimi, ki na ta

način pridobijo možnost nadaljnjega

razvoja znanja in talenta v konkretnem

poslovnem okolju.

Pogoj za uspešno partnerstvo med podjet-

jem in NVO je tudi ustrezno medsebojno

razumevanje:

NVO mora razumeti in upoštevati poslov-

ne prioritete in temeljne vrednote podjetja,

s katerim sklepa partnerstvo. Na ta način

lahko NVO podjetje lažje prepriča o koris-

tih partnerstva, namesto da bi bil rezultat

4


odvisen od tega, ali bo podjetje samo pre-

poznalo poslovno priložnost.

Podjetje mora razumeti motive NVO, ki je

potencialen partner. Na splošno je pomem-

bno, da skupni projekt doprinese pomem-

bno dodano vrednost na temeljnem področ-

ju delovanja NVO.

Za NVO je pomembno, da ugotovi, ali

potreba po družbeni odgovornosti in vla-

ganju v okolje, v katerem podjetje deluje,

za podjetje pomeni težavo oziroma tvegan-

je, ali pa je s strani podjetja prepoznano kot

poslovna priložnost.

Za podjetje je prav tako pomembno, da

ugotovi pripravljenost in zmožnost NVO

kot potencialnega partnerja za dojemanje

kompleksnosti poslovanja podjetja. Z vidi-

ka podjetja je pomembno tudi, ali NVO

vidi le eno možno pot do določenega cilja

ali pa se zaveda, da do tega lahko vodi več

različnih poti, ter ali ima NVO tradicijo

sodelovanja in partnerstva ali konfrontacije

in nasprotovanja.

Partnerstvo med NVO in podjetjem ima

številne potenciale in prednosti za oba par-

tnerja. Pomembno je, da je vzpostavljeno

na dobrem medsebojnem poznavanju in

zaupanju, da poteka v korist obeh strani in

da je usmerjeno v koristi skupnosti. ▪

Memorandum o partnerstvu med mediji ter nevladnimi organizacijami s področja znanosti, raziskovanja in izobraževanja

Nevladne organizacije (NVO) imajo pravi-

loma težave pri vstopu v medije, zlasti ko

govorimo o t. i. mainstream medijih (tele-

vizija, radio, osrednji dnevni časopisi).

Pogosto velja, da NVO najlažje najdejo pot

v medije, ko gre kaj narobe, veliko težje

pa, ko izvajajo uspešne projekte. Za večino

NVO torej ostaja prodor v medije velik

izziv, na katerega le redke najdejo ustrezen

odgovor. Izziv je še toliko večji, ker števil-

ni projekti, prireditve ali dogodki ostanejo

neopaženi, če o njih ne poročajo mediji.

Nedvomno je eden od načinov prodora v

medije vzpostavljanje partnerstva, v kate-

rem bosta lahko imeli korist obe strani.

Partnerstvo je mogoče vzpostaviti kot pro-

fesionalno sodelovanje, izmenjavo infor-

macij ter ob medsebojnem razumevanju

načina delovanja, vrednot in ciljev.

NVO, ki delujejo na področju izobraževan-

ja, znanosti in raziskovanja, imajo velik

strokovni raziskovalni in znanstveni kad-

rovski potencial, njihovo znanje in projekti

pa bi lahko bili v številnih primerih v veli-

ko pomoč medijem pri poročanju o dolo-

čeni temi. Seveda je pomembno, da se

mediji teh potencialov in možnosti, ki jih

NVO nudijo, zavedajo in da se organizaci-

ja ter njeni strokovnjaki predstavnikom

medijem zdijo dovolj kredibilni in zaupan-

ja vredni.

Prvi korak k takšnemu partnerstvu je lahko

sestanek med vodstvom NVO in uredniš-

tvom določenega medija, na katerem pred-

stavniki NVO predstavijo svoje potenciale

(strokovnjake, strokovne študije ipd.), ki so

lahko koristni tudi za medij pri obravnava-

nju določene teme.

5


Pomembno je, da se medijske hiše zaveda-

jo, da NVO predstavljajo pomemben steber

v družbi, ki v veliki meri prispeva k razre-

ševanju določenih problemov, ki pogosto

pomeni strokoven in neodvisen glas v

določeni javni razpravi, ki svoje delo

nemalokrat izvaja bolj učinkovito in ceneje

kot državne inštitucije in ki poleg tega

velikokrat ne razpolaga z ustrezno usposo-

bljenostjo za komuniciranje z mediji, zato

pri tem potrebuje nekaj več pomoči.

Poleg tega je pomembno tudi dejstvo, da

številne NVO vsakodnevno proizvedejo

»pozitivne novice«, ki prispevajo k boljši

kakovosti življenja in so prav zaradi tega

vredne javne objave in promocije.

Predstavniki NVO pa se moramo zavedati,

da so za učinkovito komuniciranje z mediji

potrebne predvsem načrtnost, sistematič-

nost in učinkovitost. V nadaljevanju je

navedenih nekaj korakov, ki lahko

pomembno prispevajo k bolj učinkovitem

komuniciranju z mediji:

Informacije, ki jih NVO posreduje

medijem, morajo vedno biti resnične in

točne.

Vsaka NVO potrebuje adremo medijev

in novinarjev/novinark. Posebno mesto

na tem seznamu naj imajo mediji in

novinarji/novinarke, ki so že kadarkoli

sodelovali z NVO oziroma so poročali

o njenih projektih in dogodkih.

V sporočilu za medije naj bodo vse

najpomembnejše informacije v prvem

odstavku. Med najpomembnejše

informacije vsekakor sodijo odgovori

na naslednjih pet vprašanj: Kdo? Kaj?

Kdaj? Kje? Zakaj?

V primeru priprave novinarske konfe-

rence naj predstavniki NVO upošteva-

jo:

o lokacijo, ki bo pritegnila pozornost

novinarjev,

o termine (dneve in ure), ko je verjet-

nost za udeležbo novinarjev največ-

ja,

o časovni okvir in način vabljenja

novinarjev,

o pripraviti jasno formulirane izjave

in pomembne »background« infor-

macije.

Tako mediji kot NVO se morajo zavedati

medsebojnih koristi. Prav tako se morajo

zavedati, da z ustreznim in kakovostnim

sodelovanjem lahko še v večji meri prispe-

vajo k višji kakovosti življenja, bolj učin-

kovitemu reševanju problemov in boljši

informiranosti javnosti.

Aktualno

Mednarodne olimpijade iz znanja in srečanja

Zveza za tehnično kulturo Slovenije

(ZOTKS) vsako leto najboljšim mladim s

tekmovanj iz znanja kemije, biologije,

računalništva in logike ter z državnega

srečanja mladih raziskovalcev Slovenije

omogoči, da se udeležijo mednarodnih

olimpijad in srečanj, kjer lahko svoje znan-

je in veščine primerjajo z najboljšimi

sovrstniki z vsega sveta, hkrati pa je to tudi

priložnost za druženje in spoznavanje dru-

gih kultur ter izmenjavo mnenj z uveljav-

ljenimi znanstveniki in raziskovalci. ▪

6


10. evropska naravoslovna olimpijada

Julija Gorenc, Bruno Marinič in Miha Rihtaršič s

srebrnimi medaljami (foto: arhiv ZOTKS)

Konec aprila 2012 je v Litvi potekala 10.

evropska naravoslovna olimpijada, kjer

sodelujejo ekipe iz držav Evropske unije,

ki se morajo izkazati na interdisciplinar-

nem področju, in sicer pri poznavanju

kemije, biologije in fizike. Slovenijo so

zastopali Julija Gorenc, Bruno Marinič in

Miha Rihtaršič (ekipa A) ter Lovro Kotnik,

Lidija Magdevska in Klara Nosan (ekipa

B). Ekipa A je med 44 ekipami dosegla

odlično 10. mesto. Ta doslej najvišja slo-

venska uvrstitev na evropskih naravoslov-

nih olimpijadah jim je prinesla srebrno

medaljo, uspeh pa je dopolnila še ekipa B z

bronom. ▪

23. mednarodna biološka olimpijada

Od leve proti desni: Manca Potočnik, Neža Alič,

Domen Kampjut in Anže Godicelj (foto: arhiv

ZOTKS)

Slovensko olimpijsko ekipo na 23. medna-

rodni biološki olimpijadi, ki je od 8. do 15.

julija 2012 potekala v Singapurju, so sesta-

vljali Neža Alič, Manca Potočnik, Anže

Godicelj in Domen Kampjut. Domen je bil

v ekipi že drugič, lanskoletni bronasti

medalji pa je letos dodal še prvo zlato

medaljo za Slovenijo. Med dobitnike odli-

čij se je z bronom vpisal tudi Anže Godi-

celj, Manca Potočnik pa je prejela nagrado

za dosežene visoke standarde znanja. Na

olimpijadi je sodelovalo 234 udeležencev,

25 jih je osvojilo zlato medaljo, 48 srebrno,

73 pa bronasto.

V izbor za olimpijsko ekipo se uvrstijo

najboljši dijaki z državnega tekmovanja v

znanju biologije za srednješolce, ki ga

organizira Zveza za tehnično kulturo Slo-

venije. Na podlagi dodatnega testa so bili

izbrani štirje, ki so Slovenijo zastopali na

olimpijadi. Na tem mednarodnem srečanju

se preizkuša teoretično in praktično znanje

biologije, za kar najboljši rezultat pa mora

mlade biologija zanimati, biti morajo ino-

vativni, kreativni in vztrajni. Namen med-

narodne biološke olimpijade je mlade

nadarjene dijake izzvati in spodbuditi za

razširjanje in poglabljanje njihovega znan-

ja ter združevanje mladih z vseh koncev

sveta v prijateljskem vzdušju. Prihodnje

leto bo 24. mednarodna biološka olimpija-

da potekala od 14. do 21. julija v švicar-

skem Bernu. ▪

7


44. mednarodna kemijska olimpijada

Od 21. do 30. julija 2012 so Rok Narobe,

Omar Alhady, Nejc Čeplak in Rok Kauf-

man zastopali slovenske barve na 44. med-

narodni kemijski olimpijadi v Washingto-

nu DC v Združenih državah Amerike. Po

osvojenih štirih bronastih medaljah lansko

leto na olimpijadi v Turčiji je Rok Kauf-

man letos v konkurenci 287 tekmovalcev

iz 72 držav osvojil srebro, Nejc Čeplak pa

je slovenski zbirki bronastih medalj dodal

še eno tega sijaja. Na olimpijadi so sicer

podelili 34 zlatih, 59 srebrnih in 87 bronas-

tih medalj, 10 udeležencev pa si je prisluži-

lo častno omembo, nagrado za nadpovpre-

čen rezultat.

Na mednarodni kemijski olimpijadi lahko

sodelujejo štirje tekmovalci iz posamezne

države, ki so mlajši od 20 let, srednješolci

in prihajajo iz šol, ki niso specializirane za

kemijo. Namen tekmovanja je spodbujanje

dijakov za samostojno in kreativno reševa-

nje kemijskih problemov. Mednarodne

kemijske olimpijade omogočajo nova poz-

nanstva z vrstniki iz drugih držav ter spod-

bujajo sodelovanje med njimi. Na tekmo-

vanju mladi kemiki pokažejo svoje teoreti-

čno in praktično znanje kemije v obliki

reševanja eksperimentalnih in teoretičnih

nalog.

Zahtevana znanja presegajo učne načrte za

srednje šole, zato organizatorji vsako leto

sodelujočim državam razdelijo pripravljal-

ne naloge, s pomočjo katerih udeleženci

dobijo vpogled v tip in težavnost nalog na

olimpijadi. Predstavnike Slovenije se izbe-

re na podlagi priprav in testov, ki jih orga-

niziramo in izvajamo v Zvezi za tehnično

kulturo Slovenije (ZOTKS) v sodelovanju

s predavatelji Fakultete za kemijo in

kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

V izbor za olimpijsko ekipo se uvrstijo

najboljši z državnega tekmovanja iz kemi-

je, med katerimi na podlagi priprav in raz-

ličnih teoretičnih testov izberemo štiri ude-

ležence olimpijade, ki se nato še praktično

usposabljajo za tekmovanje. ▪

10. mednarodna lingvistična olimpijada

Jubilejna 10. mednarodna lingvistična

olimpijada, katere organizatorica je bila


(ZOTKS), je od 29. julija do 4. avgusta

2012 potekala v Ljubljani, na njej pa se je

zbralo 131 tekmovalcev iz 26 držav z vse-

ga sveta.

8


Slovenijo sta na olimpijadi zastopali dve

ekipi, ki so ju sestavljali: Lidija Magdev-

ska, Mirjam Homar, Rok Kaufman in

Valentina Prevc (ekipa 1) ter Aljaž Koželj,

Lara Jerman, Teja Močnik in Vida Papler

(ekipa 2). Tekmovanje je potekalo v posa-

mičnem in ekipnem reševanju nalog, ki

zajemajo področja teoretične, matematične

in uporabne lingvistike. Pri reševanju

nalog tekmovalci ob preizkušanju sposob-

nosti logičnega razmišljanja spoznavajo

raznolikost jezikov.

Rok Kaufman (foto: Matej Ličar)

Med slovenskimi predstavniki se je na

posamičnem tekmovanju najbolje odrezal

Rok Kaufman, ki je lanski bronasti medalji

z mednarodne lingvistične olimpijade v

Združenih državah Amerike letos dodal še

srebrno. Lara Jerman in Valentina Prevc pa

sta si prislužili častni omembi, nagrado za

nadpovprečen rezultat na posamičnem

tekmovanju.

Najvišje število točk je na posamičnem

tekmovanju dosegel član ruske ekipe

Anton Sokolov, pokale za prva tri mesta na

ekipnem tekmovanju pa so osvojile: druga

ekipa Združenih držav Amerike (1. mesto),

ekipa z Nizozemske (2. mesto) in druga

ekipa s Poljske (3. mesto). Na olimpijadi

smo podelili 8 zlatih, 13 srebrnih, 16 bro-

nastih medalj, 24 priznanj s častno omem-

bo za dosežen nadpovprečen rezultat ter 10

nagrad za najboljše rešitve posameznih

nalog.

Zveza za tehnično kulturo Slovenije je kot

organizatorica olimpijade tudi poskrbela,

da je skoraj 200 tekmovalcev, vodij ekip,

spremljevalcev in članov žirije med posa-

mičnim in ekipnim tekmovanjem spozna-

valo tudi Slovenijo, saj so obiskali Bled in

Bohinj oz. Lipico in Škocjanske jame.▪

Tekmovanje Evropske unije za mlade znanstvenike in 24. mednarodna računalniška olimpijada

Konec septembra bosta potekali še dve

mednarodni srečanji, in sicer Tekmovanje

Evropske unije za mlade znanstvenike na

Slovaškem ter 24. mednarodna računalniš-

ka olimpijada v Italiji. Na Slovaškem nas

bodo zastopali Tim Prezelj, Nejc Bombek

in Rok Nemec, z najboljšimi mladimi

računalničarji sveta pa se bodo pomerili

Matjaž Leonardis, Jure Slak (oba sta bila

že udeleženca olimpijade v letu 2011),

Sven Cerk in Patrik Zajec. ▪

9


Memoriada 12 – 4. državno prvenstvo v pomnjenju

Izobraževalno razvojni zavod Univerzum

Minerva je v soboto 7. julija 2012 v Mari-

boru izvedel 4. odprto državno prvenstvo v

pomnjenju »Memoriada 12«. Državni

prvak je postal Nejc Čeplak, drugo mesto

je zasedla Petra Vogrinec, tretje mesto pa

Rok Havlas.

Memoriade, kot je poimenovano državno

prvenstvo v pomnjenju, se je udeležilo 7

tekmovalcev, ki so svoje možgane napen-

jali od ranega jutra do zgodnjega večera.

Tekmovalci so se pomerili v skupno deset-

ih disciplinah po pravilih Svetovne organi-

zacije miselnih športov (World Memory

Sports Council), ki že od leta 1991 letno

prireja svetovna prvenstva v pomnjenju.

Posebnost pri tem pa je, da so tekmovalne

discipline zasnovane tako, da se merijo le

spominske sposobnosti tekmovalce v

posameznih starostnih skupinah.

Prva disciplina »govorjena števila« je od

tekmovalcev zahtevala, da si zapomnijo

čim več slišanih števk. Naslednja discipli-

na je tekmovalce zaposlila s pomnjenjem

binarnih števil. Potem je sledilo merjenje

spominskih kapacitet z datumi iz zgodovi-

ne in prihodnosti. Zatem so tekmovalci

posegli po kartah in so si v določenih

časovnih intervalih poskušali zapomniti

čim več kart. Tekmovalna disciplina z nak-

ljučnimi besedami je bila najbolj zahtevna

naloga za večino tekmovalcev, medtem ko

sta disciplini za pomnjenje abstraktnih slik

ter imen in obrazov med tekmovalci naj-

bolj priljubljeni. Tekmovalci pa so se za

konec pomerili še v pomnjenju števil in še

enkrat v pomnjenju kart. Med posamezni-

mi disciplinami so se tekmovalci sproščeno

družili in izmenjevali informacije o tehni-

kah pomnjenja pri posameznih disciplinah.

Prvo mesto v skupnem seštevku in s tem

prestižni naslov državnega prvaka v pom-

njenju je osvojil dijak II. gimnazije v

Mariboru Nejc Čeplak. Drugo mesto je

osvojila lanskoletna državna prvakinja

Petra Vogrinec, tretje mesto je zasedel Rok

Havlas. Nejcu Čeplaku je uspelo postaviti

tudi nov državni rekord v disciplini »30-

minutne karte«, kjer si je uspel zapomniti

naključni vrstni red 84 igralnih kart. Vsi

tekmovalci pa so si bili ob koncu dneva

enotni, da je pomnjenje temelj učenja in da

je zelo pomembno, da skrbimo za svoje

možgane in jih redno treniramo.

Direktor Univerzum Minerva mag. Peter

Cokan je ob organizaciji Memoriade 12

povedal:

»Univerzum Minerva je inovativna nevla-

dna organizacija, ki se zaveda, da sta znan-

je in dober spomin ključna za uspešnost

posameznika ter posledično družbe, zato z

veseljem vsako leto priredimo tekmovanje,

kjer lahko udeleženci preizkusijo svoje

spominske kapacitete in obenem preverijo

koliko lahko izboljšajo svoj spomin z upo-

rabo spominskih tehnik.«

Petra Vogrinec, Nejc Čeplak in Rok Havlas

(foto: arhiv Univerzum Minerva)

Izjave najboljših treh z letošnje

Memoriade:

Nejc Čeplak: »Državnega prvenstva sem se

udeležil drugič. Lani sem bil drugi, letos pa

mi je uspelo, da sem izboljšal svoje rezul-

tate in postal državni prvak. Znanja, ki jih

pridobim v šoli, z veseljem uporabljam na

tekmovanju in obratno. Tekmovanja se

nameravam udeležiti tudi v prihodnje.«

10


Petra Vogrinec: »Na Memoriadi sem sode-

lovala tretje leto zapored. Prvo leto sem šla

na tekmovanje iz radovednosti in da preve-

rim svoj spomin. Sedaj pa se tekmovanja

udeležujem predvsem zaradi zabave. Tek-

mujem sama s seboj in s svojimi rezultati,

ki jih skušam popraviti.«

Rok Havlas: »Tekmovanja sem se udeležil

drugo leto in spet me je navdušilo. Tekmo-

vanje mi je všeč, saj predstavlja svojevrs-

ten izziv, hkrati pa ob prijetnem druženju s

sotekmovalci in organizatorji spoznavam

vsako leto nove tehnike pomnjenja. Vse na

tekmovanju mi je super. Pohvale organiza-

torjem. Tekmovanja se bom z veseljem

udeležil tudi naslednje leto.« ▪

11



18. številka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost / avgust 2012 Izdajatelj:


Lepi pot 6

1000 Ljubljana

Urednica e-novic: Anja Soršak

E-novice izhajajo v sklopu projekta ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost, ki ga financirata Evropska unija

ter Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru

Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Institucionalna in

administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in

socialnega dialoga.

18. števiilka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost

Documents

Transcript of 18. števiilka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost