AKCIJSKO RAZISKOVANJE –

pomemben dejavnik učiteljevega

profesionalnega razvoja

Janez Vogrinc

Ljubljana, 7. oktober 2011

Kaj je akcijsko raziskovanje

Zamisel o akcijskem raziskovanju izvira iz dela socialnega psihologa Kurta Lewina (1946).

Lewin je opisal akcijsko raziskavo kot niz korakov v spirali, katerih vsak sestoji iz načrtovanja, akcije in ocene doseženega rezultata.

Omenjenih dejavnikov ne smemo pojmovati kot samozadostne statične postopke, temveč kot povezane dejavnike v spirali akcijske raziskave.

V praksi se proces začenja s splošnim spoznanjem, da je kaka izboljšava ali sprememba potrebna in zaželena (ugotavljam, da z nečim nisem zadovoljen, nekaj želim spremeniti: določim polje akcije). Problem želim rešiti (osebna prizadetost).

Definicije akcijskega raziskovanja

Elliot: ˝Akcijsko raziskovanje je sistematično

proučevanje poklicnih situacij, ki ga izvajajo sami

učitelji z namenom, da te situacije izboljšajo.˝

Carr, Kemmis: ˝… akcijski raziskovalci žele

spremeniti sedanjost, da bi ustvarili drugačno

prihodnost.˝

Namen akcijskega raziskovanja v šolah

Akcijsko raziskovanje v šolah ima za poglavitni namen, da pomaga izboljšati kakovost učenja in pouka s tem, da omogoči premišljeno uvajanje sprememb od tistih, ki jih spremembe zadevajo (tj. učitelji). Učitelji pogosto izvajajo akcijske raziskave s pomočjo zunanjega svetovalca oz. mentorja. Ob tem izboljšuje razmere in okoliščine delovanja učiteljev, spodbuja njihovo profesionalno rast in samozavest.

Corey (1953), je ugotovil, da k spremembam oziroma izboljšavam v pedagoški praksi posameznega učitelja bolj kot poročilo o tem, kaj je o svojem poučevanju ugotovil drug učitelj in kakšne spremembe je uvedel v svoje delo, prispeva osebna vključenost v raziskovanje lastne prakse.

Glavne značilnosti akcijskega raziskovanja

Za učitelje, ki želijo izvajati akcijske

raziskave, se poleg njihove pripravljenosti

in motiviranosti za raziskovalno delo

predpostavlja, da imajo možnost oziroma

strokovno avtonomijo za sprejemanje

odločitev, ki so potrebne za izpeljavo

raziskave (npr. vnašanje sprememb v

vzgojno-izobraževalni proces).

Za uspešno izvedbo akcijske raziskave je

zelo pomembna šolska klima. Vodstvo šole

in učitelji, ki raziskovanje učiteljev vrednotijo

kot enega od pogojev za izboljševanje

pedagoškega dela, ki učitelje raziskovalce

spodbujajo in tako ali drugače sodelujejo pri

njihovem raziskovalnem delu, so bistveni

steber kakovostnega akcijskega

raziskovanja.

Glavne značilnosti akcijske raziskave

Merilo uspešnosti akcijskega raziskovanja je

prispevek k izboljšanju izobraževanja v

konkretnih situacijah, v katerih učitelji delajo (cilj

je izboljšava oz. sprememba prakse).

Seveda pa morajo biti potek in rezultati objavljeni

javno, saj šele s tem, ko je predloženo kritično

presoji širše strokovne javnosti, dobi akcijsko

raziskovanje atribut znanstvenosti.

Vprašanje posplošljivosti

Ne gre za statistično posplošljivost, ampak za ˝prenosljivost˝ po analogiji.

Z dobro študijo primera dobe bralci model, kako so udeleženci neke konkretne situacije razvili svojo teorijo situacije, reševali dileme in izboljšali ravnanje ter tudi okoliščine.

Kritičen bralec lahko, ob upoštevanju posebnosti svoje situacije, prenese v svojo prakso to, kar je mogoče, in če je treba prilagodi okoliščinam.

Raziskovalni načrt

V akcijskem raziskovanju raziskovalec pripravi prožen raziskovalni načrt.

Okvirni načrt akcijske raziskave, ki ga učitelj raziskovalec oblikuje na začetku raziskovalnega procesa, mora izpopolnjevati skozi celotno raziskavo.

V načrtu celotno akcijsko raziskavo razgradi na posamezne uresničljive akcijske korake, pri čemer je vsak korak usmerjen v dejavnost s konkretnimi cilji.

Število akcijskih korakov in njihovo trajanje je vedno odvisno od konkretnega raziskovalnega problema, ki si ga raziskovalec zastavi. Pri vsakem koraku mora vnaprej predvideti način, kako bo spremljal in beležil učinke, ki bodo nastali v posamezni fazi raziskave .

Akcijsko raziskovanje lahko pojmujemo kot ˝most˝ med kvalitativnim in kvantitativnim raziskovanjem.

Evalvacija je tako formativna oziroma

sprotna kot sumativna oziroma končna.

Formativna evalvacija omogoča s svojimi

ugotovitvami sprotno presojo dejavnosti in

pravočasne posege za njeno izboljševanje

kakovosti.

Sumativna evalvacija pa pomaga pri končni

presoji izvedenega koraka ter pri odločitvah,

kako raziskovalni proces nadaljevati.

RAZISKOVANJE POLJA

kaj počnem sedaj

Kaj so ugotovili drugi

Kakšne možnosti imam

NAČRTOVANJE AKCIJE

sodelujoči

urnik

tehnike zbiranja podatkov

instrumenti

IZHODIŠČNA IDEJA

raziskovalni problem

IZVAJANJE AKCIJE

koraki akcijske raziskave

SPREMLJANJE UČINKOV

evalvacija dela

REFLEKSIJA

razmislek o raziskavi

pregled doseženih ciljev

redefiniranje prvotnega načrta

Primer akcijske raziskave (1)

Učenci ne razumejo pomena simbolnega zapisa kemijske spremembe.

Želim izboljšati znanje učencev. Želim povečati njihov interes za naravoslovje.

Kemijske spremembe jim prikažem na simbolni ravni.

Kaj želim narediti?

Kaj počnem

sedaj?

Preučevanje razmer (raziskava terena)

Po izhodiščni zamisli je treba opraviti predhodno sondažo (preučiti razmere)

Ugotoviti je potrebno, kaj se že zdaj dogaja; kakšne so možnosti za uresničevanje akcije, ki je odslikava splošne ideje; kateri bodo omejevalni dejavniki, pa vsebinski, časovni, kadrovski; s katerimi omejevalnimi dejavniki bi se bilo mogoče spoprijeti; kdo drug bo še vključen v raziskavo

Svoje polje akcije lahko razložimo ˝kritičnemu prijatelju˝, nekomu, ki bo prisluhnil idejam in se bo nanje odzval stvarno in konstruktivno. Njegove nasvete lahko vključimo v nastajajoči načrt.

Kemijske spremembe jim lahko prikažem na drugačen način.

Na makroravni (izvedba kemijskega eksperimenta)

Na statični submikroravni (eksperimentalna opažanja poskušamo ilustrirati s pomočjo shematskih prikazov delcev)

Na dinamični submikroravni (shematske prikaze delcev poskušamo ilustrirati s pomočjo računalniške animacije)

Kaj lahko naredim?

Načrt akcije

Določimo splošen načrt za akcijo. Načrt mora biti usmerjen v akcijo, hkrati pa mora biti dovolj prožen, da se ga lahko prilagodi nepredvidenim učinkom.

Načrt razgradimo na posamezne uresničljive korake.

Izdelamo urnik (zelo podroben).

Določimo način, kako bomo spremljali in beležili učinke, okoliščine … Tudi načrti za opazovanje morajo biti prožni in odprti za nepričakovana opažanja (kategorije in meritve, ki jih določimo vnaprej, so običajno nezadostne). Pomembno je, da tehnike in instrumenti, ki jih izberemo za spremljanje akcijskega koraka in njegovega učinka, ustrezajo problemu.

Oblikovanje načrta

2. akcijski korak

Statična submikroraven

3. akcijski korak

Dinamična submikroraven

1. akcijski korak

Makroraven

Prvi korak akcijske raziskave

Izvedemo prvi korak akcijske raziskave.

Opišemo, kaj bomo natančno storili in kakšni naj bi bili učinki

Določimo, kdo vse bo sodeloval v akciji (določimo njihove naloge; razmislimo, ali potrebujemo kakšno dovoljenje za izvedbo tega akcijskega koraka …)

Priskrbimo potrebna sredstva oz. pripomočke

Spremljamo potek prvega akcijskega koraka in ga evalviramo

Sprememba okvirnega načrta

Okvirni načrt na osnovi novih podatkov, ki smo jih

zbrali v prvem koraku akcijske raziskave,

pregledamo, popravimo in dopolnimo.

Izvedemo drugi korak akcijske raziskave…

Opazovanje, beleženje, ocenjevanje,

načrtovanje …

Tehnike zbiranja podatkov

Uporablja repertoar preprostih, v šoli izvedljivih tehnik in instrumentov zbiranja podatkov (odvisno od raziskovalnega problema);

Prevladujejo tehnike, ki dajejo osebam prostor, da izrazijo svoj pogled na svoj način, da odgovor prosto oblikujejo, ob tem razmišljajo in poglobijo svoje razmišljanje tudi v dialogu (lahko pa uporabimo tudi tehnike zbiranja podatkov, ki se uporabljajo pretežno v kvantitativnem raziskovanju – odvisno od problema).

Najznačilnejše tehnike zbiranja podatkov:

Opazovanje z udeležbo,

Dnevniki, biografije in avtobiografije,

Polstrukturirani intervjuji

Vprašalniki z odprtimi vprašanji

Fotografije, avdio in video posnetki

Raziskovalni dnevnik

Raziskovalni dnevnik

Raziskovalni dnevnik piše raziskovalec (izvajalec

akcijske raziskave, tj. učitelj)

Vanj se vnaša vse, kar pomaga situacijo bolje

razumeti in jo pozneje rekonstruirati (učitelj opiše

svoje misli, opažanja, njihovo razlago in

vrednotenje, čustvene odzive, razmisleke, slutnje,

težave, ki so se pojavile, načrte za nadaljnje delo

…)

Triangulacija

V okviru akcijskih raziskav je smiselno uporabiti triangulacijo.

Triangulacija metod, triangulacija virov podatkov, raziskovalcev, teorij in znanstvenih disciplin.

Triangulacija zagotavlja boljše razumevanje proučevanega problema, gre torej za strategijo, ki poveča širino, globino, kompleksnost /…/ spoznanj vsake raziskave.˝ (Denzin in Lincoln 2005, str. 5)

Cerar, M. in Marentič Požarnik, B. (1990). Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Slovensko društvo pedagogov.

Kemmis, S. idr. (1990). Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Radovljica: Didakta: Slovensko društvo pedagogov.

VOGRINC, Janez (2007). Akcijsko raziskovanje - most med kvalitativnim in kvantitativnim raziskovanjem. V: VRTAČNIK, Margareta (ur.), DEVETAK, Iztok (ur.). Akcijsko raziskovanje za dvig kvalitete pouka naravoslovnih predmetov. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta: Pedagoška fakulteta, str. 89-103.