10/2014 - Dashoferimg.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ut/Racunovodski_in_DN... · 2014-05-15 · pi,...
Transcript of 10/2014 - Dashoferimg.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ut/Racunovodski_in_DN... · 2014-05-15 · pi,...
115.5.2014 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014
10/201415.5.2014 Ljubljana
ki imajo vir izven Slovenije. Fizična oseba (rezident Slovenije),
ki oddaja v najem apartmaje na Hrvaškem, je torej skladno z
navedeno določbo v Sloveniji zavezana za plačilo dohodnine od
prejetih dohodkov iz oddajanja v najem. Ne glede na navedeno
pa je v tem primeru treba upoštevati tudi določbe hrvaške
zakonodaje, ki praviloma v svoji državi (tako kot večina držav)
obdavčuje dosežene dohodke iz oddajanja premoženja (ki se
nahaja na Hrvaškem) v najem.
Zaradi navedenega v obravnavanem primeru pride
do dvojne obdavčitve istega dohodka, ki nastane
zaradi sočasne obdavčitve na viru dohodka (na
Hrvaškem, kjer nepremičnina leži) in rezidentstva davčnega
zavezanca (v Sloveniji, kjer je fizična oseba – rezident Slovenije
obdavčen po načelu svetovnega dohodka). Z namenom odprave
dvojne obdavčitve posamezne države z drugimi državami sklepajo
konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in
premoženja (imenovane tudi sporazum oziroma mednarodna
pogodba). Tako ima Slovenija trenutno sklenjene konvencije s
47 državami, med drugim tudi s Hrvaško (objavljena v Uradnem
listu RS – MP, št. 16/05, v nadaljevanju Konvencija). V Konvenciji
je dodeljena pravica do obdavčitve dohodka v eni izmed držav
pogodbenic, z določbo o odpravi dvojnega obdavčevanja pa
Konvencija določa odpravo dvojnega obdavčevanja v državi
Na portalu eDavki so 8. maja 2014 objavili obvestilo glede minimalne zavarovalne osnove na OPSVZ v letu 2014. Kot minimalna zavarovalna osnova na OPSVZ obrazcu se namreč v letu upošteva mesečna minimalna plača za leto 2013, torej 783,66 eurov (in ne mesečna minimalna plača za leto 2014, ki znaša 789,15 eurov). Opozarjajo še, da se kot minimalna osnova za prispevke za zdravstveno zavarovanje upošteva znesek 913,91 eurov. Podrobnejše informacije v zvezi s tem so objavljene tudi v pojasnilu DURS, št. 4250-390/2014-2, 7. 2. 2014, na spletnih
straneh davčne uprave pa najde te tudi podatke o višini zavarovalne osnove in prispevkov za april 2014.
Pri vnosu podatkov v obrazec OPSVZ morate biti zavezanci pozorni na pravilnost izpolnjevanja podatkov. V skladu z navodilom za izpolnjevanje tega obrazca, zavezanec v polje 105 izpolni znesek polne zavarovalne osnove, določene na podlagi 145. člena ZPIZ-2. To pomeni, da mora zavezanec, ki v skladu z določitvijo zavarovalne osnove po tem členu, prispevke plačuje od minimalne plače v znesku 783,66 eurov, ta znesek obvezno vpisati v polje 105. Na eDavkih napotujejo tudi na veljavna navodila k obrazcu OPSV, ki so objavljena v Uradnem listu RS, 103/13.
Lep pozdrav!
Barbara Podlipnikza redakcijo založbe Verlag Dashöfer
Spoštovani!
VPRAŠANJA – ODGOVORI
VSEBINA
Obdavčitev fizične osebe, ki je lastnik počitniškegastanovanja na HrvaškemUporaba paragonskih blokovVišina zneskov prodaje pri kmetuS.p. bo prenesel dejavnost na sinaGotovinsko plačilo kmetuPoročanje potnih stroškovDan uvoza blagaIzstavljanje ročnih računovProdaja izdelkov 3 za 2Zapiranje kompenzacijeZa koliko časa nazaj se lahko izstavi dobropis
stranstranstranstranstranstranstranstranstranstranstran
12335556677
VPRAŠANJA – ODGOVORI
Obdavčitev fizične osebe, ki je lastnik počitniškega stanovanja na Hrvaškem
Fizična oseba, ki je rezident RS, je lastnik počitniških
stanovanj na Hrvaškem. Zanima nas, kje je zavezan
za plačilo davka in koliko stroškov mu je priznanih
pri ugotavljanju davčne osnove?
Fizična oseba, ki je rezident Republike Slovenije
je skladno s 5. členom Zakona o dohodnini (v
nadaljevanju ZDoh-2) obdavčena po svetovnem
dohodku. To pomeni, da je zavezana za plačilo dohodnine od
vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov,
2 15.5.2014Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014
rezidentstva in metode za odpravo takega obdavčevanja.
Namen te določbe je, da se slovenski davčni zavezanec izogne
dvakratnemu plačilu davka od dobička oziroma dohodka – če je
že plačal akontacijo davka na Hrvaškem (v državi vira), določba
konvencije v 23. členu omogoča, da v državi rezidentstva
(v Sloveniji) ne plača še enkrat dohodnine.
V skladu s prvim odstavkom 6. člena Konvencije se dohodek rezi-
denta države pogodbenice (dohodek fizične osebe iz Slovenije),
ki izhaja iz nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici (na
Hrvaškem), lahko obdavči v tej drugi državi (torej na Hrvaškem).
Konvencija tako pravico do obdavčitve dohodka iz oddajanja
premoženja (ki se nahaja na Hrvaškem) v najem dodeljuje
Hrvaški. Zato je fizična oseba – rezident Slovenije, ki oddaja
v najem apartmaje na Hrvaškem in iz tega naslova prejema
dohodke, dolžna plačati akontacijo dohodnine na Hrvaškem
v skladu z njihovo zakonodajo, nato pa narediti poračun
dohodnine v Sloveniji (zaradi obdavčitve po načelu svetovnega
dohodka). Kot navedeno, pa lahko pri slednjem upošteva 23.
člen Konvencije, ki določa način odprave dvojne obdavčitve,
in sicer je za odpravo dvojne obdavčitve opredeljena metoda
navadnega odbitka (dobropisa), pri kateri država, katere rezident
je fizična oseba (Slovenija), odšteje znesek davka, plačanega
v državi vira (na Hrvaškem), ki je enak davku, ki bi ga sama
odmerila od dohodka, doseženega v drugi državi. Fizična oseba
torej na Hrvaškem napove dohodek iz oddajanja apartmajev v
najem na podlagi njihove zakonodaje, v Sloveniji pa je dolžna
oddati napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka
iz oddajanja premoženja v najem v 15 dneh od dneva prejema
dohodka (oziroma najpozneje do 15. januarja tekočega leta
za preteklo leto, če prejema dohodek iz oddajanja premoženja
v najem za več mesecev v letu), pri čemer lahko na podlagi
Konvencije uveljavlja že plačan davek na Hrvaškem.
V zvezi z obdavčitvijo oddajanja premoženja v najem
v Sloveniji opozarjam, da se skladno z novelo Zakona
o dohodnini – ZDoh-2L od 1. januarja 2013 dalje
dohodek iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne
dosega v okviru opravljanja dejavnosti, obdavčuje cedularno. V
tem primeru se torej dohodek iz oddajanja premoženja v najem
obdavčuje po proporcionalni davčni stopnji 25 % od davčne
osnove (ob upoštevanju 10 % normiranih odhodkov) in se ne
všteva več v davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni.
Tako plačana akontacija dohodnine se torej šteje za dokončni
davek, zavezanec za plačilo dohodnine pa je na podlagi odločbe
o odmeri dohodnine zavezanec sam.
Počitniška stanovanja se lahko oddajajo v najem tudi preko
opravljanja dejavnosti oziroma s strani gospodarske družbe,
vendar le v primeru prenosa premoženja (počitniških stanovanj)
v sfero podjetja oziroma gospodarske družbe. V zvezi s tem pa
opozarjam na določbo petega odstavka 16. člena, ki določa,
da se v primeru prenosa pravice do dohodka na drugo osebo,
šteje, da je prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno
pravico prenesla, razen če je hkrati opravljen tudi neomejen in
nepreklicen prenos premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega
premoženja, na drugo osebo, če ni s tem zakonom drugače
določeno. Navedeno torej pomeni, da se, če fizična oseba kot
lastnik počitniških stanovanj prenese pravico do dohodka iz
naslova oddajanja teh stanovanj v najem na podjetje oziroma
gospodarsko družbo, šteje, kot da je dohodek prejela fizična
oseba – lastnik stanovanj, razen če je opravljen prenos
premoženja na podjetje oziroma gospodarsko družbo. Prenos
se lahko opravi s prodajo stanovanj družbi, z dokapitalizacijo
družbe s stvarnim vložkom, ki predstavlja stanovanja, ali s
prenosom nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje v primeru
opravljanja dejavnosti. Glede davčnih implikacij oziroma višine
davčne obveznosti v primeru oddajanja počitniških stanovanj v
najem preko opravljanja dejavnosti oziroma s strani gospodarske
družbe pa bi v zadevnem primeru potrebovala več informacij in
vpogled v celotno dokumentacijo v zvezi s počitniškimi stanovanji
(kakšna je njihova vrednost, koliko znaša najemnina).
Poleg vsega navedenega vam svetujem, da preverite tudi
morebitne druge obveznosti, ki bi jih zaradi oddajanja zadevnih
nepremičnin v najem imeli na Hrvaškem (plačevanje morebitne
turistične takse, identifikacija za namene DDV itd.).
KER, Katja Erjavšek s.p.
Uporaba paragonskih blokov
Proizvodno podjetje je odprlo nekaj trgovin kjer
prodajajo lastne izdelke in trgovsko blago (izdelki
iz dokupa zaradi boljše ponudbe). Zanima jih ali
se paragonski bloki lahko uporabljajo v prodajalni, kadar je
registrska blagajna v okvari in pa na sejmih? Ali je potrebno za
prodajo na terenu imeti blagajno, v kolikor uporaba paragonskih
blokov ni dovoljena?
Predvidevamo, da se vaša vprašanja nanašajo na
Pravilnik o načinu izpolnjevanja zahtev za določene
računalniške programe in elektronske naprave ter
vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev elektronsko vodenih
podatkov davčnemu organu (v nadaljevanju pravilnik).
Potrebno je izpostaviti, da z uveljavitvijo Pravilnika
o načinu izpolnjevanja zahtev za določene računal-
niške programe in elektronske naprave, ter vsebini,
obliki, načinu in rokih za predložitev elektronsko vodenih po-
datkov davčnemu organu, ter s spremembo 38. člena ZDavP-2,
315.5.2014 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014
zakonodajalec ne uvaja »davčnih blagajn«. Zakonodajni ukre-
pi, ki se nanašajo na pravilnik, ter na spremembo 38. člena
ZDavP-2 se nanašajo predvsem na vsebino, obliko in način
posredovanja podatkov davčnemu organu zavezancev, ki
uporabljajo elektronske naprave za izstavljanje računov,
obenem pa definira »lastnosti« programske opreme elek-
tronske naprave, ki jo uporabljamo za izstavljanje računov
(govorimo o devetem odstavku 38. člena ZDavP-2, ki navaja
da proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega progra-
ma ali elektronske naprave ne sme zavezancem za davek
zagotavljati ali omogočiti uporabe računalniškega programa
ali elektronske naprave, ki v trenutku prodaje ali predaje
na uporabo, s privzetimi nastavitvami omogoča brisanje,
popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa,
shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe
prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb). Zakonske
določbe veljajo za vse poslovne subjekte, ki uporabljajo to-
vrstno opremo.
V omenjenih zakonskih okvirih zakonodajalec posebej ne
obravnava obveznosti poslovnega subjekta, ki ne uporablja
tovrstnih elektronskih naprav za izdajanje računov, da si
poslovni subjekt mora takšno napravo zagotoviti in tudi
uporabljati. DURS je na svojih spletnih straneh objavil sklop
vprašanj in odgovorov, v zvezi z vprašanji ki se nanašajo na
omenjeni pravilnik. Med drugim odgovarja tudi na vprašanje
o uporabi paragonskih blokov: Ali Pravilnik kakorkoli vpliva
na ureditev poslovanja podjetij, ki pri svojem poslovanju
uporabljamo paragonski blok?
Pravilnik ne vpliva na ureditev poslovanja podjetij, ki za izdajanje
računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo teh
računov ne uporabljajo računalniških programov ali elektronskih
naprav. Zavezanci, ki pri svojem poslovanju uporabljajo
paragonski blok (papirnati), bodo lahko tudi v bodoče opravljali
navedeni način poslovanja.
Kot omenjeno, davčni organ s pravilnikom ne prepoveduje upo-
rabe paragonskih blokov pri poslovanju zavezancev. Pomembno
je, da zavezanec zagotovi ustrezno evidentiranje in »sledljivost«
poslovnih dogodkov, ki bodo razvidni iz teh poslovnih listin.
Klemen Šivic, EDBS REŠITVE d.o.o.
Višina zneskov prodaje pri kmetu
Kmet upokojenec prodaja pridelke raznim gostin-
cem. Obdavčen je po katastru. Ali je kakšen limit
do katerega zneska lahko prodaja?
V primeru kmeta, ki je obdavčen po katastrskem dohodku in
ni DDV zavezanec, kupec pridelkov sestavi odkupni blok in
tako za potrebe kupčevega knjigovodstva sestavi dokument,
ki dokazuje nabavo kmetijskih pridelkov. V kolikor pa je kmet,
obdavčen po katastrskem dogodku in zavezanec za namene
DDV, potem kmet izstavi fakturo za prodajo pridelkov. Pridelki,
ki jih kmet prodaja, pa morajo biti odraz dejavnosti, ki jo kmet
lahko opravlja.
Kmetija ima v registru kmetijskih gospodarstev
zapisano, da se ukvarja samo z vinogradništvom,
želela pa bi prodajati še mleko. Če nima registrirane
živinoreje, potem mleka ne more prodajati!
Majda Strel
S.p. bo prenesel dejavnost na sina
Samostojni podjetnik se bo upokojil in bi rad pre-
nesel svojo dejavnost na sina. V letu 2012 je prejel
subvencijo za investicijo v nepremičnino: delavnico
in opremo. Svetovali smo mu, naj naredi davčno nevtralni prenos.
Vendar on ne želi prenesti nepremičnine na sina ampak, da osta-
ne v njegovi lasti tudi, ko bi dejavnost opravljal sin s svojim s.p.
Sin že ima s.p. in ni DDV zavezanec, medtem ko oče s svojim s.p.
pa je DDV zavezanec. Prosimo za nasvet, kako naj obdrži nepre-
mičnino s čim manjšimi davčnimi posledicami.
Uvodoma želim poudariti, da bi bil za bolj natančne
davčne implikacije v zadevnem primeru potrebovala
dodatne informacije in vpogled v dokumentacijo pod-
jetnika v zvezi z nepremičnino (kdaj je bila pridobljena, kakšna
je njena vrednost) in pridobljeno subvencijo za investicijo, zato
v nadaljevanju podajam le ključne določbe v zvezi z nevtralnim
davčnim prenosom podjetja na drugo osebo in prenosom nepre-
mičnine v gospodinjstvo, ki so vam lahko v pomoč pri reševanju
davčnih problemov v zvezi z opredeljeno problematiko.
Prenos podjetja na prevzemnika (družinskega člana)
Pri prenosu podjetja na prevzemnika, ki je druga fizična oseba
(v obravnavanem primeru na drugega družinskega člana - prenos
Kmet, ki je obdavčen po katastru lahko prodaja pridelke v taki količini, kot jih pridela sam na svojem kmetijskem gospodarstvu.
Pri tem ne poznamo limita v vrednosti, pomembno je le, da so vsi pridelki njegovi (da se ne gre trgovca!).
4 15.5.2014Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014
v prvem dednem redu) je potrebno ločiti med pojmovanjem pre-
nosa podjetja, ki z davčnega vidika, ob izpolnjevanju pogojev, do-
ločenih v Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), zagotavlja
davčno nevtralno obravnavo takega prenosa in prenosom, ki skla-
dno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju
ZGD-1) zagotavlja univerzalno pravno nasledstvo.
Davčno nevtralen prenos podjetja
Davčno nevtralen prenos podjetja samostojnega podjetnika se
lahko izvede na prevzemnega podjetnika, ki je lahko že obstoječ
(s.p., ki že opravlja dejavnost) ali pa je ustanovljen v postopku
prenosa podjetja (novoustanovljeni s.p.). Davčno nevtralen
prenos pa se na obstoječega ali novoustanovljenega podjetnika
lahko izvede na dva načina, in sicer kot prenos z univerzalnim
pravnim nasledstvom na podlagi 72. a člena ZGD-1 ali kot prenos
na prevzemnika brez univerzalnega pravnega nasledstva. Prenos
z univerzalnim pravnim nasledstvom na podlagi 72.a člena ZGD-1
je možen le na prevzemnike iz 1. dednega reda. V tem primeru
mora biti pogodba o prenosu sklenjena v obliki notarskega
zapisa. Prenos brez univerzalnega pravnega nasledstva je
možen tudi na druge prevzemnike - fizične osebe (ne le tiste iz
prvega dednega reda), pri čemer se prenos izvede na podlagi
neoblične pogodbe o prenosu v skladu z določbami ZDoh-2 (ni
potreben notarski zapis).
Z vidika davčne obravnave prenosa podjetja je torej pomembno,
da je v obeh navedenih primerih možen davčno nevtralen prenos
(torej tako pri prenosu z univerzalnim pravnim nasledstvom, kot
tudi pri prenosu brez univerzalnega pravnega nasledstva), saj
določbe 51. člena ZDoh-2 ne pogojujejo davčne nevtralnosti z
univerzalnim pravnim nasledstvom, temveč omogočajo davčno
nevtralno obravnavo tudi v primeru prenosov brez univerzalnega
pravnega nasledstva. Prav tako ZDoh-2 ne omejuje možnih
davčno nevtralnih prenosov zgolj na predstavnike 1. dednega
reda, kar je pogoj za zagotavljanje univerzalnega pravnega
nasledstva, temveč omogoča takšen davčno nevtralen prenos
tudi na ostale osebe.
Davčno nevtralen prenos se podjetniku prizna le, če je priglašen
davčnemu organu. Priglasitev, na obrazcu Priglasitev davčne
obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju
po drugi osebi, je na davčnem uradu, kjer je podjetnik prenosnik
vpisan v davčni register, potrebno opraviti najpozneje do roka za
predložitev davčnega obračuna. Pri uveljavljanju ugodnosti davč-
no nevtralnega prenosa morajo biti torej izpolnjeni vsi pogoji iz
51. člena ZDoh-2, poleg tega pa mora podjetnik prevzemnik v
tem primeru opravljati dejavnost še 5 let po prenosu. V naspro-
tnem primeru je potrebno ob prenehanju opravljanja dejavnosti
prevzemnega podjetnika pripoznati učinke prvotnega prenosa na
način, kot da ugodnosti davčno nevtralne niso priznane, saj niso
več izpolnjeni zakonski pogoji iz 51. člena ZDoh-2.
Prenos, ki zagotavlja univerzalno pravno nasledstvo
Prenos podjetja na podjetnika prevzemnika (družinskega člana) po
novem ureja tudi Zakon o gospodarskih družbah. V letu 2012 so
bile namreč v Uradnem listu 57/2012 objavljene spremembe in
dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki so prinesle
v novem 72. a členu dodatno možnost uveljavljanja univerzalnega
pravnega nasledstva pri prenosih podjetja s.p. na prevzemnika, s.p.
iz prvega dednega reda (zakonec, izvenzakonski partner, otroci,...).
S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika tako podjetje,
kot tudi vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, kar pomeni,
da podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v
vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem prevzemnika.
Prenos podjetja po principu univerzalnega pravnega nasledstva
se opravi s pogodbo o prenosu podjetja, ki mora biti sestavljena
v obliki notarskega zapisa in mora vsebovati podatke o podjetju
(firmo in sedež podjetja), izjavo o prenosu podjetja, navedbo
vrednosti podjetja in v primeru, da se uporablja tudi ime in matična
številka prenosnega podjetnika, izrecno soglasje glede uporabe
imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika in
izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetja. Poleg
navedenega mora podjetnik najmanj tri mesece pred prenosom
podjetja na podjetnika prevzemnika (na družinskega člana) na
primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja,
v poslovnih prostorih) objaviti prenos in sicer mora objaviti, da
namerava prenesti podjetje na družinskega člana in navesti tudi
datum tega prenosa.
Podjetnik prevzemnik je dolžan vložiti prijavo za vpis prenosa
podjetja pri AJPES, predlogu za vpis prenosa podjetja pa mora
priložiti tudi pogodbo o prenosu podjetja. AJPES potem vpiše
podjetnika prevzemnika v Poslovni register in po uradni dol-
žnosti izbriše iz njega podjetnika, ki je prenesel svoje podjetje
na prevzemnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register
Slovenije podjetnik preneha opravljati svojo dejavnost, podjetje
podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na
podjetnika prevzemnika. Možno je opraviti tudi samo prenos
dela podjetja na družinskega člana. Postopek je podoben kot
pri prenosu celotnega podjetja, le, da v tem primeru v pogodbi
o prenosu podjetja ni potrebno priložiti izrecnega soglasja glede
uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevze-
mnika ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične
številke podjetja (v tem primeru AJPES ne izbriše podjetnika iz
Poslovnega registra po uradni dolžnosti, saj podjetnik z delnim
prenosom podjetja ne preneha opravljati dejavnosti).
Prenos nepremičnine v zasebno sfero
Ne glede na navedeno je v obravnavanem primeru v zvezi z
nepremičnino smiselno upoštevati tudi določbe glede preno-
sa nepremičnine v zasebno sfero (gospodinjstvo) podjetnika,
zlasti če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi tak prenos velja za
515.5.2014 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014
neobdavčljivo transakcijo. Prenosi sredstev (razen denarnih
sredstev) med podjetjem podjetnika in njegovim gospodinj-
stvom so načeloma obdavčeni, razen v primeru ko so izpolnje-
ni zakonsko predpisani pogoji za oprostitev iz obdavčitve. Ena
izmed teh oprostitev je tudi prenos nepremičnine iz podjetja
zavezanca v njegovo gospodinjstvo, če je bila ta nepremični-
na v podjetje pridobljena pred 1. januarjem 2005. V kolikor bi
bil v obravnavanem primeru navedeni pogoj izpolnjen (torej bi
prenosni podjetnik nepremičnino, ki jo ne želi prenesti, v pod-
jetje pridobil pred 1.1.2005), bi lahko pred prenosom podjetja
na podjetnika prevzemnika izvedel prenos nepremičnine v go-
spodinjstvo brez implikacij na področju dohodnine in nato izve-
del prenos podjetja na prevzemnika v celoti. Vendar pa v tem
primeru opozarjam, da ima neodplačen prenos nepremičnine
lahko negativne posledice na področju DDV (če je podjetnik na
primer vlagal v nepremičnino in je od teh vlaganj odbijal DDV - v
tem primeru bi bilo ob prenosu potrebno sorazmerni del odbit-
ka tega DDV vrniti).
KER, Katja Erjavšek s.p.
Gotovinsko plačilo kmetuDo katere višine gotovinskega plačila lahko pravna
oseba poravna kmetu nakup njegovih pridelkov? Je
to 125 EUR? Kakšen status mora ta kmet imeti in
kako se ga preverja?
Pravna oseba, samostojni podjetnik, nosilec dopolnilne dejavno-
sti, kmetu ki je obdavčen po dejanskih prihodkih (v nadaljevanju
»registrirane osebe«) lahko v gotovini plačuje dobaviteljem »regi-
striranim osebam« do višine 420,00 eur.
V kolikor registrirane osebe kupujejo pridelke (samo pridelke!)
od kmeta, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi katastrskega
dohodka, pa od kmeta z odkupnim blokom odkupi pridelke,
vendar jih sme plačati v gotovini le do višini 125,00 eur v
enkratnem znesku.
Odkupni blok kupec sestavi za kmeta, obdavčenega po
katastrskem dohodku takrat, kadar kmet ni DDV zavezanec. Če
je kmet obdavčen po katastrskem dohodku tudi DDV zavezanec,
le-ta izstavlja račune za prodane izdelke.
Ali je kmet DDV zavezanec ali je pavšalist lahko preverimo na
spletnih straneh DURS. Ali kmet ugotavlja davčno osnovo po
dejanskih prihodkih in odhodkih ali ugotavlja davčno osnovo
na podlagi katastrskega dohodka pa moramo zaupati kar izjavi
kmeta samega.
Majda Strel
Poročanje potnih stroškov
Imam vprašanje v zvezi z obračunom potnih
stroškov v letu 2014, ki se pokrivajo iz avansa, ki
je bil nakazan na račun že v letu 2013 in v tem
primeru ne gre za pobot. Ali v primeru, ko se obračun potnih
stroškov za delavca pokriva iz predhodnega nakazila (in ne
pobota), poročanje preko REK-1 obrazca ni potrebno?
Glede na vašo navedbo, da je bilo izplačilo potnih stroškov
opravljeno vnaprej, in sicer v letu 2013, ko dejanski stroški še niso
nastali, ter poročanje še ni bilo obvezno v skladu z objavljenim
Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini
in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve
davčnemu organu objavljenem v Uradnem listuRS, št. 85 z dne
18. 10. 2013, ki je začel veljati od 1. 11. 2013, razen v delu,
kjer je navedeno, da se podatki izpolnjujejo od 1. 1. 2014 dalje,
menim, da v navedenem primeru že izplačanih potnih stroškov
ni potrebno poročati v letu 2014 preko obrazca REK-1, saj vas k
temu ne zavezuje nobena določba tega Pravilnika.
V primeru, da pa boste izplačevali akontacije za povračila potnih
stroškov za službene poti v tem letu torej po 1. 1. 2014, pa je
potrebno o plačilu teh akontacij poročati z vpisom izplačanega
zneska v polje B06 obrazca REK-1. Ko bo službena pot dejansko
tudi opravljena, boste poročali zgolj razliko med že izplačano
akontacijo ter dejanskimi stroški, ki jih boste izplačali po
predloženemu obračunu potnih stroškov.
mag. Sabina Lamut
Davčna svetovalka ZDSS
Dan uvoza blagaProsimo za razlago termina dan uvoza, ko se
prevzem blaga oz. materiala v zalogo skladišča
opravi na dan uvoza po ECB.
Uvoz blaga iz tretjih držav je opravljen ko so končane formalnosti
v zvezi z vnosom blaga v EU po carinskih predpisih EU s katerimi
je blago sproščeno v prost promet, torej na dan carinjenja. Takrat
tudi nastane tudi obveznost za obračun DDV (35.člen ZDDV-1).
Za knjiženje uvoza iz tretjih držav navadno prejmemo naslednje
listine, ki jih potrebujemo za knjiženje: račun dobavitelja s sede-
žem izven EU, listina EUL – MRN in račun špediterja.
Račun dobavitelja ter prevzem blaga preračunate v EUR po tečaju
ECB na dan carinjenja - »dan uvoza«, vendar pa lahko uporabite
tudi valutni tečaj (polje 23 EUL). To je tečaj ECB predzadnje
6 15.5.2014Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014
srede preteklega meseca in se uporablja za carinjene v tekočem
mesecu. SRS 2006 namreč le določajo, da je kot valutni tečaj
mišljen srednji tečaj Banke Slovenije. Ko se boste odločili za en
ali drugi način morate le tega uporabljati iz obdobja v obdobje.
EUL listina se uporablja za vpis v knjigo prejetih računov.
V skladu z ZDDV-1 je osnova za knjiženje v knjigo prejetih
računov - EUL listina ( polje 47 obračun dajatev).
ERST, Erika Stražar s.p.
Izstavljanje ročnih računov
Za parkirne prostore bi izstavljali ročne račune, ker
je računalniško izstavljanje za enkrat nemogoče. Ali
se sploh še lahko izstavlja ročne račune? Kupcem
bi izstavljali račune -obrazce, ki smo jih kupili knjigarni. Na kaj
moramo biti pri tem še posebej pozorni?
Navedene določbe ZDavP-2 so namenjene predvsem nadzoru
nad gotovinskim in blagajniškim poslovanjem, kjer je v praksi
pogosti prihajalo do naknadnega popravljanja in brisanja izdanih
računov. Zakon torej obravnava le programsko opremo, določb
oziroma omejitev v zvezi z izdajanjem računov, napisanih na
roko (paragonski blokci), pa ne obravnava. Zaradi navedenega
menim, da na roke napisani računi niso sporni, če vsebujejo
vse z računovodskimi standardi in zakonom (82. člen ZDDV-1)
predpisane sestavine. V tem primeru menim, da je najlažje
uporabljati že vnaprej natisnjene liste oziroma tako imenovane
paragonske blokce, ki jih je mogoče kupiti tudi v knjigarni,
kamor se nato zgolj vpiše zaporedna številka računa, datum
izdaje računa, datum dobave blaga oziroma opravljene storitve,
podatke o kupcu in predmetu prodaje oziroma opravljeni storitvi,
znesku.
V zvezi z določbami ZDavP-2 in Pravilnika v zvezi s tehničnimi
zahtevami za računalniške programe in elektronske naprave,
ki se uporabljajo za izdajanje oziroma hrambo računov pri
gotovinskem poslovanj je DURS na svoji spletni strani v zvezi
z obravnavano tematiko tudi objavil odgovore na vprašanja
oziroma pojasnila. Med drugim se eno vprašanje nanaša na vpliv
nove ureditve na poslovanje podjetij, ki pri svojem poslovanju
uporabljajo paragonski blok. DURS pojasnjuje, da Pravilnik ne
vpliva na ureditev poslovanja podjetij, ki za izdajanje računov
pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo teh računov ne
uporabljajo računalniških programov ali elektronskih naprav.
Tako zavezanci, ki pri svojem poslovanju uporabljajo paragonski
blok (papirnati), lahko tudi v bodoče opravljajo navedeni način
poslovanja.
KER, Katja Erjavšek s.p.
Prodaja izdelkov 3 za 2Podjetnica, ki ima trgovino na drobno s tekstilom,
bi rada pripravila akcijo » kupiš dva izdelka, dobiš
tri«. Zanima nas postopek priprave in ali na tretji
izdelek obračunamo 100% popust pri izstavitivi računa stranki.
V davčno osnovo za obračun DDV, se v skladu
s šestim odstavkom 36. Člena ZDDV-1 vštevajo
popusti, odobreni v trenutku dobave. Gre za
količinski popust, zato na račun lahko izkaže 100 % popust za
tretji artikel. DDV se obračuna od osnove za plačilo brez DDV.
Zaloge se bodo razbremenile na osnovi števila izdanih/prodanih
artiklov.
Opozorila bi še na Zakona o varstvu potrošnikov
pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP).
V 5. členu tega zakona določa poslovno prakso,
ki se šteje za zavajajočo. Med drugim je zavajajoče dejanje,
ki povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik
sprejme odločitev o poslu, ki ga sicer ne bi sprejel. Med
zakonsko naštetimi elementi, glede katerih lahko poslovna
praksa potrošnika zavaja, je tudi cena, način izračunavanja cene
in določena cenovna prednost.
ERST, Erika Stražar s.p.
Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v osmem odstavku 38. člena opredeljuje elektronsko obdelovanje podat- kov in sicer določa, da zavezanec za davek ne
sme uporabljati takega programa ali naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršno koli spreminjanje izvornega zapisa podatkov, ne da bi bil izvorni zapis in vse poznejše spremembe podatkov shranjeni v napravi ali na drugem mediju, ki ga uporablja za elektronsko obdelovanje podatkov. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Dalje je z v devetem odstavku tega člena določeno, da proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega programa ali elektronske naprave ne sme zavezancem za davek zagotavljati ali omogočiti uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki v trenutku prodaje ali predaje na uporabo, s privzetimi nastavitvami omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb.
715.5.2014 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014
Zapiranje kompenzacije
Ali lahko z medsebojno kompenzacijo med dvema
podjetjema zapremo odprte terjatve oz. obveznosti
pred valuto, ki je navedena na računu?
Za pogodbeni pobot je značilno, da je za vsako terjatev
v pogodbi o pobotu potrebno navesti njen pravni temelj
nastanka, prav tako je potrebno navesti tudi višino terjatev, ki
prenehajo s pobotom.
Časovni trenutek, od katerega naj se vajine vzajemne terjatve
upoštevajo kot pobotane, lahko prostovoljno določita v
sporazumu o pobotu. Če tega časovnega trenutka v pogodbi o
pobotu ne določita, se šteje, da so bile vajine vzajemne terjatve
pobotane z dnem veljavnosti pogodbe o pobotu.
Omeniti je potrebno tudi to, da Obligacijski zakonik v
311. členu ureja enostranski prisilni pobot, ki se po
svoji pravni naravi razlikuje od pogodbenega pobota,
saj je slednji mogoč le na podlagi soglasja obeh pogodbenih
strank. Omenjena določba Obligacijskega zakonika namreč
določa, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti
upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na
denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti
in če sta obe zapadli. Iz navedenega torej izhaja, da morajo biti
za pravno veljavno uveljavljanje prisilnega pobota kumulativno
izpolnjeni naslednji splošni pogoji, in sicer: vzajemnost,
istovrstnost in zapadlost terjatev, kar pa ne velja za dogovorjeni
pobot. Enostranski prisilni pobot se uveljavlja z izjavo o pobotu,
ki jo poda upravičena oseba.
Ker ena izmed terjatev, ki naj bila predmet pobota, še ni dospela
v plačilo, ni možno uveljavljanje prisilnega pobota v danem
primeru.
Na koncu lahko sklenem, da s pravnega vidika ni ovir, ki bi
preprečevale kompenzacijo oziroma pobot vzajemnih terjatev
v okviru pogodbe o pobotu, četudi katera izmed terjatev še ni
zapadla v plačilo, medtem ko prisilni pobot zaradi neizpolnjevanja
pogoja zapadlosti ni možen.
Ivo Kalazić, univ.dipl. prav.
Za koliko časa nazaj se lahko izstavi dobropis
Za koliko časa nazaj se lahko izstavi dobropis?
Poslovni partner nam je namreč želel izstaviti dobro-
pis za račun, ki je bil izdan v decembru 2012. Zanima
nas, kdaj je tak dobropis davčno priznan z vidika DDPO in DDV.
Računovodski vidik in vidik DDPO
Prejeti dobropis je notranja knjigovodska listina, ki ga dobavitelj
izstavi kupcu v primeru, da blago ali storitve, ki jih je že zaračunal
z računom, ne ustrezajo dogovorjeni količini oziroma ne ustrezajo
dogovorjeni kvaliteti ali pa se nanašajo na naknadno odobrene
popuste. Dobropis torej praviloma popravlja poslovni dogodek,
ki ga opredeljuje račun. Glede evidentiranja ima dobropis
enak pomen, kot prejeti račun. Praviloma zmanjšuje postavke
prejetega računa, zato je priporočljivo na dobropis zapisati tudi
zaporedno številko računa na katerega se veže. Prejeti dobropis
mora vsebovati obvezne elemente prejetega računa.
V kolikor dobropis ni izdan v istem poslovnem (oziroma davčnem)
letu kot račun, na katerega se nanaša, pa je računovodska in
davčna obravnava takega dobropisa lahko tudi drugačna. V
tem primeru menim, da zavezanec prejeti dobropis obravnava
odvisno od višine vrednosti prvotnega računa oziroma
dobropisa. V primeru ko gre za nepoemben znesek menim, da
je dobropis mogoče evidentirati na enak način kot opredeljeno
zgoraj, torej z zniževanjem postavk prvotnega računa, odvisno
od tega, na kaj se prejeti dobropis nanaša (zniževanje zaloge
blaga, stroškov materiala ali storitev oziroma obveznosti do
dobavitelja, če račun še ni bil poravnan). Če pa gre za večji
(pomemben) znesek pa menim, da je potrebno prejeti dobropis
računovodsko obravnavati kot popravek napak preteklih obdobij
in ga kot popravek upoštevati tudi v obračunu davka od dohodkov
pravnih oseb. V nadaljevanju podrobneje podajam računovodski
in davčni vidik v zvezi s popravki napak preteklih obdobij.
Računovodski vidik
Napake iz preteklih obdobij so v Slovenskih računovodskih
standardih - SRS (2006) opredeljene kot opustitve postavk ali
napačne navedbe v računovodskih izkazih za pretekla obdobja,
ki izhajajo iz neupoštevanja ali napačne uporabe zanesljivih
informacij, ki so bile na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi
odobreni za objavo, in za katere se je upravičeno domnevalo,
da bodo pridobljene in upoštevane pri sestavitvi računovodskih
izkazov. SRS (2006) napake delijo na bistvene in nebistvene,
pri čemer je višina bistvenosti subjektivna ocena posameznega
podjetja. Bistvenost je odvisna od obsega in narave opustitve ali
napačne navedbe, ki se presoja v danih okoliščinah, načeloma pa
velja, da je znesek bistven, če bi opustitev njegovega pripoznanja
Uvodoma bi želel povedati, da je osnovni namen kompenzacije oziroma pobota prene-hanje vzajemnih terjatev med istima stranka-ma, ki hkrati nastopata kot upnik in dolžnik.
Čeprav ena terjatev še ni zapadla oziroma še ni dospela v plačilo, se vi kot pogodbena stranka lahko dogovorite z nasprotno pogodbeno stranko, da se vajine vzajemne terjatve upoštevajo kot pobotane. Za navedeno se v pra-ksi uporablja izraz pogodbeni ali dogovorjeni pobot.
8 15.5.2014Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014
lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na
računovodskih izkazih. Napaka je tako nebistvena, če ne vpliva na
poslovne odločitve uporabnikov računovodskih izkazov. Naravo in
stopnjo bistvenosti napak podjetje opredeli v svojih internih aktih.
V skladu z 9. točko Uvoda v SRS (2006) podjetje popravi bistvene
napake iz preteklih obdobij za nazaj v prvih računovodskih izkazih,
odobrenih za objavo, po odkritju napak, in sicer s preračunavanjem
primerjalnih zneskov sredstev, dolgov in vseh vpletenih sestavin
kapitala predstavljenega preteklega obdobja (običajno se zviša
oziroma zniža preneseni poslovni izid). Če pa podjetje v tekočem
obdobju ugotovi, da je storilo napako, ki pa je nebistvena, se
zaradi nebistvenosti napake izkazi ne popravljajo za nazaj, ampak
se nebistvena napaka popravi v tekočem obračunskem obdobju.
V vsakem posameznem primeru je torej najprej potrebno opredeliti,
ali gre za bistveno ali nebistveno napako, saj je od tega odvisen
popravek napake. Kot primer v nadaljevanju navajam možno
opredelitev bistvene napake: »Bistvena napaka v podjetju X d.o.o.
je tista napaka, ki znaša:
➤ 2% vseh sredstev v letu, v katerem je napaka nastala, ali
➤ 3% vseh prihodkov v letu, v katerem je napaka nastala, ali
➤ 5% kapitala ali čistega rezultata podjetja (dobička po
obdavčitvi oziroma izgube) leta, v katerem je napaka nastala.«
Podjetje tako na podlagi kriterijev za določanje bistvenosti napake,
opredeljenih v internih aktih, ugotovi, da je napaka bistvena in
popravek napake evidentira prek prenesenega poslovnega izida
(930 – Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let) ali da je napaka
nebistvena in jo odpravi v okviru računovodskih izkazov v letu,
ko je napaka ugotovljena (v vašem primeru torej v letu 2014)
in sicer preko rednih prihodkov ali odhodkov oziroma drugih
računovodskih kategorij. V kolikor je podjetje GD, d.o.o. zavezano
reviziji tudi predlagam, da se glede opredelitve bistvenosti napake
in načina popravka posvetujete z revizorjem.
Davčni vidik
Z vidka popravka računovodskih napak v davčnem obračunu ob-
stajata dve možnosti za popravke teh napak (postopek je enak pri
bistvenih in nebistvenih napakah). Prva možnost je, da se popravki
teh napak vključijo v tekoči davčni obračun, druga pa, da se popravi
davčni obračun za preteklo obdobje. V primeru popravkov za nazaj, s
katerimi se zmanjšuje davčna obveznost, velja, da se pretekli davčni
obračun lahko popravi v roku 12 mesecev od roka za predložitev
davčnega obračuna. Ker je v obravnavanem primeru napaka nasta-
la v letu 2012, odkrita pa je bila v letu 2014 menim, da bi bilo napa-
ko najbolje odpraviti v tekočem davčnem obračunu (zlasti v primeru,
da gre za nebistveno napako), in sicer v okviru 6. točke - Popravek
odhodkov na raven davčno priznanih odhodkov – zmanjšanje (zap.
št. 6.41 Zmanjšanje odhodkov za odhodke, ki so že zniževali davčno
osnovo v tekočem ali preteklih davčnih obdobjih).
DDV vidik
Z t.i. dobropisom, kot se v praksi največkrat imenuje dokumentom
oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno
nanaša, davčni zavezanec praviloma znižuje davčno osnovo.
Davčni zavezanec pa davčno osnovo lahko zniža le v primerih in
pod pogoji, ki jih navaja DDV zakonodaja. Ker v svojem vprašanju
razloga za izdajo dobropisa ne navajate, prav tako pa celotnega
dejanskega stanja ne poznam, v nadaljevanju predvidevam, da
so za naknadno znižanje davčne osnove izpolnjeni vsi zakonski
pogoji. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, davčni zavezanec davčne
osnove za že dobavljeno blago oziroma storitve ne sme zniževati.
Roka, do katerega davčni zavezanec popravek davčne osnove
še lahko opravi niti ZDDV-1 niti PZDDV posebej ne opredeljujeta,
zato je po najinem mnenju treba subsidiarno upoštevati določila
ZDavP-2, ki v četrtem odstavku 125. člena določa, da pravica
zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan
plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od
pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga
ni bil dolžan plačati.
Prejemnik takšnega dobropisa pa je dolžan upoštevati prvi odsta-
vek 108. člena PZDDV, ki določa, da če davčni zavezanec, ki je prejel
blago oziroma storitve, prejme obvestilo dobavitelja blaga oziroma
storitve, da je ta zaradi napake na računu ali drugih razlogov iz
drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 zmanjšal obračunani DDV,
mora zmanjšati odbitek DDV najkasneje v obračunu DDV za
davčno obdobje, v katerem prejme obvestilo dobavitelja. Tako
prejeti dobropis prejemnik evidentira v DDV evidence za tekoče
davčno obdobje in poroča v DDV-O obrazec za to obdobje.
KER, Katja Erjavšek s.p. in
DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.
RAČUNOVODSKI in davčni NASVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: [email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Podlipnik, dipl. ekon./ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-0562