Javni sektor

ISSN

185

4-55

21

iz

haja

vs

ak m

esec

Strokovni svetovalec za računovodstvo

in obračun plač za uporabnike

proračunskih sredstev in nevladne organizacije

Julij 2015

2 Julij 2015

Javni sektor

Junija so v Uradnih listih izšli predpisi, zanimivi za javni sektor:

Uradni list RS, št. 41/2015, z dne 12. 6. 2015 vsebuje Pravilnik o vodenju registra izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje na-cionalnih poklicnih kvalifikacij, ki začne veljati 27. junija 2015. Takrat neha veljati Pravilnik o

vodenju registra izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje naci-onalnih poklicnih kvalifikacij (Uradni list RS, št. 37/10), ki pa se še uporablja do zaključka postopkov iz prejšnjega člena. Novi pravilnik določa postopek vpisa in izbrisa iz registra izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjeva-nje nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter način vodenja registra. Register je javna knjiga, ki jo vodi Državni izpitni center kot centralno informatizirano zbirko.

Isti Uradni list vsebuje Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja. Pra-vilnik je izdan na podlagi drugega odstavka 12.a člena Zakona o inšpek-cijskem nadzoru. Ta pravilnik določa podrobnejši program strokovnega izpita za inšpektorja, sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način in po-stopek prijave ter opravljanje izpita, izpitni red, način priznavanja vsebin opravljenih izpitov ali preizkusov znanja in druga vprašanja, povezana z opravljanjem izpita.

Uradni list RS, št. 40/2015, z dne 8. 6. 2015 vsebuje Pravilnik o nalaganju denarnih sredstev izven sistema enotnega zakladniškega računa države in Pravilnik o zadolževanju sistema enotnega zakladniškega računa države.

Uradni list RS, št. 39/2015, z dne 5. 6. 2015 vsebuje Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Sprememba določa, da finančna institucija Slovenije, ki mora v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočati informacije po Sporazumu med Vlado Republi-ke Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 8/14), te informacije sporoča v elektronski obli-ki v skladu z navodilom, ki je Priloga 18 tega pravilnika, ter v obliki izjav v skladu z navodilom, ki je Priloga 19 tega pravilnika.

Isti Uradni list vsebuje tudi Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. V Uredbi se spremeni prilo-ga 2 Indeksi življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov. Limiti za nastanitev javnih uslužbencev, ki so ob uveljavitvi te uredbe na delu v tujini, se ne glede na spremembo indeksov življenjskih stroškov Organiza-cije združenih narodov iz priloge 2 ne spremenijo. Ta uredba začne veljati 1. julija 2015.

Mihael SketZa založbo Verlag Dashöfer

➣ Razpolaganje s presežki prihodkov nad odhodki 2

➣ Poraba lastnih prihrankov za stroške dela 3

➣ Omejitev izvršbe na plačo 3

➣ Odpravnina pri več zaporednih pogodbah 4

➣ Prefakturiranje med osnovnimi šolami 5

➣ Občina prodaja vstopnice 5

➣ Likovna delavnica s kotizacijo 7

➣ Financiranje izobraževanja s sredstvi iz trga 8

➣ Stroški izdelave energetske izkaznice 9

➣ Napredovanje strokovne delavke 9

➣ Dnevnice za službeno pot na Slovaško 11

➣ Izračun odpravnine po preteku pogodbe 12

➣ Izplačilo delovne uspešnosti za direktorja zavoda 13

➣ Vplačilo terjatve za turistično takso 13

➣ Napredovanje učiteljice 14

➣ Delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela D020 14

➣ Napredovanje poslovnega sekretarja 14

➣ Investicijski transfer društvu 15

➣ Daljša bolniška odsotnost, skrajšan delovni čas 15

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Razpolaganje s presežki prihodkov nad odhodki

Javni zavod Osnovna šola, katere usta-novitelj je občina, konec leta v letnih po-ročilih izkaže dobiček. Ali Osnovna šola lahko iz dobička nabavi določena osnov-

na sredstva oz. preuredi učilnico ali mora dobiček vrniti občini? V kolikor šola lahko iz presežka kupi osnovno sredstvo, ali mora biti z občino sklenjen kakšen dogovor, aneks, pogodba?

Za šolo v osnovi velja Zakon o zavodih, ki določa, da zaklju- čni račun sprejema svet zavoda. Podobno ureditev določa ZOFVI. Predpostavljamo, da je tudi z vašim odlokom o ustanovitvi ureditev podobna in o zaključnem računu ali o presežku neposredno ne odloča ustanovitelj – občina, ampak svet zavoda. Upoštevati je treba, da šola ugotovljeni presežek najprej porabi za kritje morebitnega presežka

Julij 2015 3

Javni sektor

odhodkov nad prihodki iz preteklih let in šele preostanek lahko razporedi za investicije ali za investicijsko vzdrževanje. Zato v zaključnem računu in v sklepu sveta zavoda ločeno izkažite razporeditev presežka za nakup OS. V takšnem primeru uporabo presežka realizirate na osnovi sklepa zavoda in ni potrebna posebna pogodba z občino.

V kolikor pa je v vašem aktu, pogodbi o financiranju z občino določeno, da se morajo prihodki za tekoče finan- ciranje dejavnosti od občine v primeru presežka nad tekočimi odhodki dejavnosti, ob namenski rabi sredstev, vrniti ob koncu leta v proračun, potem presežka iz tega naslova ne boste ugotovili. Z občino se boste dogovorili, kako ravnati s tem ostankom namenskih sredstev od financiranja. V tem primeru pa prejeta sredstva od občine, ki so namenjena pokrivanju točno določenim odhodkom po pogodbi z občino, prenašajte med prihodke preko časovnih razmejitev. Ob koncu leta presežka iz tega naslova ne boste ugotavljali.

Evgenija Javornik, Revidera d.o.o.

Poraba lastnih prihrankov za stroške dela

Smo osnovna šola. Po katerem členu Zakona o javnih financah oziroma po katerem drugem zakonu ne smemo last- nih prihrankov porabiti za stroške dela

– tukaj mislimo na ugotovljeni presežek prihodkov nad odhodki, poraba je mišljena za nakup drugih OS, učil in učnih pripomočkov, kot stroški dela so mišljene vse plače zaposlenih, ne samo povečan obseg?

Iz vprašanja ni razvidno, ali gre za prihranke, ki dejansko pomenijo bilančni presežek prihodkov nad odhodki, ki bi ga osnovna šola po sklepu sveta zavoda porabila za stroške dela, prav tako ni razvidno, kaj je bil vir teh prihrankov.

Zakon o javnih financah – ZJF nima določbe, na podlagi ka-tere bi bilo prepovedano del sredstev iz lastnih prihrankov nameniti za stroške dela, pač pa določa nekatere namenske prihodke, ki imajo namensko porabo. 80. člen ZJF, določa, da se sme najemnina od oddaje stvarnega premoženja države in občine porabiti samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje

stvarnega premoženja države oziroma občine. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJF je najemnina od oddaje stvarnega premoženja občine v najem prihodek občinske-ga proračuna. V kolikor v vaši občini temu ni tako in je na-jemnina od oddajanja šolskih prostorov v najem prihodek šole, ki je vir za prihranke, potem lahko zaključimo, da se ti prihranki lahko porabijo samo za namene v skladu z ZJF, ne pa tudi za stroške dela.

V kolikor je vir za prihranke neka druga lastna dejavnost osnovne šole (šolska kuhinja ipd.), pa je treba porabo presežka prihodkov nad odhodki presojati z vidika 48. člena Zakona o zavodih – ZZ, ki v drugem odstavku določa, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. Ta določba ZZ ne prepoveduje, da bi šola del prihrankov iz lastne dejavnosti porabila za stroške dela.Omeniti velja še Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki osnovni šoli omogoča, da pod pogoji iz uredbe del presežka prihodkov na odhodki nameni tudi za stroške dela – delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev.

Mojca Ločniškar

Omejitev izvršbe na plačo

V vrtcu imamo zaposleno delavko za polovični delovni čas 4 ure, za preostali čas do polnega (4 ure) je upokojena kot invalid. Zanjo smo prejeli sodni sklep

za izvršbo na plačo. Zaradi določbe ZIZ-J, ki pravi, da lahko delodajalec za poplačilo seže po dohodkih iz delovnega razmerja v višini dveh tretjin, vendar tako, da zaposlenemu ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače, nas zanima, kako ravnati v tem pri- meru. S podatkom o višini nadomestila za čas, ko je delno invalidsko upokojena, ne razpolagamo, njena neto plača pa zaradi zaposlitve za krajši delovni čas ne dosega zneska 70 % minimalne plače. Zanima nas, ali moramo v vrstnem redu poplačila upoštevati tudi obveznosti za sindikalno članarino in premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje, da je dosežen pogoj, da zaposlenemu po rubežu ostanejo dohodki najmanj v višini 70 % mini- malne plače.

4 Julij 2015

Javni sektor

Če delodajalec izplačuje zgolj plačo za polovični delovni čas in ta ne dosega 70 % minimalne plače, potem sklepa o izvršbi ne more izvršiti. Pri tem opozarjam, da je treba k plači prišteti vse ostale prejemke (prevoz na delo, nadomestilo za prehrano, regres … ipd.). Če kljub temu sklepa o izvršbi ni mogoče izvršiti, saj plača skupaj z ostalimi prejemki ne dosega 70 % minimalne plače, mora delodajalec ravnati v skladu z novim 133.a členom ZIZ in o tem, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov, obvestiti sodišče. To je tudi edini primer, ko lahko delodajalec ravna v skladu s 133.a členom ZIZ. Ta določba dopušča obvestilo sodišču le v primeru, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov, ne pa tudi v ostalih primerih, ko sklepa o izvršbi ni mogoče izvršiti (na primer zaradi drugih sklepov, ki se že izvršujejo …).

Kar zadeva članarine, dodatno zdravstveno zavarovanje … imajo te terjatve lahko kvečjemu naravo upravne izplačilne prepovedi. V kolikor se delodajalec odloči, da bo za delavca izplačeval oziroma »trgal« od plače določene njegove obvez- nosti, mora delavec obvezno podpisati upravno izplačilno prepoved. Z Novelo ZIZ-J je bila uvedena omejitev iz 102. člena ZIZ tudi za upravno izplačilno prepoved, kar je nesmiselno, saj gre za delavčevo prostovoljno prepoved izplačila dela plače.

Zato je vendarle smiselno, da delavec ob podpisu upravne izplačilne prepovedi izrecno (prostovoljno) dovoli, da lahko ta plačila (članarin, zavarovanja, kreditov ipd.) posežejo tudi v breme 70 % minimalne plače.

Dida Volk

Odpravnina pri več zaporednih pogodbah

Javni zavod, področje tehnične kulture. Imeli smo delavko, zaposleno za določen čas, s pogodbami o zaposlitvi za določen čas: 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, 1. 1. 2014

do 31. 1. 2014, 1. 2. 2014 do 30. 9.2014 – pogodbo smo podaljševali vsak mesec in od 1. 10. 2014 do 31. 12. 2014 – pogodba za določen čas za tri mesece. Kakšna odpravnina ji pripada oziroma ali se upošteva zaposlitev za določen čas (upošteva se le pogodba 1. 10. 2014 do 31. 12. 2014), ki je sklenjena za eno leto ali manj – zaposlitev za določen

čas, sklenjena za več kot eno leto (celotna zaposlitev 1. 1. 2013 do 31. 12. 2014); vse zaposlitve so bile sklenjene za polni delovni čas – 40 ur tedensko.

Na podlagi 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. Pravice do odpravnine prav tako nima delavec v primeru sporazumnega prene- hanja pogodbe o zaposlitvi pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, kot tudi ne delavec, ki v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če so bile v konkretnem primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene iz razlogov, ki ne izključujejo pravice do odpravnine, je bila delavka upravičena do odpravnine ob prenehanju vseh štirih pogodb o zaposlitvi za določen čas, skupaj torej za obdobje dveh let. In kot določa šesti odstavek 79. člena ZDR-1, se delavcu, ki po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nada- ljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, izplača odpravnina za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.

V konkretnem primeru torej ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene za obdobje od 1. 10. 2014 do 31. 12. 2014.

Vanja Mavri

Julij 2015 5

Javni sektor

Situacija pa bi bila drugačna (ugodnejša), če bi se z doba- viteljem dogovorili, da bi za opravljeno storitev izdal račune, ki bi se po sorazmernih deležih glasili na vsako šolo posebej. Če bi v tem primeru celoten znesek poravnala vaša šola, bi lahko pri povračilih teh stroškov s strani ostalih šol upoštevali točko c) šestega odstavka 36. člena ZDDV-1.

Slednja tako določa, da se zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke, ne vštevajo v davčno osnovo. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij. V tem primeru bi med prejete račune vaša šola evidentirala le račun, ki bi se glasil nanjo, od ostalih šol pa bi za povračilo založenih sredstev izstavila npr. zahtevek.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Občina prodaja vstopnice

Občina ima kulturni dom, v katerem gostimo gledališke predstave, razstave ... Obiskovalcem prireditev bi radi prodajali vstopnice za ogled, vendar ne vemo, ali to

kot občina sploh lahko počnemo in če lahko, ali se za ta namen zaračuna DDV in po kateri stopnji?

Skladno s prvim odstavkom 2. člena PZDDV je davčni zavezanec vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 5. člena ZDDV-1, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco. DDV implikacije torej z vpisom v ustrezni register niso pogojene, vam pa vseeno svetujem, da pred pričetkom te dejavnosti občina ustrezno dopolni statut in se nato pri AJPES pozanima, kakšen je postopek registracije teh dodatnih dejavnosti.

Vstopnine so skladno z veljavno DDV zakonodajo lahko različno obravnavane, torej je njihova prodaja lahko opro- ščena ali obdavčena. Da bi torej občina lahko ugotovila, ali mora pri prodaji vstopnic za posamezne dogodke obračunati DDV ali ne, mora najprej preizkusiti kriterije, kot so podani v nadaljevanju.

Prefakturiranje med osnovnimi šolami

Smo javni zavod – osnovna šola – identi- ficirani za namene DDV (2 % odbitek DDV). Več šol skupaj je naročilo prevoz na tekmovanje učencev. Račun smo prejeli

na našo šolo, sedaj ga moramo v ustreznem deležu prefakturirati na ostale šole. Zanima me, kakšen je pravilen postopek in kakšna je klavzula na računu? Lahko celoten račun normalno evidentiramo med stroške, odbijemo DDV in znesek, zmanjšan za odbitek DDV, prefakturiramo preostalim šolam? Na katero klavzulo se sklicujemo? Ali si DDV lahko odbijemo samo za naš del prevoza, za tisto, kar bomo prefakturirali, pa ne?

Pri prezaračunavanju storitev so DDV implikacije odvisne predvsem od tega, na kakšen način nastopa davčni zavezanec, ki te storitve prezaračunava (v svojem ali v tujem imenu).

Glede na to, da navajate, da se prejeti račun za prevoz v celotnem znesku glasi na vašo šolo, predvidevam, da zavod nastopa v svojem imenu. V tem primeru je pravilno, če prejeti račun v celoti evidentirate v svoje DDV evidence (v knjigo prejetih računov in DDV-O obrazec v celotnem znesku), si DDV v okviru zakonskih določil (v višini 2 % odbitnega deleža) odbijate, potem pa za prezaračunani del izstavite račune ostalim šolam in jim na te storitve obračunate DDV po ustrezni stopnji (ker gre za prevoz oseb, uporabite znižano, 9,5 % stopnjo DDV). V tem primeru ne navajate nobene klavzule na izdanih računih. Takšen način prezaračunavanja pa je za vse udeležene precej neugoden, saj ima vaša šola od vhodnih računov očitno le delno pravico do odbitka DDV (torej izračunava en odbitni delež).

V kolikor lahko torej zaradi izračunavanja odbitnega deleža od prejetega računa pravico do odbitka DDV uveljavljate le delno, pomeni, da morate preostali (neodbitni) DDV vračunati med svoje stroške. Skladno s točko a) petega odstavka 36. člena ZDDV-1 se DDV sicer ne všteva v davčno osnovo, vendar pa bi bilo smiselno, da bi se z ostalimi šolami že ob naročanju takšnih storitev dogovorili, da ste upravičeni do določenega dela administrativnih stroškov, saj boste sicer takšen strošek neodbitnega DDV morali nositi sami.

6 Julij 2015

Javni sektor

Skladno s 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo javni zavodi in druge, od države priznane kulturne institucije, oproščene plačila DDV. Omenjena določba po mojem mnenju nekoliko nerodno povzema točko n) prvega odstavka 132. člena Direktive o DDV, ki državam članicam nalaga, da oprostijo določene kulturne storitve in dobavo blaga, tesno povezano s temi storitvami, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali druge kulturne ustanove, ki jih priznava država članica. Omenjena določba Direktive o DDV namreč zajema vse osebe javnega prava, kamor med drugim sodijo tudi občine.

Zaradi navedenega menim, da če občina opravlja storitve iz 13. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 in so izpol-njeni tudi vsi pogoji iz 69. člena PZDDV, so takšne storitve oproščene plačila DDV.

Skladno z 69. členom PZDDV se za kulturne storitve v skladu s 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, ki jih opravljajo javni zavodi (po mojem gre tudi v tem delu pri navajanju statusa izvajalcev za zakonsko nedoslednost), štejejo:

➤ priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih predstav, koncertov, lutkovnih predstav ter drugih odrskih prireditev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/90.01);

➤ dejavnost knjižnic (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/91.011);

➤ dejavnost arhivov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/91.012);

➤ dejavnost muzejev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/91.020);

➤ varstvo kulturne dediščine (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/91.030).

Da bi se torej vstopnine za obisk kulturnega doma uvršča- le med oproščene kulturne storitve po 13. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, morate v vsakem primeru posebej preveriti, ali sodijo v okvir dejavnosti, ki se uvršča v eno izmed šifer SKD, kot jih zajema zgoraj navedeni 69. člen PZDDV.

Glede na to, da ste v svojem vprašanju omenili vstopnine za ogled gledališke predstave in za ogled razstave (pred-videvam, da gre za razstave umetnin), smo v zvezi z uvr-stitvijo teh dveh vstopnin v ustrezno šifro SKD za mnenje zaprosili SURS, ki je pristojen za razlago te klasifikacije.

Najprej smo prejeli sledeče pojasnilo:

Za organiziranje različnih kulturnih in drugih srečanj in razstav, vključno s prodajo vstopnic za ogled, je ustrezna postavka SKD 2008 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj.

Nato pa je SURS zadevo pojasnil še podrobneje:

»Spoštovani,

prodaja vstopnic je podporna dejavnost pri vseh podrazredih SKD v področju R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI. V pojasnilih k SKD 2008 prodaja vstopnic ni omenjena, kar ne pomeni, da kulturne ustanove ne smejo prodajati vstopnic za oglede. Enako velja za šifro podrazreda SKD 2008 82.300.

Prodaja vstopnic pa je omenjena v CPA 2008, klasifikaciji pro-izvodov po dejavnosti, ki podrobneje opredeljuje SKD 2008, in sicer pri dejavnosti SKD 2008 90.040.

90.04.1 Obratovanje objektov za kulturne prireditve90.04.10 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

Sem spada:

➤ obratovalne storitve koncertnih dvoran, gledališč, opernih hiš, vključno s prodajo vstopnic

➤ obratovalne storitve večnamenskih centrov in podobnih objektov, kjer prevladujejo kulturne prireditve

Na klasifikacijo je treba gledati smiselno, nemogoče je, da bi bilo vse zajeto v pojasnilih. Občine ne pripravljajo niti ne izvajajo različnih kulturnih predstav. V vašem primeru je bila občina samo organizator srečanja.

Za vse vaše naštete podrazrede iz skupine 91.0 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti velja, da te ustanove tudi prodajo vstopnice za oglede, ne glede na to, da to v pojasnilih ni navedeno.

Evropska uredba o statistični klasifikaciji gospodarskih dejav-nosti NACE Rev. 2 (iz katere izhaja slovenska SKD 2008) določa dejavnosti glede na njihovo vsebino in je neodvisna od nacio-nalnih zakonodaj.

Pri muzejih ne gre samo za organiziranje razstav, ampak gre tudi za obratovanje muzejev vseh vrst. Lastništvo pri dejavnosti

Julij 2015 7

Javni sektor

nanašajo (morebitni popravek odbitka DDV, način vodenja DDV evidenc ipd.).

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Likovna delavnica s kotizacijo

Smo javni zavod s področja vzgoje in izo-braževanja. Prosim za pomoč pri opredeli-tvi prihodkov iz nepridobitne in pridobitne ter tržne dejavnosti.

1. V letu 2014 smo organizirali likovno delavnico, na katero so se prijavile različne osnovne šole in plačale kotizacijo za izvedbo likovne delavnice (vir sredstev – posredni proračunski uporabniki).

2. Naš zavod izvaja razna predavanja in izobraževanja; naročeni programi; – prihodek iz kotizacij, katerih vir je MIZŠ in posredni proračunski uporabniki (šole).

3. Prihodki od zaračunanih storitev usposabljanja štu- dentov in dijakov (mentorstvo, hospitacije), poslovnega sodelovanja; delovna terapevtka (izvajanje del na drugi šoli) – vir zopet posredni proračunski uporabniki.

Vprašanje je nenatančno in ne pojasnjuje vseh okoliščin. Zato vam v nadaljevanju podajamo odgovore z našimi predpostavkami, ki smo jih tudi navedli.

1. Opredelitev tržne dejavnosti:

Praviloma ustanovitelj v ustanovnem aktu ali drugem aktu določi, katere dejavnosti, ki jih izvaja zavod, se štejejo za tržne dejavnosti v primeru, če resorno ministrstvo tega ni opredelilo.

Načeloma pa velja, da prihodki od šolnin sodijo med pri-hodke javne službe. Prihodki tržne dejavnosti pa so prihodki od storitev, ki se izvajajo izven nacionalnega programa in prihodki od kotizacij za izobraževanje v primeru, če zavod s storitvami konkurira na trgu.

Značilnost tržne dejavnosti je ustvarjanje dobička, obdav-čljivost tako prodaje (DDV), dohodkov in izpostavljenost

ni pomembno. NACE Rev. 2 (SKD 2008) ne razlikuje glede na velikost, vrsto lastništva proizvodne enote, pravno obliko ali način delovanja, saj se ta merila ne nanašajo na značilnosti same dejavnosti. Enako velja za zaposlene. Glavna dejavnost spodaj omenjenega gledališča je SKD 2008 90.010 Umetniško uprizarjanje. Ne glede na število zaposlenih v gledališču je v šifri tega podrazreda SKD zajeta tudi prodaja vstopnic.«

Kot lahko razumemo pojasnilo SURS, je uvrstitev prodaje vstopnic v posamezno šifro SKD (kot podporna storitev) odvisna od tega, ali davčni zavezanec posamezni dogodek le organizira ali pa te vstopnice prodaja v okviru dejavnosti gledališča ali muzeja. Ali bo torej vaša občina ob prodaji vstopnic dolžna obračunati DDV ali ne, je torej precej odvisno od tega, ali namerava občina opravljati dejavnosti iz ene izmed šifer SKD, kot jih našteva zgoraj omenjeni 69. člen PZDDV. Če da, potem je prodaja vstopnic kot podporna storitev teh dejavnosti oproščena plačila DDV, sicer ne. Menim, da bo davčni organ pri tem vsekakor preverjal tudi to, ali ima občina že v statutu predvideno, da bo opravljala posamezne dejavnosti in nenazadnje tudi samo registracijo dejavnosti pri AJPES (po ustnem pojasnilu referentke na AJPES tudi občina ob predložitvi ustreznega statuta lahko registrira posamezne dejavnosti).

Svetujem vam, da pred vsakim dogodkom posebej pre- verite pri SURS, v katero šifro SKD se uvrščajo vstopnine zanj. Oprostitev plačila DDV je namreč možna izključno pod pogoji, kot so navedeni v 69. členu PZDDV.

V kolikor bi ugotovili, da pogoji za uveljavljanje oprostitve plačila DDV pri prodaji vstopnic niso izpolnjeni, je treba preveriti, ali gre za vstopnine, ki so obdavčene po znižani stopnji ali ne. Skladno s 7. točko Priloge I k ZDDV-1 so vstop- nine za razstave, gledališča, muzeje, za ogled naravnih zna- menitosti, kinematografske in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in podobne kulturne prireditve ter športne prireditve obdavčene po znižani, 9,5 % stopnji.

Poleg vsega navedenega pa velja opozoriti tudi na odbitek DDV v zvezi s tem kulturnim domom in dejavnostmi, ki so z njim povezane. Kaj se s tem kulturnim domom trenutno dogaja oziroma za katere dejavnosti občina to nepremičnino trenutno uporablja, mi ni poznano. Bi vas pa rada opozorila, da v kolikor ga namerava občina uporabljati za opravljanje svoje oproščene dejavnosti, to vpliva tudi na odbitek DDV pri vhodnih računih, ki se na to dejavnost

8 Julij 2015

Javni sektor

konkurenci. Zato je pomembno, da se zavod vnaprej opre-deli, katere dejavnosti so tržne dejavnosti.

Značilnost opravljanja javne službe pa je zadovoljevanje javnih potreb in njihova neprofitabilnost.

2. Opredelitev pridobitne in nepridobitne dejavnosti:

V skladu s 3. členom Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki se pri zavezancih iz 9. člena ZDDPO-2 in na podlagi 27. člena tega zakona izvzemajo iz davčne osnove, se štejejo tudi sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov in namenska javna sredstva. Tako se v primeru, ko ti zavezanci prejemajo sredstva za izvajanje javne službe, ta štejejo za nepridobitne prihodke v delu sredstev iz javnofinančnih virov, morebitna sredstva za izvajanje javne službe iz drugih virov, kot na primer doplačila uporabnikov, kotizacije in podobno, pa se obrav- navajo kot pridobitni prihodki.

3. Vaše vprašanje št. 1.:

V primeru, da je likovna delavnica organizirana izven nacio-nalnega programa in ne gre za izvajanje javne službe izobra-ževanja, se prihodek iz naslova organizacije delavnice šteje za prihodek iz naslova pridobitne dejavnosti.

V primeru, da ste z organizacijo dejavnosti konkurirali na trgu in tudi ustanovitelj te dejavnosti ne smatra za javno dejavnost, se prihodek iz delavnice šteje tudi za prihodek iz naslova tržne dejavnosti.

V kolikor pa gre za izvajanje javne službe (in se z delavnico ne konkurira na trgu), se ta sredstva štejejo za nepridobitne pri-hodke v tistem delu, ki so financirane iz javno finančnih virov.

V primeru, ko so sredstva za izvajanje javne službe finan- cirana iz naslova doplačil uporabnikov, pa se prihodek šteje med pridobitne prihodke.

4. Vaše vprašanje št. 2

Odgovor je smiselno enak odgovoru št. 1.

5. Vaše vprašanje št. 3

Predpostavljamo, da sprašujete o mentorstvu in hospitaci-jah, ki so del nacionalnega programa izobraževanja in z nji-

mi ne konkurirate na trgu. Ob tej predpostavki se ta dejav-nost šteje za javno službo.

V kolikor gre za izvajanje javne službe, se obravnavajo prihodki kot prihodki iz nepridobitne dejavnosti pod po-gojem, da so pridobljeni iz javno-finančnih virov. Odgo-vor smiselno uporabite tudi pri vprašanju glede delovne terapevtke.

Del vprašanja, ki se nanaša na poslovno sodelovanja, ne navaja predmeta poslovnega sodelovanja. Zato pri odgo- voru ne moremo uporabiti predpostavk.

mag. Brigita Osojnik, davčna svetovalka, Pabide d.o.o. inAnamarija Šprah, državna notranja revizorka

Financiranje izobraževanja s sredstvi iz trga

Smo javni zavod, ki se financira iz pro- računskih sredstev, sredstev pridobljenih z opravljanjem projektne dejavnosti, tržne dejavnosti in nejavnega vira financira-

nja. Iz sredstev nejavnega vira financiranja (ki ga seveda pridobimo na trgu s prodajo vstopnin) bi radi financirali enemu zaposlenemu dodatno izobraževanje. Zaposleni ima že pridobljeno srednjo izobrazbo strojne smeri. V letošnjem letu bomo zaključili investicijo obnove razsvetljave, zato za opravljanje njegovih del in nalog nujno potrebuje znanje s področja elektro smeri. To znanje bi pridobil z dodatnimi izpiti na srednji elektro šoli – z dokončanjem elektro smeri, za isto stopnjo izobrazbe. Zanima nas, ali lahko delavcu kot javni zavod financiramo stroške v povezavi z izobraževanjem in to upoštevamo kot strošek izobraževanja (kot za seminarje) in če to delavca ne bremeni z dajatvami (dohodnina)?

Iz vašega opisa je razvidno, da bo prišlo z zaključkom inve- sticije v vašem javnem zavodu do spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih delavec, ki ima srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri, ne bo več usposobljen za opravljanje del in nalog pri delodajalcu. Če je temu res tako, bo moral delodajalec najprej spremeniti splošni akt, s katerim določa organizacijo dela in pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za zasedbo posameznega delovnega

Julij 2015 9

Javni sektor

zato je izdelava energetske izkaznice lahko le tekoči odhodek obdobja, v katerem je nastal. Strošek je povezan le z rednim upravljanjem stavbe.

Evgenija Javornik, Revidera d.o.o.

Napredovanje strokovne delavke

Pred kratkim sem nastopila mandat direktorice. Strokovna delavka je bila v času od 1. 5. 2009 do 31. 12. 2010 zaposlena za določen čas. Ker ni izpolnjevala pogoja

izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, se je uporabil pri določitvi plače 14. člen ZSPJS (odštevala sta se dva plačna razreda). Ob nastopu mandata sem ugotovila, da je delavka nadaljevala z delom, nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas ni bila sklenjena. Situacijo sem rešila s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in pri tem upoštevala 56. člen ZDR, verjetno pa sem napačno uporabila 14. člen ZSPJS (zmanjšala sem ji PR za dva razreda). Sedaj sem dobila tolmačenje (ob preverjanju pogojev napredovanja), da se pri novih zaposlitvah 14. člena ne sme uporabljati. Kako naj pravilno rešim zadevo? Ali naj jo razporedim na delovno mesto, ki bo ustrezno njeni strokovni izobrazbi, s tem pa bo opravljala tudi manj zahtevna dela? Ali lahko sklenem aneks k pogodbi o zaposlitvi in jo zavežem, da v določenem roku pridobi izobrazbo? Kako je z njenim napredovanjem? Je zelo dobra delavka, ima dobre ocene in bi izpolnila pogoje za napredovanje od 1. 4. 2015.

1. Splošno:

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v 14. členu ne daje podlage za sklepanje pogodb o zaposlitvi na delovnih mestih, za katera javni uslužbenci ne izpolnjujejo zahtevane stopnje izobrazbe. Določba 14. člena ZSPJS je bila aktualna ob prehodu v nov plačni sistem, in sicer za javne uslužbence, ki so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta, za katera niso izpolnjevali zahtevane stopnje izobrazbe. Ti javni uslužbenci so lahko po prehodu v nov plačni sistem še naprej opravljali delo na istih delovnih mestih, s tem, da se jim je osnovna plača znižala v skladu s 14. členom ZSPJS (kar ne velja za delovna mesta v VI. in nižjih tarifnih razredih).

mesta. Delodajalec bo na osnovi spremenjenih pogojev dela delavcu odpovedal obstoječo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in z delavcem hkrati sklenil novo pogodbo o zaposlitvi na novem delovnem mestu, v kateri ga bo hkrati napotil na izobraževanje. Delodajalec je namreč v skladu z 170. členom ZDR-1 dolžen delavca napotiti na izobraževanje, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je s tem mogoče izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje, je dolžen nositi tudi stroške izobraževanja.

Menim, da bi pod takimi pogoji tudi javni zavod delavcu lahko financiral dodatno izobraževanje. V skladu z določbami zakona o dohodnini, se za boniteto ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca.

Mojca Ločniškar

Stroški izdelave energetske izkaznice

Smo javni zavod, področje vzgoje in izobra-ževanja. Stroške za izdelavo energetske izkaznice stavbe (cca. 800 EUR) knjižimo v tekoče odhodke obdobja ali v sredstva

(povečanje vrednosti stavbe)?

Izdelava energetske sanacije stavb je predpisana z zako-nom in se nanaša na strošek v povezavi s stavbo – zgradbo.

Zakon o računovodstvu določa, da nabavna vrednost sestoji iz nakupne cene, povečane za morebitne davke, stroške prevzema in druge neposredne stroške. V nabavno vrednost se ne sme všteti tisto, kar presega normalne stroške nakupa oziroma graditve osnovnega sredstva.

Ker gre v primeru že obstoječe stavbe – zgradbe za kasneje nastali strošek v povezavi z zgradbo povečujejo nabavno vrednost stroški, ki povečujejo prihodnje koristi.

Menimo, da izdelava energetske izkaznice ne more pove- čati nabavne vrednosti, prav tako strošek ne more biti sestavni del zgradbe, tudi ni mogoča časovna razmejitev,

10 Julij 2015

Javni sektor

V zvezi z uporabo 14. člena ZSPJS je več pojasnil dalo tudi ministrstvo, pristojno za javno upravo, in kot izhaja iz enega od pojasnil, št. 0100-46/2012-2 z dne 20. 1. 2012 (dostopno na spletni strani ministrstva), 14. člen ZSPJS ne daje možnosti spregleda pogoja za opravljanje dela oziroma za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, na način, da bi se to osebo zaposlilo in se ji znižalo plačo, skladno z določili 14. člena ZSPJS.

Pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kot splošni pred- pis na področju urejanja delovnih razmerij, ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta v 22. členu (oziroma stari ZDR v 22. členu) določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane oziroma z javno objavo prostega delovnega mesta objavljene pogoje za opravljanje dela. Izjema od tega pravila velja le za primer, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela – v tem primeru lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali s podzakonskim aktom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Izjemo od zgoraj navedenega pravila lahko določa tudi posebni zakon.

Sicer pa je po 217. členu ZDR-1 (oz. po 229. členu starega ZDR) sklenitev pogodbe o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, kršitev (prekršek), ki se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov.

2. Ali javno uslužbenko lahko razporedim na delovno mesto, ki bo ustrezno njeni strokovni izobrazbi, s tem bo opravljala tudi manj zahtevna dela?

Možnosti po ZDR-1 za spremembo pogodbe o zaposlitvi oziroma za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi:

➤ spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko na podlagi 49. člena ZDR-1 predlaga katerakoli stranka (pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka),

➤ redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nespo- sobnosti zaradi neizpolnjevanja pogojev za opra-vljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne

izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (89. člen ZDR-1). V tem primeru mora delodajalec podati od-poved najkasneje v šestih mesecih od nastanka ute-meljenega razloga. V konkretnem primeru je rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga že potekel in s tem v povezavi tudi rok za odpoved po-godbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z istoča-sno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno oziroma neustrezno zaposlitev po 91. členu ZDR-1.

V konkretnem primeru bi torej delodajalec delavki na podlagi 49. člena ZDR-1 lahko ponudil v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega izpolnjuje zahtevane pogoje. Če delavka ponudbe ne bi sprejela, bi moral delodajalec delavki določiti razumni rok za izpolnitev pogojev za opravljanje dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Če delavka v določenem roku zahtevanih pogojev ne bi izpolnila, bi ji delodajalec lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti oziroma bi ji lahko istočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ponudil v podpis novo pogodbo o zapo- slitvi za ustrezno oziroma neustrezno zaposlitev (če bi ta možnost pri delodajalcu obstajala).

3. Ali lahko sklenem aneks k pogodbi o zaposlitvi in jo zavežem, da v določenem roku pridobi izobrazbo?

Na podlagi 170. člena ZDR-1 ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohra- nitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira (v tem primeru nosi stroške izobraževanja in usposabljanja delodajalec).

Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s

Julij 2015 11

Javni sektor

pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo. V to določilo ZDR-1 pa je posegel 185. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), po katerem uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe, razen če obveznost, da delodajalec sklene pogodbo o izobraževanju, ne izhaja iz posebnega predpisa ali kolektivne pogodbe. Omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju po 185. členu ZUJF velja do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (182. člen ZUJF).

4. Kako je z njenim napredovanjem? Je zelo dobra delavka, ima dobre ocene in bi izpolnila pogoje za napredovanje od 1. 4. 2015.

Napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede urejata ZSPJS in Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (uredba). Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posa- meznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.

Sicer pa javni uslužbenec lahko napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Javne uslužbence se ocenjuje enkrat letno (izjeme določa tretji odstavek 4. člena uredbe) ne glede na to, ali so zapo-sleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Za napredo-vanje v višji plačni razred pa morajo javni uslužbenci:

➤ izpolniti triletno napredovalno obdobje po ZSPJS in pridobiti tri letne ocene, ki omogočajo napredovanje (5. člen uredbe in tretji odstavek 16. člena ZSPJS) ali

➤ pridobiti ocene, ki iz naslova pretvorbe ocen v točke v obdobju šestih let v povprečju dajo seštevek najmanj tri (5. člen uredbe).

V plačne razrede pa lahko, ob izpolnjevanju pogojev za na-predovanje, napredujejo tudi javni uslužbenci, ki opravljajo

delo na delovnih mestih z nižjo izobrazbo od zahtevane in imajo določeno osnovno plačo v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS (četrti odstavek 16. člena ZSPJS).

Vanja Mavri

Dnevnice za službeno pot na Slovaško

Na osnovni šoli bomo organizirali dvodnev-no ekskurzijo, učiteljice bodo peljale učence na Dunaj in v Bratislavo. Na pot bodo odšli prvi dan ob 6. uri zjutraj, vrnili se bodo na-

slednji dan predvidoma ob 16. uri. Na poti bodo 1 dan in 10 ur (predvidoma). Najprej se bodo odpravili v Avstrijo, kjer bodo predvidoma do 21. ure (cca. 15 ur), potem bodo odšli na Slovaško. V Bratislavi bodo učiteljice imele plačan pol penzion (večerjo 1. dan in zajtrk drugi dan). Prosim za pomoč pri pravilnem obračunu dnevnic. Ker se dnevnici za Avstrijo in Slovaško razlikujeta, ne vem, katero dnevnico vzeti za osnovo, od katere se odštejejo zagotovljeni obroki. Jasno mi je, da za 1 dan in 10 ur pripada ena dnevnica (seve-da ustrezno znižana), ne vem pa, katero dnevnico vzeti oz. kako pravilno obračunati. Ker so ure predvidene in ni nujno, da bodo dejansko enake, me zanima tudi kako obračunati v primeru, če se bo pot zaključila po 16. uri in bo skupna pot trajala več kot 1 dan in 10 ur. Torej, če še enkrat povzamem: 1. Prvi dan odhod ob 6.00 proti Avstriji, še isti dan okrog 21.00 bodo prispeli v Bratislavo – tam bodo prespali in imeli večerjo in naslednji dan zajtrk. 2. Drugi dan povratek iz Slo-vaške v Slovenijo okrog 23.00. 3. Pot bo predvidoma trajala 1 dan in 17 ur.

Pravilen obračun službenega potovanja brez sodelovanja z delavcem, ki je bil na službeni poti, ni mogoč, zato boste lahko pravilen obračun naredili le, če bo delavka, ki je bila na službeni poti v tujini, sodelovala pri obračunu. To je zlasti pomembno takrat, ko ni mogoče jasno iz same dokumentacije razbrati poteka potovanja. To se bo zgodilo tudi v vašem primeru.

Vrednost za obroke zmanjšate od dnevnice z tam, kjer bo na službeni poti ta dogodek; če bo večerja v Bratislavi, potem znižate tujo dnevnico za Slovaško, ki je določena, če pa bodo obroki v Avstriji, pa avstrijsko.

12 Julij 2015

Javni sektor

V skladu z Uredbo, ki ureja službena potovanja za tujino (51/2012) od 7. 7. 2012, ta uredba v celoti velja za javni sektor, za druge pravne osebe(gospodarstvo ali negospodarstvo) pa velja, če tako določa kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi oz. katerikoli akti, ki urejajo delovna razmerja. To pomeni, da se višina dnevnic najprej zniža za 20 % in da delavcu pripada dnevnica za potovanja za čas 10 do 14 in nad 14 ur.

V vašem primeru vsekakor delavki pripadata dve dnevnici, višina pa je odvisna od samega trajanja službene poti po posamezni državi in tega, kje bodo imeli obroke. Se pravi morate gledati, kako dolgo bo delavka v posamezni državi.

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Izračun odpravnine po preteku pogodbe

Imamo delavko, ki je zaposlena za dolo- čen čas, in sicer od 15. 5. 2014 do 31. 10. 2014 za 8 ur na dan, torej poln delovni čas, ter od 1. 11. 2014 do 31. 3. 2015 prav

tako za določen čas, vendar 5 ur dnevno, torej skrajšani delovni čas. Ker ji po preteku pogodbe za določen čas pripada odpravnina v višini 1/5 njenega osebnega dohod- ka zadnjih treh mesecev pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vas sprašujem, ali ji odpravnino izračunamo od dejansko izplačane plače za zadnje tri mesece, se pravi od osnove za krajši delovni čas, ali ji izplačamo odpravnino v višini 1/5 njene plače, kot če bi delala poln delovni čas. Delavka ni prejemala v tem času nobenega nadomestila s strani ZPIZ!

Na podlagi 79. člena ZDR-1, pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja

pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. Pravice do odpravnine prav tako nima delavec v primeru sporazumnega prene- hanja pogodbe o zaposlitvi pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, kot tudi ne delavec, ki v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del te odpravnine za vsak mesec dela.

Osnova za odmero odpravnine je po četrtem odstavku 79. člena ZDR-1 povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.

Če sta bili v konkretnem primeru pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni iz razlogov, ki ne izključujejo pravice do odpravnine, bo delavka ob prenehanju druge pogodbe o zaposlitvi (31. 3. 2015) upravičena do odpravnine, ki jo ZDR-1 določa za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene za eno leto ali manj. Pri izračunu višine odpravnine pa bo treba kot osnovo za izračun odpravnine upoštevati dejansko plačo, ki jo je delavka prejemala po prvi pogodbi o zaposlitvi za določen čas in ob upoštevanju tretjega odstavka 65. člena ZDR-1 dejansko plačo, ki jo je prejemala po drugi pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Pri izračunu odpravnine bo torej treba glede na

Julij 2015 13

Javni sektor

obdobje zaposlitve po eni in drugi pogodbi o zaposlitvi upoštevati dejansko plačo po eni in drugi pogodbi o zaposlitvi, in sicer v sorazmernem deležu glede na trajanje zaposlitve po eni in drugi pogodbi o zaposlitvi za določen čas.

Vanja Mavri

Izplačilo delovne uspešnosti za direktorja zavoda

Prosimo za razjasnitev dileme glede izpla- čila delovne uspešnosti za direktorja zavoda: Direktor zavoda je bil po obrav- navi zaključnega računa in poročila

ocenjen na 88 % uspešnosti, od tega 15 % za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev, razliko pa za izvajanje redne dejavnosti zavoda, ki ga je ustanovila občina. Ker so bile v decembru 2014 in januarju 2015 sprejete nekatere zakonske spremembe glede izplačila delovne uspešnosti, vas prosimo, da nam pojasnite, ali direktorju pripada izplačilo delovne uspešnosti za preteklo leto in če, v kakšnem obsegu iz naslova delovne uspešnosti iz redne dejavnosti in koliko iz tržnega deleža. Kar se tiče tržnega deleža izplačila delovne uspešnosti sprememb ni bilo, kolikor nam je znano, spremembe so bile samo glede izplačila redne delovne uspešnosti.

1. Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v letu 2015

V skladu z 22.i členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova in s tem povečajo obseg sredstev nad omejitvijo iz 22. člena ZSPJS (torej nad 5 % letnih sredstev za osnovne plače). Prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo povečane delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu pa za uporabnike proračuna (državni organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti), ki poleg sredstev

za izvajanje javne službe pridobivajo tudi sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, razen za neposredne uporabnike proračuna, kot jih določa zakon, ki ureja javne finance, določa Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

2. Redna delovna uspešnost v letu 2015

Na podlagi 5. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2015 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.

Vanja Mavri

Vplačilo terjatve za turistično takso

Smo občina. Nekateri turistični ponudniki v naši občini so istočasno tudi naši dobavitelji. Z njihove strani je izražena želja, da našo terjatev za turistično takso

(oz. tudi komunalni prispevek) in našo obveznost do njih (gostinsko storitev) kompenziramo. Zanima nas, ali je to zakonsko dopustno, in sicer:a) medsebojna kompenzacija; b) verižna kompenzacija, kjer je vpetih več subjektov; c) asignacija (občina namesto dobavitelju plača na podračun npr. turistične takse, komunalnega prispevka )

Deveta točka 3. člena Zakona o javnih financah določa, da so obvezne dajatve vsi davčni prihodki in nedavčni prihodki, ki so z zakoni in drugimi predpisi predpisani kot splošno obvezni (npr. takse, pristojbine, denarne kazni in podobno). Nadalje 35. člen tega zakona določa, da se obvezne dajatve plačujejo v denarju, razen če ni z zakonom določeno drugače. Zakon, ki opredeljuje spodbujanje razvoja turizma opredeljuje tudi način zaračunavanja turistične takse, in sicer ne opredeljuje možnosti, da se turistična taksa poravna na drugačen način kot z denarjem, zato predlagane možnosti plačila turistične takse z medsebojno kompenzacijo, verižno kompenzacijo ali asignacijo niso možne.

Za plačilo komunalnega prispevka velja enako kot za turistič-no takso, s tem da 78. člen Zakona o prostorskem načrtova-nju predvideva, da se komunalni prispevek načeloma plača

14 Julij 2015

Javni sektor

v denarju, v naravi pa samo tako, da investitor izgradi komu-nalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi.

Peter Kocjančič, Gordana Gliha

Napredovanje učiteljice

Na srednji šoli imamo zaposleno delavko od 1. 9. 2008 na delovnem mestu učite-ljice. Od 1. 9. 2009 je zaposlena za nedo-ločen čas, vendar nima še opravljenega

strokovnega izpita. Zanima me, ali lahko napreduje v višji plačni razred.

Zakonski podlagi za napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede sta:

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list RS, št.58/2008 – plačna lestvica pred prehodom), 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/12-odl.US, 40/12; ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14)

in

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09) – v nadaljevanju Uredba.

ZSPJS v tretjem odstavku 16. člena določa, da:

»(3) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napre-duje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpol-njuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je jav-ni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pri-stojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.«

Navedeno pomeni, da javna uslužbenka lahko napreduje s 1. 4. 2015, če izpolnjuje:

➤ pogoje višine ocen – glede na to, katero je napredovanje, kot ga določa 5. člen Uredbe,

➤ število ocen, imeti mora najmanj 3 ocene (2. člen Uredbe)

➤ pogoj poteka napredovalnega obdobja, pri tem pa je treba upoštevati tudi, da se zaradi interventnih ukrepov leti 2011 in 2014 ne štejeta v napredovalno obdobje, zato je triletno napredovalno obdobje podaljšano na pet let.

S 1. 4. 2015 lahko napredujejo zaposleni, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, če se jim je napredovalno obdobje začelo šteti do vključno 1. 4. 2010.

mag. Mojca Fon Jager

Delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela D020

Namestnica direktorja (B017400) v zdrav- stvenem domu je prejela novo soglasje za izplačilo iz naslova povečanega obsega dela v višini 10 % (prvo soglasje je bilo

20 % in je ISPAP zavrnil datoteko). Zdaj pa nas zanima, če je namestnica direktorja sploh upravičena do dodatka D020 in če bo ISPAP sprejel datoteko? Lahko vam pošljemo tudi kopijo soglasja in kopijo napake iz ISPAP.

Direktorji so upravičeni do delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela in zaradi sodelovanja na projektih – direktorji, to je D025 in ne D020!

Adam Šisernik

Napredovanje poslovnega sekretarja

S prehodom na nov plačni sistem je prišlo do spremembe normativov in standardov, ki so na področju šolstva prinesli novo de-lovno mesto poslovnega sekretarja. Na tej

podlagi so bili pisarniški referenti s 1. 9. 2008 prerazpore-jeni (in ne prevedeni) na novo delovno mesto poslovnega

Julij 2015 15

Javni sektor

sekretarja VI. Tudi v našem zavodu imamo takšen primer. Napredovalno obdobje se torej začne poslovnemu sekre-tarju šteti na novo, kar pomeni, da ima po našem mnenju ocene za ocenjevalna obdobja: (ocena iz leta 2008 se ne šte-je v novo ocenjevalno obdobje), 1. 1. 2009–31. 12. 2009 (prva ocena), 1. 1. 2010–31. 12. 2010 (druga ocena), 2011 ni napre-dovanj,1. 1. 2012–31. 12. 2012 (tretja ocena), 2013 ni napre-dovanj, 2014 ni napredovanj. Torej lahko poslovni sekretar prvič napreduje aprila 2015 (plača od 1. 12. 2015 dalje)?

Glede na to, da je delovno mesto Poslovni sekretar bolj zahtevno od delovnega mesta Pisarniški referent, to pomeni, da je za Poslovnega sekretarja zahtevana višja strokovna izobrazba, se je zaposlenemu s 1. 9. 2008 začelo šteti novo napredovalno obdobje (tretji odstavek 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS določa, kaj je napredovalno obdobje – to je čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe).

Še pojasnilo pojmov:

➤ napredovalno obdobje je 3-letno (tretji odstavek 16. člena ZSPJS),

➤ ocenjevalno obdobje je od 1. 1. do 31. 12. v koledarskem letu (2. člen Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede – v nadaljevanju Uredba),

➤ javnega uslužbenca se oceni, kot to določa tretji odstavek 4. člena Uredbe.

➤ leto 2008: oceno za to leto mora zaposleni dobiti, če je delal več kot 6 mesecev, lahko se tudi upošteva, vendar se je napredovalno obdobje začelo šteti od 1. 9. 2008

➤ leto 2009: ocena za celo ocenjevalno obdobje➤ leto 2010: ocena za celo ocenjevalno obdobje➤ leto 2011: ocena za celo ocenjevalno obdobje➤ leto 2012: ocena za celo ocenjevalno obdobje➤ eto 2013: ocena za celo ocenjevalno obdobje ➤ leto 2014: ocena za celo ocenjevalno obdobje

Praviloma ima v vašem primeru zaposleni sedem ocen.

Na podlagi četrtega odstavka 5. člena Uredbe se upo-števajo se tri najugodnejše ocene izmed ocen, prido-bljenih za navedena ocenjevalna obdobja.

Tako je končni odgovor da, poslovni sekretar lahko napreduje s 1. aprilom 2015, zaradi interventnih ukrepov je pravica do plače odložena na 1. 12. 2015.

Posebej pa opozarjam na šesti odstavek 5. člena Uredbe, ki določa, da je treba zbrati ustrezno število točk oz. ocen, saj se šteje: "(6) Vsak plačni razred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad plačni razred delovnega mesta, se šteje za eno napredovanje."

mag. Mojca Fon Jager

Investicijski transfer društvu

Smo občina in nas zanima, ali lahko dodeljujemo investicijski transfer društvu. Ali lahko občina vlaga v tuja osnovna sredstva (npr. obnova prostorov za društ-

veno dejavnost, prostori so v lasti društva)? Če da, nas zanima, katera je pravna podlaga in kakšne pogodbe je treba skleniti.

Menimo, da občina ne more opraviti vlaganj v tuje osnovno sredstvo oz. prostore, ki so last društva. Naložbo v tuje poslovne prostore bi lahko opravila občina le, če bi imela te prostore v najemu za svoje delovanje. Občine financirajo društva na podlagi razpisov in se dana sredstva evidentirajo kot dotacija društvom za opravljanje dejavnosti. Občinski svet na podlagi statuta sprejme pravilnik o vrednotenju in financiranju programov ter projektov društev, organizacij in združenj, v katerih se opredelijo merila in kriteriji. Pravna podlaga je vedno statut občine in druga zakonodaja (npr. Zakon o spodbujanju razvoja turizma, Zakon o uresničeva- nju javnega interesa za kulturo, Zakon o gasilstvu itd.).

Majda Lukner, Fiposor

Daljša bolniška odsotnost, skrajšan delovni čas

Smo osnovna šola, kolektivna pogodba za VIZ. Delavka je od oktobra 2014 na bolniški in od januarja na bolniški v bre-me ZZZS. Prejeli smo novo odločbo ime-

novanega zdravnika, da je delavka zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure na dan. Se pravi, 4 ure

16 Julij 2015

Javni sektor

dela, 4 ure je v breme ZZZS. Zanima me, ali je delavka upravičena do povračila stroškov prehrane? Hkrati me zanima, kako bo s koriščenjem letnega dopusta v času prvomajskih šolskih počitnic, glede na to, da se letni do-pust šteje v dnevih? Ji naredimo obračun 4 ure letnega dopusta in 4 ure bolniške v breme ZZZS?

1. Regres za prehrano

Regres za prehrano za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ureja 3. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12). Po navedenem aneksu pripada javnemu uslužbencu izplačilo regresa za prehrano za dan prisotnosti na delu. Kot dan prisotnosti na delu pa se šteje, če javni uslužbenec dela več kot štiri ure dnevno ali če dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavaro- vanju ali predpisov o starševskem dopustu.

Iz navedenega torej izhaja, da je javni uslužbenec za dneve, ko dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (konkretni primer), upravi-čen do regresa za prehrano.

2. Letni dopust

Kot izhaja iz mnenja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (objavljeno je na spletni strani ministrstva) se letni dopust v skladu z ureditvijo Konvencije MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu ter določbo 160.

člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa in izrablja v delovnih dneh (in ne po urah). Pri izrabi letnega dopusta je treba upoštevati le celotne delovne dni, pri čemer pa ni pomembno, koliko ur znaša delavčeva delovna obveznost na dan izrabe letnega dopusta. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

Glede na navedeno, se bo v primeru delavke, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, štelo, da je na dan odsotnosti z dela zaradi izrabljanja letnega dopusta (ne glede na njen obseg delovne obveznosti na dan izrabe letnega dopusta), izrabila en dan letnega dopusta.

Vanja Mavri

Računovodski del odgovora:

V kolikor ima delavka odločbo ZZZS o priznani bolniški ali delni upokojitvi, se ji na podlagi te odločbe obračunava sorazmerni del plače v breme ZZZS ne glede na to, ali je v službi ali koristi letni dopust.

V konkretnem primeru to pomeni, da bo v času, ko bo delavka koristila letni dopust,za 4 ure dnevno prejela nadomestilo plače, za ostale 4 ure pa bo prejela nadomestilo v breme ZZZS.

Anica Žgajnar

JAVNI SEKTOR – Strokovni svetovalec za računovodstvo in obračun plač proračunskih sredstev in nevladne organizacije

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, e-mail: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2015 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek in tisk: Grafika Kodre, s.p./ Izhaja: enkrat mesečno/ Cena: 138 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Naročnina daje pravico do odgovora na eno vprašanje naročnika. / Odgovor na vprašanje naročnika pošljemo v 2 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-5521