Post on 09-Feb-2017
STRATEGIJA
EKONOMSKIH MIGRACIJ ZA OBDOBJE OD 2010 DO 2020
LJUBLJANA, november 2010
KAZALO
I. NAMEN STRATEGIJE EKONOMSKIH MIGRACIJ 1
II. KONTEKSTI EKONOMSKIH MIGRACIJ 5
STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ V DEMOGRAFSKEM KONTEKSTU 5
STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ
V KONTEKSTU EKONOMSKIH UINKOV 11
STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ V KONTEKSTU 13
SKUPNE IMIGRACIJSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE 13
STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ
V KONTEKSTU POVPRAEVANJA NA SLOVENSKEM TRGU DELA 16
III. SMERNICE STRATEGIJE EKONOMSKIH MIGRACIJ 27
Smernica 1: Spodbujanje priseljevanja za namene zaposlitve in dela, zmanjevanje neskladij na
trgu dela in krepitev lovekih virov 27
Smernica 2: Promoviranje podjetnitva priseljencev 27
Smernica 3: Priznavanje in vrednotenje v tujini pridobljenega izobraevanja, spretnosti in znanj
29
Smernica 4: Spodbujanje mobilnosti in priseljevanja raziskovalcev in tudentov 32
Smernica 5: Zmanjevanje tveganja bega moganov 37
Smernica 6: Spodbujanje vraanja slovenskih izseljencev iz tujine in pridobivanja njihovih
delovnih izkuenj 39
Smernica 7: Promocija Slovenije kot privlanega dejavnika za ekonomske migracije 42
Smernica 8: Zagotavljanje pravic in integracija migrantov 43
Smernica 9: Izboljanje uinkovitosti upravljanja ekonomskih migracij 53
Smernica 10: Izboljanje integriranega sistema upravljanja migracij 59
IV. AKCIJSKI NART 63
Smernica 1: Spodbujanje priseljevanja za namene zaposlitve in dela, zmanjevanje neskladij na
trgu dela in krepitev lovekih virov 63
Smernica 2: Promoviranje podjetnitva priseljencev 64
Smernica 3: Priznavanje in vrednotenje v tujini pridobljenega izobraevanja, spretnosti in znanj
65
Smernica 4: Spodbujanje mobilnosti in priseljevanja raziskovalcev in tudentov 65
Smernica 5: Zmanjevanje tveganja bega moganov 66
Smernica 6: Spodbujanje vraanja slovenskih izseljencev iz tujine in pridobivanja njihovih
delovnih izkuenj 67
Smernica 7: Promocija Slovenije kot privlanega dejavnika za ekonomske migracije 68
Smernica 8: Zagotavljanje pravic in integracija migrantov 68
Smernica 9: Izboljanje uinkovitosti upravljanja ekonomskih migracij 69
Smernica 10: Izboljanje integriranega sistema upravljanja migracij 71
1
I. NAMEN STRATEGIJE EKONOMSKIH MIGRACIJ
Slovenija se pridruuje tistim razvitim dravam, ki se bodo kmalu zaele sooati s
pomanjkanjem delovne sile, kot posledice staranja aktivnega dela prebivalstva. Migracije,
njihovo upravljanje in nadzorovanje, so postale ena od pomembnih politinih prioritet z
ekonomskega in tudi drubenega ter kulturnega vidika.
Po napovedih EUROSTATA bo v Evropski uniji rast prebivalstva do leta 2025 predvsem
rezultat neto priseljevanja in priakuje se, da po letu 2025 uinek neto priseljevanja ne bo ve
mogel nadomestiti negativnega naravnega prirastka prebivalstva. Po priakovanjih bo
skupno tevilo prebivalstva zaelo upadati okrog leta 2025, tevilo delovno sposobnega
prebivalstva (15-64 let) pa e po letu 2011.
Dejstvo je, da zaradi staranja prebivalstva obstaja visoko tveganje za dolgorono vzdrnost
javnih financ in upadanje gospodarske rasti. Na demografski izziv je potrebno konstruktivno
odgovoriti z razlinimi sklopi politike in ukrepov, ki se nanaajo na spodbujanje
demografske obnove, delovne aktivnosti, produktivnosti in dinaminosti, s poudarkom na
razvoju notranjega trga, boljih predpisov in spodbujanja vlaganj v loveke vire v okviru
prenovljene lizbonske strategije. Vzdrnost javnih financ, ki zagotavljajo primerno socialno
varnost in medgeneracijsko enakost je nadaljnji pomemben dejavnik. Med sklopi teh
ukrepov je tudi aktivna imigracijska politika.
Glede na to, da lahko pomanjkanje delovne sile resno ogrozi doseganje ciljev lizbonske
strategije, moramo tudi v Sloveniji im prej odgovoriti na vpraanje, kaken bo na trg dela v
prihodnosti in pri tem upotevati demografska gibanja in potrebe gospodarstva. Nedvomno
se bo primanjkljaj ustreznega kadra, ki ga delodajalcem ni mono zagotoviti na slovenskem
trgu dela oziroma trgu dela Evropske unije, e naprej pokrival z delavci iz tretjih drav,
vendar je iskanje primernih kadrov potrebno izvajati nartno in selektivno, aktivnosti pa
nartovati e veliko prej.
V skladu s tem se strategija osredotoa predvsem na dravljane tretjih drav, ki v Slovenijo
prihajajo zaradi zaasnega ali trajnejega dela, zaposlitve ali samozaposlitve (ekonomski
delovni migranti). Za namene privabljanja potencialne visoko usposobljene delovne sile
strategija veliko pozornosti namenja tudi tujcem, ki v Slovenijo prihajajo zaradi tudija,
usposabljanja in raziskovalnega dela. Za priseljenca ali priseljenko se teje vsak tujec, ki v
Sloveniji namerava ali dejansko prebiva vsaj eno leto.
S im se strategija ne ukvarja?
Strategija ekonomskih migracij se ne ukvarja se s podrojem mednarodne zaite niti z
imigracijo za neekonomske namene (zdruevanje druine) niti z mobilnostjo in migracijami
znotraj notranjega trga Evropske unije, vendar se dotika teh sistemov, kjer je to pomembno z
vidika ekonomskih migracij. Enako to ni dokument o integraciji in drubeni koheziji. Ta
dokument se dotika integracijskega procesa v pomembnem delu, ki se nanaa na enako
2
obravnavanje in socialno-ekonomske pravice delavcev iz tretjih drav na podrojih dela in
zaposlovanja.
Migracijski sistem
Slovenski i/migracijski sistem se na nek nain dotika vsake osebe, ki potuje v nao dravo
ali iz nje, pa naj bo turist, poslovne ali delavec migrant, tudent, raziskovalec ali nezakoniti
migrant. V mnogih pogledih je prav migracijski sistem prvi stik tujca z nao dravo in
njenimi prebivalci in tako predstavlja pomemben prvi vtis Slovenije in naega upravnega
sistema. Prav tako migracijski sistem igra pomembno vlogo v zaiti nae drave in njenih
prebivalcev pred tistimi, ki bi ga eleli na razline zlorabiti, kot so tisti, ki tihotapijo migrante
ali trgujejo z ljudmi in so lahko povezani z mednarodnim kriminalom, ali pa teroristi. Zato je
povsem upravieno, da dravljani priakujemo dobro upravljanje migracij.
Migracijski sistem je torej pomemben v svoji dvojni vlogi: izraa dobrodolico
dobronamernim obiskovalcem in novim priseljencem in hkrati prepreuje vstop v Slovenijo
tistim, ki nimajo dobrih namenov. To je obutljivo ravnoteje migracijskega sistema, ki je
skupno vsem taknim sistemom v svetu.
V oblikovanju te strategije in posledino migracijskega sistema za upravljanje ekonomskih
migracij mora biti doseeno podobno ravnoteje zato, da bomo lahko upravljali tako z
dejanskimi in projiciranimi migracijskimi potrebami za nae gospodarstvo in dovolili
odzivnost in fleksibilnost sistema.
Celostna in skladna migracijska politika
Celostna migracijska politika mora biti koherentna in uinkovita, da se lahko uspeno odziva
na migracijska gibanja, na vse veji obseg in kompleksnost migracij ter na uinke migracij, ki
so lahko tako pozitivi kot negativni. Celostna politika mora vsebovati tako notranje kot
zunanje vidike, zadeva zakonodajo in praktino sodelovanje odgovornih vladnih resorjev
kot tudi tesno in konstruktivno sodelovanje vseh relevantnih akterjev, e posebej socialnih
partnerjev in delavcev migrantov.
Politina strategija je stalie o sporazumnih ciljih in njihovem prevodu v delovanje uprave.
Kompleksneji so cilji pomembneje je, da je strategija trdna. Strategija ekonomskih migracij
se ukvarja z mednarodnimi migracijami kot obliko gibanja oseb prek dravnih meja. V
zasledovanju ciljev tako tudi migracijska politika prehaja na mnoga druga podroja politik
kot so med drugim trg dela in zaposlovanja, davna politika, demografska politika, socialna
in zdravstvena politika, izobraevanje, varnostna in druge politike. Strategija ekonomskih
migracij kot tudi drugih oblik migracij bi morala voditi do skladnega upravljanja z
migracijami tako, da postavlja smernice in zagotavlja pravoasen in koordiniran odziv
dravnih institucij. Poleg tega je pomembno, da svoje napore koordinira z napori drugih
partnerjev v Evropski uniji in v mednarodni skupnosti, z medvladnimi in mednarodnimi
organizacijami, nevladnimi organizacijami in drugimi organizacijami civilne drube,
privatnim sektorjem in ostalimi akterji. Pri tem velja posebej izpostaviti vlogo socialnih
partnerjev. Strategija ekonomskih migracij lahko tudi uinkuje na percepcije in mnenja
3
javnosti in spodbuja razprave o zelo irokem razponu zadev vse od nadzora migracijskih
tokov, kriminala, trga dela, kulturnih in etninih razlik in ire drubene integracije.
Mednarodne migracije so kompleksne po obsegu in znaaju in celostna ter skladna politina
strategija mora upotevati vse tipe migracij (glede na razline kriterije npr. humanitarne,
ekonomske oziroma delavske ali pa migracije zaradi zdruevanja druine). Poleg tega mora
integrirati oba glavna tipa politike: to je politike, ki se ukvarja z migracijskimi tokovi za
implementacijo nadzora tokov ali s selekcijo sprejemanja novih migrantov in politike, ki se
ukvarja s priseljenci, ki e ali bodo prebivali v dravi, bodisi zakonito ali ne, za stalno ali za
trajneja ali zaasna obdobja.
Prav zaradi kompleksnosti je migracijska politika razdeljena na razlina, eprav povezana
politina podroja, ki se tiejo: zakonitih migracij (priseljevanja pa tudi do doloene mere
izseljevanja); sistema mednarodne zaite; integracije in neregularnih oziroma nezakonitih
migracij. Vsa ta podroja imajo, eprav v razlinih stopnjah, pomembne zunanje dimenzije in
zahtevajo regionalno in mednarodno sodelovanje ter partnerstvo med dravami izvora,
tranzita in priselitve. V najirem pomenu migracijska politika s skupnimi cilji naslavlja celo
vrsto z migracijami povezanih zadev in potrebuje dravno vodenje hkrati pa mora iskati tudi
podporo vseh lanov drube. V ojem pomenu, se akcijski narti in izvedbeni programi
ukvarjajo s specifinimi podroji in morajo biti oblikovani tako, da so medsebojno skladni
medtem ko so usmerjeni k svojim specifinim ciljem in konsistentni s cilji politike v irem
pomenu. e temu ni tako lahko reimo eno teavo a hkrati povzroimo drugo.
Ne glede na to ali so politike, narti, programi ali projekti veliki ali majhni so kriteriji
njihovega oblikovanja:
Konsistentnost medsebojna skladnost politinih strategij in akcijskih nartov ter
programov in skladnost z migracijsko politiko v irem smislu;
Kompatibilnost zato, da opredelimo ali je odgovor na enem podroju pravilen ali pa
morda obstajajo neelene posledice na drugem podroju ali podrojih;
Transparentnost upravna in finanna za ohranjanje zaupanja v sistem;
Trajnost v smislu oblikovanja, priprave, implementacije in spremljanja.
Nekateri od glavnih predpogojev za uspeh politike vsebujejo:
Mono politino voljo in zavezanost k reformi;
Razvoj jasnih in efektivnih strategij na nacionalni (in lokalni) ravni;
Odgovornost za napredek k zastavljenim ciljem politike in za implementacijo strategij;
Inovativne institucije;
Izobraevanje in dvigovanje vedenja in zavedanja javnosti o pomembnosti strategije za
pridobitev iroke podpore;
Nacionalna kapaciteta za analizo, oblikovanje in implementacijo nadaljnjih intervencij v
spreminjajoih se okoliinah;
Dialog z mednarodnimi, nevladnimi in drugimi organizacijami civilne drube, z
zasebnim sektorjem, socialnimi partnerji in delavci migranti;
Sodelovanje pri vzpostavljanju celovite migracijske politike Evropske unije;
4
Partnerstvo z dravami izvora, tranzita in priselitve.
Cilj strategije ekonomskih migracij
Cilji strategije ekonomskih migracij sledijo glavnim razvojnim ciljem Strategije razvoja
Slovenije, 2005, ki opredeljujejo gospodarski, drubeni, medgeneracijski in sonaravni
razvojni cilj ter razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju.1 Smernice in usmeritve
prispevajo k petim kljunim razvojnim prioritetam za doseganje zastavljenih ciljev do leta
2013, predvsem:
Prvi razvojni prioriteti: Konkurenno gospodarstvo in hitreja gospodarska rast;
Drugi razvojni prioriteti: Uinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za
gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta.
Cilj strategije je opredelitev smernic, usmeritev in ukrepov za:
zagotavljanje priseljevanja, ki bo blailo uinke zmanjevanja delovno sposobnega in
delovno aktivnega prebivalstva in zmanjevalo kratkorona neskladja na trgu dela;
spodbujanje priseljevanja, ki bo povealo inovacijsko in podjetniko aktivnost, ohranjalo
oziroma spodbujalo konkurennost gospodarstva in poveevalo loveke vire;
zagotavljanje pridobivanja delovnih izkuenj domae delovne sile v tujini, zmanjevanje
bega moganov s spodbujanjem kroenja strokovnjakov.
1 Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), 2005: Strategija razvoja Slovenije, sprejeta na 30. redni seji Vlade RS dne 23.6.2005.
5
II. KONTEKSTI EKONOMSKIH MIGRACIJ
STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ V DEMOGRAFSKEM
KONTEKSTU
Pozitiven selitveni prirast vpliva na rast prebivalstva in delovne sile, vendar ni edina
reitev za odpravljanje posledic negativnih demografskih procesov. Kljub temu je
priseljevanje lahko odgovor na pomanjkanje delovne sile in znanj ter spretnosti.
Evropsko demografsko situacijo oznaujejo splono nizke stopnje rodnosti in umrljivosti,
podaljano priakovano trajanje ivljenja in v celoti projicirano zmanjevanje domaega
prebivalstva v prihajajoih desetletjih. Med 2000 in 2005 je prebivalstvo EU-25 raslo
povpreno za 1.8 milijona oseb letno, pri emer 80% te rasti pripada mednarodnim
migracijam (povprena neto rast 1.5 milijona per annum).
Demografska gibanja v Sloveniji
Rast prebivalstva
tevilo prebivalcev Slovenije je naraalo vse obdobje po drugi svetovni vojni in je po
podatkih registra prebivalstva leta 1991 e preseglo 2
milijona. Zaradi odseljevanja in spremembe definicije
prebivalstva Slovenije v letu 1995, se je tevilo
prebivalstva Slovenije do leta 1998 zmanjalo na dobrih
1,982 tiso. Od takrat dalje pa ponovno poasi naraa.
Leta 2005 je spet preseglo 2 milijona, leta 2009 je bilo po
mednarodno primerljivi definiciji prisotnega prebivalstva
2,8 odstotka ve prebivalcev kot leta 1995, ko je Statistini
urad Republike Slovenije (SURS) preel na predhodno,
deloma mednarodno primerljivo definicijo prebivalstva.
Leta 2004 se je obrnil padajoi trend rodnosti, ki se je, z
izjemo leta 2000, neprekinjeno znievala e od leta 1980
dalje, ko je z 2,11 zadnji dosegla raven, ki e zagotavlja
nezmanjano obnavljanje generacij. Stopnja celotne
rodnosti je dosegla leta 2003 doslej najnijo raven 1,20, a
se v zadnjih treh letih poasi poveuje. V letu 2009 je
dosegla enako raven kot leto prej (1,53) in je e vedno
med nijimi v Evropi. Tudi rodnost priseljenih se
obiajno hitro prilagodi okolju. Glede na narodno sestavo
pri popisih prebivalstva so imele vije rodnost Romke,
Albanke in Bonjakinje oziroma Muslimanke2, medtem
ko je rodnost drugih priseljenk nija od rodnosti Slovenk.
Po drugi strani pa se po letu 1994 nadaljuje tudi proces
upoasnjevanja umrljivosti, ki se je zaradi tranzicije
2 Vkljuene so osebe, ki so se opredelile za Muslimane v smislu etnine in ne verske pripadnosti, SURS
Kljuni demografski
pokazatelji, Slovenija
Zmanjanje tevila prebivalcev v starosti 1564 let med letom 2004 in letom 2050 : - 340.183
Zmanjanje tevila prebivalcev v starosti 1524 let med letom 2004 in letom 2050 : 98.617
Celotna stopnja rodnosti v 2008: 1,53 otroka na ensko v rodni dobi (stopnja enostavne reprodukcije 2,1)
Priakovano trajanje ivljenja enske v letu 2060: 85,70 leti (EUROPOP2008)
Priakovano trajanje ivljenja mokega v letu 2060 : 83,71 let (EUROPOP2008)
Koeficient starostne odvisnosti prebivalstva ((EUROPOP2008)
skupni (2060): 82,7 %
starih (2060): 63,0 %
mladih (2060): 19,7 %
Selitveni prirast v 2008: +18584 prebivalcev
VIR: SURS in Eurostatove projekcije
6
najprej upoasnil, po obnovi gospodarske rasti v drugi polovici preteklega desetletja pa
ponovno pospeil. Ob upoasnjeni umrljivosti je bilo v drugi polovici devetdesetih let tevilo
rojstev e manje od tevila umrlih, tako da je naravni prirast, ki se je zmanjeval e od leta
1979 dalje, postal negativen z izjemo zadnjih nekaj let (2006-2009)3.
Priakovano trajanje ivljenja se podaljuje, tako pri mokih kot pri enskah. V letu 2009 je
priakovano trajanje ivljenja doseglo pri mokih 75,8 let, pri enskah pa 82,3 let.
Poveevanje selitvenega prirasta
Najveji selitveni prirast v Slovenijo je bil v sedemdesetih in v zaetku osemdesetih let
okrog 5000 oseb, nato je upadel na okrog 3000. Selitveni prirast, tujcev in slovenskih
dravljanov, v celotnem obdobju 1993-2004 je bil v povpreju okrog 2.000 oseb letno ali 1,2 na
1.000 prebivalcev. Po letu 2004 so se njegove vrednosti v prvih dveh letih v primerjavi z leti
pred tem poveale za ve kot dvakrat, v letih 2007 in 2008 pa za ve kot estkrat. V 2009 je
selitveni prirast v primerjavi z letom 2008 upadel za 38 % in je znaal 11.508 oseb.
Prebivalstvo in projekcije prebivalstva Slovenije
Po vstopu Slovenije v EU tevilo njenih prebivalcev relativno hitro naraa, predvsem zaradi
poveanega selitvenega prirasta. V zaetku leta 2010 je v Sloveniji ivelo 2.046.976
prebivalcev, 1.032.869 ensk in 1.014.107 mokih. tevilo prebivalcev Slovenije se je v letu
2009 povealo za 14.614 oseb ali za 0,7 odstotka. Med temi je bilo 3.021 dravljanov
Republike Slovenije in 11.593 ali 79,3 odstotka tujcev s prijavljenim prebivaliem v Sloveniji.
tevilo tujcev je naraslo predvsem zaradi poveanja tevila mokih, in sicer za 8.073, medtem
ko je tevilo ensk v tej prebivalstveni skupini naraslo za 3.520. V zaetku leta 2010 je bilo
tako med 82.316 tujimi prebivalci Slovenije 60.156 mokih in 22.160 ensk. Med prebivalci
Slovenije je bilo 4,0 odstotka tujcev.
Eurostatova projekcija prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo, kot uradna projekcija
prebivalstva Slovenije, predvideva podaljanje priakovanega trajanja ivljenja mokih do
leta 2060 na 83,71 leta in ensk na 88,8 leta, povianje stopnje celotne rodnosti na 1,52 ter
selitveni prirast 2254 prebivalcev letno. Poleg te, osnovne (srednje, najbolj verjetne) variante
teh projekcij EUROSTAT-a, je SURS za Slovenijo izdelal in objavil tudi nizko in visoko
varianto teh projekcij. Srednja varianta projekcije predpostavlja v obdobju 20082060
postopen dvig stopnje celotne rodnosti z 1,32 na 1,52, postopno zvianje priakovanega
trajanja ivljenja s 74,7 leta na 83,7 leta za moke oziroma za enske z 81,9 leta na 88,8 leta ter
postopno znianje neto selitev z 2.909 na 1.133 za moke oziroma z 2.954 na 1.121 za enske.
Pri nizki in visoki varianti projekcij, izdelani v SURS, pa so vrednosti hipotez naslednje:
3 Pri tem je potrebno poudariti, da to e ne pomeni trajnega dviga stopnje rodnosti, saj je poveanje rodnosti po letu 2006 predvsem posledica rojstev pri enskah, ki so rojstvo otroka odloile v obdobje po svojem 30. letu. V skladu s tem gre priakovati, da bo v prihodnje stopnja rodnosti ponovno upadla.
7
Tabela 1: Priakovano trajanje ivljenja, celotna rodnost in selitveni saldo, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2060
Vir: SURS, Delovna skupina za projekcije prebivalstva RS, 2009
Ne glede na bodoe trende, so trije osnovni vidiki demografskih sprememb (rodnost,
umrljivost in selitve) e zaeli splet sprememb, katerih posledice bodo segale e dale v
prihodnost ter bodo pomembno vplivale na oblikovanje politik in politinih zadev oziroma
odloitev. Neposredni uinki sprememb v tevilu prebivalstva so morda celo skromni v
primerjavi s spremembami v starostni sestavi prebivalstva.
Danes se Slovenija - tako kot vsa Evropa - ukvarja s problemi brezposelnosti, v prihodnjih
letih pa se obema zaradi staranja prebivalstva na tem podroju napoveduje demografski
ok. Ker postaja Evropa skupnost starajoega se prebivalstva, bo namre sasoma zaelo e
bolj primanjkovati delovne sile. tevilo delovno aktivnih prebivalcev se bo v Evropi po
predvidevanjih do leta 2030 zmanjalo za skoraj 7 odstotkov (21 milijonov). Odstotek
vzdrevanih (otrok do 14 let in starejih od 64 let) pa se bo z 49 % poveal na 66 %. Vrednost
koeficienta starostne odvisnosti mladih se bo po napovedih za EU-27 do leta 2060 zmerno
poveal, s 23,3 % na 25,0 %, medtem ko se bo koeficient starostne odvisnosti starih po
priakovanjih bistveno poveal, s 25,4 % na 53,5 % v letu 2060.
V prihodnosti lahko priakujemo pomanjkanje delovne sile tudi v Sloveniji; po napovedih
EUROSTATA bo tevilo delovno sposobnega prebivalstva (od 1564 let) zaelo upadati e
okrog leta 2011. V Sloveniji se bodo vrednosti koeficienta starostne odvisnosti mladih in
koeficienta starostne odvisnosti starih poveale e bolj: koeficienta starostne odvisnosti
mladih z 19,8 % na 23,8 %, koeficienta starostne odvisnosti starih pa s 23,0 % na 62,2 % v
letu 2060. Medtem ko so bile leta 2008 v EU-27 na vsako osebo v starosti 65+ e 4 osebe v
delovni dobi (1564 let), pa bosta leta 2060, kot kae, le e dve ali celo le ena. V Sloveniji so
bile leta 2009 e 4,2 osebe, stare 1564 leta, na osebo v starosti 65+, leta 2060 pa bo le e 1,6
osebe v starosti 1564 leta na osebo v starosti 65+.
8
Slika 1: Delei velikih starostnih skupin, Slovenija, popisi 1948-2002 in projekcije prebivalstva Evropop2008 za Slovenijo 2008, 2020, 2040 in 2060
Vir: SURS, Popisi prebivalstva 1948/2002 in projekcije prebivalstva EVROPOP2008, 2008
Tega vedno bolj neugodnega razmerja pa ne bo mogoe bistveno popraviti niti z vejo
rodnostjo niti z relativno skromnim poveanim priseljevanjem, eprav lahko priakujemo, da
bo ob predvidenem bodoem pomanjkanju delovne sile priseljevanje v Slovenijo poveevalo.
Kontingent delovno sposobnega prebivalstva in s tem obseg delovne sile bi ostala bolj ali
manj nespremenjena ele ob visokem selitvenem prirastu povpreno okrog 13.500 oseb letno.
Konstanten selitveni prirast 2000-3000 oseb letno do leta 2060 bi ob sedanjem razmerju med
tevilom priseljenih in odseljenih ne vplival na izboljanje razmerja med delovno sposobnim
in starim prebivalstvom. Ker tega razmerja tudi visok selitveni prirast okrog 13.500 oseb
povpreno letno ne bi mogel bistveno popraviti, je treba na bodoe zunanje selitvene tokove
v Sloveniji gledati bolj z vidika vpliva na mono gospodarsko rast, veliko manj pa lahko
prispevajo k ugodneji starostni sestavi prebivalstva.
Ekspanzija delovne sile v Evropi sosednjih regijah - ponudba/push delovne sile
V nasprotju z evropsko demografsko sliko sta za Srednji vzhod in severno Afriko znailni
vija eprav padajoa rodnost, podaljanje priakovanega trajanja ivljenja in zdrna
demografska rast. Skupno prebivalstvo v teh dveh regijah naj bi od 313 milijonov v 2005
naraslo na 438 milijonov do leta 2050 (+ 40 odstotkov) in na 557 do 2050 (+78 odstotkov).
Potencialno aktivna populacija se bo v teh Evropi sosednjih regijah poveala za 118 milijonov
do 2050 in v Turiji za 16 milijonov do 2050. Hkrati se bosta ti dve regiji sooali tudi s
9
problemom staranja prebivalstva, saj se bo prebivalstvo nad 65 leti v 45-letnem obdobju
povealo kar za petkrat.
Glavni izziv za drave teh regij je v tem kako absorbirati e sedaj brezposelno delovno silo in
e tiste, ki bodo v prihodnjih dveh desetletjih vstopili na trg dela. Trenutni pogoji v mnogih
dravah teh regij ne vlivajo upanja, da bi njihova gospodarstva bila sposobna absorbirati
tako znatno ekspanzijo delovne sile. Zaradi vztrajne in visoke stopnje nezaposlenosti v veini
teh drav, se bodo migracijski pritiski na evropske trge dela nadaljevali in najverjetneje
poveali.
Poleg ekonomskih in demografskih argumentov, lovekove in politine pravice dodajajo
dodatno dimenzijo realnostim sedanjih in prihodnjih migracijskih tokov. Evropa je in bo
verjetno ostajala ena glavnih migracijskih destinacij, celo v obdobjih nizke gospodarske rasti,
visoke domae brezposelnosti in poveanih naporov za nadzor in zmanjevanje dotoka
iskalcev zatoia, kot tudi neregularnih/nezakonitih in v veliki meri, vsaj do sedaj,
regularnih delavcev migrantov.
Razumno je torej sklepati, da bo migracijski potencial ostajal veji od kapacitet evropskih
drav sprejema. Zato je potrebno celo v primeru, ko so drave pripravljene sprejeti precej
vije stopnje imigracije, upotevati omejene kapacitete drav na podroju integracijske
politike ali pomanjkanje javne podpore za imigracije na splono. Hkrati bo, delno prav
zaradi tega, nezakonita migracija verjetno ostajala glavna skrb. Ustrezen odgovor na te izzive
bi morali iskati v skrbnem razvoju celovitih migracijskih politik, ki nudijo okvir za zakonito
priseljevanje v povezavi s prepreevanjem in reduciranjem neregularnih /nezakonitih
migracij in izkorianja delovne sile. Hkrati je potrebno nadaljevati z razvojem ukrepov za
odpravljanje vzrokov migracij v dravah izvora pri tem pa krepiti politino stabilnost in
lovekove pravice. To bi lahko pripomoglo k gospodarski rasti in poveevalo monosti, da
ljudje najdejo zasluek doma.
Nizka rodnost in umrljivost ter podaljevanje priakovanega trajanja ivljenja je obrnilo
evropsko starostno piramido, pripeljalo do manjega tevila mladih in delovno sposobnih
ljudi ter vejega tevila in delea starejih. Staranje prebivalstva ima velike posledice za
porazdelitev ekonomske, socialne in politine moi prebivalstva ter uinkuje na trga dela in
zaposlovanje, produktivnost, gospodarsko rast ter na socialno varnost in javne finance. V 21.
stoletju se bosta tako Evropa na splono kot Slovenija specifino sooali s hitrim
pomanjkanjem domae delovne sile. V kolikor bi sedanji trendi in politike ostali
nespremenjeni, lahko staranje prebivalstva in zmanjevanje delovno spodobnega
prebivalstva povzroi dolgorono nevzdrnost javnih financ in upadanje gospodarske rasti.
Na demografski izziv je potrebno konstruktivno odgovoriti s petimi sklopi politike in
ukrepov, ki se nanaajo na:
spodbujanje demografske obnove, s poudarkom na ukrepih, ki izboljujejo ravnoteja
med poklicnim, zasebnim in delovnim ivljenjem, kar posredno omogoa vejo rodnost;
10
spodbujanje delovne aktivnosti, s poudarkom na ustvarjanju novih kvalitetnih delovnih
mest in dalje delovne aktivnosti4; s poudarkom primarne pomembnosti pri ustvarjanju
novih delovnih mest ob upotevanju koncepta varne pronosti, zaradi zagotavljanja
socialne varnosti in prepreevanja socialne izkljuenosti;
spodbujanje produktivnosti in dinaminosti, v okviru prenovljene lizbonske strategije, s
poudarkom na razvoju notranjega trga, boljih predpisov in spodbujanja vlaganj v
loveke vire;
trajnostnimi javnimi financami, ki zagotavljajo primerno socialno varnost in
medgeneracijsko enakost;
celovito imigracijsko politiko, ki zajema sprejem in integracijo priseljencev.
Aktivna imigracijska politika je torej le eden od elementov s katerimi se lahko naslovijo
demografski izzivi:
Imigracija ima pozitiven uinek na rast prebivalstva in delovne sile. e naravna rast
prebivalstva postane negativna lahko priseljevanje ohranja raven skupnega tevila
prebivalstva in delovne sile.
Vendar imigracija ni reitev za odpravljanje posledic demografskega staranja Evrope.
Stopnja neto migracije, ki bi bila potrebna za ohranjanje konstantnosti razmerja med
delovno sposobnim in starim prebivalstvom bi morala biti bistveno veja od drubeno in
politino elenih ravni.
Neto migracija je glavni dejavnik rasti prebivalstva v zadnjem desetletju, a ne more
kompenzirati negativnih uinkov staranja drube na standard ivljenja in dodatne javne
izdatke.
Zakonito priseljevanje je le eden od elementov, ki lahko pripomore k reevanju vpraanj
in izzivov, s katerimi se sooamo ob zmanjevanju razpololjivosti delovne sile in pritiski
na socialne sisteme;
Kljub temu, pa je imigracija lahko odgovor na pomanjkanje delovne sile in znanj ter
spretnosti.
4 Osnovni cilj ukrepov predstavlja dvig povprene stopnje zaposlenosti starejih oseb v starostni skupini od 55-64 let v letu 2013 na 43,5 %, kot je zartano v Operativnem programu razvoja lovekih virov za obdobje 2007-2013 ter hkrati priblievanje Lizbonskemu cilju 50% povprene stopnje zaposlenosti starejih (delovni dokument MDDSZ Ukrepi za spodbujanje aktivnega staranja, 2009)
11
STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ
V KONTEKSTU EKONOMSKIH UINKOV
Ekonomska imigracija je za drave priselitve koristna in lahko pripomore k gospodarski
rasti in k bolj dinaminemu in uinkovitemu gospodarstvu, e posebno v primeru
priseljencev s lovekim in finannim kapitalom. Med najpomembneje makroekonomske
uinke sodi vpliv na mednarodno trgovino, trg dela oziroma zaposlenost, raven pla in
javne finance.
Imigracija na splono nima negativnih uinkov na raven nezaposlenosti in pla. Prispevek
migrantov v dravni proraun je verjetno veji kot storitve in prejemki, ki jih prejemajo.
Uinek na delavce migrante je na splono pozitiven, eprav obstajajo tveganja
neizkorienosti lovekega kapitala in uspene integracije na trg dela, diskriminacije,
izkorianja in drubene izkljuenosti.
Migracije imajo zelo raznovrstne uinke na gospodarstvo in drubo drave priselitve. Imajo
pomemben pomen v kontekstu demografskih sprememb, vpliva na ponudbo na trgu dela,
izjemno pomemben pa je njihov isti ekonomski uinek, ki se odraa na mednarodni
menjavi, ravni pla, zaposlenosti in gospodarske rasti ter prerazporeditvi dohodka. Ob
upotevanju ostalih kontekstov, predstavljenih v tej strategiji, drave nacionalne politike
ekonomskih migracij primarno oblikujejo v odvisnosti od razmerja njihovih pozitivnih in
negativnih ekonomskih uinkov.
Migracije imajo pomemben vpliv na mednarodno menjavo. Preseljevanje delavcev iz ene
drave v drugo in s tem spreminjanje obsega ponudbe na njunih trgih dela vpliva na
izenaevanje ekonomskih monosti med obema dravama in s tem na zmanjanje obsega
mednarodne menjave. e ponazorimo s poenostavljenim primerom je v dravi z manjim
obsegom razpololjive delovne sile cena proizvodov, katerih proizvodnja je delovno
intenzivna, vija kot v dravi, kjer je velika ponudba delovne sile. Z ekonomskimi
migracijami se ponudba delovne sile med dravama prerazporedi kar vodi k izenaevanju
cen produktov in posledino k zmanjanju mednarodne trgovine.
Na enakem primeru je mogoe ponazoriti tudi drug pomemben ekonomski uinek migracij,
to je vpliv na raven pla oziroma prerazporeditev dohodka. Cena proizvoda, katerega
proizvodnja je delovno intenzivna, je v dravi z manjim obsegom razpololjive delovne sile
vija zaradi vijih cen dela (plae). Ekonomsko priseljevanje razpololjivost delovne sile v tej
dravi poveuje, kar sprio veje konkurennosti na trgu dela vodi v znievanje pla. Ker je
uinek emigracije za dravo izvora, kjer je velika razpololjivost delovne sile, ravno
nasproten, vodi prerazporeditev delovne sile v izenaevanje ravni pla.
Tretji pomemben segment ekonomskih uinkov migracij pa je vpliv na javne finance. Ta
vpliv je kompleksen, sestavljen tako iz pozitivnih kot negativnih uinkov. Kot neposredne
uinke je potrebno navesti dejstvo, da je tuja delovna sila koristnik socialnih storitev drave
12
kot so zdravstveno in socialno varstvo ter izobraevanje (proraunski odliv), hkrati pa
predstavlja nezanemarljiv del davkoplaevalcev (proraunski prilivi). Poleg tega pa, kot
predstavljeno v prejnjem odstavku, poveanje razpololjive delovne sile vodi v znievanje
pla in cen produktov, kar prispeva k veji konkurennosti podjetij. Navedeno ima tevilne
posredne uinke za javne finance od vejega davka na dobiek do vejega zaposlovanja in s
tem povezanih davkov na osebne dohodke.
Opisane ekonomske uinke migracij je izjemno teko ovrednotiti, saj so kompleksni in imajo
nemalokrat tudi tevilne posredne uinke, poleg tega pa je njihov obseg odvisen tudi od
razlinih dejavnikov, kot so vrsta dejavnosti, v kateri se migrantska populacija preteno
zaposluje, fleksibilnost trga dela, raven socialne varnosti, ki jo zagotavlja drava in podobno.
Kljub temu je na podlagi izsledkov preuenih raziskav mogoe rei, da so ekonomske
migracije na splono koristne za drave priselitve in njihova gospodarstva ter za migrante
same. Zlasti v razmerah pomanjkanja ustrezne delovne sile, ekonomske migracije prispevajo
k veji konkurennosti in uinkovitosti podjetij, sektorjev in gospodarstva ter, zlasti v
primeru migracij s finannimi in loveki viri, k veji gospodarski rasti. Vpliv priseljevanja
na gospodarsko rast je pozitiven predvsem v primeru priseljencev s finannim in lovekim
kapitalom. Priseljevanje imigrantov s finannim kapitalom pozitivno uinkuje na potronjo
in investicije. Poleg tega, visoko usposobljenim strokovnjakom pogosto slede tudi vlaganja v
sektorje, v katerih so zaposleni. Na drugi strani, nizko kvalificirani migranti navadno
opravljajo dela katerim se domai delavci izogibajo in to predvsem v sektorjih s sezonskimi
pomanjkanji delovne sile: kmetijstvo, cestne konstrukcije in popravila, turizem in z njim
povezane storitve. V dravah s trnim pomanjkanjem teh delavcev, lahko tuji delavci
pripomorejo ne le k preivetju teh sektorjev temve tudi k njihovemu razvoju.
Raziskave kaejo, da so vplivi imigracije na splono raven pla zanemarljivi, obstaja pa
tveganje v specifinih ekonomskih sektorjih, kjer tujci predstavljajo pomemben dele
delovne sile. Ugotoviti je tudi mogoe, da ob e opisanih demografskih spremembah
predstavljajo ekonomski migranti pomembno poveanje davne kapacitete, medtem ko je le
del njih upravien do socialnih transferjev in storitev drave iz naslova socialne varnosti in le
del teh te storitve dejansko tudi koristi. Navedeno vodi k sklepu, da so prispevki migrantov
v dravni proraun najverjetneje veji kot odhodki, ki jih povzroijo.
Poleg opisanih ekonomskih uinkov na drave priselitve imajo migracije tudi pomembne
ekonomske uinke na drave izvora. Neposredno se te uinki kaejo zlasti v denarnih
nakazilih svojcem, ki veajo kupno mo, ter vplivu na zmanjanje brezposelnosti in s tem na
zmanjanje socialnih izdatkov iz dravnega prorauna, migracije pa imajo na drave izvora
tudi razline razvojne uinke, zlasti e gre za krone migracije, ki omogoajo prenos znanj,
izkuenj in pridobljenega kapitala nazaj v dravo izvora. Za maksimizacijo ekonomskih
uinkov na drave izvora je zelo pomembna vzpostavitev sistema upravljanja z migracijami,
ki bi temeljil na partnerskem dialogu z dravami izvora.
13
STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ V KONTEKSTU
SKUPNE IMIGRACIJSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE
Uveljavitev obmoja svobode, varnosti in pravice je ena prvih prioritet Evropske unije.
Migracijska politika je ena izmed kljunih politik v tem procesu. Evropski pristop je
potreben na tevilnih podrojih povezanih z migracijami. Globalni pristop Evropske unije k
migraciji pa je pomemben za odpravljanje vzrokov in posledic nezakonitih migracij,
urejanje zakonitih migracij in prispeva tudi k trajnostnemu razvoju drav.
Ker so potrebe na trgu dela drav lanic razline, nastajajoi skupni sistem kombinira neko
stopnjo harmonizacije in fleksibilnosti zakonodajnega okvira Evropske Unije, ki ne omejuje
pristojnosti drav lanic pri odloanju o obsegu oziroma tevilu dravljanov tretjih drav,
ki jih drava lanica sprejme na svoje ozemlje. Hkrati si ta politika prizadeva, da bi bili
priseljenci in delavci migranti, ki jih evropsko gospodarstvo potrebuje in ki so jih drube
drav lanic pripravljene in zmone sprejeti, v Evropi dobrodoli.
V Evropski uniji je vse veji konsenz, da je za zagotovitev prihodnje ekonomske rasti
potrebno bolje upravljanje z migracijami, ki vkljuuje tudi zakonito priseljevanje.
Priseljevanje je tudi element Lizbonske strategije ter Sporoila Komisije Evropa 2020
Strategija za pametno, trajnostno in vkljuujoo rast.5
Politine smernice za ustvarjanje obmoja svobode, varnosti in pravice so bile zastavljene v
letu 1999. Razvoj skupne politike azila in migracij Evropske unije temelji na partnerstvu z
dravami izvora, skupnem evropskem sistemu azila, potenem obravnavanju dravljanov
tretjih drav in upravljanju migracijskih tokov. Pristop k razvoju te politike je dvojen in
vzporedno zajema:
vzpostavitev skupnega zakonodajnega okvira za pogoje vstopa in prebivanja dravljanov
tretjih drav na ozemlju Evropske unije in
odprto metodo oz. postopek sodelovanja za spodbujanje stalne izmenjave idej in politik,
ki jih acquis ne pokriva.
Skupni zakonodajni okvir za imigracijsko politiko, ki je e del slovenskega pravnega reda, se
nanaa na pravico do zdruitve druine, status dravljanov tretjih drav, ki so rezidenti za
dalji as, tudente, uence, neplaano usposabljanje ali prostovoljno delo ter na nain vstopa
in prebivanja za namene znanstvenega raziskovanja.
V kontekstu lizbonskih ciljev in v skladu s petletnim mandatom Haakega programa (2004)
ter Zeleno knjigo o pristopu do urejanja ekonomskih migracij (2005), je Politini nart za
zakonite migracije (2005) predvideval ukrepe in zakonodajne pobude v smislu skladnega
razvoja tirih razsenosti zakonite imigracije v Evropsko unijo. Med zakonodajnimi
5 COM(2010) 2020 kon.
14
pobudami, ki izhajajo iz Politinega narta za zakonite migracije (2005), splona okvirna
direktiva predvideva zagotovitev minimalnega skupnega obsega pravic vsem zakonitim
delovnim migrantom, ki e niso upravieni do statusa rezidenta za dalji as in s tem
posledino enake obravnave na celotnem obmoju Skupnosti. Predlog direktive, ki jo je
Komisija predstavila oktobra 2007, predvideva tudi izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje
in delo ter enotni postopek. Posebna direktiva, ki se nanaa na pogoje vstopa in bivanja
visoko usposobljene delovne sile, je bila e sprejeta; direktivi o sezonskih delavcih in
premeencih znotraj podjetja pa je Komisija predstavila v juliju 2010. Druge pobude
zajemajo izboljanje dostopa do informacij in njihove izmenjave ter koordinacije.
Integracijskim ukrepom, ki jih za ekonomske imigrante in njih odvisne lane predlaga
Skupna Agenda za integracijo (2005) naj bi sledili ukrepi s posebnim poudarkom na ustvarjanju
informacijskih paketov in jezikovnih teajev ter teajev o civilni orientaciji (civic orientation)
za nove ekonomske imigrante. Sodelovanje z dravami izvora priseljencev naj bi se okrepilo
tako, da bi se migracije upravljale na vsem koristen nain. Evropska unija poziva tudi k
urejanju migracij v okviru globalnega pristopa k migraciji, ki temelji na predpostavki, da so
migracije dobre za razvoj in obratno. Z dialogom in tesnim sodelovanjem s tretjimi dravam
bi se lahko oblikovale celostne in koherentne politike, ki bi se nanaale na irok spekter z
migracijami povezanih vpraanj. Tak pristop zahteva sodelovanje pravosodja in zakonodaje,
zunanje in razvojne politike ter dialog in partnersko sodelovanje v zadevah migracij. Poleg
razvoja skupne politike o pogojih sprejema in bivanja ekonomskih migrantov iz tretjih drav,
konkretne usmeritve zadevajo finanna nakazila migrantov v svoje drave (remittances),
sodelovanje z diasporami, krone migracije in zmanjanje negativnih uinkov bega
moganov.
Kljub tem naporom je za evropsko politiko ekonomskih migracij e vedno znailna razlinost
med dravami lanicami, ki se izraa v upravljanju migracij ter politinem in
institucionalnem okviru. Prioritete in politini odzivi se med dravami lanicami precej
razlikujejo glede na potrebe njihovih gospodarstev in trgov dela.
Decembra 2009 je Evropski Svet sprejel nov petletni program za obmoje svobode, varnosti
in pravice. Osrednja tema novega programa je izgradnja Evrope dravljanov. Vsi prihodnji
ukrepi bodo usmerjeni v dravljane in pri pripravi teh bo potrebno upotevati naslednje
prednostne naloge: Spodbujanje pravic dravljanov Evropa, ki temelji na pravicah,
Poenostavitev ivljenja dravljanov Evropa kot obmoje pravice, Varovanje dravljanov
Evropa varuje in Spodbujanje bolj integrirane drube za dravljane solidarna Evropa.
Evropska Komisija trenutno pripravlja Akcijski nart z natanno doloenimi ukrepi in
asovno razporeditvijo v obdobju 20102014.
V kontekstu t.i. Lizbonske pogodbe in na podlagi novega veletnega programa (t.i.
stockholmski program za obdobje od 2010 do 2014) na podroju svobode, varnosti in pravice
so se zartale nove strateke smernice za zakonodajno in operativno nartovanje
priseljevanja, ki bodo bolje upotevale potrebe in zmonosti drav lanic na trgih dela
posameznih drav lanic Unije. Treba je ustvariti nove prilonosti za zakonite priseljence in
15
zagotoviti sankcioniranje tistih, ki krijo zakonodajo (npr. vraanje priseljencev, sankcije
zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence). Na podroju zakonitega
priseljevanja je predvidena tudi ocena uinkovitosti in usklajenosti do sedaj sprejetih
instrumentov Evropske unije in odprava ugotovljenih neskladij in pomanjkljivosti acquisa na
podroju priseljevanja.
Zaznati je mogoe naslednje trende v prihodnje:
za vejo uinkovitost zakonodaje Evropske unije na podroju priseljevanja dravljanov
tretjih drav se predvsem v smislu zagotavljanja bolj enakovredne obravnave z
dravljani Unije razmilja o konsolidaciji vse zakonodaje na podroju priseljevanja,
zaeni z zakonitimi migracijami;
vse bolj selektivni pristop v pravilih prvega sprejema in bivanja za namene dela in
zaposlitve, ki sledi ekonomskim interesom drave in potrebam gospodarstva s posebno
oblikovanimi shemami in upravnimi sistemi;
pritevanje mobilnosti in priseljevanja raziskovalcev in tudentov v ekonomski tip
migracij;
vse vejo priznavanje za povezanost med migracijsko dinamiko in integracijo migrantov, ki
predpostavlja nediskriminacijo in promocijo razlinosti;
vse vejo naklonjenost kronim migracijam kot obliki mobilnosti in njenega nadzora v korist
EU, njenih drav lanic in izvornih drav v okviru globalnega pristopa k migracijam.
Veina zadev na podroju imigracije za ekonomske namene ni izkljuna pristojnost Unije.
Zakonodajni okvir, ki ga je oziroma ga bo e razvila Evropska unija ne omejuje pristojnosti
drav lanic pri odloanju o obsegu imigracije oziroma tevilu dravljanov tretjih drav, ki
jih drava lanica sprejme na svoje ozemlje.
Po naelu subsidiarnosti ima Slovenija dovolj prostora za prilagoditev pravnih aktov
(direktiv, uredb in sklepov), e posebej zakonodajnih direktiv potrebam nacionalnega
trga dela. Pristojnost odloanja o tevilu sprejetih ekonomskih migrantov ni okrnjena.
Ker pa te osebe hkrati vstopajo na obmoje Evropske unije mora Slovenija to pristojnost
uresnievati odgovorno do drugih drav lanic.
Po naelu sorazmernosti mora Slovenija spotovati splono obveznost vendar ima
monost druganih ukrepov, dokler so kompatibilni s Pogodbo o ustanovitvi Evropske
skupnosti in mednarodnimi obveznostmi.
Na podroju pridobivanja kakovostnih lovekih virov v vedno bolj konkurennem svetu je
za uspenost proaktivne migracijske politike Slovenije takno politiko teko voditi izolirano.
Evropski okvir je smiseln. V tem okviru je pomembna odprtost sodelovanja. Za
uresnievanje konkretnih ukrepov, ki si jih bo Slovenija zadala, so pomembni tudi evropski
programi ter finanni instrumenti.
16
STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ
V KONTEKSTU POVPRAEVANJA NA SLOVENSKEM TRGU DELA
Na podlagi stanja in trendov v slovenskem gospodarstvu in na trgu dela lahko ugotovimo,
da obstaja neustrezni presek med potrebami po delavcih in med njihovo izobrazbo.
Povpraevanje po poklicnih skupinah kae na primanjkljaj delavcev predvsem za preprosta
dela in poklicev za neindustrijski nain dela. Na drugi strani pa imajo podjetja veje teave
pri iskanju visoko in srednje izobraene delovne sile ter delavcev, ki opravljajo tehnine
poklice.
Na podroju gospodarstva je najveja potreba po nije in srednje kvalificiranih delavcih,
sledijo pa visoko kvalificirani delavci migranti.
Predvideva se, da bodo potrebe v gradbenitvu v prihodnosti manje, v predelovalni
industriji, transportu in kmetijstvu pa nespremenjene ali veje. Potrebe po srednje in
visokokvalificirani delovni sili so v strojnitvu in kovinsko predelovalni ter elektro
(tehnini) industriji, na podroju informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij,
biotehnologije, lesarstva in gradbenitva.
V javnem sektorju izstopajo potrebe po zdravstvenem osebju, predvsem zdravnikih.
Stanje na trgu dela v Sloveniji
V Sloveniji se je tevilo delovno aktivnih oseb6 zadnja leta relativno hitro poveevalo,
predvsem v gradbenitvu, vse do oktobra 2008, ko je doseglo vrhunec, od takrat pa tevilo
delovno aktivnih oseb nezadrno pada. Najbolj se zniuje tevilo delovno aktivnih oseb v
predelovalnih dejavnostih in v gradbenitvu. S podatki za leto 2009 se je zniala tudi stopnja
delovne aktivnosti, ki je bila sicer od druge polovice devetdesetih let relativno visoka in
stabilna. Pri mokih je v letu 2009 po podatkih Ankete o delovni sili bila 61,6 odstotkov, pri
enskah pa 50,5 odstotkov delovno sposobnih oseb istega spola.
tevilo delovno aktivnih oseb (osebe stareje od 15 let pa do upokojitve), za katere
podatkovni vir je Statistini register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), se je po
nekajletnem stagniranju v obdobju 20022004 v naslednjih letih zaelo zvievati, vendar pa
se je v letu 2008 prav tako zaelo znievati. V letu 2009 se je tevilo delovno aktivnih oseb v
primerjavi s predhodnim letom znialo za 2,4 % in je znaalo 858.171. Najbolj se je znialo
tevilo delovno aktivnih oseb v predelovalnih dejavnostih (za okrog 22.500). tevilo delovno
aktivnih oseb se je opazneje znialo tudi v dejavnostih gradbenitvo (za okoli 1.200),
trgovina, vzdrevanje in popravila motornih vozil (za okoli 1.200), promet in skladienje (za
okoli 1.400) in kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribitvo (za okoli 1.800). Poveevalo pa se je
6 Delovno aktivno prebivalstvo je prebivalstvo, ki pridobiva dohodek od dela. To se deli v: zaposlene (osebe v delovnem razmerju ter neformalno zaposlene osebe), samozaposlene (formalno in neformalno), ter neplaane pomagajoe druinske lane. Delovno aktivni in brezposelni tvorijo
aktivno prebivalstvo ali delovno silo.
17
tevilo delovno aktivnih v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti (za
skoraj 2.000), izobraevanje (za okoli 1.700) in zdravstvo in socialno varstvo (za okoli 1.100).
Zadnja leta je skupna stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji vija od povpreja EU, poasi pa
naraa tudi stopnja delovne aktivnosti starejih. Vse do leta 2003 je bila stopnja delovne
aktivnosti v Sloveniji nija od povpreja EU-15, v letu 2003 pa tudi nija od povpreja EU-25.
ele leta 2004 je postala stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji zaradi visoke neformalne
delovne aktivnosti7 vija od povpreij EU-15 in EU-25, kar je ostala tudi do leta 2009. Bila pa
je vsa leta vija od povpreja EU-27 razen v letu 2003, ko je bila enaka povpreju EU-27. Pri
tem je ves as (razen v letih 2007 in 2009) delovna aktivnost mokih v Sloveniji nekoliko
nija, delovna aktivnost ensk pa nekoliko vija od vseh treh povpreij EU. Delovna
aktivnost mladih (1524 let) je v Sloveniji e vedno nija kot v povpreju v EU-25, je pa
nekoliko vija v povpreju EU-27. nija od obeh povpreij pa je pri osebah starih 50 ali ve
let.8 Problematino nizka delovna aktivnost v starosti 55-64 let v Sloveniji, kjer je lizbonski
cilj 50 odstotkov do leta 2010, se poasi popravlja. V letu 2009 se je poveala na 35,6 odstotka
(EU-27: 46,0 odstotkov).
V zadnjih mesecih leta 2008, e bolj oitno pa v letu 2009 so se, kot posledica svetovne
gospodarske krize, razmere na trgu dela poslabale. Gibanje zaposlovanja se je obrnilo v
negativno smer, naraati je priela brezposelnost. Stopnji brezposelnosti, ki sta se v Sloveniji
v obdobju 19952000 gibali med 7 in 8 odstotki (anketna) oziroma 14 in 14,5 odstotki
(registrirana), sta imeli od leta 2001 do leta 2008 tendenco upadanja, e posebej v letih 2005
do 2008. V tretjem etrtletju 2008 sta bili stopnji brezposelnosti 4,1 % (anketna), oziroma 6,4
% (registrirana), v etrtem etrtletju 2008 pa se je anketna zviala na 4,3 odstotke, registrirana
pa na 6,8 odstotka. Po nadaljnjem zvievanju stopnje brezposelnosti v letu 2009 se je v
etrtem etrtletju 2009 anketna zviala na 6,4 odstotke, registrirana pa na 10,1 odstotka.
Mednarodno primerljiva anketna stopnja brezposelnosti je v Sloveniji e naprej nija od
povpreja Evropske unije. V letu 2009 so imele nijo stopnjo anketne brezposelnosti kot
Slovenija tiri drave lanice EU-27: Ciper, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija.
Zaradi trenda poveevanja brezposelnosti in zmanjanje potreb po zaposlovanju delavcev
sprio zmanjanja gospodarskih aktivnosti v dejavnostih, kjer se tradicionalno najve
zaposlujejo delavci migranti, je Vlada sprejela razline ukrepe za zaito slovenskega trga
dela, in sicer:
Zmanjanje kvote delovnih dovoljenj
7 Kot neformalno delovno aktivne opredeljujemo osebe, ki delajo bodisi kot neplaani pomagajoi druinski lani, bodisi po pogodbah o delu ali v sivi ekonomiji, to pa so lahko naeloma hkrati tudi tudentje med mladimi ali upokojenci med starejimi. 8. Pri mladih prihaja do razlike zaradi relativno visoke vkljuenosti mladih v Sloveniji v srednje in terciarno izobraevanje ter relativno vije stopnje brezposlenosti mladih v povpreju v EU, pri starejih pa zaradi visoke strukturne brezposelnosti, ki zadeva zlasti stareje brezposelne osebe. Na nijo stopnjo delovne aktivnosti v tej starostni skupini e vedno vpliva tudi relativno zgodnje upokojevanje.
18
V letu 2009 se je mono upoasnila rast blagovne menjave, predvsem izvoza, zmanjal se je
obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in gradbenitvu. Ob upotevanju omenjenih
trendov v posameznih dejavnostih ter napovedanem dvigu stopnje brezposelnosti je drava
ocenila, da naslednjih letih ne bo prilo do poveanja povpraevanja po zaposlovanju
delovne sile iz tretjih drav oziroma se bo to primerjalno zmanjalo. Zato se je Vlada odloila
postopno zmanjati kvoto delovnih dovoljenj.
Ukinitev seznama deficitarnih poklicev
V marcu 2009 je Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve zaradi slabanja poloaja na
trgu dela oziroma naraajoe brezposelnosti domaih delavcev s spremembo Pravilnika o
delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev9
ukinilo postopek izdaje dovoljenj za zaposlitev brez kontrole trga dela za deficitarne poklice.
V skladu s tem lahko Zavod RS za zaposlovanje za vsako vlogo za dovoljenje za zaposlitev
preveri, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezni domai delavci oziroma delavci, ki so
glede pravic do zaposlitve izenaene z dravljani Republike Slovenije. V primeru, da
ustrezni domai delavci v evidenci brezposelnih so, se delodajalcu zavrne vloga za izdajo
dovoljenja za zaposlitev tujca.
Omejitve in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev
Slovenija je v letu 2009 na podlagi doloil Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki
predvidevajo tudi monost omejitev in prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev po regijah,
podrojih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omejitev in prepovedi pritoka novih
tujih delavcev v celoti ali iz doloenih regionalnih podroij, kadar je to utemeljeno z javnim
ali splonim gospodarskim interesom, sprejela Uredbo o omejitvah in prepovedih novega
zaposlovanja in dela tujcev10. Glavni namen uredbe je bil zagotoviti dodatno zaito
domaega trga dela, temeljni ukrep, ki ga je predvidela uredba, pa je bila prepoved izdaje
novih dovoljenj za sezonsko delo tujcev, katerih zaposlovanje sicer poteka brez kontrole trga
dela.
Poleg tega je uredba predvidela tudi prepoved zaposlovanja iz doloenih regionalnih
podroij. V tem kontekstu se je neizkorieni del kvote dovoljenj za zaposlitev razporedil v
viini 95 % na tujce s prebivaliem na obmoju drav bive Jugoslavije razen Kosova, za vse
ostale tujce s prebivaliem v drugih tretjih dravah pa v viini 5 % neizkorienega dela
dovoljenj za zaposlitev. Mona upoasnitev rasti blagovne menjave, predvsem izvoza in
zmanjanje obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa tudi gradbenitva, so namre
mono zmanjali obseg aktivnosti ravno v dejavnostih, kjer se tradicionalno najve
zaposlujejo tujci, med katerimi prevladujejo dravljani bivih republik nekdanje Jugoslavije.
Glede na navedeno je bil ukrep namenjen dodatni zaiti stabilnega delovanja slovenskega
trga dela. Ob upotevanju omenjenih trendov v posameznih dejavnostih ter napovedanem
dvigu stopnje brezposelnosti ter manjega povpraevanja delodajalcev po novi delovni sili je
Vlada Republike Slovenije ocenila, da veliko tevilo novih izdanih dovoljenj za zaposlitev
9 Ur. l. RS, t. 37/2008 in 28/2009. 10 Ur. L. RS, t. 12/2010 in 33/2010.
19
dravljanom tretjih drav, ki ne prihajajo iz bivih jugoslovanskih republik, ne bi bilo
ekonomsko upravieno.
Neustrezen presek med potrebami po delavcih in med njihovo izobrazbo
Med prioritetami Vlade Republike Slovenije je spodbujanje tujih investicij, ki naj bi
prispevale k prenosu novih znanj in tehnologij ter k ustvarjanju novih delovnih mest,
predvsem delovnih mest, ki ustvarjajo viji dodano vrednost. Tuji investitorji edalje
pogosteje omenjajo, da je med ovirami za veji priliv tujih investicij pomanjkanje
usposobljene delovne sile. Ministrstvo za gospodarstvo nadalje opozarja na ugotovitve
raziskave med podjetji s tujim in meanim kapitalom, ki jo je v letu 2007 opravil Gral ITEO,
povezane z delovno silo. Med podjetji s tujim kapitalskim vlokom je zaznati bistveno veji
dele podjetij, ki vidijo razpololjivost ustrezno usposobljene delovne sile kot oviro za
investiranje oziroma obratovanje v Sloveniji.
V letu 2007 je kar 69,1 odstotka podjetij navedlo, da ima teave pri iskanju usposobljene
delovne sile. V primerjavi s prejnjimi leti je dele podjetij, ki imajo teave pri iskanju
usposobljene delovne sile, precej narasel, saj je bil v letu 2005 niji za 24,5 odstotkov in v letu
2004 za 24,7 odstotkov. Diplomante visokih in vijih ol je v letu 2007 iskalo 57,3 odstotka
podjetij. Dele te stopnje klasifikacije se je v primerjavi s prejnjimi leti znial. Povpraevanje
po srednjeolskih in tehninih poklicih se poveuje: v letu 2007 jih je iskalo 54,7 odstotka
podjetij, torej precej ve kot leta 2005 (37 odstotkov) oz. leta 2004 (49,1 odstotka) in 2003 (46,5
odstotka). Podjetja imajo najmanj teav pri iskanju priuenih delavcev (36 odstotkov), vendar
je dele le-teh v primerjavi s prejnjimi leti precej zrasel (v letu 2005 14,8odstotka, v letu 2004
16,4 odstotka in v letu 2003 15 odstotkov). Najbolj iskane klasifikacije vseh vrst profilov so s
podroja strojnitva in kovinarstva (50 odstotkov), komerciale, zunanje trgovine in
marketinga (22,4 odstotka), elektrotehnike (21,1 odstotka), informatike in telekomunikacij
(13,2 odstotka) ter gradbenitva (7,9 odstotka), nekoliko pa upada dele pri iskanju
usposobljene delovne sile s podroja financ.11
Analiza poslovnega okolja za delovanje podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji iz leta 2009 pa
ugotavlja, da z delovno silo povezane teave ostajajo eden najvejih problemov slovenskega
poslovnega okolja za podjetja s tujim kapitalom. eprav se je dele podjetij, ki ima teave, v
primerjavi z letom 2008 zmanjal, ima veina (51 odstotkov) anketiranih podjetij e vedno
teave pri iskanju ustrezno usposobljene delovne sile. Te teave so veje pri proizvodnih kot
pri storitvenih podjetjih. Teave pri iskanju ustrezne delovne sile naraajo tudi z velikostjo
podjetij. Anketirana podjetja najteje najdejo visoko izobraene ljudi (57 odstotkov), 50
odstotkov podjetij s teavami dolgo ie ljudi s srednjeolsko izobrazbo in tehninimi poklici,
17 odstotkov pa priuene delavce (tu je v primerjavi z letom 2008 zaznati najveji upad).
Najbolj deficitarni so delavci s podroja strojnitva in kovinarstva (30 odstotkov anketiranih
podjetij teko najde delovno silo teh strok), ki jim sledijo elektrotehnika (25 odstotkov),
komerciala / zunanja trgovina / marketing (15 odstotkov), informatika / telekomunikacije
(12 odstotkov) itd.12
11 Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 28.9.2007. 12
Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 19.5.2010.
20
Neskladje na trgu dela
Kot je razvidno iz spodnje slike, smo v Sloveniji ves as do nastopa gospodarske krize in
posledino zmanjane gospodarske aktivnosti, beleili trend poveevanja povpraevanja po
delovni sili ob hkratnem zmanjevanju stopnje brezposelnosti, kar kae na poveevanje
neskladij na trgu dela.
Slika 2: Veljavna delovna dovoljenja in tevilo registriranih brezposelnih oseb
Vir: ZRSZ, 2009
Podjetja vse pogosteje navajajo pomanjkanje delavcev kot glavni omejitveni dejavnik. V
anketah ZRSZ o napovedi zaposlovanja poroajo, da imajo najve teav pri pridobivanju
ustreznih delavcev na podroju gradbenitva ter obdelovanja kovin, primanjkuje pa tudi
mehanikov in strojnikov, delavcev elektro stroke ter delavcev v zdravstvu in gostinstvu.
Potrebe po teh poklicih reujejo bodisi s poveanim tevilom nadur (kar potrjujejo tudi
podatki o izplaanih plaah), bodisi s poveanim zaposlovanjem tujcev, kar se odraa tudi v
podatkih prikazanih v tabeli 2. Junija 2007 sprejete spremembe in dopolnitve zakona o
zaposlovanju in delu tujcev so skrajale in poenostavile postopek za delo in zaposlovanje
zlasti tujih delavcev s tistimi poklici, ki jih na slovenskem trgu dela ni ali jih primanjkuje.
Tabela 2: Veljavna delovna dovoljenja po dejavnostih, december 2009.
Poslovne dejavnosti
Osebno delovno
dovoljenje
Dovoljenje za
zaposlitev
Dovoljenje za delo
Brez delovnega dovoljenja
Skupaj
90.749
78.424
66.239
96.672
60.066
50.734
42.96739.04239.588
68.411
78.303
92.57590.728
95.993
0
20000
40000
60000
80000
100000
120000
dec.03 dec.04 dec.05 dec.06 dec.07 dec.08 dec.09
Veljavna delovna dovoljenja Registrirane brezposlene osebe
21
Neznana dejavnost 12.992 8 401 13.401
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribitvo
222 152 22 396
Rudarstvo 48 27 75
Predelovalne dejavnosti 5.805 3.024 266 6 9.101
Oskrba z elektrino energijo, plinom in paro
22 2 24
Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja
338 55 27 420
Gradbenitvo 15.086 16.839 3.633 35.558
Trgovina; vzdrevanje in popravila motornih vozil
1.720 1.149 508 3.377
Promet in skladienje 1.486 2.976 124 4.586
Gostinstvo 1.485 1.438 279 25 3.227
Informacijske in komunikacijske dejavnosti
265 117 18 400
Finanne in zavarovalnike dejavnosti
179 8 3 190
Poslovanje z nepremininami
171 113 24 308
Strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti
1.127 750 179 2.056
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
2.224 1.107 140 6 3.477
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti
30 1 1 32
Izobraevanje 326 72 24 422
Zdravstvo in socialno varstvo
440 84 48 572
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
270 125 20 415
Druge dejavnosti 214 110 47 371
Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hinim osebjem; proizvodnja za lastno rabo
6 1 7
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
7 2 9
Skupaj 44.463 28.160 5.764 37 78.424
22
Vir: ZRSZ, 2010
Ministrstvo za gospodarstvo je v letu 2007 opravilo poizvedbo, ki je bila dopolnjena v letu
2010, o potrebi po delovni sili, tako po domai kot tuji. K sodelovanju je povabilo nekatere
vodilne akterje na trgu elektronskih komunikacij, nekatera podjetja na podroju energetike
ter Obrtno in Gospodarsko zbornico Slovenije.
Izvajalci potnih storitev se pri zaposlovanju novih delavcev ne sreujejo s pomanjkanjem
kadrov.
V podjetjih s podroja elektronskih komunikacij, ki ne zaposlujejo obutnega tevila tujih
delavcev, se sreujejo s pomanjkanjem predvsem tehninih profilov visoko izobraenega
kadra (inenirji elektrotehnike z znanjem s podroja telekomunikacij ter elektroenergetskih
in klimatskih sistemov; inenirji strojnitva ter inenirji informatike / raunalnitva, teje se
pridobijo tudi kadri s podroja vodenja prodaje). Pri tem ni bilo zaslediti elje po vejem
zaposlovanju tuje delovne sile: eno podjetje zaposluje delavce iz Italije, Nizozemske, Hrvake
in Makedonije, ki predstavljajo 3.7 odstotni dele v strukturi zaposlenih.
Na podroju energetike je ugotoviti, da se v veini ne zaposluje tujcev, razen v Nuklerani
elektrarni Krko (NEK), ki ima zaradi narave tehnologije in meddravne pogodbe s Hrvako
specifino politiko zaposlovanja. Trenutno je v NEK zaposlenih 61 tujcev (od tega 59 iz RH).
40 tujcev ima v RS stalno oz. zaasno prebivalie, 21 pa je dnevnih migrantov. Po izobrazbi
so to univerzitetni diplomirani inenirji strojnitva, elektrotehnike, kemije, raunalnitva ter
strojni, elektro in kemijski tehniki. Deficitarni poklic v NEK so univerzitetni diplomirani
fiziki. V ostalih podjetjih na podroju energetike potrebo po kadrih reujejo s pomojo
tipendistov (npr. elektroinenirje, informatike), zato trenutno tudi ne izkazujejo potreb po
tujih kadrih. Priakujejo pa, zaradi upada vpisov na ole, potrebo po kljuavniarjih ter
kadrih s podroja elektro ter strojnih smeri ter po delovodjih. Podjetja na podroju energetike
ne kaejo interesa po zaposlovanju tujcev in e sama iejo ukrepe za privabljanje in
izobraevanje domae delovne sile13.
Na podroju trgovinske dejavnosti ne primanjkuje domae delovne sile in ni vejega
zanimanja za zaposlovanje tujcev. Prav tako je zanimanje tujcev za delo v trgovini
minimalno. Problem, na katerega je potrebno pri zaposlovanju tujcev na podroju trgovine
opozoriti, je znanje slovenskega jezika, ki se zahteva pri komuniciranju s potroniki. Prav
tako se v prihodnje ne priakuje potrebe po zaposlovanju tuje delovne sile na podroju
trgovine. Eden izmed razlogov je tudi sprememba minimalnih zahtevanih izobrazbenih
pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti, zaradi esar je trg delovne sile bolj proen.
Na podroju gostinstva in turizma je opaziti primanjkljaj delovne sile v gostinstvu, in sicer
kuharjev in natakarjev triletne poklicne strokovne izobrazbe etrte (IV.), kakor tudi pete (V.)
stopnje. Delodajalci kaejo interes po strokovno usposobljenem kadru s podroja drav
13
Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 28.9.2007 in 19.5.2010.
23
nekdanje SFRJ ter iz drav EU, pri emer je pri tujih natakarjih pogoj tudi znanje drugih
jezikov in slovenskega. Glede na vedno manji vpis v strokovne poklicne programe natakar
in kuhar, se predvideva upad tega kadra tudi v prihodnje. V okviru ministrstva se e izvaja
projekt Promocija gostinskih poklicev. Med ukrepi, ki jih vkljuuje politika razvoja
lovekih virov v turizmu in je sestavni del Razvojnega narta usmeritve slovenskega
turizma 2007-2011 je tudi dvig ugleda gostinskih poklicev in spodbujanje razvoja lovekih
virov ter izboljanje delovnih pogojev.
Po podatkih Obrtne zbornice Slovenije v obrti in obrti podobnih dejavnosti obstaja
pomanjkanje domae delovne sile predvsem na podroju gradbenitva, prevoznitva,
kovinarstva, elektrointalacij, avtomobilske dejavnosti (avtomehaniki, avtokleparji,
avtoliarji) ter gostinstva in turizma. V teh panogah primanjkuje predvsem nekvalificirane in
polkvalificirane delovne sile (nizko kvalificirane) in delovne sile s srednjo poklicno
izobrazbo, manj pa s srednjo strokovno izobrazbo. Poudariti je potrebno, da v tem delu
primanjkuje predvsem moke delovne sile.
V letu 2010 je prilo do velikega zmanjanja potreb po delavcih. Po ocenah Obrtne zbornice
Slovenije pa e vedno primanjkuje mesarjev, dimnikarjev, frizerjev, delavcev v gostinstvu
(predvsem kuharji in natakarji) ter nekaterih profilov v kovinski dejavnosti.14
Potrebe po izobrazbeni strukturi v posamezni gospodarski panogi so sledee:
gradbenitvo: nekvalificirana, polkvalificirana delovna sila, delovna sila s srednjo
poklicno izobrazbo;
prevoznitvo: delovna sila s srednjo poklicno izobrazbo ali nacionalno poklicno
kvalifikacijo;
kovinarstvo: delovna sila s srednjo poklicno izobrazbo;
elektrointalacije: delovna sila s srednjo poklicno izobrazbo;
avtomobilske dejavnosti: delovna sila s srednjo poklicno izobrazbo.
Glede na dosedanje trende se predvideva, da bodo potrebe v gradbenitvu v prihodnosti
nekoliko manje, v ostalih panogah pa nespremenjene ali veje.15 Po ugotovitvah
Gospodarske zbornice obstaja stalna potreba po delovni sili v predelovalni industriji,
transportu (vozniki) in kmetijstvu.16
Potrebe po srednje in visokokvalificirani delovni sili so v kovinsko predelovalni in elektro
industriji, na podroju informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, biotehnologije,
lesarstva in gradbenitva.
Na podlagi ankete, ki jo je pripravilo Zdruenje delodajalcev Slovenije je ugotoviti, da se na
podroju gospodarstva potrebuje najve srednje kvalificirane delovne sile, sledi visoko
kvalificirana, najmanj potreb pa je po nije kvalificirani delovni sili. Najve povpraevanja je
po delavcih migrantih iz drav nekdanje Jugoslavije, sledijo drave lanice EU. Interes po
14 Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 19.5.2010. 15 Informacija Obrtne zbornice Slovenije na razpravi 20.6.2007. 16 Informacija Gospodarske zbornice Slovenije na razpravi 20.6.2007.
24
delovni sili iz drugih drav je zelo majhen. Med visoko kvalificirano delovno silo si elijo
pridobiti dravljane drav Evropske unije, vendar za njih slovenski trg dela zaradi nizkih
pla ni zanimiv.
Od 182 podjetij oz. 13.5 odstotka vpraanih podjetij (od tega srednje velikih in malih
podjetij veinoma iz osrednje Slovenije, po dejavnosti pa najve iz predelovalne industrije in
gradbenitva) jih 53 odstotkov e zaposluje tujce. Pri najemanju tujih delavcev 15 odstotkov
podjetij koristi storitve EURES (na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje); 4 odstotki
koristijo storitve agencije Adecco medtem ko 5 odstotkov podjetij koristi storitve drugih
specializiranih agencij. Namen zaposlovati tujce ima 40 odstotkov podjetij.17
Ocena potreb po zdravstvenem osebju
Ministrstvo za zdravje v oceni potreb po zdravstvenem osebju (zdravnikih in medicinskih
sestrah) poroa, da se Slovenija sooa s podobnimi problemi kot precejnje tevilo lanic
Evropske unije in tudi izven evropskih drav. Skladno z novim Predlogom Zakona o
zdravstveni dejavnosti in Resolucijo o nacionalnem nartu zdravstvenega varstva 2008-2013
bo pripravljena mrea izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti, ki bo natanno opredelila
tudi mreo javne zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva vkljuno s
potrebnim kadrom18.
Po oceni zdravstvenih ustanov se Slovenija sooa s pomanjkanjem 970 zdravnikov na letni
ravni, medtem ko je ocena Zdravnike zbornice Slovenije nija, saj naj bi primanjkovalo
priblino 517 zdravnikov letno. Glede na projekcijo gibanja tevila zdravnikov v Sloveniji je
priakovati e nadaljnje upadanje njihovega tevila predvsem zaradi upokojevanja in e
nezadostnega letnega tevila diplomantov medicinskih fakultet ter vejih monostih za
njihovo zaposlitev drugih dravah lanicah, ki se sooajo z enakimi teavami kot Slovenija.
Ocena potreb po dodatnem zaposlovanju zdravnikov temelji na podatkih o obstojeem
stanju tevila zdravnikov, priakovanih upokojitvah sedaj zaposlenih zdravnikov, oceni
migracijskih tokov, predvidevanjih glede tevila diplomantov medicinskih fakultet v
Ljubljani in Mariboru, evropski zakonodaji v zvezi z omejitvami na podroju delovnega asa
ter na priakovani rasti potreb po dodatnem zdravnikem osebju19.
Za obnavljanje obstojee mree so trenutne potrebe po zdravnikih specialistih za posamezne
regije in celotno Slovenijo po podatkih Zdravnike zbornice Slovenije sledee20:
CE KK KP KR LJ MB MS NG NM RK SLO
Potrebe 175 26 134 79 578 203 79 73 89 98 1534
17 Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 22.8.2007. 18
Prispevek Ministrstva za zdravje k pripravi stratekega dokumenta, 25.3.2010. 19 Zaradi naraajoe patologije bolezni, priakovane 3-5 odstotne letne rasti tevila pacientov do leta 2015 ter priakovanega poveanja tevila napotitev bolnikov na sekundarno raven zdravljenja. 20
Prispevek Ministrstva za zdravje k pripravi stratekega dokumenta, 25.3.2010.
25
Za izraun teh potreb so upotevane javljene potrebe po specialistih, ki so jih izvajalci (javni
zavodi) javili za razpis specializacij za leto 2010 in izraun potreb zaradi upokojevanja
koncesionarjev.
Od skupne tevilke potreb je potrebno odteti specializante, ki so e v fazi izobraevanja in
e ne morejo samostojno opravljati dejavnosti. Specializantov je trenutno 1030. e odtejemo
tevilo specializantov od potreb, dobimo tevilko 504, ki ob upotevanju potreb za obnovitev
obstojee mree predstavlja po podatkih Zdravnike zbornice Slovenije dejanski primanjkljaj
zdravnikov v Sloveniji.
Najveje potrebe po diplomiranih medicinskih sestrah se pojavljajo na sekundarni in
terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Na primarni ravni je bila leta 2003, na podlagi potreb
prebivalcev, pripravljena ocena v dejavnosti patronanega varstva, ki navaja potrebe po
dodatnih 200 patronanih medicinskih sestrah. Ta podatek je e vedno aktualen, tudi v
povezavi strategije zagotavljanja dolgotrajne oskrbe. Po raziskavi Razirjenega strokovnega
kolegija za zdravstveno nego v letu 2005 primanjkuje samo za bolninine oddelke v
slovenskih bolninicah 1877 diplomiranih medicinskih sester in 559 zdravstvenih tehnikov.
V kadrovskem nartu Ministrstva za zdravje je bilo za podroje zdravstva v projekciji do leta
2008 predvideno poveano tevilo medicinskih sester in sicer za 109 diplomiranih
medicinskih sester. Letno diplomira na treh visokih strokovnih olah priblino 290
medicinskih sester in priblino 26 babic. Srednjo zdravstveno olo zakljui letno priblino
1100 tehnikov zdravstvene nege.
Leta 2004 je Ministrstvo za zdravje na osnovi raziskave Analiza preskrbljenosti z
medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukrepov in projekcij do leta 2033, ki jo
je izvedel Intitut za varovanje zdravja, dobilo tudi podatke o potrebnem razvoju
visokoolskega izobraevanja v zdravstveni negi. Priporoila raziskovalcev, ki so bazirala na
demografskih trendih in generacijski premeni medicinskih sester, brez upotevanja vejih
zahtev delovnega procesa, upotevana je bila le obnova obstojeega kadra, so bila:
poveanje vpisa na smer zdravstvena nega za e nadaljnjih 15% na ravni celotne Slovenije
(kar je pomenilo takrat 90 tudentov ve na letni ravni);
za kritje realnega poveanja potreb po medicinskih sestrah bo potrebno angairati
dodaten kader, in sicer v prvem obdobju do leta 2014 preteno z uvozom potrebnega
dodatnega kadra (priblino 40 medicinskih sester letno).
Problemi, ki jih Ministrstvo za zdravje izpostavlja pri monostih zaposlovanja zdravstvenega
osebja iz tujine se nanaajo na globalno pomanjkanje zdravstvenega osebja; doloene zahteve
glede izpolnjevanja pogojev pri zaposlovanju zdravnikov, znanje jezika in priznavanje
kvalifikacij. Poleg tega je poudarjeno,da nobena strokovna institucija zdravstvene in babike
nege ne spremlja in ne predvideva spremljanje gibanja zaposlenih v poklicih svojega
strokovnega podroja.
26
Nekateri ukrepi za zmanjanje primanjkljaja zdravstvenega osebja so bili e sprejeti , in sicer 21:
Nastali sta dve novi oli, leta 2007 Visoka ola za zdravstveno nego Jesenice in leta 2008
Visoka ola za zdravstvo Novo Mesto, ki skupaj vpieta 140 rednih in 150 izrednih
tudentov na letni ravni;
Vpis na treh olah je povean v skladu s priporoili;
Delovati so zaele nove ole, namenjene izobraevanju na podroju zdravstva, in sicer
leta 2007 Visoka ola za zdravstveno nego Jesenice in leta 2008 Visoka ola za zdravstvo
Novo Mesto, ki skupaj vpieta 140 rednih in 150 izrednih tudentov na letni ravni ter leta
2009 Visoka ola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, Visoka zdravstvena ola v Celju,
Evropsko sredie Maribor (dislocirana enota tudijskega programa Zdravstvena nega v
Murski Soboti), s emer se je vpis poveal za dodatnih 120 izrednih22 tudentov v
2009/2010;
Glede na leto 2004 se je vpis v letu 2010 poveal za 75%, in sicer s priblino 600 na 1050
tudentov;
V letu 2009 je bila zakljueno delo delovne skupine, ki je pripravila kadrovske normative
v zdravstveni negi. Bistvena ugotovitev je bila, da je v obstojeem sistemu 20 %
primanjkljaj v zaposlenosti negovalnega osebja.
21Prispevek Ministrstva za zdravje k pripravi stratekega dokumenta. 25.03.2010. 22
ole nastale v letu 2009 nimajo koncesije na MVZT za redni tudij.
27
III. SMERNICE STRATEGIJE EKONOMSKIH MIGRACIJ
Smernica 1: Spodbujanje priseljevanja za namene zaposlitve in
dela, zmanjevanje neskladij na trgu dela in krepitev
lovekih virov
Za rast in konkurennost slovenskega gospodarstva in krepitev lovekih virov Slovenije, v
lui staranja prebivalstva in pomanjkanja delovno aktivnega prebivalstva, se bo morala
Slovenija potruditi, da zadri svoje visoko usposobljene delavce in povea njihovo tevilo s
priseljevanjem tujcev in Slovencev iz tujine. Hkrati je potrebno prono in uinkovito reagirati
na sprotno povpraevanje po strokovnjakih in nasloviti sedanje in priakovane praznine v
doloenih znanjih, strokah in poklicih kot tudi kratkorona neskladja na trgu dela, predvsem
povpraevanja po manj kvalificiranih delavcih. Spodbujanje priseljevanja tujcev in e posebej
dravljanov tretjih drav ter Slovencev iz tujine mora upotevati zaposlovanje v javnem in
zasebnem sektorju, pogoje za samozaposlitev tujcev kot tudi raziskovalce, visokoolske
uitelje in tudente ter druinske lane, ki posledino pridobijo dostop na trg dela in bolj
ugodne pogoje za pridobitev trajnejega rezidennega statusa.
To zahteva skupno delovanje dravnih in lokalnih organov, gospodarstva, trga dela,
socialnih partnerjev in ire drube. Pri tem se je potrebno zavedati, da priseljevanje lahko
rei doloene probleme naega gospodarstva, pomanjkanja delovne sile in nekaterih
poklicev, vendar migranti niso samo instrument za reevanje kratkoronih ali dolgoronejih
teav, ampak postanejo del razvijajoe se drube. Zato mora imeti aktivni pristop k imigraciji
za ekonomske namene razvito tudi mono integracijsko komponento.
Smernica 2: Promoviranje podjetnitva priseljencev
Migranti imajo pogosto inovativni potencial in so na splono bolj podjetniko aktivni kot
domae prebivalstvo drave priselitve. Med pomembnejimi dejavniki, ki vplivajo na
njihovo podjetniko aktivnost je pripravljenost sprejema podjetnikega tveganja. Vekrat
gre tudi za podjetnitvo iz nuje, e posebej e je poloaj migranta na trgu dela in zaposlitve
ibak. Neznanje ali pomanjkljivo znanje slovenskega jezika, teave s priznanjem ali rabo
njihovih prejnjih znanj in izkuenj pogosto predstavljajo ovire za pridobitev zaposlitve,
ali pa je ta zaradi omenjenih teav mona le v nekaterih gospodarskih dejavnostih.
Pomanjkanje znanja jezika in drugi razlogi, kot recimo pomanjkljivo poznavanje
relevantnih predpisov, odsotnost ali pomanjkanje socialnega omreja v dravi priselitve in
podobno, lahko predstavljajo oviro tudi za podjetnitvo. Pomembno je, da priseljenci in
potencialni priseljenci ne naletijo na podjetniko okolje, ki jim prepreuje njihove
podjetnike narte.
28
Za Slovenijo je znailna nizka stopnja podjetnike aktivnosti. Program za spodbujanje
podjetnitva in konkurennosti za obdobje 20072013,23 ki ga je Vlada Republike Slovenije
potrdila julija 2006 in je bil dopolnjen v letu 2007 navaja jasne usmeritve za celovito in
pregledno oblikovanje in izvajanje ukrepov za rast podjetnitva in dvig konkurennosti.
Pripravljena sta tudi Operativna programa za krepitev razvojnih potencialov in za razvoj
lovekih virov in Program razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 20072013. To
je podlaga za uinkovito izvajanje politike podjetnitva in konkurennosti ter za smotrno in
uinkovito uporabo sredstev strukturnih skladov.
Za podjetnitvo je osrednja izvajalska institucija Javna agencija Republike Slovenije za
podjetnitvo in tuje investicije (JAPTI), katere ukrepi so usmerjeni v razvoj znanja in sistema
svetovanja in usposabljanja za podjetnike in potencialne podjetnike ter razvoj Slovenskega
centra za inovativnost in konkurennost pri agenciji, ki usmerjeno usklajuje dejavnosti
agencije pri podpornem okolju za podjetnitvo ter razvija manjkajoe podporne storitve.
Zakon o podpornem okolju za podjetnitvo, ki je bil sprejet v letu 200724 celovito in
pregledno ureja podporno okolje za e dejavneje podjetnitvo in rast na podroju malih in
srednjih podjetij. Javna agencija za tehnoloki razvoj bo nadgrajena z izvedbo programov na
podroju razvoja, raziskav in inovacij.
Zaradi izboljanja dostopa do zaetnega kapitala so bile izvedene tevilne dejavnosti,
sprejeta pa je bila tudi ustrezna zakonodaja. V podporo malim in srednjim podjetjem so bili
nadgrajeni finanni mehanizmi Slovenskega podjetnikega sklada, ki odobrava posojila
podjetnikom zaetnikom, uvedeno pa je tudi dodeljevanje subvencij za zagon novih
inovativnih podjetij, vkljuenih v univerzitetne in podjetnike inkubatorje in tehnoloke
parke. V letu 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela Predlog zakona o drubah tveganega
kapitala, poleg tega pa so bile v Zakonu od dohodkov pravnih oseb sprejete davne olajave
za nalobe tveganega kapitala prek drub tveganega kapitala v RS v hitro rastoa in
inovativna mala in srednja podjetja.
Nedavno je Evropska komisija podprla primerjalno raziskavo v 32 evropskih dravah, ki se
nanaa na identifikacije dobrih praks promocije podjetnitva med priseljenci. Kljub tevilnim
zgoraj opisanim politikam in programom, ki podpirajo podjetnitvo v Sloveniji, raziskava ni
uspela identificirati, da bi podjetnika orientacija Slovenije vkljuevala tudi imigrante kot
posebno skupino, medtem ko je s pomojo ukrepov spodbujanja samozaposlovanja v okviru
politike aktivnega zaposlovanja samo ena priseljenka ustanovila svoje podjetje.
Podjetniki med priseljenci niso posebej registrirani v slovenski statistiki. Vendar so podatki,
izraunani po posebni metodologiji iz popisa prebivalstva 2002 pokazali, da so nekatere
skupine v tujini rojenega oz. priseljenega prebivalstva Slovenije nadpovpreno
reprezentirane med podjetniki glede na slovensko povpreje. tevilo podjetnikov med
23 Program ukrepov 20072013 zajema tiri kljuna podroja: (i) spodbujanje podjetnitva in podjetnitvu prijaznega okolja; (ii) znanje za gospodarstvo; (iii) razvoj in inovacije v gospodarstvu; (iv) spodbujanje malih in srednjih podjetij z lastnikimi in dolnikimi viri. 24 Uradni list RS, 102/07.
http://www.mg.gov.si/index.php?id=7898http://www.mg.gov.si/index.php?id=7898http://www.mg.gov.si/index.php?id=7897http://www.mg.gov.si/index.php?id=7896http://www.mg.gov.si/index.php?id=7895
29
priseljenimi veinoma z majhnimi in srednje velikimi podjetji je predstavljalo 5,58 odstotka
vseh slovenskih podjetnikov.25
V zadnjem asu pa pristojne intitucije v povezavi z zaposlovanjem tujcev kot samostojnih
podjetnikov ter ustanavljanjem osebnih gospodarskih drub in zastopanjem le-teh, beleijo
tevilne zlorabe, zaradi esar je Zakon o zaposlovanju in delu tujcev po spremembah in
dopolnitvah v letu 2007 zaostril pogoje za to kategorijo tujcev. Za vpis v Poslovni register
morajo poleg zahtevanega enoletnega prebivanja, izkazati e lastna finanna sredstva in
lastnitvo ali najem poslovnih prostorov ali prostorov, kjer imajo sede. Ministrstvo za javno
upravo navedene spremembe ocenjuje kot vzpostavljanje novih administrativnih ovir za
tujce, ki bi se eleli v Sloveniji samozaposliti na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu
tujcev.26
Smernica 3: Priznavanje in vrednotenje v tujini pridobljenega
izobraevanja, spretnosti in znanj
Za Slovenijo sta pridobivanje in krepitev lovekih virov pomembni. Priznanje
pridobljenega izobraevanja, znanj in spretnosti je pomembno za migrante, za delodajalce
in drubo kot celoto. e tega priznanja ni, migranti pogosto ne morejo izkoristiti svojih
znanj in izkuenj. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da Slovenija e vedno mono presega
povpreje reguliranih poklicev v Evropski uniji. Omejevanje dostopa do poklicev in
dejavnosti s formalnim doloanjem nazivov poklicne in strokovne izobrazbe je namre
eden od razlogov, ki prepreuje vejo mobilnost in fleksibilnost delovne sile.
Politika razvoja lovekih virov je pomembna tudi za integracijo priseljencev na trg dela in
zato jih je potrebno vkljuevati v procese usposabljanja in izobraevanja kot so praktino
usposabljanje, izobraevanje odraslih in usposabljanje zaposlenih v okviru aktivne politike
zaposlovanja.
V Republiki Sloveniji je vzpostavljen sistem priznavanja sprieval in diplom na podlagi
Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraevanja27, ki uvaja sodobneji sistem priznavanja
tujih in vrednotenja tujih ter slovenskih listin o izobraevanju28 in v postopkih in merilih
upoteva naela in principe preoblikovanja izobraevalnih sistemov.
Sistem naj bi omogoil posamezniku, imetniku listin o pridobljenem izobraevanju,
uinkovito in hitro uveljavitev njegovih pravic, ki izhajajo iz listine o izobraevanju. Zakon o
priznavanju in vrednotenju izobraevanja omogoa priseljencem oziroma vsem, ki so
izobraevanje zakljuili v tujini, da na Ministrstvu za visoko olstvo, znanost in tehnologijo
25
Examination and evaluation of Good Practices in the Promotion of Ethnic Minority Entrepreneurs, Tridos-Facet in Institute for Migration and Ethnic Studies (IMES), University of Amsterdam, http://beppee.sasict.biz/ 26 Ministrstvo za javno upravo, odziv v javni razpravi, 3.12.2007. 27
Ur. l. RS, t. 73/2004. 28
Predmet priznavanja sprieval in diplom je izobraevanje, ki spada v olski sistem doloene drave ali ve
drav in daje v tej dravi doloeno stopnjo izobrazbe ali je del takega izobraevanja.
http://beppee.sasict.biz/
30
zaprosijo za priznanje izobraevanja z namenom zaposlovanja v Sloveniji29. Priznavanje
izobraevanja za namen zaposlovanja v Sloveniji je postopek, v katerem pristojni organ
ugotavlja stopnjo, v katero se tuje izobraevanje uvra v slovenski olski sistem, smer
oziroma podroje glede na zakljuen tuj izobraevalni program, e je navedeno na listini o
izobraevanju ter v tujini pridobljen naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, strokovni
oziroma znanstveni naslov. V postopku je na posebno zahtevo mogoe odloiti tudi o
enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe30 in
strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne ali strokovne
izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu.
Da bi olajali postopek in skrajali as za pridobitev dovoljenja za zaposlitev, je Pravilnik o
delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev31
na novo doloil nain dokazovanja