Post on 21-Feb-2016
description
Novinarska konferenca
28. oktober 2011
www.stat.si/nk
Vsebina
• Aktualni kazalniki: Inflacija v oktobru 2011 Prebivalstvo Slovenije, 1. april 2011 31. oktobra 2011: 7 milijard prebivalcev na Zemlji
mag. Irena Križman, generalna direktorica
• Analiza: Blagovna menjava Slovenije, 2000 - 2010
Simon Perše, vodja oddelka za statistiko zunanje trgovine Ekonomski računi za gozdarstvo, 1995 - 2010 Špela Gale, strokovnjakinja za statistiko gozdarstva
Inflacija, oktober 2011 (končni podatki)
• mesečna stopnja inflacije: 0,7 %
• letna stopnja inflacije: 2,7 %(dvig cen na letni ravni v vseh skupinah blaga in storitev razen v 2 skupinah: komunikacije, rekreacija in kultura)
• januar – oktober: 2,3 %
Prebivalstvo Slovenije (začasni podatki)
Prebivalci, 1. april 2011: 2.052.496Državljani: 1.968.759Tujci: 83.737
Demografsko gibanje, 2. četrt. 2011 (začasni podatki)
Rojeni: 5.335Umrli: 4.443
Naravni prirast prebivalstva: 892Selitveni prirast prebivalstva: 327
Skupni prirast prebivalstva: 1.219
Ocena Združenih narodov: 31. oktobra 2011 bo na Zemlji 7 milijard ljudi
Blagovna menjava Slovenije, 2000 - 2010
Simon Perše, vodja oddelka za statistiko zunanje trgovine
Vsebina predstavitve
• Izbrani kazalniki blagovne menjave Slovenije, 2000-2010
• Struktura blagovne menjave Slovenije po značilnostih izvoznikov in uvoznikov, 2009
Izbrani kazalniki blagovne menjaveSlika 1: Realne vrednosti izvoza in uvoza blaga, 2000=100
Izbrani kazalniki blagovne menjaveRealna rast izvoza in uvoza blaga, indeks 2010/2000, primerjava z
državami članicami EU
Slika 2: Realna rast izvoza blaga Slika 3: Realna rast uvoza blaga
Izbrani kazalniki blagovne menjaveSlika 4: Delež izvoza blaga in delež uvoza blaga v BDP, 2000-2010
Izbrani kazalniki blagovne menjaveIzvoz in uvoz po izbranih skupinah držav
Slika 5: Izvoz v izbrane skupine držav
Slika 6: Uvoz iz izbranih skupin držav
Izbrani kazalniki blagovne menjaveSlika 7: Izvoz v najpomembnejše trgovinske partnerice, 2000-2010
Izbrani kazalniki blagovne menjaveSlika 8: Uvoz iz najpomembnejših trgovinskih partneric
Izbrani kazalniki blagovne menjaveIzvoz in uvoz najpomembnejših proizvodov po blagovnih skupinah
SMTK
Slika 9: Izvoz najpomembnejših proizvodov
Slika 10: Uvoz najpomembnejših proizvodov
Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov
Slika 11: Struktura izvoznikov in uvoznikov po dejavnosti podjetja ter vrednost njihove blagovne menjave, 2009
Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov
Struktura izvoza in uvoza po velikosti izvoznikov in uvoznikov, 2009
Slika 12: Struktura izvoza po velikosti izvoznikov
Slika 13: Struktura uvoza po velikosti uvoznikov
Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov
Tabela 1: Koncentracija blagovne menjave v največjih izvoznikih in uvoznikih, 2009
Izbrane skupine podjetij po vrednosti blagovne menjave
Blagovna menjava z državami
članicami EU nečlanicami EU članicami EU nečlanicami EU
izvoz uvoz
Prvih 5 21,3 21,5 13,1 23,0Prvih 10 28,3 28,5 17,6 33,2Prvih 20 36,2 36,2 24,2 41,4Prvih 50 48,7 49,4 35,8 53,1Prvih 100 59,1 61,1 44,7 62,3Prvih 500 81,1 84,3 68,1 81,2Prvih 1000 87,0 90,9 77,7 87,0
%
Vir: SURS
Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov
Število izvoznikov in uvoznikov po trgovinskih partnericah, 2009•Blagovna menjava z državami članicami EU
največ podjetij je izvažalo v najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije – Nemčijo (62,4 %), Avstrijo (61,3 %) in Italijo (57,0 %) največ podjetij je uvažalo iz najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije – Nemčije (68,6 %), Italije (68,5 %) in Avstrije (59,3 %)
•Blagovna menjava z državami nečlanicami EU največ podjetij je izvažalo v države, ki so nastale iz republik nekdanje Jugoslavije – Hrvaško (61,9 %), Bosno in Hercegovino (36,3 %), Srbijo (31,3 %), Makedonijo (15,5 %) in Črno goro (10,9 %); v vsaj eno od teh držav je izvažalo skoraj 90 % podjetij, ki so izvažala v države nečlanice EU največ podjetij je uvažalo iz Kitajske (32,6 %), Hrvaške (31,4 %) in Združenih držav (26,9 %)
Ekonomski računi za gozdarstvo, 1995 - 2010
Špela Gale, Sektor za statistiko okolja
Ekonomski računi za gozdarstvo izračun dohodkovnih kazalnikov (bruto dodana vrednost,
faktorski dohodek)
gospodarska vrednost in vloga gozdov
spremljanje stanja v začetnem delu gozdno-lesne verige
določanje in usmerjanje gozdarske politike
okoljska vloga gozdov (sistem integriranih okoljskih in ekonomskih računov za gozdove)
Foto: Grzegorz Blachowski
Proizvodnja gozdarstva vrednost proizvodnje se je v 1995-
2010 povečala za več kot 100 % (na 269 mio EUR v 2010)
delež gozdarskih proizvodov v povprečju okrog 90 %; od tega največ stoječi les (41 % v 2010)
delež gozdarskih storitev znašal okrog 10 % in naraščal
najhitreje naraščal delež lesa za kurjavo (od 3 % v 1995 do 13 % v 2010)
2010
41%
34%
13%
8%
4%
Stoječi lesHlodi za žago in furnir
Les za kurjavo
Les za celulozo in plošče
Drugi gozdarski proizvodi
Pogozdovanje
Druge gozdarske storitve
1995
53%
9%
3%
35%
0%
Stoječi lesHlodi za žago in furnir
Les za kurjavo
Les za celulozo in plošče
Drugi gozdarski proizvodi
Pogozdovanje
Druge gozdarske storitve
Vmesna potrošnja vrednost 95 mio EUR v 2010 (3x več kot leta 1995)
v skupni vrednosti največji delež stoječi les (50 % 2010) – padal
delež gozdarskih storitev se je v strukturi najbolj povečal (23 % leta 2010), naraščal tudi delež potrošnje energije
0%
20%
40%
60%
80%
100%
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Drugi gozdarski proizvodi in storitve
Posredno merjene storitve finančnegaposredništvaGozdarske storitve
Vzdrževanje opreme
Zaščitna sredstva in pesticidi
Energija
Sadike
Stoječi les
Struktura zaposlenosti zaradi sezonskega dela zaposlenost merjena v polnovrednih delovnih
močeh (PDM) – plačana in neplačana delovna sila 1 PDM = ena polno zaposlena oseba v gozdarstvu (1800 ur)
večinski delež predstavljala neplačana delovna sila (skoraj 74 % v 2010); od te v vsem obdobju okrog 90 % kmetje
33%
4%
3%
60%
Zaposleni pri samostojnih podjetnikih
Zaposleni v podjetjih
Samostojni podjetniki
Kmetje
Storilnost v gozdarski dejavnosti produktivnost dejavnosti
izražena s številom zaposlenih na 1000 ha gospodarskih gozdov
produktivnost v povprečju gibala okrog 5 PDM / 1000 ha
sorazmerno veliki vložki dela v gozdarstvu
0,0
1,0
2,0
3,0
4,0
5,0
6,0
7,0
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
PDM / 10
00 ha
BDV, faktorski dohodek bruto dodana vrednost (BDV) – primerjava med dejavnostmi
trend rasti BDV na zaposlenega (od okrog 13.000 EUR 1995 do okrog 30.000 EUR v 2010) – večja učinkovitost gozdarstva
% BDV v BDP za gozdarstvo v celotnem obdobju 1995-2010 pod 1 % - gozdarstvo ekonomsko manj pomembna dejavnost
Delež BDV v BDP
0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
1,0
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
%
Zaključek
okoljska vloga gozdov postaja vse bolj pomembna (gozdovi so v integriranih računih prikazani v širšem okoljskem kontekstu -> vrednost stoječega lesa
delež lesa za kurjavo je v skupni vrednosti proizvodnje najhitreje naraščal -> les je pomemben obnovljivi vir energije
relativno veliki vložki dela v gozdarstvu dopuščajo možnost odpiranja novih delovnih mest in možnost nadaljnjega povečevanja dodane vrednosti v prvem členu gozdno-lesne verige
Foto: Grzegorz Blachowski
NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE
Sreda, 30. november: aktualni kazalniki gospodarska rast v 3. četrtletju 2011 primanjkljaj in dolg države 3. četrtletju 2011