Novinarska konferenca

15.10.2007

Dr. Žiga Turk, ministerSlužba Vlade RS za razvoj

Vsebina

• Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji

• Razvojna naravnanost proračuna 2008 in 2009

• Reforme - stanje, pogled naprej

Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske

strategije v Sloveniji1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša

gospodarska rast2. Učinkovito ustvarjanje, prenos in uporaba

znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta

3. Učinkovita in cenejša država 4. Moderna socialna država in večja zaposlenost5. Povezovanje ukrepov za doseganje

trajnostnega razvoja

Cilji SRS

predsedovanje EU, vabilo v OECDs svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in zavzetim delovanjem v mednarodni skupnosti

postati v svetu prepoznavna in ugledna država.

- počasen napredek pri prehodu na obnovljive vire!

uveljavljati načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja,

vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva

stopnja tveganja revščine 12% #4 v EUprikrajšanost … BE, ES, SI, FR, EU25, IE, UK, PT,Gini koeficient (v %) 2004=23,8 (#3 v EU, za S in DK), razmerje kvintilnih razredov (80/20)= 3,4(petina najbogatejših oseb ima 3,4-krat več dohodka od petine najrevnejših oseb).

izboljšati kakovost življenja in blaginjo vseh, merjeno s kazalniki človekovega razvoja, zdravja,

socialnih tveganj in družbene povezanosti

2005 … BDP = 86,6% EU2007 … BDP = 90,6% EU2013 … BDP = preseči 100% EUzaposlenost 2005 = 66%, 2007=67,8%

- v desetih letih preseči povprečno raven gospodarske razvitosti EU

- povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije (70%)

17.32117.961 18.157

18.9231,2

1,25 1,26

1,31

16.500

17.000

17.500

18.000

18.500

19.000

19.500

2003 2004 2005 20061,1

1,15

1,2

1,25

1,3

1,35

število rojstev stopnja rodnosti

naj nižj a stopnj a rodnosti

Rast mora biti za 3 o.t. hitrejša od

EU

I. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast

sprejeli Evro 1.1.2007uspešna vključitev v evropski tečajni mehanizem ERM 2 in prevzem evra

VEM, eVEM, s.p. 1 dan, 2007, d.o.o. v 2008, prihranek 15mioEUR, Zakon o družbahtveganega kapitala

povečanje konkurenčne sposobnosti

zaostajanje NTI- Slovenija je v letu 2006 beležila odliv TNI v višini 0,6 milijarde EUR in priliv NTI v višini 0,3 milijarde EUR. V l. 2006 je beležila neto odliv TNI v višini 0,3 milijarde EUR.

podpora internacionalizaciji gospodarstva,

izboljšanje delovanja JAPTI, odpiranje predstavništev v tujini v l. 2006 so bila odprta 4 predstavništva: Milano, Düsseldorf, Istanbul, Bukarešta.

povečanje prilivov razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb,

gospodarska rast 6.5%(1. polletje 07) konkurenčnost (IMD) 2005=#43, 2007=#40

spodbujanje podjetniškega razvoja in povečanje konkurenčnosti,

Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast

4,8

3,9

5,4

4,1

3,13,7

2,8

4,44,1

5,7

6,5

0

2

4

6

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*

Vir: SURS, UMAR, september 2007; *2007 1. polletje

v %

BRUTO DOMAČI PROIZVOD SLOVENIJE realne stopnje rasti v %

Povprečna rast v zadnjih 10 letih: 4,2 %

Povprečna rast v zadnjih 10 letih je

4,2%

Konkurenčnost IMD

Zaposlenost narašča z rastjo BDP, hkrati produktivnost pada

98

100

102

104

106

108

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*

Rast zaposlenosti Rast BDPPRODUKTIVNOST

BDP, ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST

VIR: SURS- nacionalni računi; produkivnost kot BDP na zaposlenega

Plače naj se gibljejo skladno s produktivnostjo

100

102

104

106

108

110

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*

NETO PLAČE - realna rastBRUTO PLAČE - realna rastPRODUKTIVNOSTInflacija

REALNA RAST NETO PLAČ IN PRODUKTIVNOST

Vir: SURS, lastni preračuni , 2007, razpoložljivi podatki za prvo polletje in 2. četrletje

II. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in

kakovostna delovna mesta

• vključenost v vseživljenjsko učenje 15.3%, lizbonski cilj je 12.5%

• Celovita strategija vseživljenjskega učenja je v javni obravnavi (2007)

• spremembe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju

• sprejeta Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2007–2010

izboljšanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja.

• #2 - #5 pri kakovosti znanstvenega delapatenti … #1 med novimi članicami,

• MR za gospodarstvo, postdoc projektispremenjena struktura vlaganj v RR

• davčna olajšava RR v gospodarstvu znaša 20-40 %

• reforma VIS in R&R

povečanje gospodarske učinkovitosti in vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj

0

20

40

60

80

100

Belg

ija

Esto

nija

Fins

ka

Irska

Cip

er

Dan

ska

Špan

ija

Zdr.

kral

jest

vo

Litv

a

Šved

ska

Niz

ozem

ska

Luks

embu

rg

Fran

cija

EU-1

5

EU-2

5

Nem

čija

Grč

ija

Latv

ija

SLO

VEN

IJA

Poljs

ka

EU-1

0

Mad

žars

ka

Avst

rija

Mal

ta

Slov

aška

Italij

a

Češ

ka

Portu

gals

ka

V %

Nižja Srednja Terciarna

Delež prebivalstva z zaključeni terciarno izobrazbo se približuje povprečju EU

Vir: Population and social conditions – Labour market (Eurostat), 2006 iz Poročila o razvoju 2007, UMAR

Izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva v državah članicah EU-25, v %

III. Učinkovita in cenejša država

• Povečanje števila sodnikov (imenovanje 35 novih v 2006), zagotovitev prostorskih pogojev

• informatizacija sodišč in sodnih postopkov (e-pravosodje, informatizacija vpisnikov sodišč), reorganizacija in boljše upravljanje sodišč

zagotovitev boljšega delovanja pravosodnega sistema

• proračun 2008, 2009• več za R&R• zmanjšanje javne porabe v BDP za 1,9 o.t. v 2007 (cilj

reform 2 o.t. do 2008 %), primanjkljaj 0,6% v 2007 in 0,3% v 2008 (cilj je izravnan proračun do 2010)

razvojno prestrukturiranje javnih financ

• povečanje vloge Službe vlade za razvoj • sprejet Program ukrepov za odpravo administrativnih

ovir ter osnovna metodologija za pripravo Izjave o odpravi administrativnih ovir

• Povečanje učinkovitosti države in uvajanje e-uprave (2-3 najboljša v Evropi)

• tehnološko sta združena poslovni in sodni register.

povečanje institucionalne konkurenčnosti in učinkovitosti države,

Administrativna bremena se zmanjšujejo, v Evropi smo nekje v sredini

Administrativna bremena kot delež BDP v %

6,80 6,80 6,80

5,004,60 4,60 4,60 4,60 4,60

4,103,70 3,70 3,70 3,50 3,30

2,802,40

1,901,50 1,50 1,50

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Grč

ija

Mad

žars

ka

Rom

unija

Pol

jska

Avs

trija

Italij

a

Portu

gals

ka

Slo

vašk

a

Špan

ija

Slov

enija

Fran

cija

Nem

čija

Niz

ozem

ska

EU

-25

Češ

ka

Bol

garij

a

Irska

Dan

ska

Fins

ka

Šve

dska

Velik

a Br

itani

ja

Vir: Evropska komisija

Tretja prednostna razvojna naloga:Učinkovitejša in cenejša država

sprejeta nova zakonodaja na področju javno-zasebnega partnerstva zmanjševanje sodnih zaostankov in trajanja postopkov

0

5

10

15

20

25

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006Štev

ilo m

esec

ev p

otre

bnih

za

reši

tev

nere

šeni

h za

dev

Vse zadev e

Pomembnejše zadev e

Manj pomembne zadev e

Slika: Številomesecevpotrebnih za

rešitev nerešenih zadev, 1991–2006

Vir: Sodna statistika

IV. Sodobna socialna država in večja zaposlenost

povečanje števila zaposlenih za okoli 36.000 od 2004 -2007zmanjševanje družbene izključenosti in socialne ogroženosti

•Zmanjšanje števila prejemnikov DSP (60.000 na 44.000)•dolgotrajno brezposelni (41.894 na 36.026)•brezposelni mladi (17.817 na 11.067)

posodobitev sistemov socialne zaščite

• S socialnimi partnerji sprejet in usklajen predlog novele Zakona o delovnih razmerjih,

• Posodobljena aktivna politika zaposlovanja• Izboljšano delovanje zavoda za zaposlovanje • Izboljšane pravne podlage za preprečevanje dela na črno

in uvedba možnosti “malega dela”• Postopna ukinitev davka na izplačane plače • Sprejeta davčna zakonodaja, ki bo imela pozitiven učinek

za zaposlovanje

izboljšanje prilagodljivosti trga dela

Večja zaposlenost• Stopnja zaposlenosti se je v 2006 povečala na 66,6 % in

se približuje ciljni 70-odstotni stopnji • Stopnja brezposelnosti se še znižuje (4,9 % polletju

2007) in je nižja od povprečja EU-25 (6,8 %)• Zaposlenost starejših raste prepočasi;

– v pripravi strategija aktivnega staranja, predvidoma dokončana do konca 2007

• Sprejeti ukrepi za povečanje zaposljivosti mladih in spodbujanje lažjega prehoda iz izobraževalnega procesa na trg dela– Sprejete zakonske spremembe, ki strožje vežejo pravico do

prejemanja nadomestila za brezposelnost in denarnih socialnih pomoči na pripravljenost za sprejemanje ponujenega dela

V Sloveniji je zaposlenih več žensk kot v povprečju v EU - lizbonski cilj 60% je že presežen

Vir: Eurostat, 2007

Stopnja zaposlenosti v %

Stopnja zaposlenosti Lizbonski cilj nikjer še ni dosežen

62,863,8 63,4

62,6

65,3 66 66,667,862,2 62,5 62,3 62,5

62,963,4

64,4

61,7 62,2 62,4 62,6 63 63,7 64,656

58

60

62

64

66

68

70

72

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 (ocenaUMAR)

Slovenija EU (27) Evro področje Lizbona

V. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja

razvoj nacionalne identitete in kulture

dosje trajnostni razvoj na SVR,vodenje Sveta za trajnostni razvojvarčne žarnice mi, zdaj DEM

vključevanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce,

Zakon o prostorskem načrtovanju poenostavlja postopke priprave prostorskih aktov in gradnjo usmerja v obstoječa naselja z namenom boljšega izkoriščanja obstoječih slabo izkoriščenih ali neizkoriščenih stavbnih zemljišč

izboljšanje gospodarjenja s prostorom

zmanjšanje mnogih čakalnih vrstzagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje,

pripravljena pokojninska zakonodajaskladnejši regionalni razvoj,

spet raste število rojstevtrajno obnavljanje prebivalstva,

Peta prednostna razvojna naloga:Ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja

Učinkovita raba in obnovljivi viri energije Relativno visoka energetska intenzivnost: v 2004 za enako ustvarjeno vrednost BDP porabila za 60,7 % več energije, kot povprečje držav EU)Izvajanje ukrepov za doseganje okoljskih ciljev energetske politike:

• dodeljevanje nepovratnih sredstev iz državnega proračuna oziroma nudenje posojil s subvencionirano obrestno mero za investicije;

• zagotavljanje ugodnih odkupnih cen za električno energijo, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije oziroma v so-proizvodnji električne energije in toplote iz fosilnih goriv z visokim izkoristkom;

• oprostitve plačila CO2 takse v primeru izvajanja določenih ukrepov; • oprostitve trošarin za biogoriva.

Slovenija zadovoljivo izkorišča obnovljive vire, vendar so nekateri viri še neizkoriščeni

Vir: Environment and Energy (Eurostat), 2006; izračuni UMAR.Opomba: 1 Vetrna, geotermalna in sončna energija niso zajete

11,6

6,3

0

5

10

15

20

25

30

35

40La

tvija

Šve

dska

Fin

ska

Avst

rija

Por

tuga

lska

Dan

ska

Slo

veni

ja

Est

onija

Litv

a

Ital

ija

Špa

nija

Fra

ncija EU

Grč

ija

Pol

jska

Slov

aška

Nem

čija

Cip

er

Mad

žars

ka

Češ

ka

Niz

ozem

ska

Bel

gija

Irsk

a

Zdr

. kra

ljest

vo

Luks

embu

rg

V %

0

1

2

3

4

V %

Delež obnov ljiv ih v irov (lev a os)

Delež v etrne, geotermalne in sončne energije (desna os)

Skupni delež porabe obnovljivih virov1 celotni porabi primarne energije v letu 2004 v %

Potrebno je izkoristiti potenciale vetrne,

geotermalne in sončne energije

Ocena Komisije za Slovenijo:"good progress“ (sprejeto na Svetu)

Pozitivno ocenjena področja so:pospeševanje podjetništvaizvajanje iniciative bolje oblikovanih predpisovzmanjševanje državnih pomočinapredek pri liberalizaciji energetskih trgov

Slabše ocenjena področja:kontrola javnih izdatkovokvir za inovacije in konkurenčnostspodbujanje aktivnega staranja in zaposlovanja mladih

Slovenija se mora osredotočiti tudi na:konkretni in realistični cilji za investicije v R&Dpovečanje vloge Službe vlade za razvoj in Tehnološke agencijeokrepiti uveljavljanje pravnega okvirja za zaščito intelektualne lastnineizboljšanje konkurence in dela Urada za varstvo konkurence boljša promocija okoljskih tehnologij in energetske učinkovitostiskrajšanje časa za zagon podjetij in zmanjšanje teh stroškovzmanjšanje segmentacije ter vključitev mladih v trg delaizboljšanje povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela

Glavni priporočili Sloveniji:nadaljnji ukrepi za izboljšanje pokojninske reforme in spodbujanje aktivnega staranja, s ciljem povečevanja stopnje zaposlenosti starejših in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.okrepiti delovanje posrednikov zaposlitev skozi uvedbo bolj fleksibilnih delovnih in pogodbenih razmerij ter že sprejetega povečanja vezanosti prejemanja nadomestil za brezposelnost na aktivno iskanje zaposlitve. Zlasti je pomembna hitra dostopnost storitev pomoči pri iskanju zaposlitve čim prej po izgubi dela.

Razvojna naravnanost proračuna

• stagniranje javne porabe, rast BDP -> zmanjšanje deleža v BDP, pokritost

• večanje sredstev za R&R• večanje sredstev, ki jih usmerja TIA• pokritost projektov iz reNRP 2007-2023

Razvojna naravnanost: javna poraba

• zmanjševanje primanjkljaja in deleža javne porabe v BDP

• Cilj okvira reform: Zmanjšanje javnofinančnih odhodkov v BDP za 2 o.t. od 2005 do 2008

• uravnotežen proračun do 2010

Delež izdatkov sektorja država v BDP v %

48,1%48,9%

48,0%47,1%

46,5%46,0%

45,3%

43,3%

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*Vir: SURS; MF; *ocena

Prim anjlk jaj sektorja država, de lež BDP v %

-3,8%-4,1%

-2,5%-2,7%

-2,3%

-1,5%-1,2%

-0,6%

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*

Vir: SURS; MF, * ocena

Razvojna naravnanost: R&R

Vir: Eurostat, Predlog proračuna RS za l. 2006, 2008-2009, lastni preračuni

Delež proračunskih izdatkov države (GBAORD) za R&R kot delež BDP v % v obdobju 2000-2005 v Sloveniji, EU-27 in EU-15 in

ocene za 2006-2009 za Slovenijo ter napoved

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

1,1

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

-ocen

a20

07-oc

ena

2008

-ocen

a20

09-oc

ena

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

v %

SlovenijaEU-15

EU-27

6,54132005

5,14,94,5Raziskovalci (FTE/1000)380320256Bruto izdatki za R&R200420032000leto

Razvojna naravnanost: reNRP2007-2023

– reNRP ni seznam želja, odraža se v proračunu

– za leto 2008 … 293 mio EUR– za leto 2009 … 314 mio EUR

Stanje reform• enotne davčne stopnje pa res ni bilo• sicer

– NI realizirano (18/67) 1/4– DELNO realizirano (32/67) ½– Realizirano(12/67) ¼

• ključne naloge– skrajšanje postopkov za ustanovitev podjetja, spodbujanje nastajanja

novih visokotehnoloških podjetij– reforma trga dela, fleksibilnost, zaposlovanje mladih za nedoločen

čas, zaposlovanje starejših, spodbujanje ostajanje v zaposlitvi– reforma socialnih transferjev - ena vstopna točka, enotna merila,

bolj pravičen sistem ob majhnem povečanju mase za transferje– učinkovitost sodstva– učinkovitost, večanje sredstev za R&R, jasna perspektiva

Ocena Ambrosetti - področja

Ocena Ambrosetti:hitrost približevanja glavnim lizbonskim

ciljem