811Izvirniznanstveničlanek/Article(1.01)Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly79(2019)3,811—824Besediloprejeto/Received:01/2019;sprejeto/Accepted:04/2019UDK/UDC:72.033.4(444.1/.4)DOI:https://doi.org/10.34291/BV2019/03/Lah

Ljubo LahRomanska arhitektura v Burgundiji – odkrivanje, raziskovanje in dokumentiranjeRomanesque Architecture in Burgundy – Identificati-on, Research, and Documentation

Povzetek:Romanikajeprvimednarodnivseevropskiumetnostnislog,kijepredpribližnotisočletipreplavildomalavsosedanjoEvropoinsetakratrazvilvvsehsocialnihplastehprebivalstva.Izhajaizsamostanskeumetnosti.Samostanisobilivtistemčasusredišča,izkaterihseješirilanesamovera,temvečtudiznanjeinvseupodabljajočeumetnosti.Burgundijajezagotovoenoodjeder,odkoderseješirilprviodvelikihslogovevropskeumetnosti;vEvropiveljazaobmočjeznajvečjogostotospomenikovromanskegaizvora.Neposrednevpliveromanskihprincipovgradnjejeprektujihmojstrovmogočezaznatitudinaobmočjudana-šnjeSlovenije.VsakoletneinterdisciplinarnedelavnicevorganizacijifrancoskegaMednarodnegacentrazaštudijekulturnedediščinevpokrajiniCharolais-Brio-nnaisvBurgundiji(fr.CentreInternationald'EtudesdesPatrimoinesCulturelsduCharolais-Brionnais–C.E.P)omogočajoštudentomarhitekturezrazličnihuniverzpoEvropipreučevanjeindokumentiranjeromanskearhitekturevsamemizvoru.Zizmeramiinnedestruktivnimianalitskimimetodamiugotavljanjastavb-negarazvojadvehromanskiharhitekturiznaselijChassenardinBalloresejepodmentorskimvodstvomspoprijelatudiskupinaštudentovFakultetezaarhitektu-roizLjubljane.Vinterdisciplinarniraziskavisobilenanovoidentificiranesesta-vineromanskegaizvorainopredeljenipoznejšiposegivobravnavanaspomeni-ka,topavseskupajpomenioriginalneinizvirneraziskovalnedosežke.

Ključne besede:romanskaarhitektura,romanika,dokumentiranje,Burgundija,Chas-senard,Ballore

Abstract: TheRomanesqueartisthefirstinternationalpan-EuropeanartisticstylethatspreadthroughoutentireEuropeathousandyearsagoandsubsequentlydevelopedinallsociallayersofthepopulation.Itoriginatesinmonasticart.Atthattime,themonasterieswerethecentresofreligion,knowledgeaswellasallperformingarts.BurgundyisindisputablyconsideredasoneofthecoresofthisfirstgreatEuropeanartisticstyleanditsexpansionthroughoutEurope.Furthermore,theaforementionedFrenchregionisalsorenownedforhavingthehighestdensityofRomanesquemonuments.InSlovenia,thedirectinflu-

812 Bogoslovni vestnik 79 (2019) • 3

enceoftheRomanesqueconstructionprinciplescanbeperceivedthroughtheworksofvariousforeignexperts.Theannualinterdisciplinaryworkshopsor-ganisedbytheFrenchInternationalCentreforCulturalandHeritageStudiesofCharolais-BrionnaisregioninBurgundy(CentreInternationald‘ÉtudesdesPat-rimoinesCulturelsduCharolais-Brionnais–CEP)allowthearchitecturestudentsfromvariousuniversitiesthroughoutEuropetostudyanddocumenttheveryessenceoftheRomanesquearchitecture.AgroupofstudentsoftheFacultyofArchitecture,UniversityofLjubljana,alsoembarkedonaprojectofmeasure-mentsandnon-destructiveanalyticalmethodstodeterminethebuildingde-velopmentoftwoRomanesquearchitecturalprojectsinthecommunesofChas-senardandBalloreundertheadequateprofessionalmentorship.Theinterdis-ciplinarystudyhasmanagedtore-identifythecomponentsoftheRomanesqueoriginsaswellasdefinethesubsequentinterventionsinthetwoexaminedmonuments,whichtogetherrepresenttheoriginalresearchachievements.

Keywords:Romanesquearchitecture,Romanesqueart,recording,Burgundy,Chas-senard,Ballore

1. Romanika – prvi mednarodni vseevropski umetnostni slogV arhitekturni in umetnostni zgodovini velja romanika za umetnostni slog, ki se je v visokemsrednjemvekuizoblikovalvprvičetrtini11.stoletjainjetrajaldozačetka13.stoletja,vnekaterihpredelihEvropepašedo14.stoletja.Kljubtemudajevsakoob-dobjetežkočasovnonatančnoomejiti,veljaspoznanje,dajeromanikaprvimedna-rodnivseevropskiumetnostnislog,kijezajeldomalavsoEvropoinvsesocialneplastiprebivalstva(Zadnikar1982,16).Romanikajeizrazitosakralnainzlastisamostanska umetnost,kijenastopilanajprejvFranciji,odtampasejehitroširilavŠpanijo, Nem-čijo,Anglijoinv Skandinavijo in se, v nekoliko bolj skromnem obsegu, uveljavila tudi v Italiji,zlastivLombardijiinvpreostalihdelihcentralneEvrope(Toman2010).

Romanikaječasustanavljanjameniškihredov(benediktinci,cistercijani,kartu-zijani,grandmontinci…)inčas,kosekrščanstvovevropskihdeželahintenzivnoširiprekdelovanjamenihov,odkaterihsobilinekaterituditakoimenovani»po-tujočiumetniki«.VčasuromanskeumetnostijeCerkevprekmrežesamostanov(terramonastica)incerkvaobvladovaladejanskovsoEvropo.Samostanisobilivtistemčasusredišča,izkaterihseješirilanesamovera,temvečtudiznanjeince-lotnaumetnost.Obtemsobilisamostanišecentrigospodarskemočiinsrediščadobroorganiziranihinvvelikimeriupravnoneodvisnihskupnosti.

VrazličnihdelihEvropejeromanikatrajalarazličnodolgo,inčepravsoznačilneregionalnerazličice,jeromanskislognasplošnosorazmernoenoteninzrazpoznav-nimiznačilnostmivgradnjiinoblikovanju.Evidentnojeromanikačrpalazgledevantičniarhitekturi(Marinko,Debevec2008).Razvilajemogočenslogvarhitekturicerkvenegastavbarstvainhkratiizpopolnilatehnologijogradnje,kijeomogočalazi-davovseboljčvrstihkamnitihstavbzrelativnomajhnimiokenskimiodprtinami.Raz-

813813Ljubo Lah - Romanska arhitektura v Burgundiji...

vilajetehnikouporabepolkrožnegaloka,banjastegaoboka,kupolinzidavedvosloj-nihmasivnihzidov.Tudiznačilnostiinkonceptiorganizacijebogoslužnegaprostorasovromanikidoživelipreoblikovanjeinevolucijskespremembe(Debevec1999,33–37).PravvBurgundiji,vsestavusamostanaCluny,jebenediktinskiredzgradilnajboljveličastnoinrazkošnobaziliko–takoimenovanotretjocerkev–,maiorecclesia(do-grajenaleta1132),kijebilašedolgastoletjapogradnjinajvečjasakralnastavbakr-ščanskegasveta,vsedonastankabazilikesv.PetravRimuv16.stoletju(Sartiaux2010,9,Watkins1992,102).Polegsvetovnoznanihdosežkovromanskearhitekture–naprimerizClunyja,Vezelaya,Autuna,Paray-le-MonialainizAnzy-le-Duca–po-meniBurgundijaenoodjeder,odkoderseješirilprviodvelikihslogovevropskeumetnostiTosejezgodiloževzačetku11.stoletja.ObsvetovnoznanihkulturnihspomenikihizobdobjaromanikenaletimovBurgundijišenamnogepodeželskecer-kve,kivsebiohranjajozasnoveinštevilnearhitekturnečleneiznavedenegaobdobja(Reveyron,Nicolier,Guénotetal.2010).»Gradbenadejavnostseniomejevalalenavelikeinpomembnestavbe,skaterimisoposameznedeželekartekmovalemedse-boj,kakobidrugadrugoprekosilevveličastjutehvelikiharhitektur,temvečdasovvelikemšteviluzačeligraditimanjšecerkveinkapeletudinapodeželju.«(Zadnikar1982,17).ObmočjejužnegadelaBurgundije–deželaCharolaisBrionnais–jeznanokotobmočjevcelotniEvropiznajvečjogostotopodeželskihcerkvaromanskegaiz-vora.Vnavedenemobmočjujeprekstolokacijtearhitekture(vpretežnimeripode-želskecerkve)romanskegaizvora.Nekateresoboljeohranjene,drugepažemočnopredelaneinspremenjenesposegiizpoznejšihobdobij.Šeposebnousodenjebilzanječasfrancoskerevolucije,kojemarsikateracerkevdoživelanasilnodestrukcijoalicelopožig.Nemaloposegovinspremembbogoslužnegaprostorasopoznejespro-žilitudiukrepiznotrajsameCerkve.Marsikdajradikalnespremembebogoslužnegaprostorajepovzročildrugivatikanskikoncil,kijihvsvojihzapisih,zlastivslovenskemprostoru,obravnavaLeonDebevec(Debevec2004;2013).

VSlovenijiromanskestavbnedediščinevprimerljivemobseguinprimerljivigostotizBurgundijo,žal,nepremoremo.NaSlovenskemsoromanskestavbevpoznejšihobdobjihvečinomamočnopredelali,šeboljkorenito,kakorsejetozgo-dilovFranciji.Medvidnejšeinboljeohranjenespomenikeiztedobesodijo,naprimer,cerkevsamostanavStični,kapelanaMalemgraduvKamniku,patudiostalinebenediktinskegasamostanavGornjemgraduinŽičkakartuzija.Polegna-vedenihspomenikovsevslovenskemprostorunajdešeprecejostankovsakralne,grajskeindrugenaselbinskedediščineizpredromanikeinromanike.(Zadnikar1970;1982;2001;Stopar2017).

2. Dokumentiranje kot podlaga preučevanja, varstva in upravljanja stavbne dediščine

Vmednarodnidoktrinivarstvastavbnedediščinežedolgoveljapriporočilo,dajevselejpodlaganačrtovanjaposegovvdediščinonajprejnjenonatančnorazisko-vanje,dokumentiranjeinvrednotenjenjenegakulturnegapomena.Dokumenti-

814 Bogoslovni vestnik 79 (2019) • 3

ranjejevskladuzmednarodnoopredelitvijo»zbiranjeinformacij,kiopisujejofizičnokonfiguracijo,stanjeinrabospomenikov,skupinstavbinspomeniškihob-močijvrazličnihobdobjihinjezelopomembendelprocesaohranjanjaspomeni-kov«.Polegtegajedokumentiranjetudi»edenodglavnihrazpoložljivihnačinovosmišljanja,razumevanjadefiniranjainpriznanjavrednotkulturnedediščine«(PrinciplesfortheRecordingofMonuments,GroupsofBuildingsandSites,1996).Dokumentiranjejenujnozaboljšerazumevanjekulturnedediščine,njenihvrednotinrazvoja.Pomembnojetudizaspodbujanjejavnegainteresainzaradisodelova-njajavnostipriohranjanjudediščine.Ševečjipomendobipoprejšnjedokumen-tiranjevpovezavizvzdrževanjem,upravljanjeminnačrtovanjemposegov.

Podobno kakor se je v civilni sferi izoblikovala mednarodna doktrina varstva in ohranjanjakulturnedediščine,sotudicerkveneoblastirazviledelovnometodoinventarizacije-katalogizacije,kijeposvojembistvupodobnametodiumetnostno-zgodovinskihved(PismoopotrebnostiinnujnostiinventarizacijeinkatalogizacijekulturnihdobrinCerkve1999,129–167).Vdokumentunajdemopoudarek,daje»Cerkevmedprvimijavnimiustanovami,kisozlastnimipredpisiuredileustvar-janje,ohranjanjeinvrednotenjeumetnostnedediščine,postavljenevslužbonje-negaposlanstva«(139).Vnadaljevanjustarazloženaključnapojma:»Inventari-zacijajetemeljnaspoznavnadejavnost.Zaradisistemagoleganaštevanjazunanjihznačilnosti,kijenjenasestavina,jolahkoopredelimokot›popis‹(register).Na-sprotnopakatalogizacijapresojadobrinovnjenikompleksnostiinnotranjina-membnosti.Nastopakotstanjeboljpoglobljenegaspoznavanjapredmetavnje-govemkontekstu,pomenuinvrednosti.«(139)

Obstajajoštevilnevzporednicevmetodahdelainvciljihdelovanjanapodročjuohranjanjakulturnedediščinemedustanovamicivilnesfereincerkvenihoblasti:»Predhodnazahtevazazaščitoteogromnedediščinejenajprejzavzetostzaspo-znavanjenjenepomembnosti.Tojepogojzanadaljnjeposegeinvsakovrstnede-javnosti,kisonalogatakocerkvenekottudicivilneoblasti,skladnoznjihovimipristojnostmi.«(131)

Zanačrtovanjeprenovepovsemnavadnestavbeveljapriporočilo,dajekoristnoimetiprednačrtovanjemspremembčimboljeizdelaniposnetekobstoječegasta-njainvsestranskoanaliziranostanjeobjekta.Ševvečjimeritoveljazaposegevbogoslužnestavbe,kisotudiprinasvSlovenijivpretežnimerievidentiraneinrazglašenezakulturnodediščino.Oorganiziranostiprenoveingradnjebogoslu-žnihstavbvSlovenijijevsvojimonografijižepredletiugotavljalstanjeinonjemrazpravljalLeonDebevec(1999).Osamihmetodahdokumentiranjainstavbnegaraziskovanjaobstajavstrokovnemsvetuvrstaopisanihinpriporočenihnačinovdela(PrinciplesfortheRecordingofMonuments,GroupsofBuildingsandSites,1996,2018,Friedman2000,Noy1995,Winterfeld1998,Marino1990).VSlove-nijijePeterFisteržepreddesetletjivpeljalizjemnonapredeninučinkovitpristoptakoimenovanegaenotnegatopografiranjaindokumentiranjustavbnedediščine(Fister1976,159–193).Metodadela,kijeizhajalaiztakratnihpriporočilUNESCO,jeaktualnainuporabnašedandanes– tudi v dobi laserskih razdaljemerov, foto-grametrije,terestričnegalaserskegaskeniranjainsplošnedigitalizacijedokumen-

815815Ljubo Lah - Romanska arhitektura v Burgundiji...

tacije.Pomendokumentiranja,strukturnihanalizinizdelaveustrezne»tehničnedokumentacije«poudarjatudiIvanStopar(2017,5–8),kimeddrugimvuvodusvojerazpraveoarhitekturipredromanikeinromanikevSlovenijiopozarjanane-zanesljivostdobršnegadelarazpoložljivetehničnedokumentacijeospomenikih,kijohranijonašeinstitucije.

ŠtudentjeFakultetezaarhitekturoUniverzevLjubljanisezosnovamidokumen-tiranjainizdelavearhitekturnihposnetkovseznanijošelevčetrtemletnikuštudi-ja.Kotprihodnjearhitektejihfakultetameddrugimusposabljatudizasodelova-njevprojektihprenovestavbnihspomenikovindrugestavbnedediščine.Delav-nicevFrancijijimdajejododatnopoglobljenoznanjeinstikzmentorjiobskupnemdelunaterenu.Hkratiseseznanjajoznačinidela,kisouveljavljeninadrugihfa-kultetahvEvropi.Sodelovanjenadelavnicahjimomogočaspoznavanjeromanikeiz samega njenega izvora.

3. Dve ravni varstva stavbne dediščine v FrancijiKljubtemudajeodnosdostavbnihspomenikovvFrancijirelativnodobrorazvit–insplošnogledano–navisokiravni,jeprecejšendelniževrednotenihregional-nihspomenikov,kinisonacionalnevrednosti,slabševarovanihinmarsikateriodnjih,takokakorvSloveniji,šebrezosnovnedokumentacije.Zanjihovozaščitostrokovnoskrbijotakoimenovaneregionalneupravezazgodovinsko,arheološkoinetnološkodediščino(Commissionrégionaledupatrimoinehistorique,archeo-logiqueetetnologique).

VFrancijisezeloobčutisistemdvehravnivarstvakulturnihspomenikov,kijebiluvedenleta1985.Tistispomeniki,kisobiliopredeljenikotspomenikinacio-nalnegapomenainsonaseznamufrancoskegaministrstvazakulturo,sopravilo-maboljevzdrževaniinjezanjenavoljovečjavnihfinančnihsredstev.Zaspome-nikesseznamatakoimenovanega»dodatnegainventarja«pavednoprimanjkujejavnegadenarjainsovizrazitem,depriviligiranemstatusuvprimerjaviznacional-nimispomeniki,zakatereskrbinacionalnakomisijaoziromaupravazazgodovin-skespomenike(Commissionsupérieuredesmunumentshistoriques).Lahkopo-vlečemovzporednicoinugotovimo,dajevarstvodediščine,kijerazvrščenaozi-romavrednotenavnižjekategorije,zelopodobnokakorvSloveniji.NezadovoljstvospretiranocentraliziranimsistemomvarstvakulturnedediščinevFrancijijemo-gočezaznativvsakempogovorusstrokovnjaki,kidelujejonaregionalniravni.

Pravnavedenizapostavljeniromanskiarhitekturnidediščinisonamenjenein-terdisciplinarnedelavnicevorganizacijifrancoskegaMednarodnegacentrazaštu-dijekulturnedediščinevpokrajiniCharolais-BrionnaisvBurgundiji(fr.CentreIn-ternationald'EtudesdesPatrimoinesCulturelsduCharolais-Brionnais–C.E.P).Pre-učevanjeindokumentiranježevrstoletpotekavokviruvseevropskegaprojektaTransromanica(Daniel,Durix2010,79–83).FakultetazaarhitekturoUniverzevLjubljaniseskupajzZavodomzavarstvokulturnedediščineSlovenije–zRestavra-

816 Bogoslovni vestnik 79 (2019) • 3

torskimcentrom–ssvojimsodelovanjempridružujeprojektu.ProjektTransroma-nicapotekapodokriljemSvetaEvropeinjevsplošnemnamenjenkrepitvitrajno-stnegarazvojaregijinspodbujanjuprostorskegazdruževanja,vpomočstamukul-turniturizeminrazvijanjekulturnihpotinapodlagiskupneevropskeromanskedediščine.KakornavajaListinaokulturnihpoteh(ICOMOS2003),sotepoti

»interaktivni,dinamičniinrazvijajočiseprocesičloveškihmedkulturnihpovezav,kiodražajobogatoraznolikostprispevkovrazličnihljudihkultur-nidediščini,/…/zatokulturnepotinisosamokomunikacijskeinprometnepovezave,kivključujejomeddrugimkulturneobjekteinpovezujejorazlič-neljudi,temvečsoposebnizgodovinskipojavi,kijihnimogočeustvaritiletako,dabisamozdomišljijoinvoljovzpostaviliskloppovezanihkultur-nihdobrin,kibiimeleskupneznačilnosti.«

Modelrazvijanjakulturnihpotimedgostomrežoromanskedediščinejekon-cept,kigaževrstoletpostopomagradijotudivpokrajiniCharolais-BrionnaisnajuguBurgundije(LesCheminsduRomanenCharolais-Brionnais2018).

4. Metode in tehnike dokumentiranjaIzmera in analiza stavbnega razvoja obravnavanih objektov temeljita na nedestruk-tivnianalitskimetodidelainstaprilagojenirazpoložljivimerskitehnikizuporabotračnihmetrov,ročnihlaserskihrazdaljemerovinlaserskihnivelirjev.Stavbirazvojjeresdamogočeboljzanesljivorazbratiinopredelitissondiranjemoziromačesstensnamemoometinsenamobtempokažejovsenadrobnostivstrukturizida-veinuporabemateriala.

Pristopjeprilagojensposobnostimštudentov,kisenavsakokratnidelavnicipravilomaprvičseznanijoinpreizkusijozmetododela.Dokumentacijazizmeramiromanskihstavb,zopisiinanalizamistavbnihstrukturincelotnegastavbnegara-zvojajeizdelananapodlagiinterdisciplinarnegapristopa:

načrtterenskegadelainpripravoarhitekturnegaposnetkastavbeizdelaekipaštudentovpodmentorskimvodstvominvsodelovanjusstrokovnjakiZavodazavarstvokulturnedediščineSlovenije,Restavratorskegacentra;

poročiloostavbipopoprejšnjemogleduinpridobitvidostopniharhivskihpo-datkovpripraviMednarodnicenterzaštudijekulturnedediščinevpokrajiniCha-rolais-BrionnaisvBurgundiji(fr.CentreInternationald'EtudesdesPatrimoinesCulturelsduCharolais-Brionnais–C.E.P)vsodelovanjuzlokalnimipoznavalciiz-braniharhitektur;

poročilosskupnegaogledaobjektapripraviekspertAlainGuerreau,specialistza umetnostno zgodovino srednjega veka, z Nacionalnega centra za znanstvene raziskave(Centrenationaldelarecherchescientifique–CNRS)vsodelovanjuzekiposFakultetezaarhitekturo,UniverzevLjubljani.

817817Ljubo Lah - Romanska arhitektura v Burgundiji...

5. Kratka predstavitev rezultatov delavnicRezultatdelavniceizleta2014stazglednoizdelaniporočili,kivsebujetapolegocenstanjaobehobravnavanihobjektovtudiarhitekturnaposnetkainanalizistavbnegarazvoja.Vseskupajjeizvirenznanstvenoraziskovalnidosežekinterdi-sciplinarneekipe.

5.1 Cerkev Saint-Georges v kraju Chassenard

CerkevSaint-Georges(Sv.Jurij)vkrajuChassenard(departmaAllier,regijaAuver-gne)ležimanjkakor600mzahodnoodrekeLoare,narobuprveterase,kisedvi-ganadglavnorečnostrugo.

Stavbajepostalapredmetstrokovnepozornostišelepoletu2000,potemkosoobvzdrževalnihdelihvjužnisteniodkriliprecejdobroohranjeninbogatode-koriranromanskiportal.Stavbnidediščinisoleta2001podelilioznačbo»MH«(MonumentsHistoriques)injoskrbnorestavriralivletih2009in2010podvod-stvomarhitektaRichardaDuplata.Čepravnašeraziskavenezagotavljajoabsolutnozanesljivihsklepanj,namkljubvsemuomogočajonajboljverjetnoinsprejemljivokronološko rekonstrukcijo stavbnega razvoja.

Slika 1: Zahodno od reke Loare se ponuja pogled na cerkev sv. Jurija v kraju Chassenard.

818 Bogoslovni vestnik 79 (2019) • 3

Cerkevjesedajometanaznotrajinzunaj,topasevedazelootežujepreučevanjegradnje.Vzorci,kisojihpridobilipoodkritjuromanskegaportala,kažejonagra-dnjozmajhnimi,slaboobdelanimikamniizapnenca.Steneglavneladjesodebe-lepovprečno92cm.Lokanadsedanjimnarteksomstagrajenazblokiizkamna,kisoprecejvečjiodtistih,kijihnajdemovobehjužnihopornikih(opornikaobsevernistenistabilavcelotinanovodozidanavelikopozneje).Naopornihstebrihlokovnajbibilesledigradnjeizvisokegasrednjegaveka.Lomljeni(šilasti)banjastiobokjelepovidenizzvonika.Grajenjeizmajhnihkamnov,podobnihopekam,precejpravilnopostavljenihskupaj.Zvonikjezgrajenizmajhnihapnenčastihblo-kov,položenihzelonepravilno.Severnainjužnastenapodnožjazvonika–križa(sedajnarteksa)stazelodebeli,meritapovprečno108cm.Načrtiizpredprvesve-tovnevojne(izleta1912)nasvodijodopredvidevanj,dasobilestenevzhodnegadela,nekdanjeapside,pravtakodebele.Podrugistraniparomanskiportalpričaozelodobrigradbenitehniki.Blokisolepoobdelani,odličnopoloženi,vezavezelotenke.Številniblokiimajonanotranjistranivklesanotudikamnoseškoznamenja,kijeoznačevaloizdeleknekegadoločenegakamnoseka.

Slika 2 in 3: Arhitekturni posnetek po izvoru romanske arhitekture v kraju Chassenard (de-partma Allier, regija Auvergne). Poskus analize stavbnega razvoja: rumeno – roman-ika, 10. in 11. stoletje; rdeče – romanika, 12. stoletje; vijolično – posegi med 13. in 18. stoletjem; modro – 20. stoletje.

819819Ljubo Lah - Romanska arhitektura v Burgundiji...

Stenetransepta(križiščnegakvadratapodzvonikom,sedajnekakšneganar-teksa),verjetnopatudivesnekdanjivzhodnidelzapsidosodijoknajstarejšieta-pigradnje.Toetapojetežkočasovnodoločiti,mogoče10.aliprvapolovica11.stoletja.Cerkvenaladjanajbibilanekolikopoznejšegaizvora.Romanskiportal(kigaspremljaobnovadelajužnesteneladje)lahkobrezdvomapostavimovčasmedletoma1140in1180.Obalokanadtranseptominprvaplastometasoiz13.sto-letja.Obdobjuverskihvojnlahkopripišemofazorušenja,katerijesledilavzačet-ku17.stoletjaobnovaometatranseptainzvonika,mogočepatudizazidavapo-novnoodkritegaromanskegaportala.Najnovejšapopolnarestavracijaportalajeomogočila,dasosespetpokazalielementinekdanjegadekorja:cvetlice,tipičneza13.stoletje,kijihnajdemonalokihtransepta,inomet,okrašenzobrobo,kimulahkopripišemo17.stoletje.

Metrološkoraziskovanjeoziromamerskaanalizastavbejerelativnopreprostainkaženaladjo,oblikovanovčetverokotnikzrazmerji20x36romanskihčevljev(sstranicamivdolžinah:5,95mx10,93mx5,45mx10,73m),kimusledišedru-gičetverokotniktranseptvrazmerju16x16romanskihčevljev(sstranicami:4,40mx3,97mx4,44mx3,93m).Obačetverokotnikastazelonepravilnihoblikinbrezpravihkotovvzidavi.Tudinjuniosistamočnodivergentni(zvečkakor4sto-pinjamiodklona).Vsetopaseujemastehnikamizasnovzgodnjihromanskihstavb,kisevedanisobilezasnovanevobliki»načrtovnapapirju«inzuporabomerilnihtrakov,kakorjihpoznamovsodobnosti.Objektisobilinavadnozasnovanivnara-vi,neposrednonakrajugradnje,zuporaboantropometričnegamerskegasistema(palec,dlan,čevelj,laket,seženj…)instehnikouporabevrvistrinajstimivozlinaenakihrazdaljah–navadnoenčevelj.Iztegaizhajajokompozicijainponavljajočaserazmerjavzasnovahposameznihprostorov(prim.Hatot2012).

5.1.1 Opis in analiza romanskega portala na južni steni stavbe

Ikonografskaanalizaportalajezahtevnazaradislabeohranjenostidetajlov.Tim-panon/luneta(zokrasomnadvrati)prikazujePantokratorja(ikonografskitipvse-obvladujočegaKristusa)vmandorli(svetniškisijvoblikimandlja),kijopodpiratadvaarhangela(nadangela).Spodajsotrislaboprepoznavnepodobe.Nadesnistaorelinbrezdvomakrilativol,nalevinenavadnaživalstelesomptice,zdvemaperutmainstremikrempljastimišapami(tacami).Taživalstegujeenoodšapnadnekaj,ničmanjnenavadno,verjetnonadnekakšnorastlino.Takšnokompozicijoimamolahkozatakoimenovanitetramorf,kisimboličnogradinazasnovištirihrazličnihelementov.Dodamolahkošeto,daježivalstremišapamipovsejverje-tnostilevindaedenodarhangelovigravlogomanjkajočegačloveka.Prečniknadvrati,kijezelopoškodovaninskorajnerazpoznaven,jepravgotovoprikazovaldvanajststoječihoseb,kigledajonavzgor;tobibillahkomotivvnebohoda.Pravnalevijeprikazbojavitezov,mogočeprikazporazasuperbie(ponosa).Nalevemkapitelunalevistranijezleknjenaoseba,ovitavvinskotrto(?),innadesnikrila-tapošastskačjimrepom.Takapitelpokrivarelief,kiprikazujeobčudovanjetrehmodrecev,zanjimpaosvetljentrinadstropnistolp.Desnikapitelpredstavljakla-sičnotemobojaangelazdemonomzanadzornaddušoumrlega,dušovobliki

820 Bogoslovni vestnik 79 (2019) • 3

golegatelesa.Blok,kisedviganadkapitelom,jeprecejpoškodovan.Mogočestabilinanjemsimetričnodvekompoziciji,ateganimožnopotrditi.Nadtimpano-nomjemočnopoškodovanobočnilok,nakateremnajbibilanekakšnavinskatrta.Kristusovokrono,patudikronetrehmodrecevindeviceprekrivajoluknjice,vka-terihnajbibilenekočpastilebarvnegastekla.TakšenprimereklahkoševednovidimonaKristusovikroni.Vpoznejšidobi(konecsrednjegaveka)sotimpanon,kijeizgubilvsosvojobarvo,ponovnoprekrilisslojemenotnerdečeokre.Otempričajoštevilnesledi,kisosepokazalepriprenavljanju.Restavratorjisoseodlo-čili,dasevcelotiobnovitasloj,nazunanjiinnotranjistrani,topacelotnemuportaludajenenavadenvidez.

5.2 Cerkev Saint-Denis v kraju Ballore

Stavbožupnijskecerkvesv.Dioniza(L'égliseparoissialeSaint-Denis)sestavljacerkve-naladjaspribližnopravokotnozasnovo,nadkaterojesedajravenstrop,ladjisledikrižiščnikvadratsprečnoladjo,sestavljenoizdvehstranskihkapel.Križiščnemukva-dratu(dimenzijepribližno3,5mx3,5m)sledipolkrožnaapsida.Nadprostoromkri-žiščnegakvadrataješilastobok,nadnjimpasedvigavelikinmasivnograjenzvonikpribližnokvadratnegatlorisa.Stranskikapeliimataposlikanstrop.Notranjiinzunanjiometpreprečujeta,dabinedestruktivnoraziskalikamnitozgradbovečinezidov.

Cerkev je bila »obnovljena« oziroma nestrokovno restavrirana leta 1970. Ves omet sonaneslinanovo,stanjepredinmedizvajanjemdelnibilodokumentirano,stem

Slika 5: Nedavno odkriti romanski portal iz domnevno 12. stoletja.

821821Ljubo Lah - Romanska arhitektura v Burgundiji...

pajebilizgubljenpomembenvirinformacij.Štiriloke,kisosestavnidelobokaprosto-ranadkrižiščem,soksrečipustiligoleinneometane,topaomogočaopazovanjenji-hovestrukture.Žalsojihob»prenovi«nanovoobdelalizzobatimkamnoseškimkla-divom,stempasoizginiletudiskorajvseslediobdelavzoriginalnimorodjem.Upra-vičenajedomneva,dasonavedeništirjelokiizpoznegaobdobjaromanike,kljubtemudasougotovljenerazlikevtehnikahgradnjeposameznihlokov,vvelikostikamnitihblokovinvširiniposameznihlokov(109cmin105cm–lokaprečnonasmerladje,98cmin94cm–stranskalokavsmeriladje).Velikilokmedladjoinkrižiščemjegledenatehnikogradnjetežkodatiratipredsredino12.stoletja.Velikadebelinalokov(večka-kormeter)izhajabrezdvomaizuporabljenegagradbenegamateriala–peščenjaka.

Oknaprečneladjeso,podobnokakoroknaglavneladje,zelovelikainzvelikimdvojnimpoševnimostenjem(odzunajinodznotraj;spoševnozidanookenskošpaleto).Skorajnemogočejihjenatančnodatiratiinjimdoločitistarost.

Apsidajebilapoarhivskihdokumentihskorajvcelotinanovograjenaleta1864,nekolikoprej,leta1881,sonivotalvapsidipovišalizapribližno80cm,topajeprispevalokiznakaženemuvidezunotranjosti.Razlogzaposegnajbibilapozgo-dovinskihopisihvelikavlažnosttalintemeljev,kisojoskušaliomilitizdvigomtlaka.Brezdvomasoobtejprilikiizginilitudigrobovinekdanjihballorškihgospo-dov(13.–16.stol.)kisobilivglavnicerkveniladji.

Vratanapročelju,patudivratanajužnisteniimajopodobnooblikovaniinkrašenikonzolipreklade(arhitrava).Njunostarostjetežkodoločiti(verjetnomed12.in16.stol.).

Slika 6: Prvi pogled na vaško cerkev v kraju Ballore ne daje vtisa, da je to po izvoru arhitektu-ra iz začetnega obdobja romanike.

822 Bogoslovni vestnik 79 (2019) • 3

Konzoleinprekladevratsobilenajbržpoznejepredelane.Predjužnimivratistojipreddverjezdvemakamnitimastebroma,kijujeponačinuizdelavemogočedatirativ17.stoletje.

Zvonikpribližnokvadratnegatlorisaimanavzhodnistraniohranjenoprvotnookno,kijeočitnoedino.Oknojezeloskrbnosezidano,natančnoizklesano,zod-prtinovravninizunanjesteneinzenojnimpoševnimostenjem,kijevcelotiori-entiranovnotranjostzvonika,topavglavnemustrezaznačilnostimtovrstnihpri-merkoviz12.stoletja.Drugi,višeležečidelizvonikasosezidaniizrelativnomajh-nihnepravilnihblokovpeščenjaka.Dvevelikirazpoki,naseverniinnazahodnistenizvonika,inmnogegradbenefugeodkrivajopoznejšeposegeinpoznejšenadzidavezvonika–zlastijetovidnovnotranjostivzhodneinsevernestenezvo-nika.Sledivdolbinopuščenihlesenihnosilnihtramov(»odrnic«)sovstenahzvo-nikaševednovidne.Protivrhuzvonikanotranjostrazsvetljujejoštiriobokanaokna

Slika 7 in 8: Arhitekturni posnetek in analiza stavbnega razvoja izkazujeta romanski izvor arhitekture v kraju Ballore. Poskus analize stavbnega razvoja: rdeče – romanika, 10. in 11. stoletje; vijolično – posegi v 17. in 18. stoletju; modro – 19. stoletje.

823823Ljubo Lah - Romanska arhitektura v Burgundiji...

pravilnihoblik,kisonastalapoznejekakordruginiželežečidelizvonika.Datiramojihlahkov17.alicelo18.stoletje.Predvsempasmolahkopresenečeninaddej-stvom,dajenadvzhodnosteno,približnovnivojuromanskegaokna,starodavnasledvzidavi,kipričaonivojunekdanjestrehezvonika.Slemenekdanjestrehejebilolenekajvišjeodomenjenegaprvotnegaromanskegaokna.Vzvonikujena-meščenizjemnolepoulitzvon,kinosiletnico1528.

Merskeanalizetlorisasopokazale,dajetlorisstavbemerskopreprosteinpred-vidljivezasnove:cerkvenaladjameri48x28romanskihčevljev,prečnaladja18x12+12+12čevljev(=18x36),kor14x16,celotnadolžinastavbeje80čevljev.Vendarpajetrebaobtemomeniti,daglavnaprostorastavbe(ladjainkrižiščnikvadrat)nistapovsemortogonalnezasnove(izmerjenediagonaleprostorovnisoskladne)indaosinavedenihprostorovnistakolinearni(približno1,7stopinjeza-mika).Tovrstnomerskozasnovoinneujemanjavortogonalnostilahkouvrščamovklasičnoobdobjeromanike.Modul4čevljevsekažekotzeloverjeten.

6. Kratka diskusija s sklepnimi ugotovitvamiMednarodnicenterzaštudijekulturnedediščine(CentreInternationald'EtudesdesPatrimoinesCulturelsduCharolais-Brionnais–C.E.P(a)2018)skrbizatrajnosodelovanjezUniverzoLumière–Lyon2izLyonainzgostujočimiuniverzamiizrazličnihdržav:zuniverzamivWeimarju(Nemčija),vGdansku(Poljska),vBudim-pešti(Madžarska),vLizboni(Portugalska)invKyotu(Japonska).UniverzavLju-bljani, Fakulteta za arhitekturo, v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne de-diščineSlovenije–Restavratorskimcentromsejedelavnicssvojimištudentiinmentorjiudeležilažetrinajstkrat.NadelavnicahvFrancijijebilodosedajvečka-kor sedemdeset študentov.

Ciljdelavnic,kidrugačepotekajoževečkakordvedesetletji,jeusmerjenvodkri-vanje,spoznavanje,vrednotenjeindokumentiranjeromanskearhitekturnedediščine.

Delavnicesoorganiziranetako,dasodelujočimmentorjeminštudentomdo-polnijoznanjeovarstvukulturnedediščineinoanaliziranjustavbnegarazvojainznanjeopripraviizhodiščnedokumentacijezastavbnispomenik.Arhitekturnipo-snetkistavbnastajajonapodlaginačelinnavodilzadokumentiranjearhitekturnedediščine,kismojihoblikovalinaFakultetizaarhitekturoUniverzevLjubljaniinnaZavoduzavarstvokulturnedediščine.Delonadelavnicahjevsakoletopoprejusklajenozdirekcijoregionalnihslužbzaspomeniškovarstvo(DirectionRégiona-ledesAffairesCulturellesdeBourgogne),dosežkipasojimnatopredanivpreu-čitevinuporabo.Navadaje,daseudeležencidelavniceindomačinisrečamonasprejemu,kigaponavadiorganiziražupanlokalneskupnosti.Obtemjetrebapo-udariti,dasovFrancijisakralniobjektivpretežnimerivlastidržaveindasozanjihovovzdrževanjeodgovornelokalneskupnosti–občineinmesta.

OdeluekipeštudentovsFakultetezaarhitekturoizLjubljanevsakoletovFran-cijiobširnoporočajotudilokalnitiskaniinelektronskimediji(prim.Leséglisesro-

824 Bogoslovni vestnik 79 (2019) • 3

manesenBourgognedusud:unhéritagecommunàpréserver,2018,CentreIn-ternationald'EtudesdesPatrimoinesCulturelsduCharolais-Brionnais–C.E.P(b)).

Vsklepubiseradkotmentorzahvalilskupiništudentov,kisovletu2014pri-zadevnoinuspešnoopravilizadolžitvezdelavniceinbiliobtemzeloprijetnadruž-ba.Vskupinisobili:MarkDojčinovič,DarjaHorvat,JanKlajder,JanLavtar,MajaNadvešnikinEnejPungerčar.

ReferenceCentre International d’Etudes des Patrimoines

Culturels du Charolais-Brionnais – C.E.P. B.l.a. http://www.cep.charolais-brionnais.net/(pridobljeno4.1.2018).

Centre International d’Etudes des Patrimoines Culturels du Charolais-Brionnais – C.E.P. B.l.b.http://docs.wixstatic.com/ugd/a68a9e_e823f150eede47578009e1ce37336fc8.pdf(pridobljeno4.1.2018).

Daniel, Emeline, in Pierre Durix.2010.ActualitédesCheminsduRoman:unprogrammeinno-vantetstructurantenBourgognedusud.V:Actualité du Patrimoine Roman en Bourgogne du Sud: Recherches scientifiques ; Mise en valeur touristique.PaysCharolais-Brionnais:LesEditionsduCentred’EtudesdesPatri-moines,.

Debevec, Leon. 1999. Prenova in gradnja bogoslu-žnih stavb.Ljubljana:Inštitutzasakralnoarhi-tekturo.

– – –.2004.Prenovabogoslužja.V:Zbornik Litur-gičnega simpozija in tečaja ob 40-letnici Konsti-tucije o svetem bogoslužju,54–62.Ur.JulkaNežič.Ljubljana:Družina2004.

– – –.2013.Sakralnaarhitekturapodrugemvati-kanskemkoncilu»ikona«ali»reklama«?Bogo-slovni vestnik 73, št. 2:269–277.

Fister, Peter.1976.Odokumentiranju.Varstvo spomenikov 20:159–193.

Friedman, Donald. 2000. The investigation of Buildings.NewYork:W.W.Norton&Compa-ny.

Hatot, Thierry. 2012. Batisseurs au Moyen Age: Une abbaye romane, Boscodon. Cler-mont-Ferrand:Éditionsl’InstantDurable.

Les Chemins du Roman en Charolais-Brionnais. B.l.http://www.tourisme-paraylemonial.fr/document/20130719135920.pdf.(pridobljeno4.11.2018).

Les églises romanes en Bourgogne du sud: un héritage commun à préserver.B.l.https://www.credofunding.fr/fr/chemins-du-roman(pridobljeno4.11.2018).

Marinko, Jože, in Leon Debevec.2008.Vpliv antike v arhitekturi: apologija pro architectura. Celje:CeljskaMohorjevadružba.

Marino, Luigi. 1990. Il Rilievo per il restauro: Ricognizioni – Misurazioni – Accertamenti – Re-stituzioni – Elaborazioni.Milano:Hoepli.

Noy, Edward A.1995.Building Surveys and Re-ports.Oxford:BlackwellScience.

Papeška komisija za kulturne dobrine Cerkve. 1999.Pismoopotrebnostiinnujnostiinventa-rizacije in katalogizacije kulturnih dobrin Cer-kve. V: Cerkev in kulturne dobrine, 129–167. Cerkvenidokumenti97.Ljubljana:Družina.

Principles for the Recording of Monuments, Groups of Buildings and Sites. 1996.https://www.icomos.org/charters/archives-e.pdf.(pridobljeno4.11.2018).

Reveyron, Nicolas, Anelise Nicolier, Magali Gué-not, Franck Chaléat in Michel Aurélien. 2010. Cluny et l’art roman en Charolais-Brionnais: Influeces & Résistances. Pariz: Doyen.

Sartiaux, Frédéric. 2010. The Abbey of Cluny. Tours:Editionsdupatrimoine.

Stopar, Ivan. 2017. Arhitektura predromanike in romanike v Sloveniji.Slovenskamatica,Ljubljana.

The ICOMOS Charter on Cultural Routes.B.l.http://www.icomos.org/charters/culturalroutes_e.pdf.(pridobljeno20.2.2018).

Toman, Rolf. ur. 2010. Romanesque: architecture, sculpture, painting.Potsdam:H.F.Ullmann.

Watkins, David. 1992. A History of Western Archi-tecture. London: Laurence King Publishing.

Winterfeld, Dethard.1998.Zbiranjepodatkovoarhitekturi.V:MatejKlemenčič,ur. Uvod v umetnostno zgodovino.Ljubljana:Krtina.

Zadnikar, Marijan. 2001. Romanske cerkve v Sloveniji: 11.–13. stoletje.Družina,Ljubljana.

– – –.1982.Romanika v Sloveniji – tipologija in morfologija sakralne arhitekture.DržavnazaložbaSlovenije,Ljubljana.

– – –. 1970. Romanska umetnost. Mladinska knji-ga. Ljubljana.