127

Mirjana M. Ma[ni]

CRKVATA SVETI NIKOLA VO

SELO TRNOVO KAJ KRIVA PALANKA*

UDK. 75.052(497.722)"15/16"

Seloto Trnovo e smesteno vo slikoviti-ot pejza` na edna prostrana visoramnina severoisto~no od Kriva Palanka. Malata i osamena selska grobi{na crkva Sveti niko-la, koja{to nezna~itelno e potka~ena na kar-pest teren i zagradena od zapadnata strana so priprata, a od ju`nata strana so zatvoren trem (dogradeni nekade vo XIX v.), i pritisna-ta od isto~nata i severnata strana so stari i novi grobovi, daleku od glavnite i sporednite pati{ta i mnogubrojnite maala,1 ja ~uva vo sebe tradicionalnata vera i kultura sozdavani vo specifi~noto vreme na osmanliskoto ropstvo.nekolku skali vodat do ne mnogu prostraniot naos, vo koj svetlinata odnadvor se probiva niz tri „baxi“ na ju`nata strana na dvovodni-ot pokriv, koi na polukru`niot svod odnatre se poka`uvaat vo vid na pravoagolni otvori.Crkvata ja zabele`ale mnogu istra`uva~i, istori~ari na umetnosta, patopisci i za nea, glavno, e notirano ona {to denes dobro se ~ita od ktitorskiot natpis ispi{an vo tri reda vo

freskotehnika, nad zapadniot vlez odnatre:2 deka e posvetena na sveti nikola ^udotvorec i deka e podignata i `ivopisana so pomo{ na prezviter Pejo i negovata „podru`ija“ Proj-ka vo 1505 godina. Toa e vreme koga Skopska-ta mitropolija, vo ~ija eparhija se nao|ala Trnovskata crkva, bila pod duhovna vlast na Ohridskata arhiepiskopija.3

Vo istorijata na umetnosta ve}e se prifateni spomenatite podatoci za hronologijata i kti-torstvoto na crkvata, soop{teni od postari-te istra`uva~i Q. Stojanovi},4 R. M. Gruji},5 Svet. St. Du{ani},6 J. ivanov,7 a. nikolov-ski8 i drugi. Dolgo vreme, duri ni po konzer-vatorskite intervencii na arhitekturata i yidnoto slikarstvo, ne e publikuvan nitu eden tekst za tematskiot i ikonografskiot sklop na slikanata dekoracija, kako i za negovite stilski i likovni karakteristiki. iako, na prv pogled, programskata koncepci-ja na slikanata dekoracija na Trnovskata cr-kva, kako i podatocite od ktitorskiot natpis izgledaat ednostavni i jasni, tie pobuduvaat niza pra{awa od stilsko-hronolo{ka pri-roda, no i opravdana skepti~nost vo odnos na identitetot na ktitorot Pejo, koj pove}e

* Redakcijata go prifati prepe~atuvaweto na tek-stot na M. M. Ma{ni}, Crkvata vo selo Trnovo - eden primer na duhovniot streme` na epohata, koj bil objaven vo spisanieto Kulturen `ivot 2/1993, 40-46. Od starata verzija avtorkata go ot-strani vovedniot pasus, korigira nekolku gre{ki od tehni~ka priroda i napravi povtorno ~itawe na zapisot od naddverieto. 1 Rasprskani selski maala Lingorovci, Frpa~, Veli Vrv, Ma{inci, Ridarci, Radulinci, Gra-diwe, ]ulavinci i Pe{ovci, so mnogu familii vo niv. Starata grobi{na crkva se nao|a vo maalata Rulevci.2 Vo ovaa prigoda se odlu~uvame ktitorskiot natpis, koj e transkribiran i publikuvan pove}e pati, da go prezentirame preku fotografija.

3 R. M. GrujiÊ, Skopska mitropolija, Spomenica srpskog pravoslavnog hrama Svete Bogorodice u Skopqu, Skopqe 1935, 202.4 Q. Stojanovi˚, Stari srpski zapisi i natpisi, IV, Beograd 1986, 38, br. 6199.5 R. M. Gruji˚, nav. delo, 2026 Svet. St. Du{ani˚, Prezviter Peja, pisac slu`-be i biografije sv. Ђora Kratovca, Hri{˚ansko delo V/1, Skopqe 1939, 55-61.7 akad. Й. ivanov, B†lgarski starini iz Makedo-ni®, Sofi® 1970, 150, br. 16.8 Spomenici na kulturata na Makedonija, Crkva Sv. Nikola (a. nikolovski), Skopje 1980, 84-85.

128

od pet decenii vo naukata se doveduva vo vr-ska so sofiskiot prezviter Pejo - „u~itel, za{titnik i prijatel“ na mladiot kratovski kujunxija \or|i i avtor na negovoto @itie i Slu`ba napi{ani vedna{ po ma~eni~kata smrt na mladiot kratov~anec, vo 1515 godina (vedna{ potoa kanoniziran i nare~en sveti \or|i novi).Taka, postojano povtoruvanata pretpostavka za identi~nosta na trnovskiot pop Pejo i so-fiskiot pisatel na @itieto na sveti \or|i Kratovski do denes ostana bez nau~na potvr-da. U{te vo 1939 godina, P. Dinekov napi{a iscrpna monografija za pop Pejo i negovoto kni`evno delo.9 Razmisluvajki za potekloto na ovoj sofiski prezviter P. Dinekov e vo dilema koga veli deka toa mo`e da bide So-fija ili nekoe mesto vo blizina na Sofija.10 ne{to porano, R. Gruji} ja soop{tuva pret-postavkata deka rodnoto mesto na pop Pejo mo`e da bide seloto Trnovo,11 {to e prifate-no od Svet. St. Du{ani},12 a vo ponovo vreme i od D. Bogdanovi}13 i D. Milovska.14

imeto Pejo e zabele`ano u{te edna{ vo eden kus molitven zapis ispi{an vo leviot goren agol na naddverieto od ikonostasot.

Toj glasi: (Pomenøi) G(ospod)i Pefo Tecoinøova wt Jeravinøo (Pomeni Gospodi Pejo Te~oinova od @eravino)15. natpisot dava mo`nost da se is~ita i kako: (Pomenøi) G(ospod)i Pefo Teco i Nøova wt Jeravinøo (Pomeni Gospodi Pejo, Te~o i novo(a) od @eravino). Dali stanuva zbor za ista li~nost, koja edna{ se spomnuva vo ktitorskiot natpis od yidnoto slikarstvo, a vtorpat vo zapisot na naddve-rieto (sega, zaedno so u{te dvajca dariteli), zasega ostanuva vo sferata na pretpostavka. Za nas e, mo`ebi, pointeresen podatokot deka donatorot (donatorite) poteknuva od @era-vino, a ne od Trnovo.16 Za tematskata programa na yidnoto slikar-stvo mo`e da se ka`e deka ne otstapuva od voobi~aenite programi za sovremenite mali crkvi podigani na po{irokiot balkanski prostor. Vo toj kontekst vleguva i ikonograf-skata programa na temeto na svodot, koja vo mali varijanti se pojavuva vo svodnata deko-racija na crkvite od XVI i XVII v. Vo ~etirite medaljoni vpi{ani vo kvadratni poliwa od istok kon zapad, se naslikani likovi na Hri-stos od Voznesenieto nosen od ~etiri angeli, Hristos Pantokrator vo svetlosen medaljon opkru`en so tetramorf, dopojasna Bogoro-dica Oranta nosena od heruvimi i dopojasen Hristos angel na Velikiot sovet, isto taka nosen od heruvimi. Slikaweto na Bogorodica

9 P. Dinekov†, Sofiйski kni`ovnici prez† XVI vhk†, I, Pop† Phйo, Sofi® 1939.10 isto, 43.11 R. M. Gruji˚, nav. delo, 212.12 Svet. St. Du{ani˚, nav. delo, 55-56.13 D. Bogdanovi˚, @itije Georgija Kratovca. Zbor-nik istorije kwi`evnosti, kw. 10, Stara srpska kwi`evnost, Beograd 1976, 204 (so zabele{ka 5).14 D. Milovska, \or|i Kratovski vo kni`evnosta i narodnata tradicija, Skopje 1989, 5, 22-23.

15 ^itaweto e usloveno od na~inot na pi{uvawe-to, kade{to zborovite te~at vo kontinuitet, bez rastojanie me|u niv, v. M. M. Ma{ni}, Crkvata vo selo Trnov, 42, 45. 16 Mesnosta @eravino se locira severno od seloto Trnovo, vo atarot na dene{niot Bosilegrad.

Sl. 1. Ktitorski natpis, crkva Sv. Nikola, s. TrnovoFig.1. The donor’s inscription in the church of St. Nicholas, v. Trnovo

Crt. 1. Ktitorski zapis vrz naddverieto (kalk V. Mukovski)Drawing. 1. A donor’s inscription on the kemeria (copied by V. Mukovski)

129

me|u likovite na Hristos na svodot, kako oso-bena tematsko-ikonografska pojava, se povr-zuva so nejzinoto Voznesenie na neboto.17

Dopojasnite likovi na proroci, po deset od ju`nata (Zaharij, Samuil, Osij, avdij, So-lomon, ilija, naum, David, Zaharij, Jona) i od severnata strana (za~uvani samo Daniil, aron, Malahij, Eremija), s# u{te na svodot, se prika`ani so razvieni svitoci vo race-te na koi se ispi{ani tekstovi na nivnite videnija. Pod niv sleduva zona na Velikite praznici, koi na isto~niot yid po~nuvaat so Blagove{tenieto, a prodol`uvaat so Ra|aweto Hristovo, Sretenieto, Kr{tevawe-to i Lazarevoto voskresenie na ju`niot yid, Uspenieto i Preobra`enieto na zapadni-ot yid i Vleguvaweto vo Erusalim (delumno za~uvano), Raspetieto (o{teteno), Miro-nosicite na Hristoviot grob (o{teteno) i Sleguvaweto vo adot na severniot yid, za na isto~niot yid da zavr{i so Voznesenieto Hristovo.

Vo simbolikata na crvenata boja na vitleem-skata yvezda od Ra|aweto Hristovo navesteno e ra|aweto na Sinot Bo`ji, koj }e gi iskupi grevovite na ~ove~kiot rod. Toa e pred s# znak na negovite idni stradawa. Crvenata vitleemska yvezda e isklu~itelna pojava vo vizantiskata umetnost, pa me|u retkite pri-meroci ja nao|ame na edna sinajska ikona so Ra|aweto Hristovo od 1256 godina,18 kako i na edna druga ikona so ista tema od po~etokot na XIV vek, koja poteknuva od Ohrid.19

na ~etirite agli od korabot, vo zonata na Ve-likite praznici, se pretstaveni se ~etvori-cata evangelisti - Jovan i Luka na isto~niot, a Matej i Marko na zapadniot yid. Stoe~kite figuri vo prvata zona od Velikite prazni-ci gi deli friz so dopojasni ma~enici vo kru`ni medaljoni. na ju`niot yid vo oltarot se naslikani troica arhierei, prviot so bela i kon dole pro{irena brada,20 sv. aksentij,21

17 Bogorodica e naslikana na svodot vo nekolku crkvi: Sv. Spas vo Dobri Dol (1576) Skopsko, Bogo-rodica od Slimni~kiot manastir (1606), Prespan-sko, Sv. Jovan Bogoslov/Sv. nikola od kompleksot na Slep~enskiot manastir (1627), Demirhisarsko, Sv. nikola vo Ginovci (XVII v.), Krivopalane~-ko, Sveti nikola vo [opsko Rudare (XVI/XVII v.), Kratovsko, pripratata na manastirot Sveti ar-hangeli kaj Ku~evi{te (1631), Skopsko, Sv. niko-la vo Mrzen Oraovec (1694), Kavadare~ko.

18 ikone, Ikone iz doba Krsta{kih ratova (K. Vajcman,), Beograd 1983, 223.19 isto, Ikone Balkanskog Poluostrva i Gr~kih ostrva (1) (M. Haxidakis, G. Babi˚), 172.20 identifikacijata ne e napravena.21 U~estvuval na IV Vselenski Sobor vo Halkedon, kade go {titel pravoslavieto od Evtihievata i

Sl. 2. Bogorodica Oranta, svodFig. 2. The Virgin Orans, vault

Sl. 3. Evangelist Luka, svodFig. 3. The Evangelist Luke, vault

130

i carigradskiot patrijar German, a pred iko-nostasot troicata evrejski mom~iwa ananij, azarij i Misail, petozarnite ma~enici sv. Evstratij, sv. Evgenij, sv. Orest i sosema na krajot za~uvan lik na sv. Petka. Vo konhata na oltarnata ni{a pod dopojasna-ta Bogorodica od tipot Znamenie so Hristos vo medaljon na gradite, naslikana e Liturgi-skata slu`ba na arhiereite na Hristos @rtva, koj tuka e polo`en vo ogromen potir - svet sad (takvi vo pomali dimenzii sre}ava-me vo \uzemelci, Burilovci, Pobu`je), {to e vo vrska so Evharistijata, odnosno so ^a{ata {to ja upotrebil Hristos na svojata posled-na pashalna ve~era. na Hristos @rtva mu se poklonuvaat, od ju`nata strana sveti Jo-van Zlatoust, a od severnata sveti atanasij aleksandriski, namesto sveti Vasilij Veli-ki, koj na{ol mesto duri zad sveti Grigorij, na ju`nata polovina od isto~niot yid.namesto pred ikonostasot na ju`niot yid, patronot na hramot sveti nikola e naslikan

frontalno zad ikonostasot, vo |akonikonot, so evangelie vo levata raka trgnata nastra-na, dodeka so desnata blagoslovuva pred gra-dite. Mestoto pred ikonostasot na ju`niot yid go zazemaat sveti Teodor Tiron i sveti Teodor Stratilat, oble~eni vo dolgi tuniki i crveni nametki, a od drugata strana na pro-zorskiot otvor e naslikana frontalnata fi-gura na popularniot lokalen anahoret sveti otec Joakim Sarandaporski (Osogovski), ~ij kult bil silen vo ovie krai{ta.22 Vo slikar-stvoto od postvizantiskiot period vo Make-donija toj se javuva u{te vo otvoreniot trem na manastirot @ur~e (1622) me|u drugite lo-kalni pustino`iteli; vo crkvata Sv. nikola

nestorievata eres, v. Prolog (monah Tadej), Be-ograd 1984, 115. Celosno mu e za~uvana signatura i mal del od glavata i oblekata.

22 Za pustino`itelite/isposnici vo Severna Ma-kedonija i probivot na nivniot kult {irum Bal-kanot, kako i za odglasot na taa popularnost vo starata umetnost vidi C. Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje 1983, 159-180, so postara literatura.

Sl. 4. Sv. Atanasij od Liturgiskata slu`ba na arhiereite

Fig. 4. St. Athanasius from the Officiating Holy Fathers

Sl. 5. Sv. NikolaFig. 5. St. Nicholas

131

vo Ginovci kade{to e naslikan na severniot yid od naosot me|u apostol Pavle i sveta Pet-ka; vo malku oddale~enata crkva Sveta Petka (Paraskeva) vo Seloto Selnik, Del~evsko, kade{to e postaven na ju`niot yid, od desnata strana na prozorskiot otvor, do sveti Jovan Rilski i povtorno, vo blizina na sveta Petka (ovde patronka na hramot) postavena levo od prozorskiot otvor, {to e vo vrska so nivna-ta ~udotvorna i za{titni~ka uloga, osobeno silno izrazena vo nesigurnite i te{ki vre-

miwa na osmanliskoto ropstvo.23 @ivopisot na krajot na ju`niot yid od Trnovskata crkva e sosema o{teten pa ostava mo`nost za pret-postavki deka do sveti Joakim mo`ele da bi-dat naslikani u{te dvajca pustino`iteli.na ju`nata strana od vlezot na zapadniot yid, kako ~uvar na hramot e postaven arhangelot Mihail so me~ vo desnata raka i sfera vo le-vata, a prostorot na severnata strana go za-zema carskiot par sveti Konstantin i sveta Elena, koi tuka se vo uloga na ~uvari na hri-stijanskata vera.Site svetiteli vo dolnata zona, kako i arhie-reite vo oltarniot prostor, se postaveni pod slikani sivi laci i na zadnina koja vo gor-niot del e temna, vo sredinata oker-`olta, a dolu temnomaslinesta prskana so zeleni, cr-veni i beli to~ki.@ivopisot na severniot yid e celosno o{teten. Od frizot na dopojasja na ma~enici se za~uvani samo sv. Vikentij, sv. Viktor i sv. Mina, i zad ikonostasot, vo prostorot na pro-skomidijata, nad dosta o{tetenata Vizija na Petar aleksandriski, u{te tri medaljoni so

Sl. 6. Sv. Otec Joakim Sarandaporski (Osogovski)Fig. 6. The Holy Father Joachim of Sarandapor (of Osogovo)

Sl. 7. Sv. Kiril, sv. Sava (Srpski), sv. Lavrentij, oltar

Fig.7. St. Cyril, St. Sabba (of Serbia), St.Laurentius, altar

23 M. M. Ma{ni}, Crkvata Sv. Petka vo Selnik i nejzinite paraleli so slikarstvoto na alin-skiot manastir Sveti Spas, Kulturno nasled-stvo 17-18/1990-91, Skopje 1994, sl. 17.

132

sveti Kiril, so kapa „{ahovnica“ na glavata, sveti Sava (Srpski) ~ii tipolo{ki osobe-nosti otstapuvaat od negovite likovi, i na krajot eden |akon so ne~itliv identifikaci-onen natpis, koj najblisko se ~ita kako sveti Lavrentij. Ovaa grupacija na likovi vo edna celina predizvikuva vnimanie od tematsko-ikonografski i ideen aspekt. Poznato e deka vo srednovekovnite kni`evni dela sveti Sava bil narekuvan sveti Kiril24 (ne se znae to~no dali e sporeduvan so patrijarhot erusalimski Kiril aleksandriski ili Kiril Solunski). Sveti Kiril vo Trnovskata crkva, i pokraj ikonografskite odliki na aleksandriskiot arhiepiskop, idejno odgovara na prviot slo-venski u~itel Kiril Filozof Solunski, a negovoto povrzuvawe so osnovopolo`nikot na nezavisnata Srpska crkva e likovna vi-zija {to se sretnuva i vo postarite prime-ri. Ovoj tematski spoj prodol`uva so svoite

ikonografski i tipolo{ki nedosledsnosti i vo odnos na definiraweto na likot na sveti Sava, koj gi zagubil individualnite crti i portretskite osobenosi. Oble~en kako i sve-ti Kiril, vo bel felon, toj dr`i evangelie na gradite. naslikan so seda kosa bez tonzura, tipolo{ki e blizok na negoviot lik od cr-kvata Sveta Petka vo Vukovo, ]ustendilsko od 1598 godina.25 Vo odnos na Vukovo, pojavata na sveti Sava se objasnuva ne samo so pripoju-vaweto na }ustendilskata oblast kon Pe}ska-ta patrijar{ija vo 1557 godina, tuku i so popu-larnosta na negoviot kult {to bil prifaten kaj site balakanski narodi. Pojavata na sveti Sava vo Trnovskata crkva e interesna i pora-di vrskite {to proizleguvaat od konkretni-te istoriski nastani, koi na umetnikot i na nara~atelot ne im bile nepoznati. imeno, po vra}aweto od antiohija, Erusalim i nikeja, sveti Sava se zadr`al vo Trnovo, na dvorot na bugarskiot car asen, kade{to go zatekna-la smrtta. Po s# izgleda deka se}avaweto na

24 V. J. Ђuriћ, Sveti Sava Srpski-Novi Ignatije Bogonosac i drugi Kiril, ZLU 15, Matica Srp-ska, novi Sad 1979, 93-102. 25 E. Floreva, Vukovo 1598, Sofiя 1987, 85, sl. 45.

Sl. 8. IkonostasFig.8. Iconostasis

133

Sl. 10. Golem krstFig.10. The Great Cross

Sl. 9. Deisis, detaqFig. 9. Deesis, deatal

134

Trnovo, prestolninata na Vtoroto Bugarsko Carstvo, kako i na gostoprimestvoto {to mu e uka`ano na prviot srpski arhiepiskop se odglasile vo ̀ ivopisot na trnovskata selska crkvi~ka. Tretata figura, |akonot Lavrentij e so voobi~aena ikonografija na rimskiot |akon Lavrentij.26 Kako {to e voobi~aeno za spomenicite od postvizantiskiot period, na zapadnata fa-sada e naslikana op{irnata pretstava na Stra{niot sud, denes dosta izbleden i odvaj ~itliv. Vo ni{ata nad zapadniot vlez e na-slikan patronot na crkvata sveti nikola.

Vo crkvata se nao|a niska oltarna pregrada - ikonostas od tipot na dvokatni ikonostasi {to go deli oltarniot prostor od naosot. Od prvobitnite ikoni se za~uvani samo ^inot (pro{ireniot Deisis), naddverieto (~ij do-len del zavr{uva so prekr{en ili t.n. sara-censki lak - {to e nesomneno islamsko vlija-nie i so plitok raben tordiran reljef) na koe

e naslikana temata Hristos nedremano oko, potoa carskite dveri so dosta o{tetenoto Blagove{tenie i na krajot, dvata kraka od Go-lemiot krst so slikano Raspetie i so dolnata polovina od nosa~ot na krstot. Dvete pre-stolni ikoni {to poteknuvaat od XIX vek27 gi zamenuvaat is~eznatite originali. Vaka kon-cipiran, ikonostasot pretstavuva osmislena teolo{ko-liturgiska i umetni~ka celina. ^inot (pro{ireniot Deisis) e naslikan na dve monolitni, razli~ni po dol`ina ramni talpi, bez karakteristi~no vdlabuvawe na gornata /slikanata povr{ina. Levo i desno od centralnite dopojasni figuri na Bogo-rodica, isus Hristos i Jovan Krstitel, pod naslikanite laci izvedeni so zelena boja, vo odbrani pozi vo Deisisot u~estvuvaat osum aposotoli i ~etvoricata evangelisti po ovoj redosled: Petar, Jovan Bogoslov, Luka, Si-mon, Vartolomej, Filip, zad Bogorodica, a Pavle, Matej, Marko, andrej, Jakov i Toma zad

Sl. 11. Naddverie so Nedremano okoFig. 11. The kemeria with the Watching eye

26 Vo vrska so |akon Lavrentij vo prethodniot tekst e dopu{tena mo`nost toj da se identifi-kuva so slovenskiot misioner Lavrentij, koj bil eden od u~enicite na slovenskiot u~itel Kiril, poradi mestoto na koe e naslikan vedna{ do dvaj-cata prosvetiteli i zna~ajni li~nosti, v. M. M. Ma{ni}, Crkvata vo selo Trnovo, 44.

27 Stanuva zbor za ikonite na Bogorodica so dete i na isus Hristos Vsedr`itel, dodeka ikonata na patronot na crkvata sv. nikola e nadvor od ikonostasnata celina. Obi~no ikonostasite se pro{iruvale so pomo{ni krila na severniot i na ju`niot yid, na koi se postavuvale ikoni. Postoi mo`nost kriloto na koe stoela ikonata na sv. ni-kola da e otstraneto za vreme na konzervacijata na yidnoto slikarstvo.

135

sveti Jovan Krstitel. Tie se izdvojuvaat na zadninata, koja e crvena vo gorniot i ̀ olta vo dolniot del. apostolite dr`at zatvoreni i prevrzani svitoci vo karakteristi~no obli-kuvanite race, evangelistite dr`at evange-lija, apostol Petar poluotvoren svitok, a apostol Pavle kodeks na svoite poslanija. Vo pozata na Bogorodica, so koketen pogled upa-ten kon Hristos, neobi~en e na~inot na koj se prika`ani nejzinite race, taa levata raka ja polo`ila na glu`dot od desnata {aka, {to e neobi~na i nepoznata ikonografska pojava vo klasi~nite primeri na deisisni pretsta-vi, najverojatno prezemeni od svetogorskite rabotilnici vo koi se ~uvstvuvale silni vli-janija na italo-kritskite slikarski ateljea.nadvore{nata me|uarkadna povr{ina e is-polneta so stilizirani crveni i beli osmo-kraki yvezdi~ki (po ~etiri vo sekoe pole) ka-kvi {to nao|ame na maforionot na Bogorodi-ca od Deisisot ili vo svetlosnata mandorla na Hristos od Voznesenieto.ikonografski neobi~noto nedremano oko od naddverieto e slika na zadremaniot Hri-stos dete, toj ve~en stra`ar nad spasenieto na ~ovekoviot rod, koj le`i na postela potpren na desnata raka. Pred nego stoi Bogorodica so znamence ili flabelum vo racete. Od dru-gata strana, na Hristos mu prio|a arhangel Gavril so spravite na ma~eni{tvoto, a sosema na krajot, vo ovaa interesna scena prisustvu-va i starozavetniot prorok Solomon, mlad i golobrad so crvena kruna na glavata, crvena nametka na ramenata i razvien svitok vo ra-cete. Ovoj mudar, pobo`en i praveden vlade-tel vo sonot imal videnie na Gospod od kogo moli da mu podari darba za rasuduvawe na do-broto i zloto za da vladee pravedno. Stari-ot zavet sodr`i Bo`je vetuvawe deka Toj na lu|eto }e im go prati Spasitelot na svetot. Solomon go podignal Prviot hram na Gospod vo Erusalim, i toa na ridot Morija, kade{to po predanieto, praotecot avraam go prinel na `rtva svojot sin isak; a bidejki samiot Hristos zboruval za svoeto telo kako za hram, ovaa vrska na starozavetniot prorok i na onoj {to treba da stane hram na noviot zavet pre-ku sopstvenoto `rtvuvawe - simboli~ki na-vesteno so instrumentite na stradawata, e sintetizirana vo ovaa slika na Hristos ne-dremano oko. Kompozicijata mo`e da bide direktna ilustracija na tekstot na Solo-monovite sagi (prikazni) 6, 4: „ne dopu{taj son na o~ite svoi, ni dremka na ve|ite svoi“. Zlatnata zadnina na koja e slikana ovaa gledka

u{te pove}e ja naglasuva misti~nata slika na sekoga{ budniot Spasitel.Po celata dol`ina na dvokrilnite carski dveri na koi nema rezbareni elementi, nasli-kani se arhangel Gavril vo blagovesna poza i Bogorodica predilka , koja stoi pred {irok, glomazen stol bez naslon.

TRnOVSKiOT `ivopis se karakterizi-ra so siguren crte` i definiran kolorit sveden na nekolku boi: crvenata, zelenata, kafeavata, `oltata i sivata. Svetlokafe-avo-rozoviot inkarnat i kafeavata boja na kosata se o`iveani so beli linii. izrazi-tite kontrasti na svetli i temni povr{ini, karakteristi~nite dlaboki temni senki navle~eni okolu o~ite, tendencijata preci-zno da se izvlekuvaat vlaknata od bradata i musta}ite so istaknuvaweto na malku zaru-menetite usni so tenka linija, icrtuvaweto na precizni polukrugovi okolu jabol~nicite na obrazite na postarite svetiteli, izvleku-vaweto na tenki triagolni senki nad usta-ta na Bogorodica i pomladite apostoli, so {to e postignata blaga nasmevka na liceto, segmentiranoto re{avawe na o}elavenite glavi na postarite svetiteli, plasti~noto istaknuvawe na arkadite nad vegite na isus Hristos, se dobro sovladani slikarski ma-niri na u~enoto slikarstvo {to se neguvalo vo italokritskite rabotilnici, osobeno na Sveta Gora, koja, pokraj drugite centri, bila rasadnik na religioznata umetnost na Balka-not.Vo bibliskiot pejza` vo zadninata na kom-poziciite se istaknuvaat oker-`oltite pla-ninski masivi so strmni i za{ileni vrvovi, vo podno`jeto fateni so slikani alki za sa-mata linija na bordurata. Del od nastanite se slu~uvaat i pred raznovidnite arhitektonski kulisi.identifikacionite signaturi se ispi{ani na crkovnoslovenski, a liturgiskite teksto-vi i videnijata na gr~ki.analognite istra`uvawa na ovoj spomenik ne gi dadoa o~ekuvanite rezultati vo odnos na otkrivaweto sli~ni slikarski ostvaruvawa. Prou~uvawata poka`aa deka freskite i iko-nite gi rabotel eden zograf vo pribli`no isto vreme. Toa se potvrduva preku stilsko-likovnite analogii i o~iglednite tipolo{ki sli~nosti na oddelnite svetiteli. Prorok Osija od yidnoto slikarstvo i apostol Petar od Deisisot imaat isti fizionomski crti, kako i likovite na |akonot Lavrentij od yid-

136

noto slikarstvo i apostolot Filip od Deisi-sot, ili likot na Eva od Sleguvaweto vo adot so likot na Bogorodica od nedremano oko, itn.Vo prepisot na ktitorskiot natpis kaj J. ivanov godinata ZFGF e is~itana kako 1505, pa potoa vedna{ sleduva pretpostavkata - ili 1605,28 {to ne e rezultat na stilsko-likov-nata analiza na slikanata dekoracija, tuku, najverojatno, somnevawe vo deseti~noto £ koe, pri izrazuvaweto na brojnata vrednost na godinata skoro da ne se upotrebuva kako svr-znik. na{a pretpostavka e deka ovde stotica-ta od godinata {to se ozna~uva so R, pogre{no e izrazena so desetica £.nezavisno od datiraweto prifateno vo na-ukata, spored koe crkvata vo Trnovo e podi-gnata i `ivopisana vo 7013 godina (od sozda-vaweto na svetot), odnosno vo 1505 godina (od ra|aweto na Hristos), identifikacijata na odredeni ikonografsko-tematski sklopovi i drugite stilsko-likovni pojavi upatuvaat na eden vek pomlado slikarstvo. Vo prilog na konstatacijata deka Trnovskata crkva e po-dignata i `ivopisana vo po~etokot na XVII vek, ili mo`ebi vo 1605 godina, vleguva svod-nata dekoracija, slikanite laci i tribojnata zadnina, izrazitite kontrasti na svetlo-te-

28 akad. Й. ivanov, nav. delo, 150. * Foto: M. M. Ma{ni} 1-9, 11; V. Kiprijanovski 10.

mni povr{ini vo modeliraweto na likovite, povikuvaweto na najgolemite crkovni avto-riteti vo vreme na politi~kata nesigurnost, odnosno pojava na likot na sveti Sava, nasli-kan vo oltarot me|u najgolemite u~iteli na hristijanskata crkva - {to se tolkuva kako izraz na rasprostranetosta i popularnosta na negoviot kult, no i kako politika na obno-venata Pe}ska patrijar{ija vo 1557 godina (pod ~ija jurisdikcija vleguva i Skopskata mitropolija) - likovno da gi pretstavi sve-titelite od dinastijata nemawi}.i pokraj `elbata Trnovskata crkva da se voo~i, osvetli i dobli`i na istoriskoto vreme na koe mu pripa|a i da se identifikuva ktitorskata li~nost vrzana za nejzinoto po-digawe, mnogu pra{awa ostanaa samo na~nati. Sepak, }e zaklu~ime deka slikarstvoto na Trnovo, koe e so nesomneni pove}e zna~ajni vrednosti, gi nosi vo sebe `elbi-te na nara~atelot, vkusot na epohata, kako i tvore~kiot elan na slikarot so site negovi vrednosti i maani. So istaknuvaweto na in-teresnite tematski poedinosti na yidnoto slikarstvo, veruvame deka ovoj mal spomenik so skromna arhitektura, }e bide vklu~en me|u zna~ajnite pretstavnici na vremeto na koe vistinski mu pripa|a.

137

Mirjana M. Ma[ni]

THE CHURCH OF ST. NICHOLAS IN THE VILLAGE OF TRNOVONEAR KRIVA PALANKA

Summary

Currently in our country there is sufficient data regard-ing the artistic values for the many churches erected during the Ottoman rule. Among these edifices is the cemetery church of St.Nicholas in the village of Trnovo in vicinity of Kriva Palanka (1505 or 1605), that has drawn attention of researchers mainly due to the donor’s inscription which gives mention of the presbyter Peyo. Immediately a question was raised if this person is the same presbyter from Sophia, Peyo, who was “the teacher, protector and friend” of the young coppersmith George, and the author of his Vita and Office. The later date research was generally directed to the artistic values of this church (the fresco and icon paintings), although the identity of the donor Peyo was not resolved, even additionally complicated by the unveiling of the name of Peyo in Zheravino. The date of the fresco painting is the third unresolved question. The signed date ZFGF (1505) does not cor-respond to the features of the painting style for the period, but to the early 17th century painting. Problem is the manner in which the date is given, namely the second letter is a conjunction, and has no numerical value. Bearing in mind that conjunctions are not used with the application of the letter “ £ “ , but with the letter “ N ”, allows us to believe that a mistake was made, and in place of “ £ “ the letter “R“ was sup-pose be written (ZRGF), thus giving the year of 1605.The standard painting program in the church at Trno-vo has several atypical iconographic solutions: in the Officiating Fathers of the Church, the Sacrifice Christ is laid in a large chalice and St. Athanasius is given the leading position, which usually is held by St.Basil and the co-celebrant St.John Chrisostomos. The pa-tron of the church St.Nicholas is not found next to

the iconostasis on the south wall as usually, but he is portrayed in the alter space on the south wall officiat-ing, and in a benediction gesture.Distinctive iconographic achievements in the temple are the rendition of the Holy Virgin in the thematic content of the vault; the red star of Bethlehem in the Nativity; the placing the four Evangelists at the cor-ners of the semi-circular vault, which is an imitation a dome church; the preserved figure of St. Joachim of Sarandapor (of Osogovo) from the possible three local hermit saints; the depiction of St.Sabba (of Serbia) without the saint’s typological features (similar to Vukovo, 1598); the Last Judg-ment on the façade. From the old iconostasis is preserved the Tchin (an extended Deesis), the kemeria with the Watching eye /Anapesson (with the iconographic uniqueness, the rendition of King Solomon) and the incomplete Great Cross with its characteristic base.The fresco painting at Trnovo is distinguished by steady drawing and a defined color palette: red, green, brown, yellow and grey. White streaks ac-centuate the pale brown-pinkish flesh, and the brown hair. The bold contrast of dark and light areas, the distinct deep dark shadows around the eyes, the ten-dency for precise drawing of the hairs on the beards and mustaches, the slight red line of the lips, the de-fined semicircles around the cheekbones on the el-der saints, the triangular shades above the Virgin’s lips, and on the younger apostles suggest a soft smile, solving the bolding heads of the older saints in fragments, the plasticity of the arches above the eye brows on the image of Christ, all this is result from well consummated painting manners fostered by the Italian - Crete workshops, especially on Mount

138

Athos, the center which radiated the religious paint-ing throughout the Balkans.The identifying signatures are written in the old Church Slavic language, while the liturgical texts and the visions are inscribed in Greek. The frescos and the icons were painted by a single artist.

By pointing out the interesting thematic features in the painting at Trnovo, we believe that this modest in size temple is worthy, and should be included among the important achievements of the time.