ARBRE DE DECISIONS...Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Bakterije – planktomiceje...

Post on 13-Mar-2020

3 views 0 download

Transcript of ARBRE DE DECISIONS...Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Bakterije – planktomiceje...

http://www.bf.uni-lj.si/medoddelcni-studij-mikrobiologije/o-oddelku/predstavitev.html

romana.marinsek@bf.uni-lj.si vodja kolegija marjanca.starcic.erjavec@bf.uni-lj.si študijske zadeve selma.muhar@bf.uni-lj.si tajništvo študija grubelnik.gasper@gmail.com predstavnik študentov v kolegiju

Študij Mikrobiologija

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

KAJ JE MIKROBIOLOGIJA ? Mikrobiologija je veda, ki preučuje

organizme, ki so mikroskopsko majhni/veliki.

Ukvarja se: z obliko, strukturo, pomnoževanjem, fiziologijo, metabolizmom, sistematiko/klasifikacijo, razširjenostjo mikroorganizmov v naravi, njihova medsebojna razmerja in razmerja do drugih organizmov, vpliv na ljudi, živali, rastline in sposobnostjo mikroorganizmov, da spreminjajo okolje, v katerem so.

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – po Gramu negativne bakterije

Escherichia coli Azotobacter sp.

Presenter
Presentation Notes
Proteobakterije so največja skupina domene bakterij E. coli 1. dama je modelni organizem v mikrobni fiziologiji, biokemiji in molekularni biologiji 1× deli v 20 min optimalna za preučevanje (sklepi na evkarionte brez moralnega mačka) del normalne flore prebavil vsakega toplokrvnega bitja (sinteza vit. K in B) njen genom je v celoti posekveniran: okoli 4,6 milijonov baznih parov, 4300 genov

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – po Gramu pozitivne bakterije

Bacillus anthracis

Clostridum difficile

Streptococcus sp.

Lactobacillus brevis

Presenter
Presentation Notes
Bacil antraksa: paličasta bakterija, ki tvori endospore, to so strukture, ki so izjemno odporne (proti T, kemikalijam, sevanju) celice se delijo prečno, tako da nastajajo verige opazno tudi na rasti kolonije (meduzna glava)

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – cianobakterije

Spirulina sp.

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – planktomiceje

Planctomyces sp.

Presenter
Presentation Notes
Plaktomiceje: so bakterije, katerih starejše celice imajo poleg flagelov še stebelce za pritrjanje na podlago vidi se hčerinsko celico, ki pa ima samo flagel

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – Spirohete

Borelia burgdorferi

Presenter
Presentation Notes
Spirohete: značilnost je njihova vijačnost so v naravi precej razširjenje pogosto povzročiteljice bolezni: borelia, sifilis

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – zelene žveplene bakterije

Chlorobium tepidum

Presenter
Presentation Notes
Chlorobium: so fototrofne, imajo fotosintetske pigmente, in lahko rastejo kot avtotrofi

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – zelene nežveplene bakterije

Chloroflexus aurantiascus

Presenter
Presentation Notes
Chloroflexus: živi kot filamentozni prokariot v vročih vrelcih in plitvih morskih zalivih

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – klamidije

Chlamydia sp.

Presenter
Presentation Notes
Klamidije: večina vrst tega rodu je patogenih (respiratorne in spolne bolezni) so obligatni intracelularni paraziti znotraj celic so zavarovani pred imunskim sistemom gostitelja na sliki so vidne zdrave in okužene celice

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Bakterije – deinokoki

Deinococcus radiodurans

Presenter
Presentation Notes
Deinococcus radiodurans: visoko odporna proti sevanju gama in UV je rekorder: prenese bistveno večje doze sevanja kot človek (??125.000×??) vzrok odpornosti je v večjem številu kopij genov (??4×)

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Arheje – hipertermofili

Pyrolobus fumarii

Thermoplasma sp.

Presenter
Presentation Notes
Pyrolobus: je hipertermofilna arheja, ki najbolje raste nad vreliščem vode (>100°C) je rekorder

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Arheje – metanogenci

Methanobacterium thermoautotrophicum

Methanococcus janaschii Methanosarcina barkeri

Presenter
Presentation Notes
Metanogenci: skupina arhej, ki je striktna anaerobna energijo dobivajo s sintezo metana in so verjetno edini vir metana na Zemlji

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Arheje – halofili

Halobacterium salinarum

Presenter
Presentation Notes
Halofilci: so arheje, ki potrebujejo kisik in velike količine soli živijo v solinah, slanih jezerih nekateri, kot npr. Natronobacterium živijo v ekstrmno alkalnih slanih jezerih Halobacterium: ima tako rad sol, da lahko uspeva celo na in znotraj kristalov soli je sposoben sintetizirati ATP s pomočjo svetlobe, ker ima za svetlobo občutljive pigmente, ki absorbirajo svetlobo in sprožijo sintezo ATP

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Evkarionti – praživali

Paramecium sp. Amoeba sp. Paramecium sp. Amoeba sp.

Presenter
Presentation Notes
Praživali: nimajo celične stene, ampak samo citoplazemsko membrano (plazmalemo) večina jih je gibljivih so v naravi, v vodnih okoljih, nekaj je tudi patogenov Paramecij: cilije – kratki izrastki- so za gibanje (kot z vesli)

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Evkarionti – alge

Volvox sp. Volvox sp.

Presenter
Presentation Notes
Volvox: je zelena alga v vsaki celici je več kloroplastov, organelov, v katerih se dogaja fotosinteza (kloroplasti so značilni za fototrofne evkarionte) alge lahko živijo v okoljih, ki so revna na hranilih, saj potrebujejo le nekaj mineralov, CO2 in svetlobo alge živijo tako v zemlji, kot v vodi alge so pomembni primarni producenti

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Evkarionti – kvasovke

Saccharomyces cerevisiae

Presenter
Presentation Notes
Glive: nimajo klorofila, niti kakšnih drugih fotosintetskih pigmentov enoceličnim glivam pravimo kvasovke Kvasovke: pekovska, alkoholna brsti

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Evkarionti – plesni

Aspergillus sp.

Penicillium sp.

Aspergillus flavus

Presenter
Presentation Notes
Plesni: tvorijo spore v strukturi = sporangij, na nosilcu sporangioforju

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Evkarionti – dimorfične glive

Sporotrichum schenckii

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Evkarionti – lišaji

Presenter
Presentation Notes
Lišaji: so pritrjeni na površine skal, dreves,.. so primer mikrobnega mutualizma (oba, ki živita skupaj, imata od tega profit) so iz glive (kot sidro in zaščita pred vplivi okolja) in alge/cianobakterije (fototrofni partner)

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Virusi

T4

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Virusi

Bacillus virus P22

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Virusi

HIV – virus AIDS

Presenter
Presentation Notes
HIV: na shemi se lepo vidi: RNA, obdana s proteinskim plaščem, proteinski ovoj in še lipidni ovoj s proteinskimi receptorji

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Virusi

virus hepatitisa C adenovirus koronavirus

Presenter
Presentation Notes
Koronavirus: Adenovirus:

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Virusi

virus prašičje gripe H1N1

virus ptičje gripe H5N1

Presenter
Presentation Notes
Koronavirus: Adenovirus:

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

MIKROBIOLOGIJA SE DELNO PREKRIVA S SORODNIMI PODROČJI:

Kemija (tudi fizika) Genetika Biokemija Imunologija Molekularna biologija Biotehnologija

Presenter
Presentation Notes
Pyroccocus furiosus archaea, artwork. Archaea are single-celled organisms that are similar to bacteria but have been found to have higher organism characteristics. This was discovered when sampling the DNA of bacteria. A new domain of Archaea was set up because of the differences found. The thin strands or filaments are flagella. Each organism has a group of flagella at one end of the cell that is used for locomotion. P. furiosus is a hyperthermophile and it is only found in very hot water. At temperatures below 70 degrees Celsius it will freeze and die. It is found in hot water vents under the sea that are subject to great pressure and oxygen depletion. This archaea uses sulphur for respiration instead of oxygen.

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

na svetu je 6

1030 mikroorganizmov 50 % organskega C je v mikroorganizmih na/v človeku je 2000 bakterijskih vrst v vsakem ml urina najdemo 103 bakterij v 1 g blata je 1011-1012 bakterij v naših prebavilih je približno 1014 bakterij

Nekaj številk ... Kako pomembni so mikroorganizmi ?

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Mikrobiologija – kje jo srečujemo ?

• Farmacevtska mikrobiologija • Industrijska mikrobiologija • Kmetijska mikrobiologija • Medicinska mikrobiologija • Sanitarna mikrobiologija • Veterinarska mikrobiologija • Živilska mikrobiologija

• Okoljska mikrobiologija • Evolucijska mikrobiologija

Mikrobna genetika • Mikrobna fiziologija • Mikrobna biotehnologija

• • • • • • • • •

To je veda, ki je v zadnjih 150 letih razvila številne aplikacije in si nadela različna imena:

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Nekaj zgodovine mikrobiologije

Kaj nam je do sedaj dala preteklost?

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1684 Antonie van Leeuwenhoek odkril bakterije

Presenter
Presentation Notes
trgovec z blagom iz Delfta da bi lažje ocenil kvaliteto blaga naredil pripravo z njo videl “animakule”, jih narisal o tem obvestil Royal Society v Londonu

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1798 Edward Jenner cepljenje

Presenter
Presentation Notes
cepivo proti kozam iz kravjih koz

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1857 – 1864 Louis Pasteur mikrobiologija mlečnokislinske fermentacije, vloga kvasovk

pri fermentaciji, razkrinkal spontan nastanek življenja

"Messieurs, c'est les microbes qui auront le dernier mot."

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1876 Ferdinand Cohn odkritje endospor

Presenter
Presentation Notes
je nemški botanik izvorno imel v tistem času najboljše mikroskope na razpolago veliko zanimanje za mikroskope preučevanje enoceličnih alg preučevanje bakterij odkrije rod Beggiatoa, Bacillus

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1881-1884 Robert Koch čista kultura, povzročitelj tuberkuloze, postulati

Presenter
Presentation Notes
da se lahko poveže povzročitelja bolezni z boleznijo se potrebuje čista kultura začel je z rezinami krompirja kot gojišči in končal pri agarju – polisaharidu iz alge (nasvet gospodinje Fannie Hesse, ki je rada vkuhavala marmelade) postulati: 1. patogeni organizem mora biti prisoten v vseh obolelih in ne v zdravih 2. vzgojiti se ga mora v čisti kulturi 3. prenos v žival mora povzročiti bolezen 4. iz živali ga je potrebno spet izolirati

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1882 Elie Metchnikoff fagocitoza

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1884 Christian Gram barvanje bakterij

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1889 Sergej Winogradsky kemolitotrofija avtotrofija

Presenter
Presentation Notes
zanimale so ga posebej bakterije iz prsti, predvsem tiste, ki so vpletene v cikel S in N spojin študiral oksidacijo H2S in predpostavil koncept kemolitotrofije (oksidacije anorganskih spojin) izoliral čiste kulture nitrifikatorjev (bakterije, ki oksidirajo amoniak do nitrata) in predpostavil koncept avtotrofnosti postal je star skoraj 100 let

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1889-1901 Martinus Beijerinck koncept virusa, bogatitvena kultura

Presenter
Presentation Notes
iz Delfta prvi izoliral z bogatitvijo prve bakterije iz zemlje in iz vode (aerobne N-fiksirajoče bakterije, sulfatne reducente, žveplene bakterije, laktobacile, zelene alge študiral je tudi mozaično bolezen tobaka in dokazal, da je ne povzroča bakterija (z metodo selektivne filtracije), ampak nek drug agens

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1908 Paul Ehrlich & Sahachiro Hata kemoterapevtski agensi

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1929 Alexander Fleming odkritje penicilina

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1941-1966 obdobje odkritij v mikrobni

genetiki: – 1 gen – 1 encim – dedovanje genetskih značilnosti – DNA je dedni material – medcelični in znotrajcelični

genski prenosi – struktura DNA – uravnavanje genskega izražanja – sinteza proteinov – genski kod

Presenter
Presentation Notes
Na sliki je Alfred Nobel, ker so praktično za vsa ta odkritja bile podeljene nobelove nagrade

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1967 Thomas Brock odkritje bakterij, ki rastejo v vročih vrelcih

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1970 naprej = obdobje rekombinante DNA:

– restrikcijski encimi – Metode izolacije DNA – metode sekveniranje DNA – PCR – verižna reakcija s termostabilno

polimerazo

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1977 Carl Woese & George Fox odkritje arhej

Presenter
Presentation Notes
Carl Woese: ameriški mikrobiolog prvi odkril uporabnost rRNA za filogenetske študije

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

1982 Karl Stetter izolacija prvega prokarionta s temperaturnim opt. > 100°C

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Znanja 20 stoletja za sedanjost in prihodnost

1973 – prvi rekombinantni DNA organizem (bakterija) (Cohen, Chang, Boyer) 1977 – produkcija prvega človeškega hormona v bakteriji (somatostatin) (Genentech) 1982– trženje humanega inzulina iz E. coli – Humulin (Genentech) – prvo genetsko

ustvarjeno zdravilo 1982 – prvič izdano dovoljenje za izpustitev gensko modificiranih mikrobov v okolje

(Lindow) 1983 – prijava patenta za ekspresijski vektor v E. coli (Standford research institute

international) 1983 – odkritje virusa HIV (Montagnier in sod.) 1984 – objavljen celoten genom človeškega virusa HIV (Chiron Corp.) 1985 – razvije se metoda PCR 1995 – prva celotna genska mapa publicirana za Heamophilus influenzae

P

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

60-letna tradicija, Biotehniška fakulteta (BF) je ena izmed največjih članic Univerze v Ljubljani (UL)

UL je najboljša slovenska univerza in po Shanghajski lestvici sodi med 450 najboljših univerz na svetu

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Kaj vam nudi Biotehniška fakulteta?

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

od študijskega leta 2007/08 izvajamo prenovljene bolonjske študijske programe

3000 študentov, kolektiv 700 zaposlenih izobraževanje študentov na I. stopnji (univerzitetni in

visokošolski strokovni študij), II. stopnji (magistrski študij) in III. stopnji (doktorski študij)

pedagoško delo se uspešno povezuje in nadgrajuje s temeljnim in uporabnim raziskovalnim delom

pouk in praktično delo potekata v sodobno opremljenih predavalnicah, vajalnicah in raziskovalnih laboratorijih (dobra infrastrukturna podpora)

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Organiziranost študija Mikrobiologija – I. bolonjska stopnja

1. letnik: Uvod v mikrobiologijo, Mikrobiološki praktikum, Kemija, Biokemija, Matematične metode, Molekularna biologija, Biologija celice, Biologija večceličnih organizmov, (60KT)

2. letnik : Mikrobna fiziologija, Bioinformacijska orodja v mikrobiologiji, Virologija,Imunologija,Mikrobna genetika, Uvod v biofiziko, Statistika, Mikrobna fiziologija, Izbirni predmeti 9KT, (60KT)

3. letnik: Mikrobna raznolikost in identifikacija, Osnove medicinske mikrobiologije, Analitske metode v mikrobiologiji, Mikrobna biotehnologija, Mikrob in patogeneza, Mikrobna ekologija, Izbirni predmeti 9KT, (60KT) IZBIRNI PREDMETI: Živilska mikrobiologija, Biološka varnost in etika,Okoljski monitoring, Mikologija, Industrijska mikrobiologija, Porajajoči se patogeni mikroorganizmi, Mikrobiologija prebavnega trakta… Individualni raziskovalni projekt…

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Organiziranost študija Mikrobiologija

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Pridobljeni naziv po končanem študiju

Končana I. bolonjska stopnja (3 leta): dipl. mikrobiolog Končana II. bolonjska stopnja (2 leti): magister mikrobiologije

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Kdo vam bo predajal mikrobiološko znanje in veščine med študijem mikrobiologije?

Katedra za biotehnologijo, mikrobiologijo varnost živil (Oddelek za živilstvo, BF)

Katedra za mikrobiologijo (Oddelek za živilstvo, BF) Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

(Oddelek za zootehniko, BF) Katedra za molekularno genetiko in biologijo

mikroorganizmov (Oddelek za biologijo, BF) Inštitut za mikrobiologijo (MF) in številni drugi: NIB, gospodarstvo...

Študij je medoddelčni - prednost!

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Če bi radi kaj več videli, kaj vaši potencialni učitelji delajo, si oglejte naše spletne strani po katedrah-http://www.bf.uni-lj.si

M

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Kaj boste z znanjem mikrobiologije lahko počeli, kje boste to znanje uporabili ?

Zaposlitve: • farmacevtska mikrobiologija • industrijska mikrobiologija • kmetijska mikrobiologija • medicinska mikrobiologija-

humana, veterinarska • sanitarna mikrobiologija • živilska mikrobiologija

Raziskovalno delo: • okoljska mikrobiologija • mikrobna biotehnologija • evolucijska mikrobiologija • mikrobna genetika • mikrobna fiziologija

• • • • • • • • •

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

KATERA MIKROBIOLOGIJA BO VAŠA? Kje in kaj mikrobiolog dela? Kaj lahko da? V čem lahko vidi sad svojega dela? Kje vse je nujno potreben?

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Farmacevtska mikrobiologija

razvoj sodobnih metod za detekcijo mikrobov

raziskave in razvoj novih

zdravil

zagotavljanje varnosti in kakovosti zdravil

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Delo v farmacevtski industriji

raziskave in razvoj novih zdravil, predvsem protimikrobnih snovi, antibiotikov, kemoterapevtikov, ...

tehnologija proizvodnje

antibiotikov, kemoterapevtikov, ...

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Živilska mikrobiologija

raziskave proizvodnih in patogenih mikroorganizmov v živilih

razvoj novih

protimikrobnih sredstev za kontrolo mikrobov, ki kvarijo hrano in povzročajo bolezni

obvladovanje bioprocesnih tehnologij in zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Delo v živilstvu/ živilski industriji

večino opravijo kvasovke, mlečnokislinske bakterije in plesni

mikrobiologi skrbijo:

– za starterske kulture – za potek fermentacij – za uničenje škodljivih in

patogenih mikrobov

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Kmetijska mikrobiologija

raziskave funkcije in delovanja fitopatogenov

razvoj protimikrobnih učinkovin in postopkov (bioinsekticidi)

raziskave rodovitnosti tal in kroženja snovi

raziskave funkcije mikroorganizmov v prehrani živali

zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane in krme

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Delo v kmetijski praksi

borba proti škodljivcem

izraba možnosti fiksacije dušika

optimizacija prehrane rastlin in živali

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Medicinska mikrobiologija

razvoj in posodabljanje metod za detekcijo, izolacijo, identifikacijo in eliminacijo patogenih mikrobov v okolju ali v pacientih

raziskave novih patogenov

in procesov patogeneze

dokazovanje patogenov in njihova eliminacija ob zagotavljanju vseh varnostnih principov

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Delo v medicini

proučevanje povzročiteljev bolezni, npr. AIDS in malarija ali pa nove bolezni

(npr. EBOLA)

razvoj zdravil, cepiv in drugih oblik zdravljenja

delo v bolnišničnih

laboratorijih, kjer dokazujejo mikrobe, ki povzročajo bolezni pacientov

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Pacient je lahko človek- humana medicina

žival- veterinarska medicina

rastlina- fitomedicina

M

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Sanitarna mikrobiologija

razvoj sodobnih metod za detekcijo mikrobov

raziskave in razvoj novih zdravil, predvsem protimikrobnih snovi

dokazovanje patogenov in njihova eliminacija ob zagotavljanju vseh varnostnih principov

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Delo v sanitarnem inženirstvu

zagotavljanje varnosti in kakovosti izdelkov/uslug

zagotavljanje higienskih standardov

inšpekcijske službe in službe nadzora

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Okoljska mikrobiologija raziskave

mikroorganizmov zemlje, voda, odplak, odpadkov in njihove funkcije v teh okoljih

odkriva nove mikroorganizme in tako povečuje naše znanje o biološki raznovrstnosti

obvladovanje delovanja čistilnih naprav

proizvodnja biogoriv iz odpadkov

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Delo v okoljski mikrobiologiji

optimizacija obstoječih mikrobnih procesov odstranjevanja odpadkov in njihova ponovna uporaba

razvoj novih mikrobov in

mikrobnih procesov obvladovanja čistilnih sistemov in bioremediacije

M

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Industrijska mikrobiologija

raziskuje in razvija obstoječe in nove delovne mikroorganizme

raziskuje in razvija ter

optimizira mikrobne procese in njihovo uporabo

obvladovanje delovnih mikroorganizmov bioprocesnih tehnologij in zagotavljanje varnosti in kakovosti proizvodov

P

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Delo v industrijski proizvodnji bioproizvodov

encimi

antibiotiki

polisaharidi

organske kisline

fermenitirana živila in aditivi

M

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Zagotavljanje obnovljivih virov energije

biovodik biometan bioetanol (biorudarjenje)

M

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Delo v strokovnih skupinah

Vključevanje mikrobiologov v strokovne skupine zaradi njihove ekspertize:

kakovost nadzor varnost inšpekcija presoja zakonodaja, standardi kakovosti in

varnosti

M

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Mikrobiologi gojimo stanovsko pripadnost

Društvo študentov mikrobiologije

Slovensko mikrobiološko društvo

Kongres mikrobiologov Slovenije

S

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Kako uspeti, kako doseči študijske cilje?

1. motivirani 2. resnicoljubni 3. predani ideji 4. delavni 5. dosledni 6. pogumni 7. samozavestni 8. spoštljivi 9. vztrajni 10. lojalni 11. kompatibilni 12. prilagodljivi 13. stremite k optimalni izobraženosti 14. imejte visoke etične standarde

Bodite:

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Zakaj bi JAZ študiral(a) prav MIKROBIOLOGIJO?

1. Ker je sodobna veda.

2. Ker je integrirana v mednarodne tokove.

3. Ker me zanima raziskovanje in ta poklic nudi številne interakcije z vedami v področju znanosti o življenju.

4. Ker me zanima oprijemljivo delo in ta poklic ima jasne povezave z uporabnim delom v tehnologijah proizvodnje dobrin.

5. Ker bom imel(a) dobre učitelje in podporo lastne stroke.

6. Ker je moja pot napredovanja odprta.

7. Ker imam rad(a) nevidne stvari.

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

“BISTVO JE OČEM NEVIDNO”

Presenter
Presentation Notes
http://www.rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/lasko-ima-spet-novo-flasko-ali-slovenska-revolucija-buticnih-piv/352882

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

mag. Nataša Kočar, vodja kontrole kakovosti, Pivovarna Laško in podpredsednica SMD je mikrobiologinja

Presenter
Presentation Notes
http://www.rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/lasko-ima-spet-novo-flasko-ali-slovenska-revolucija-buticnih-piv/352882

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani http://www.bf.uni-lj.si/

Študij Mikrobiologija-podatki romana.marinsek@bf.uni-lj.si vodja kolegija marjanca.starcic.erjavec@bf.uni-lj.si študijske zadeve selma.muhar@bf.uni-lj.si tajništvo študija grubelnik.gasper@gmail.com predstavnik študentov v kolegiju

študija Internetni dostopi:

Študij http://www.bf.uni-lj.si/medoddelcni-studij-mikrobiologije/o-

oddelku/predstavitev.html SMD http://www.smd.si/ COBISS http://cobiss.izum.si/