Post on 28-Oct-2019
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
KAKO VZGOJITELJI ZAGOTAVLJAJO
SPODBUDNO UČNO OKOLJE V DRUGEM
STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU?
Alja Pust
Koper 2012 Mentorica: mag. Sonja Rutar, viš. pred
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani/a Alja Pust, študent/ka študijskega programa predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom: Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno
okolje v drugem starostnem obdobju?
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
___________________
V Kopru, dne 18. 10. 2012
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici mag. Sonji Rutar za svetovanje, pomoč in
usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi vsem domačim, ki so mi
omogočili izpolnitev mojih želja, me bodrili in mi stali ob strani v času študija.
Zahvaljujem se tudi ostalim, ki so mi kakorkoli pomagali pri študiju in nastanku
diplomske naloge.
Če želite polneje živeti, morate spoznati umetnost uživanja v malih, drobnih
trenutkih življenja. Ta svet res ni v celoti zlat, a na njem je nešteto zlatih žarkov, ki
čakajo na odkritje…
(Henry Alford Porter)
Povzetek
Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno
okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu. V teoretičnem delu diplomske naloge je
opredeljena kakovost, njen pomen, nujnost zagotavljanja in nadzora. Opredeljeni so
tudi kazalci kakovosti ter temeljni poudarki vzgojiteljičine vloge v spodbudnem učnem
okolju. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kako vzgojiteljice in pomočnice
vzgojiteljic v samostojnih vrtcih in v vrtcih pri šolah ocenjujejo svoje zagotavljanje
spodbudnega učnega okolja otrokom v skupinah drugega starostnega obdobja v vrtcu.
Ugotoviti smo želeli tudi, kakšno je mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz
samostojnih vrtcev in vrtcev pri šoli o značilnostih spodbudnega učnega okolja ter zakaj
je pomembno zagotavljati tako učno okolje. Raziskava ja potekala v časovnem obdobju
dveh mesecev. Vanjo so bili vključeni vrtci iz vseh slovenskih regij.
Pridobljene podatke smo kvantitativno obdelali s pomočjo SPSS programa.
Vprašanja, ki so bila odprtega tipa smo kategorizirali in kvalitativno obdelali. Rezultati
raziskave so pokazali, da so anketiranci pri nekaterih pokazateljih kakovosti bolj kritični
kot pri drugih. Niso pa se pokazale velike razlike med ocenami strokovnih delavk iz
samostojnih vrtcev in vrtcev pri šolah.
Ključne besede: kakovost, spodbudno učno okolje, vpliv kakovosti, zagotavljanje
kakovosti, strukturni in procesni kazalci kakovosti.
ABSTRACT
The purpose of the degree dissertation is to examine how teachers provide a
stimulating learning environment in the second age period in kindergarten. Quality, its
importance and the need to safeguard and control are defined in the theoretical part.
There are also quality indicators and highlights of the fundamental teachers role in a
supportive learning environment identified. In empirical part, we solved based
questionnaires to find out the difference in providing a learning environment for children
in other age groups of kindergarten. We also wanted to find out, what is the opinion of
teachers and assistant teachers in school and non-school seperated kindergartens. We
wanted to know, what the characteristics of a supportive learning environment are and
why it is important to provide a learning environment. The survey lasted over a period
of two months and is based on a short survey questionnaire, which includes
kindergartens in all regions of Slovenia.
We quantitatively analyzed the gained information by using the SPSS program.
Open questions were categorized and analyzed qualitatively. The results showed that
respondents are more critical in some indicators of quality than in others. They did not
show significant differences between the teachers in school and non-school seperated
kindergartens.
Key words: quality, stimulating learning environment, the impact of quality assurance,
structural and process quality indicators.
Kazalo vsebine
1 Uvod ..................................................................................................................... 1
2 Teoretični del ....................................................................................................... 3
2.1 Kaj je kakovost? ................................................................................................. 3
2.2 Zakaj je nujno zagotavljati kakovost? ................................................................. 4
2.2.1 Vpliv kakovosti na otrokov razvoj .................................................................. 5
2.2.2 Značilnosti kakovosti predšolskih organizacij ................................................ 6
2.3 Kako kakovost v vrtcu zagotavljamo v Sloveniji?................................................ 7
2.3.1 Evalvacija kakovosti ..................................................................................... 9
2.3.2 Predlogi za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v Sloveniji ....................11
2.4 Kontrola kakovosti ............................................................................................ 12
2.4.1 Kako razume kakovost Komisija za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v
vrtcih, šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih Slovenije
……………………………………………………………………………………………..13
2.4.2 Naloge komisije za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih, šolah in
organizacijah za izobraževanje odraslih v Sloveniji ...............................................13
2.5 Vpliv strukturnih kazalcev kakovosti na otrokov razvoj ..................................... 14
2.5.1 Velikost skupine in število otrok na odraslega .............................................14
2.5.2 Kakovost in količina prostora, opreme in materialov ....................................15
2.5.3 Izobrazba in praktične izkušnje vzgojiteljice .................................................15
2.5.4 Stalnost vzgojiteljice ....................................................................................16
2.6 Spodbudno učno okolje kot procesni kazalec kakovosti ................................... 16
2.6.1 Kakšen naj bo prostor ter kaj naj zagotavlja? ..............................................18
2.6.2 Kako spremenimo prostor? .........................................................................19
2.6.3 Spodbudno učno okolje z vidika vzgojiteljice ...............................................20
2.6.4 Temeljni poudarki vzgojiteljičine vloge v spodbudnem učnem okolju ...........21
2.6.5 Spodbudno učno okolje z vidika otroka .......................................................22
2.6.6 Didaktični pristop v spodbudnem učnem okolju ...........................................23
2.6.7 Pedagoški prijemi, ki jih predstavlja procesna strategija ..............................24
2.7 Spodbudno učno okolje v povezavi s prikritim kurikulumom ............................. 25
2.8 Načela oblikovanja spodbudnega učnega okolja .............................................. 26
2.8.1 Na otroka osredotočena igralnica ................................................................26
2.8.2 Priložnosti in možnosti za izbiro ...................................................................27
2.8.3 Aktivna igra .................................................................................................27
2.8.4 Uporaba in različnost materialov .................................................................28
2.8.5 Odgovornost vzgojiteljice .............................................................................28
2.8.6 Razvijanje skupnosti ....................................................................................28
2.8.7 Samoučinkovitost in odgovornost ................................................................29
2.8.8 Individualizacija ...........................................................................................29
2.8.9 Razsežnosti posameznika ...........................................................................30
2.8.10 Načrtovanje na otroka usmerjene igralnice.............................................30
2.8.11 Cilji za posamezne otroke ......................................................................31
3 Empirični del .......................................................................................................32
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema .............................................................. 32
3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................... 32
3.3 Raziskovalne hipoteze ..................................................................................... 32
3.4 Metodološka opredelitev .................................................................................. 33
3.4.1 Raziskovalne metode ..................................................................................33
3.4.2 Raziskovalni vzorec .....................................................................................33
3.4.3 Postopki zbiranja podatkov ..........................................................................34
3.4.4 Postopki obdelave podatkov ........................................................................35
3.5 Rezultati in interpretacija .................................................................................. 36
4 Sklep ...................................................................................................................57
5 Viri in literatura ...................................................................................................60
Kazalo prilog
Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice .......................62
Kazalo tabel
Tabela 1: Sprememba v prostoru – sprememba v vedenju ..........................................19
Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f%) respondentov glede na vrsto vrtca. ......33
Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotki (f%) respondentov glede na zaključeno
stopnjo izobrazbe. .......................................................................................................34
Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz
samostojnih vrtcev in vrtcev pri šoli o značilnosti spodbudnega učnega okolja v
skupinah drugega starostnega obdobja. ......................................................................36
Tabela 5: Zakaj otroci potrebujejo spodbudno učno okolje v številu (f) in strukturnih
odstotkih (%), kot navajajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic iz samostojnih vrtcev
in vrtcev pri šoli. ..........................................................................................................37
Tabela 6: Kaj po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice iz samostojnih vrtcev in
vrtcev pri šoli nudi otrokom spodbudno učno okolje v številu (f) in strukturnih odstotkih
(f%). ............................................................................................................................38
Tabela 7: Število (f) in strukturni odstotki (f%) glede na mnenje anketiranih vzgojiteljic
in pomočnic vzgojiteljice iz vrtcev pri šoli, o mnenju k razvoju česa pripomore
spodbudno učno okolje. ..............................................................................................40
Tabela 8: Kaj je značilno za spodbudno učno okolje lastne skupine vzgojiteljic in
pomočnic vzgojiteljice iz samostojnih vrtcev in iz vrtcev pri šoli v številu (f) in strukturnih
odstotkih (f%). .............................................................................................................41
Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz
samostojnih vrtcev in vrtcev pri šoli, glede na možnosti spreminjanja pohištva. ...........43
Tabela 10: Število (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz
samostojnih vrtcev in vrtcev pri šoli, glede na dostopnost igrač otrokom. ....................43
Tabela 11: Število (f), standardni odklon (SD) in aritmetična sredina (M) ocen
anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice iz samostojnih vrtcev in iz vrtcev pri
šoli, o značilnostih spodbudnega učnega okolja njihove skupine. ................................44
Tabela 12: Ocena spodbudnega učnega okolja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic
glede na vrsto vrtca s prikazom aritmetičnih sredin (M) in standardnega odklona (SD).
....................................................................................................................................46
Tabela 13: Število (f), standardni odklon (SD) in aritmetična sredina (M) ocen
anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice o značilnostih spodbudnega učnega
okolja njihove skupine glede na delovno mesto. ..........................................................51
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Vrtec je okolje v katerem otrok pridobi veliko novih znanj, izkušenj in spretnosti.
Otrok se v vrtcu razvija na vseh področjih (socialnem, kognitivnem, gibalnem,
čustvenem, motoričnem …), zato je naloga strokovnih delavcev vrtca, da otrokom
zagotovijo kakovostno vzgojo in izobraževanje.
Ena od definicij kakovosti vsebuje dva elementa (Sallis 1993 v: Tranačevič 2000:
11), in sicer merjenje po specifikaciji (standardih) ter zadovoljevanje uporabnikovih
potreb. Vendar pa kakovost različni avtorji različno razlagajo. Winch (1996; Tranačevič
2000: 12) pojem kakovosti utemeljuje kot nek prestiž oz. pozicijsko prednost na trgu,
prilagojenost standardom, zadovoljstvo uporabnika ter večjo moč uporabnika. Kakovost
v predšolski vzgoji sicer ni enoznačno definiran pojem, saj si ga vsak drugače razlaga.
Ključno pa je, da ustrezni pogoji omogočajo otrokom kar najboljši razvoj. Pomembno je
tudi doseganje ciljev.
Za doseganje teh ciljev so nam v pomoč tako strukturni kot procesni kazalci
kakovosti, ki sodijo med standarde kakovosti in vplivajo na otrokov razvoj (Marjanovič
Umek in Fekonja Peklaj 2008: 123).
Strukturni kazalci kakovosti opredeljujejo velikost skupine in število otrok na
odraslega, kakovost in količino prostora, opreme in materialov, ki jih imajo otroci na
voljo, izobrazbo in praktične izkušnje vzgojiteljice, ter stalnost vzgojiteljice, kar pomeni,
da je vzgojiteljica več let z isto skupino otrok (Batistič Zorec, 2003). Pri procesnih
kazalcih kakovostih pa je opredeljen kurikulum za vrtce, prostor, ki ga zagotavlja
vzgojiteljica ter znanja, ki jih mora imeti vzgojiteljica ter tudi kako učno okolje sprejema
otrok (prav tam).
Da otrokom zagotovimo spodbudno učno okolje v katerem bodo pridobili veliko
novih izkušenj, spretnosti in znanj, je potrebno poznati nekatera načela oblikovanja
spodbudnega učnega okolja. Ta načela temeljijo na pojmovanju na otroka
osredotočene igralnice, pri čemer moramo upoštevati dve kategoriji. Prva kategorija
govori o tem, da si otroci sami oblikujejo znanje, iz lastnih izkušenj in v odnosu s
svetom, ki ga obdaja. Druga kategorija pa pravi, da vzgojiteljica najbolje pospešuje
otrokovo rast in razvoj na način, da gradi na interesih, potrebah in zmogljivostih otrok
(Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:11). Igralnica, ki je osredotočena na otroka mora
otroku nuditi lastno izbiro, možnost aktivne igre, uporabo materialov, ki dopuščajo
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
različne načine uporabe, sodelovanje in skrb drug za drugega ter prevzemanje
odgovornosti (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:12). Otroku je potrebno ponuditi
priložnosti in možnosti za izbiro aktivnosti, materialov, hrane, oblačil, saj na ta način
otrok izgrajuje skrb zase ter odgovornost do stvari in drugih. Igra je otrokov osrednji
način pridobivanja znanja, spretnosti in izkušenj, zato moramo otrokom omogočiti
aktivno igro.
Naloga vzgojiteljice je, da razvije skupnost v kateri se bodo otroci dobro počutili,
spoznali svoje vrstnike, prepoznali svoje interese, potrebe ter se znašli v prostoru.
Vzgojiteljica mora otrokom zagotavljati priložnosti iz resničnega življenja, da se sami
odločijo in sprejemajo odgovornost za to, kar bodo naredili. S tem jim omogoča
oblikovanje samostojnosti in odgovornosti.
Vzgojiteljičino delo je kakovostno, ko pozna, upošteva in razume značilnosti
posameznega otroka, saj se otroci med seboj zelo razlikujejo (Hansen, Kaufmann in
Saifer 2001:23).
Pri načrtovanju na otroka usmerjene igralnice je pomembno predvsem to, kako
vzgojiteljica izbere temo, jo predstavi otrokom in organizira dejavnosti. Pri vsem tem pa
je pomembno, da vzgojiteljica pozna otrokove posebne potrebe, zmožnosti in interese.
Upoštevati mora tudi socialne, čustvene, kognitivne, jezikovne in motorične
sposobnosti vsakega otroka in tako oblikovati cilje za posamezne otroke (Hansen,
Kaufmann in Saifer 2001:33) .
V Sloveniji je bil leta 1996 izdan Zakon o vrtcih, v katerem so bili prvič opredeljeni
normativi, ki so pomembni za zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje. Da je
kakovost v vrtcih res zagotovljena poskrbijo inšpekcije, ki preverjajo zagotavljanje
kakovosti v vrtcih. Pri nas je to Komisija za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v
vrtcih, šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih Slovenije, ki jo je leta 2003
imenoval minister za šolstvo, Slavko Gaber.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Kaj je kakovost?
Vsakdo ima pravico do kakovostne vzgoje in izobraževanja. To je eno pomembnih
načel vzgojno-izobraževalnega sistema, ki vzgaja avtonomne in razsodne
posameznike (Krek, Globokar, Kalin, Kodelja, Pribac in Šimenc 2011:15).
Mednarodna komisija o izobraževanju za 21. stoletje je predstavila štiri temeljne
stebre, iz katerih je potrebno izhajati za ugotavljanje kakovosti v vzgoji in
izobraževanju:
- učiti se vedeti,
- učiti se delati,
- učiti se biti,
- učiti se živeti skupaj (Marentič Požarnik 2000 v: Brusnjak 2009: 10).
S. Kump (1994 v: Možina 2010: 23) ugotavlja, da je do sedaj prevladovalo
nominalistično pojmovanje kakovosti, ki se ne ukvarja z vprašanjem, kaj je bistvo
kakovosti. Sicer pa je kakovost pojem, ki se ga ne da natančno definirati. Vsak si pod
tem pojmom razlaga različne dejavnike. Če bi vprašali starše, kaj je za njih kakovost, bi
najverjetneje ocenjevali delo učiteljev, vzgojiteljev, proces učenja. Nekdo, ki dela na
ministrstvu za šolstvo in šport, bi najverjetneje ocenjeval kakovost glede na kriterije, ki
jih ima to ministrstvo. Lahko pa bi vprašali tudi bivše učence in dobili čisto drugačne
odgovore.
Kakovost lahko ocenjujemo tudi po nekih dogovorjenih kazalcih kakovosti. Razlike
pri načinih ugotavljanja kakovosti je v tem, da v prvem primeru sprašujemo uporabnike
šolskih storitev na kateri koli ravni, v drugem primeru pa poizkušamo po zunanjih,
strokovnih merilih definirati oz. ocenjevati stanje kakovosti (Tranačevič 2000: 11). Ob
vsem tem lahko sklepamo, da ne bomo mogli nikoli opredeliti natančnega kriterija
kakovosti in, da lahko kakovost v vzgojno-izobraževalne procesu merimo le posredno
preko nekih vhodnih, procesnih in izhodnih kazalcih (Kroflič 2002 v: Možina 2010: 30).
Sama definicija kakovosti vsebuje dva elementa (Sallis 1993 v: Tranačevič 2000:
11):
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
- merjenje po specifikaciji (standardi) ter
- zadovoljevanje uporabnikovih potreb.
Marjanovič Umek (2002: 40 v: Brusnjak 2009: 24) navaja ravni, področja in
kazalnike kakovosti vrtca. Ti so:
- strukturna raven, ki vključuje t. i. vhodne kazalnike in opisujejo objektivne
pogoje in možnosti v katerih poteka predšolska vzgoja v vrtcu: npr. velikost
igralnice, razmerje med številom otrok in odraslih v oddelku, strokovna
usposobljenost delavcev v vrtcu. Ti kazalniki so pomembni pri interpretaciji
podatkov na drugih ravneh oz. področjih kakovosti,
- posredna raven se nanaša na subjektivne pogoje in možnosti, v katerih poteka
predšolska vzgoja: npr. vključenost zaposlenih v izobraževanje, zadovoljstvo
zaposlenih v vrtcu, sodelovanje zaposlenih v vrtcu s starši. Ti kazalniki
vključujejo odnose v katere otrok ni neposredno vključen, vendar pa pomembno
vplivajo na delo v vrtcu kot tudi na otroka samega,
- procesna raven pa vključuje kazalnike, ki opisujejo načrtovani in izvedbeni
kurikulum: npr. dejavnosti na različnih področjih kurikula, igro socialne
interakcije med otroki ter med otroki in odraslimi. To so ključne točke, ki v
procesu predšolske vzgoje vplivajo na kakovost dela zaposlenih v vrtcu in se
kažejo v otrokovem socialnem ter čustvenem odzivanju, komunikaciji, vedenju,
pridobivanju novih izkušenj in znanj.
Raziskovalci in raziskovalke kakovost delijo predvsem na dve področji, to so
kazalci na procesni ravni, kjer je opredeljeno delo z otrokom, počutje otrok v vrtcu,
interakcija med otroki ter med otroki in odraslimi in kazalci na strukturni ravni, kjer je
opredeljena izobrazba vzgojiteljice, velikost oddelka, razmerje odrasli – otroci v
oddelku. Strukturni kazalci so večinoma določeni, vendar ne stalni in stabilni
(Marjanovič Umek 2002: 15).
2.2 Zakaj je nujno zagotavljati kakovost?
Ključnega pomena pri zagotavljanju kakovosti je, da vzgojno-izobraževalne
ustanove ne zagotavljajo kakovosti na področju celotne vzgoje in izobraževanja hkrati,
ampak naj bi to počeli postopoma, po posameznih področjih (Brusnjak 2009: 12). Pri
zagotavljanju kakovosti je pomembno, da sodelujejo vsi sodelujoči v vzgoji in
izobraževanju. To so vsi strokovni delavci, otroci in starši (Brusnjak 2009: 13), ki sledijo
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
izboljšanju kakovosti, zato je proces vzgoje in izobraževanja notranje sprejet (Musek
Lešnik in Bergant 2001: 30).
Raziskovalci Loeb idr. (2004 v: Brusnjak 2009: 1-2 ) so z ugotovitvami potrdili ter
dopolnili rezultate drugih raziskovalcev o pozitivnem učinku kakovostnega vrtca na
otrokov psihosocialni razvoj, še posebej otroke iz družin, katerih starši imajo nižjo
izobrazbo.
»Pri zagotavljanju kakovosti vzgoje in izobraževanja je z vidika posameznika
pomembno izpostaviti tudi njegovo pravico do kakovostne izvedbe vzgojno-
izobraževalnega procesa, torej do pouka, vključujoč vzgojo, ki mu zagotavlja
možnost pridobiti kakovostno znanje in izobrazbo. Kakovosten šolski sistem mora
pri pouku, pri izvajanju dejavnosti in pri odnosu do otrok oziroma učencev
upoštevati tudi njihove temeljne potrebe, kot so potreba po varnosti, sprejetosti,
sodelovanju, samospoštovanju itd. (Krek et al. 2011: 25).«
2.2.1 Vpliv kakovosti na otrokov razvoj
Nekatere raziskave, ki so bile izvedene v sedemdesetih in osemdesetih letih
dvajsetega stoletja (Marjanovič Umek 2002 v: Lešnik in Marjanovič Umek 2005: 5) so
pokazale pozitivne učinke vrtca na otrokov razvoj. Predvsem se je pokazal pozitiven
učinek na otroke, ki so iz manj spodbudnega družinskega okolja. Raziskave so tudi
pokazale, da pozitiven učinek vrtca pozitivno vpliva na otrokov razvoj, uspešnost v šoli,
integracijo v socialno okolje. Prav tako pa so raziskave pokazale pozitivno povezavo
med kakovostjo življenja v družini in vpliv le tega na otrokov razvoj in učenje (Lešnik in
Marjanovič 2005: 5). Strokovnjaki so tudi ugotovili, da je pomembna kakovost vrtca kot
institucije ter, »da ne gre za enotne vrtce in izkušnje, ki jih otroci pridobivajo in, ki bi
same po sebi pozitivno ali negativno vplivale na otrokov razvoj, temveč so v ozadju tudi
subjektivni dejavniki, vezani na kakovost v vrtcu (prav tam).«
Kot pravi Vigotski:
»Ustrezno organizirano izobraževanje bo rezultiralo v otrokovem
intelektualnem razvoju, v življenje bo priklicalo celo vrsto razvojnih procesov, ki
brez izobraževanja sploh niso mogoči. Izobraževanje je tako nujni in obči
dejavnik v procesu otrokovega razvoja – ne naravnih ampak zgodovinskih
značilnosti človeka« (1982: 121 v: Gaber in Kos Kecojević 2011: 29) in še »(...)
z izobraževanjem v sistemu znanja se otrok uči stvari, ki niso pred njegovimi
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
očmi, stvari, ki daleč presegajo meje njegove dejanske in celo potencialne
izkušnje (1987, 180; prav tam).«
Če želimo, da se bo otrok razvil v avtonomno, kritično osebnost, moramo, kot pravi
Kroflič:
»Najprej izhajati iz njegovih razvojnih potencialov, zagotoviti njegovo
aktivno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu in ga postopoma vključevati
tudi kot čim enakovrednejši člen pri samem načrtovanju kurikuluma, brez
otrokove aktivne vloge ne moramo računati na razvoj njegovih kompleksnejših
mentalnih struktur, ki omogočajo trajno, transferno bogato znanje ter
samostojno reševanje učnih problemov in približevaje osnovnemu smotru
procesnega modela: razvoju kritičnosti, samostojnosti in ustvarjalnosti (Kroflič
2002: 157 v: Pevec Semec 2009: 23)«.
2.2.2 Značilnosti kakovosti predšolskih organizacij
Albrecht in Miller (v: Musek Lešnik in Bergant 2001: 38-39) navajata nekatere
značilnosti kakovostnih predšolskih organizacij:
- »Upoštevanje zakonitosti otrokovega razvoja«; kakovosten vrtec upošteva
razvojne značilnosti otrok,
- »spodbujanje partnerskih odnosov organizacije s starši«; vrtec zagotavlja
staršem, da aktivno sodelujejo pri vzgojno-izobraževalnem delu,
- »opazovanje in spremljanje razvoja otrok«; v kakovostnem vrtcu nadzorujejo in
opazujejo razvoja vsakega otroka, tako je omogočeno individualno prilagajanje
programa vsakemu otroku,
- »ustvarjanje in zagotavljanje primernega okolja«; kakovosten vrtec omogoča
primerno okolje za vse otroke v njem; primernost opredelimo:
1. s konsistentnostjo in fleksibilnostjo; dojenčkom, malčkom in otrokom
mora kakovosten vrtec zagotoviti stalnost (prostor, stvari na svojem
mestu) in fleksibilnost (novi dražljaji, igrače, dejavnosti),
2. s stimulacijo; kakovosten vrtec naj bi otrokom nudil različne dražljaje, ki
spodbujajo razvoj na vseh področjih,
3. z intimnim in nemotečim okoljem; otroku mora biti zagotovljen prostor
kamor se želi umakniti v osamo, potrebuje pa tudi prostor za intimno in
nemoteno interakcijo z odraslimi in vrstniki,
4. z videzom prostora; barve vplivajo na razpoloženje otrok in odraslih pa
tudi na kakovost interakcije,
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
5. s prostori za različne dejavnosti; razporejenost kotičkov po prostoru je
pomemben dejavnik kakovosti,
6. s poosebljanjem okolja; prostor naj bi bil čim bolj opremljen s
fotografijami otrok in njihovih staršev, tudi omarice naj bi bile označene z
znaki, risbami, imeni otrok …,
- »individualnost urnika«; vrtec se prilagaja individualnim potrebam vsakega
otroka (hranjenje, nega …),
- »dnevni urnik – rutina«; kljub temu, da je za dojenčke in malčke težje načrtovati
dnevno rutino, je morejo biti deležni tako kot tudi starejši otroci, zaradi varnosti
in zanesljivosti,
- »čas zase«; vrtec otroku omogoča samostojno igro, raziskovanje,
opazovanje …,
- »besedna interakcija«; predvsem pri malčkih so kakovostne in bogate besedne
interakcij ključne za njihov razvoj, saj prehajajo iz bebljanja v govorno fazo,
- »socialna interakcija«; otrok v vrtcu potrebuje osebo, ki zanj skrbi, ga neguje, se
odziva na njegov govor in čustvene potrebe, osebo na katero se lahko naveže,
potrebuje pa tudi interakcijo s sovrstniki, da se uči empatije in altruizma ter, da
preizkuša svoja čustva.
2.3 Kako kakovost v vrtcu zagotavljamo v Sloveniji?
Leta 1996, ko je bil izdan Zakon o vrtcih, so bili prvič postavljeni normativi, ki so
pomembni za zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje (Marjanovič Umek, Fekonja
Peklaj, Hočevar in Lepičnik Vodopivec 2001).
Da bi vzgojno-izobraževalne institucije zagotovile kakovost, morajo, kot trdita
Peters in Waterman (1982 v Musek Lešnik in Bergant 2001: 34), težiti k odličnosti, zato
morajo biti v organizacijah prepričani, da:
- so najboljši v svoji stroki in pri svojem delu,
- so pomembni vsi vidiki vzgojno-izobraževalnega procesa,
- je pomemben vsak posameznik,
- je najvišja kakovost dela in storitev ključnega pomena in
- morajo biti člani kolektiva inovatorji, hkrati pa pripravljeni podpreti potrebno
pomoč in pomagati, ko je treba preseči neuspehe.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
Osnovno za zagotavljanje kakovosti je usposabljanje in izobraževanje odraslih.
Pomembno je, da se zavedamo, da so pomembni vsi vidiki vzgojno-izobraževalnega
procesa, pomemben je vsak posameznik ter, da je pomembna tudi najvišja kakovost
dela in storitev, če želimo zagotovi kakovostno vzgojo in izobraževanje (Musek Lešnik
in Bergant 2001: 34).
V okviru raziskovalnih projektov »Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
predšolske vzgoje v vrtcu« in »Samoevalvacija predšolske vzgoje v vrtcu: zagotavljanje
kakovosti« je bil vzpostavljen sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni
predšolske vzgoje (Gaber idr. v: Gaber in Kos Kecojević 2011: 43).
Ker ima vrtec velik vpliv na otrokov razvoj in učenje je mednarodna organizacija
OECD v nacionalnih poročilih izpostavila tako imenovane »univerzalne« strukturne
kazalce kakovosti predšolske vzgoje. Ti kazalci so delež otrok vključenih v vrtec glede
na starost in spol, razmerje med odraslimi in otroki v skupini, število otrok v skupinah
različne starosti, strokovna usposobljenost zaposlenih v vrtcu, zunanja in notranja
površina ter opremljenost vrtca (Gaber idr. v: Gaber in Kos Kecojević 2011: 47).
V Sloveniji sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti temelji predvsem na
notranjem presojanju kakovosti oz. na samoevalvaciji (Gaber idr. v: Gaber in Kos
Kecojević 2011: 52).
Pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v vrtcu, moramo upoštevati tudi
kazalnike s področja socialne vključenosti in drugače prikrajšanih otrok v vrtce ter
procesne kazalce na področju razvoja in učenja govora otrok. Poudarek mora biti tudi
na zagotavljanju kakovosti vzgojnega procesa, kjer se kot otrokov dosežek kaže njegov
razvoj zmožnosti, spretnosti in pridobitev novih znanj. Pozornost je potrebno nameniti
tudi otrokom, ki prihajajo iz manj spodbudnega družinskega okolja (npr. vrtci, ki delujejo
v okoljih z nižjo izobrazbeno strukturo prebivalstva; otrokom iz družin z večjim številom
otrok; družin, v katerih za sporazumevanje ne uporabljajo jezika vrtca) (Gaber idr. V:
Gaber in Kose Kecojevič 2011: 65-66).
E.E. Maccoby in C. C. Lewis (2003 v: Lešnik in Marjanovič Umek 2005: 6)
poudarjata, da bi morali pri izboljšanju kakovosti predšolske vzgoje z vidika socialnega
razvoja otrok nameniti posebno pozornost temu, da razvijejo varno navezanost ne le
na vzgojiteljico temveč tudi na vrtec sam in vrstnike v njem.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti bi moralo biti opredeljeno tudi v Zakonu o
vrtcih. Določene naj bi bile tudi dolžnosti države in lokalnih skupnosti ter tudi vrtcev
(Gaber idr. V: Gaber in Kose Kecojevič 2011: 65-66).
Iz analiz raziskav so ugotovili, da se je na ravni kakovosti v osemdesetih letih 19.
stoletja zgodil velik in pomemben premik tako v evropskih državah, kot v državah ZDA.
Ključni sporočili teh raziskav pa sta, da je »področje predšolske vzgoje v vrtcu zaradi
svojih specifičnosti glede na preostale ravni vzgoje in izobraževanja »zahtevala«
oblikovanje lastnega koncepta kakovosti« ter, da »koncept kakovosti mora, ob
upoštevanju širših teoretskih konceptov, vključevati značilnosti (sistemske in
kurikularne) predšolske vzgoje v vrtcu v posameznih državah (Marjanovič Umek v:
Gaber in Kos Kecojević 2011: 76).«
2.3.1 Evalvacija kakovosti
V Sloveniji se je sistematično delo pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti
začelo leta 2000, v okviru raziskovalnega projekta »Ugotavljanje in zagotavljanje
kakovosti predšolske vzgoje v vrtcu« (Marjanovič Umek v: Gaber in Kos Kecojević
2011: 76).
Pri ocenjevanju oz. evalvaciji kakovosti gre v resnici za »kombinacijo pristopov
zunanje in notranje evalvacije oziroma za rabo posameznih mehanizmov, ki presegajo
najožja izhodišča notranje evalvacije: zunanji strokovnjaki so kot kritični prijatelji (lahko
pomagajo pri zaznavanju in analizi morebitnih težav; iskanju pristopov za samooceno,
strategij za rešitev morebitnih težav), ki prevzemajo svetovalno in podporno in ne
nadzorne vloge; merski pripomočki za ocenjevanje kakovosti so izdelani zunaj vrtca in
zagotavljajo večjo veljavnost, zanesljivost, objektivnost in občutljivost pridobljenih ocen.
(Marjanovič Umek v: Gaber in Kos Kecojević 2011: 77).«
V slovenskem konceptu so značilnosti evalvacijske kulture in ključna načela
evalvacije in samoevalvacije povzeli po Trochimu (2002 v: Marjanovič Umek v: Gaber
in Kos Kecojević 2011: 78).
Poudarek je predvsem pri načelih, kjer mora evalvacija:
- biti izvedena etično, odprto in pošteno, s privoljenjem vseh
udeležencev/udeleženk,
- vključevati več udeleženk/udeležencev, ki sodelujejo in upoštevajo mnenja
drugih udeležencev/udeleženk,
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
- vsem udeležencem/udeleženkam omogočati pridobivanje koristnih spoznanj in
dajati spodbude za razvoj in spreminjanje programa oziroma kurikuluma,
- pri udeležencih/udeleženkah pomeniti koristi zanje in za svoje delo,
- slediti spoštljivemu odnosu do vrednot in želja vseh udeleženk/udeležencev,
- vse udeležence zavarovati pred možnostmi oškodovanja ali grožnje svoji
osebnosti in poklicni dejavnosti,
- spoštovati zasebnost in zaupnost podatkov udeležencev v vseh objavah
evalvacije,
- vsem udeležencem zagotoviti, da dobijo posredovane ugotovitve kot povratno
informacijo (Marjanovič Umek v: Gaber in Kos Kecojević 2011: 78).
Da bi bilo ocenjevanje kakovosti v vrtcih bolj učinkovito, bi se bilo potrebno
orientirati po načinu ocenjevanja kakovosti na Norveškem, kjer si je vlada v »Beli
knjigi« (White paper No 41), ki je bila v parlamentu obravnavana 29. 5. 2009, postavila
tri glavne cilje, povezane s kakovostjo v vrtcih:
- zagotoviti enake možnosti in visoko kakovost v vseh vrtcih;
- utrditi vrtce kot področje otrokovega učenja;
- zagotoviti vsem otrokom, da so lahko udeleženi v inkluzivni skupnosti.
Na ta način je vlada opredelila, kako bo stremela k posameznim ciljem in se
zavezala k nekaterim konkretnim dejavnostim, ki naj bi prispevale k zviševanju
kakovosti vrtcev na Norveškem:
- Strokovni delavci/strokovne delavke v vrtcu
Zavedajo se da so strokovni delavci in njihove kompetence najpomembnejši za
zagotavljanje kakovostnega okolja za varstvo, igro, učenje in socialno vključevanje.
- Znanje o vrtcih
Za kakovosten vrtec je nujno potrebno veliko znanja o predšolski vzgoji, nove
raziskave in diseminacija izsledkov raziskav.
- Vsebina vrtcev
Vsi otroci morajo imeti v vrtcu možnosti, da se razvijajo in učijo ter pripravijo za
šolo.
- Vrtec – inkluzivno okolje
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
Vrtec bi moral vsem otrokom ponuditi dobre možnosti za njihov razvoj in dejavnost,
ne glede na njihove sposobnosti in družinsko ozadje. Kakovosten vrtec bi moral skrbeti
za socialno enakost, zgodnje posredovanje in vseživljenjsko učenje.
- Koordiniranje dela za otroke s posebnimi potrebami
Vlada se zavzema za to, da se za vse otroke ustvariti podporno okolje za varstvo
in učenje (Marjanovič Umek v: Gaber in Kos Kecojević 2011: 90-93).
2.3.2 Predlogi za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v Sloveniji
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v Sloveniji bi bilo potrebno določiti z
zakonom o vrtcih, kjer bi bilo opredeljeno, da mora vsak vrtec opravljati zunanjo in
notranjo evalvacijo (Marjanovič Umek v: Gaber in Kos Kecojević 2011: 99-101). V
povezavi z zakonom in kurikulumom bi morali biti opredeljeni nacionalni standardi
kakovosti na ravneh razmer, procesa in rezultatov. Opredeljeni bi morali biti tudi
postopki ocenjevanja in spremljanja kakovosti v vrtcu. V zakonu bi morali opredeliti tudi
dolžnosti občine pri spremljanju kakovosti v vrtcih, ki bi morala redno (vsako leto ali na
več let), s pomočjo strokovnjakov s področja poznavanja predšolske vzgoje, pripraviti
evalvacijska poročila, ki bi temeljila na rezultatih notranje evalvacije vrtca ter lastne
evalvacije (Marjanovič Umek v: Gaber in Kos Kecojević 2011: 99-101). Občine bi
morale seznaniti resorno ministrstvo s svojim načrtom in dejavnostmi za izboljšanje
kakovosti. V poročilu bi morali biti zapisani nekateri glavni kazalniki kakovosti, ki so:
vključenost otrok v vrtec, vključenost otrok s posebnimi potrebami, vrsta programov,
dodatne dejavnosti, sodelovanje s starši in drugimi institucijami ter strokovno
izpopolnjevanje strokovnih delavk oz. delavcev (prav tam). V Kurikulumu za vrtce bi
bile lahko zapisane smernice za samoevalvacijo.
V Sloveniji so razviti nekateri pripomočki za ocenjevanje posameznih področij
malčkovega/otrokovega razvoja (npr. socialno vedenje, govorna kompetentnost), ki bi
jih lahko uporabili za ocenjevanje kakovosti, zlasti na procesni ravni. Koncept bi veljalo
dopolniti z nekaterimi specifičnostmi, glede na različne vrtčevske programe (poldnevni,
krajši programi, vzgojno-varstvene družine) in glede na različne skupine otrok v vrtcu
(npr. otroci s posebnimi potrebami; otroci, katerih materinščina ni slovenščina) (prav
tam).
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
2.4 Kontrola kakovosti
»Kontrola kakovosti je najstarejši pristop h kakovosti. Vključuje prepoznavanje in
izločanje procesov in storitev, ki ne dosegajo standardov. Je reaktiven proces. Vanj
sodijo postopki, ki so namenjeni ugotavljanju, ali organizacija izpolnjuje določene
standarde in kriterije (Musek Lešnik in Bergant 2001: XX).«
V času državne blaginje je veljalo, da je za kakovost odgovorna država in da njeni
inšpektorji preverijo, ali vrtec in šola res zagotavljata dobro izobražene in omikane
državljane in delavce, v času »postmoderne« pa je država v ospredje postavila
razmislek o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti kot avtonomne dejavnosti,
predvsem na področju edukacije (Gaber in Kos Kecojević 2011: 12).
Strokovnjaka Slavko Gaber in Živa Kos Kecojević (2011: 27) predlagata merila za
kakovost, za katere je potrebno poiskati odgovore na vprašanja:
- kako dobro delam v sistemu edukacije, kako dobro kot država, občina
zagotavljamo pogoje za doseganje kakovosti v polju edukacije,
- kako vemo, da delamo dobro,
- zakaj si lahko zaupamo in zakaj nam lahko zaupajo drugi?
Šole in vrtci morajo, po Zakonu o zagotavljanju in ugotavljanju kakovosti, vsako
tretje leto, tako kot država in občine, opraviti samoevalvacijo kakovosti lastnega dela;
od njih strokovnjaki pričakujejo:
- da predstavijo poročilo o osnovnih ugotovitvah o kakovosti lastnega dela,
- obrazložijo, kako in v kolikšni meri so pri ugotavljanju kakovosti sledili
predpisanemu protokolu UZK in kje so ga nadgradili in dopolnili,
- na katerih področjih so se odločili za oblikovanje ukrepov za zagotavljanje
kakovosti (Gaber in Kos Kecojević 2011: 28).
V preteklosti je nadzor kakovosti opravljala predvsem država, ta pa je pri svojem
delu izključila udeležence procesa vzgoje in izobraževanja. Nadzor so izvajale
predvsem zunanje inštitucije in strokovnjaki, ki so kakovost določili in ugotavljali ter o
tem seznanili udeležence vzgoje in izobraževanja.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
V sedanjem času pa je v ospredju predvsem samoevalvacija lastnega dela in
diskusija vseh sodelujočih o razumevanju, doseganju in načinih zagotavljanje kakovosti
v vzgoji in izobraževanju.
2.4.1 Kako razume kakovost Komisija za ugotavljanje in zagotavljanje
kakovosti v vrtcih, šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih
Slovenije
Komisija za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih, šolah in organizacijah
za izobraževanje odraslih Slovenije, ki jo je leta 2003 imenoval takratni ministra za
šolstvo in šport Slavko Grum, kakovost razume kot proces. Menijo, da gre pri kakovosti
za številne zapletene dejavnike, ki so med seboj prepleteni in jih ne morejo jasno
določiti. Razvoj kakovosti razumejo kot del izobraževalnega procesa. Komisija podpira
t. i. krog kakovosti, ki ga je potrebno v celoti opraviti. Ta krog vsebuje: pripravo,
uvajanje, spremljanje in spreminjanje. Celoten proces spodbuja razvoj samorefleksije s
pomočjo vprašanj oz. točk, tak postopek označujejo kot samoevalvacijo, ki je proces
razvoja kakovosti od znotraj. Zunanjo evalvacijo pa izvajajo tisti, ki skrbijo za splošno
izvajanje in spremljanje domačih in mednarodnih politik kakovosti, to so lokalne ali
nacionalne oblasti, posebni inštituti ali raziskovalne organizacije. Zadolženi so za
spremljanje celotnega spreminjanja procesa izobraževalne prakse in s tem tudi
kakovosti (Tratnik et al. 2006: 16–24 v Bunford Selinšek 2006).
Kot kažejo raziskave, sta obe evalvaciji pomembni, saj pripomoreta k razvoju
avtonomije posamezne institucije, obenem pa odpira nova področja razvoja kakovosti
izobraževanja (prav tam).
2.4.2 Naloge komisije za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih,
šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih v Sloveniji
Naloge komisije so, da:
- spremlja projekte ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje
- in izobraževanja v mednarodnem prostoru ter koncepte in modele ugotavljanja
in zagotavljanja kakovosti v slovenskih vrtcih in šolah;
- koordinira aktivnosti za razvoj metodologije in merskih pripomočkov za
ugotavljanje kakovosti;
- vzpostavlja in razvija sistem ter baze podatkov, ki bi v vrtcu oz. šoli omogočali
- primerjave ugotovljenega stanja po različnih področjih in kazalnikih kakovosti;
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
- oblikuje priporočila za izdelavo pravil za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
v vrtcih in šolah;
- spodbuja sodelovanje zunanjih strokovnih skupin in posameznih strokovnjakov
pri samoevalvaciji v vrtcu in šoli;
- spodbuja medsebojno sodelovanje vrtcev in šol, strokovnih aktivov in skupin ter
drugih strokovnih teles;
- pripravlja strategije razvoja na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
v vzgoji in izobraževanju;
- pripravlja poročila za ministra;
- opravlja druge naloge (prav tam).
2.5 Vpliv strukturnih kazalcev kakovosti na otrokov razvoj
Poznamo procesne in strukturne kazalce kakovosti, ki pomembno vplivajo na delo
v skupini ter tudi sam razvoj otroka, saj se med seboj povezujejo (Marjanovič Umek in
Fekonja Peklaj 2008: 123).
V nadaljevanju bomo predstavili nekaj ključnih strukturnih kazalcev kakovosti, ki
vplivajo na otrokov razvoj. De Schipper in sodelavci (de Schipper dr. 2006 v Marjanovič
Umek in Fekonja Peklaj 2008: 124) menijo, da na kakovostno predšolsko vzgojo
vplivajo predvsem štirje strukturni kazalci kakovosti. Ti kazalci so: razmerje med
številom strokovnih delavk/-cev in otrok v oddelku, velikostjo oddelka oz. številom otrok
v oddelku ter izobrazbo strokovnih delavk/delavcev in njihovo plačo.
S. Cecić Erpič in A. Gril (Marjanovič Umek in dr. 2002: 42) procesne kazalce
kakovosti delita v dve skupini, ki zajemata organizacijo dela in življenje v vrtcu ter
prostor in materiale.
2.5.1 Velikost skupine in število otrok na odraslega
Raziskovalca Smith in Connolly (1980 v: Batistič Zorec 2003: 288) sta v svojih
raziskavah ugotovila nekatere pozitivne učinke manjših skupin. Te prednosti so, da
otroci preživijo manj časa pri delu za mizo, se manj družijo v skupine po spolu,
prisotna je večja količina domišljijske igre. Howes, Philips in Whitebook so ugotovili, da
vzgojiteljica, ki ima v skupini manj otrok z njimi lažje dela bolj individualno in se lažje
odziva na otrokove socialne zahteve ter, da so bolj občutljive, odzivne, v bolj topli
interakciji z otroki ter otroke tudi bolj spodbujajo k različnim dejavnostim (Gevers,
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
Deynoot – Schaub in Riksen – Walaven 2005 v Howes 1997 vsi v Schipper in dr. 2006
v The NICHD Early Child Care Research Network 2000b v Marjanovič Umek in
Fekonja Peklaj 2008: 124). Raziskovalci so tudi ugotovili, da v skupinah, kjer je manjše
število otrok, imajo le ti manj anksioznega vedenja, so manj apatični, doživljajo nižjo
raven stresa, izražajo višjo govorno kompetentnost, z večjo verjetnostjo izražajo varno
navezanost na mamo oz. prvo pomembno osebo ter so socialno kompetentnejši kot
otroci iz skupin z večjim številom otrok (Burchinal in dr. 1996 v Howea in dr. 2005 v
Love in dr. 2003 v Ruopp in dr. 1979 v Volling in Feagans 1995 vsi v de Schipper in dr.
2006 v Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj 2008: 124). Tako so prišli strokovnjaki do
zaključka, da je število otrok na strokovnega delavca/delavko pomembno predvsem pri
najmlajših (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj 2008:125).
2.5.2 Kakovost in količina prostora, opreme in materialov
Količina prostora v igralnici je za otroka zelo pomemben dejavnik, vendar pa nanje
vpliva le, če je zelo majhna, saj se tako opazi večja agresivnost med otroki (Smith in
Connolly 1980 v: Batistič Zorec 2003: 289). V igralnici pa je za otroke vsekakor bolj
pomembna oprema. Pomembno je, da imajo na razpolago več različnih igrač, kar
privede do manj agresivnosti in joka ter več sodelovanja (Batistič Zorec 2003: 289).
Oprema mora biti varna, pri otroku mora spodbujati raziskovanje, omogočati mu mora
samostojnost, iniciativnost in razvoj samopodobe. Pomembno je da imajo otroci
občutek zasebnosti in možnosti za učenje (Selleck in Griffin 1996 v: Batistič Zorec
2003: 289-290). Kot pravijo nekateri raziskovalci (Howes, Philips in Whitebook 1992 v:
Batistič Zorec 2003: 290) organizacija prostora in materiali vplivajo na razvoj socialne
kompetentnosti otrok. S. Cecić Erpič in A. Gril (Marjanovič Umek in dr. 2002: 44) pod
področje: »Prostor in materiali« navajata elemente, ki vplivajo na otrokovo delovanje in
razvoj. Ti elementi so skupni notranji prostori za otroke in odrasle, zunanje površine
(velikost, opremljenost, fleksibilnost, dosegljivost in dostopnost javnih zelenih površin),
avdiovizualna sredstva, računalnik (število, časovna in prostorska dostopnost, lokacija,
dostop do interneta …), dostopnost vrtca z javnimi in osebnimi prevoznimi sredstvi ter
mikroklimo (ogrevanje, hlajenje zraka, prezračevanje, zasenčenje prostorov,
osvetlitev).
2.5.3 Izobrazba in praktične izkušnje vzgojiteljice
Tako izobrazba kot tudi praktične izkušnje vzgojiteljice so pomembne pri delu z
otroki. Vendar pa nekatere raziskave (Batistič Zorec 2003: 290) potrjujejo, da je bolj
pomembna vzgojiteljičina izobrazba predvsem pri starejših otrocih (Marjanovič Umek in
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
Fekonja Peklaj 2008: 125) kot izkušnje, spet druge pa, da je manj pomembna
izobrazba vzgojiteljice kot njene izkušnje, ki vplivajo na njeno vedenje in stališča do
otrok (Howes, Philips in Whitebook 1992 v: Batistič Zorec 2003: 290). Strokovnjaki so
mnenja, da ima izobrazba predvsem velik pomen pri ustreznem odzivanju na otrokove
zahteve in spodbujanje njegovega razvoja (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj
2008:125).
2.5.4 Stalnost vzgojiteljice
Stalnost vzgojiteljice v skupini je še eden od strukturnih dejavnikov kakovostne
predšolske vzgoje, ki je pri nas vse bolj uveljavljeno, saj so vzgojiteljice in pomočnice
vzgojiteljic več let z otroki (Batistič Zorec 2003: 291). Nenehno spreminjanje
vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice pri otroku predstavlja nek stres, saj se morajo
ponovno navaditi na delo z novimi osebami. Ta stres je še posebej prisoten pri otrocih
med drugim in tretjim letom (Marjanovič Umek 1995: 346 v: Batistič Zorec 2003: 291).
leta 1999.
2.6 Spodbudno učno okolje kot procesni kazalec kakovosti
Različne organizacije in združenja po svetu, kot sta ISSA, NAEYC, opredeljujejo
procesne kazalce kakovosti v vzgoji in izobraževanju, med katere uvrščajo tudi
spodbudno učno okolje.
Spodbudno učno okolje močno vpliva na izobraževanje vsakega otroka. Pri tem je
vloga vzgojitelja/-ice, da organizira prostor, kjer se otroci počutijo varno in se varno
gibljejo, da so učna sredstva in prostor prilagojena značilnostim razvoja posameznika,
spodbuja demokratične vrednote ter sposobnost otrok za samostojno odločanje in delo
ter omogočajo otrokom, da delajo skupinsko. Tako okolje je oblikovano, kadar
vzgojitelj/-ica otrokom omogoča različne centre aktivnosti, v katerih se bodo otroci
varno in neomejeno gibali ter spodbujajo aktivno učenje in določanje, zagotavljajo jim
gradivo, ki je primerno razvojni stopnji otrok in spodbuja njihovo raziskovanje. Če je v
skupini otrok s posebnimi potrebami, mora vzgojitelj prilagoditi prostor glede na
njegove potrebe, oblikovati pozitivne načine sporazumevanja in reševanja problemov,
otrokom postavljati jasna pričakovanja in pravila vedenja ter spodbujati samostojno in
skupinsko delo otrok (Vonta et al. 2006: 37).
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
Večina avtorjev poudarja, da je v današnjem času kakovostna vzgoja bolj odvisna
od pogledov na posamezne družbe oz. socialne skupine kot od samega kurikuluma za
vrtce (Batistič Zorec 2003: 292-293). Po mnenju Rodda (1994 v: Batistič Zorec 2003:
293) je kakovosten kurikulum usmerjen k otroku, je širok, uravnotežen ter vključuje
učne izkušnje, ki so otroku v veselje. Otrokom bi moral kakovostni kurikulum nuditi
možnost raziskovanja in spodbujati njegovo iniciativnost.
Pomembno je tudi upoštevanje individualnosti in edinstvenosti ter posebnih učnih
potreb vsakega otroka, ki so primerne njegovi razvojni stopnji (Rodd, 1994 v: Batistič
Zorec 2003: 293). Zato, kot pravi Batistič Zorčeva (2003: 293), sta potrebna skrbno
opazovanje otroka ter domiselna uporaba virov, ki bodo ustvarjali zanimive aktivnosti
za odkrivanja, dosežke in uspeh otrok. Pri vsem tem je pomembno tudi upoštevanje
enakih možnosti in socialne pravičnosti, otrokovo kulturno identiteto ter različnost v
pluralni družbi (Batistič Zorec 2003: 293). Vsa ta načela so opredeljena v nacionalnem
dokumentu za vzgojo v vrtcu, Kurikulumu za vrtce, ki je bil sprejet leta 1999.
Zavedati se moramo, da so otroci ves čas v nekem okolju, družinskem, družbenem
ali vrtčevskem. Zato je ključnega pomena, da vemo, da je zagotavljanje spodbudnega
učnega okolja zelo pomembno, saj s tem otrokom omogočamo razvoj. V mislih
moramo imeti, da se otrok nenehno uči in da je zato pomembno v kakšnem okolju bo
prihajal do novih spoznanj, izkušenj in znanj. V nadaljevanju se bomo posvetili
predvsem spodbudnemu učnemu okolju, ki ga otrokom zagotavljata vzgojiteljica in
pomočnica vzgojiteljice.
Da se bo otrok v vrtcu uspešno razvijal potrebuje spodbudno učno okolje, ki mu ga
nudijo zaposleni v vrtcu. Zato mora poskrbeti za primerno vzdušje in razporejenost
kotičkov ter dnevnih dejavnosti v igralnici. Za otroke je posebno pomembno, da imajo
oblikovano dnevno rutino. To pomeni, da otroci vedo kdaj je čas za zajtrk, dejavnosti,
igro na igrišču, higieno, počitek … S tem otrokom omogočamo, da so v vrtcu sproščeni
in poznajo potek dogodkov. Pomembno je tudi, da so v igralnici kotički oz. centri
aktivnosti, ki otroku ponujajo različne dejavnosti preko katerih se lahko v največji meri
razvija.
Spodbudno učno okolje lahko gledamo tudi iz perspektive arhitekta. Zato, kot pravi
arhitektka, ki je sodelovala v projektu Vrtec pod Gradom, Janja Barši, je pomembno, da
prostor čim manj omejuje in čim več omogoča (Dolar Bahovec in Bregar Golobič 2004:
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
108). J. Barši poudarja, da je pomembno, da so elementi (omare, predali) v taki
višini, da jih otroci dosežejo. Biti morajo otrokom čim bolj dostopni (Dolar Bahovec in
Bregar Golobič 2004: 111). Otrokom moramo zagotoviti, da se v igralnici počutijo
varno, da imajo prostor kjer imajo svojo intimo. Igralnice pa je potrebno tudi preurediti,
zato je, kot pravi Baršijeva primerno, da v to vključimo tudi otroke; vloga vzgojiteljice pri
tem je, da jim da občutek, da oni to smejo in zmorejo (Dolar Bahvec in Bregar Golobič
2004: 114). Na tak načini si lahko otroci organizirajo tudi svoje kotičke.
2.6.1 Kakšen naj bo prostor ter kaj naj zagotavlja?
Prostor v katerem so otroci večino časa pomembno vpliva na njihovo razpoloženje,
voljo … Prostor pa vpliva tudi na vzgojiteljico, ki je z otroki v skupini. Zato je pomembno
kako je prostor zasnovan, kakšne so v njem barve, tla, kakšni sta oblika in velikost
igralnice, kakšno je pohištvo, kakšni so materiali, ki so na voljo otrokom in
vzgojiteljicam, oprema, igrače. Pomembni so tudi zunanji prostori. Vse to vpliva na
izkušnje, ki jih otrok lahko pridobi v vrtcu (Hansen, Kaufmann in Walsh 2000: VII-2). V
igralnici, ki je urejena in udobna se bodo tako otroci kot vzgojiteljica počutili dobro.
Zavedati se moramo, da mora biti načrtovanje notranjih in zunanjih površin skrbno, saj
bomo le na ta način omogočili otrokom kompleksno igro, njihovo neodvisnost,
socializacijo in reševanje problemov (prav tam). Ker je igralnica prostor, ki izraža
predvsem otroke, njihov interes in kulturo, je ključnega pomena to, da v igralnici niso
likovni izdelki vzgojiteljice, temveč, da so razstavljeni izdelki otrok.
Igralnica naj bi bila organizirana tako, da so v njej različni kotički oz. centri
aktivnosti, ki otrokom omogočajo uporabo različnih sredstev, ki jih uporabljajo na
izviren in kreativen način (Hansen, Kaufmann in Walsh 2000: VII-2- VII-3). Ta sredstva
pa vzgojiteljica spreminja glede na otrokove interese ter na ta način omogoča
individualizacijo.
Otrokom moramo zagotoviti tudi varnost, tako fizično kot psihično, to je
najpomembnejša naloga vzgojiteljice in ostalih strokovnih delavcev vrtca (Hansen,
Kaufmann in Walsh 2000: VII-3).
Otrokom mora vzgojiteljica zagotoviti tudi aktivno igro, saj se preko njej največ
naučijo. Razvijajo svoje sposobnosti in kompetentnost (Hansen, Kaufmann in Walsh
2000: VII-2).
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
2.6.2 Kako spremenimo prostor?
Če se otroci v igralnici ne počutijo dobro, velikokrat pride do nesoglasij, prepirov,
lahko prostor spremenimo in s tem omogočimo tudi spremembe v otrokovem vedenju
(Dolar Bahovec in Bregar Golobič 2004: 123).
Primer:
Tabela 1: Sprememba v prostoru – sprememba v vedenju
VEDENJE OTROK MOŽNI VZROKI KAJ V PROSTORU
SPREMENITI
Otroci tekajo po igralnici. Preveč odprtega prostora;
igralnica ni razdeljena na
manjše kotičke.
S policami in drugim
pohištvom pregradimo
prostor.
Otroci se prepirajo
zaradi igrač.
Premalo enakih igrač; otroci
si jih morajo pogosto deliti.
Priskrbimo več enakih
igrač; pokažemo otrokom,
kdaj bodo na vrsti.
Otroci postopajo; ne
morejo si izbrati neke
dejavnosti.
Igralnica je prenapolnjena;
izbire niso jasne; ni dovolj
možnosti.
Znebimo se nereda.
Poenostavimo ureditev
prostora in materialov.
Ponudimo več aktivnosti,
izmed katerih bodo otroci
lahko izbirali.
Otrokom hitro popusti
pozornost; težko
ostanejo pri opravilu in
ga ne dokončajo.
Kotički so nedefinirani in
odprti; otroci lahko vidijo vse,
kar se dogaja v igralnici.
Uporabimo police, da
razmejimo kotičke, tako
otroke ne bodo motile
druge dejavnosti.
Otroci grobo uporabljajo
materiale; otroci
materialov nočejo
pospraviti.
Materiali na policah niso
urejeni; ni reda v razporeditvi
materialov.
Za vsako stvar določimo
prostor. S slikicami
označimo, kam kaj sodi.
Vir: Dolar Bahvec in Bregar Golobič, 2004: 123.
Pri urejanju in opremljanju igralnice moramo biti pozorni na naslednje:
- da bo prostor za otroke privlačen, uporabimo preproge, odeje, naslonjače,
blazine različnih velikosti,
- poskušamo se znebiti ostrih vogalov,
- uporabimo prijetne barve, materiale, naravne materiale in svetlobo,
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
- poskušamo izdelati tudi »tople« prostore, galerije, zaliv ali okenski kotiček z
blazinami in knjigami, ki otroku ponujajo umik,
- v prostoru vpeljemo centre aktivnosti, ki spodbujajo različne tipe iger. Tako je
tak prostor razdeljen v kotičke, ki imajo preprosta in razumljiva imena, da jih
otroci prepoznajo,
- centri aktivnosti naj bodo urejeni tako, da se med njimi lahko premikajo in da so
vidni,
- materiali, ki jih uporabljamo naj odsevajo življenje otrok v družini,
- shranjujemo materiale, s čimer otroke poskušamo navajati na to, da nekaj
poiščejo sami, to uporabijo in na koncu tudi vrnejo na svoje mesto,
- v igralnici imamo lahko različne kotičke. Kotiček, ki se zelo redko uporablja je
kotiček z vodo in peskom (Dolar Bahovec in Bregar Golobič 2004: 128-130).
Otroci se v kotičku z vodo in peskom lahko igrajo sami, poleg drugih, s prijatelji ali
v skupini, zato je pomembno kako ga uredimo (Dolar Bahovec in Bregar Golobič 2004:
130-131). Kotiček moramo tudi primerno opremiti. Otrokom damo na razpolago
različne materiale s pomočjo katerih bodo raziskovali in odkrivali zanimiva spoznanja.
Vzgojiteljice morajo poskrbeti tudi za njihovo čistočo (Dolar Bahovec in Bregar Golobič
2004: 130-131).
2.6.3 Spodbudno učno okolje z vidika vzgojiteljice
Kot vemo ima v vzgojno-izobraževalnem procesu vzgojiteljica pomembno vlogo,
saj je otrok z njo povezan. V spodbudnem učnem okolju ima vzgojiteljica
večdimenzionalno vlogo. Njena glavna vloga je poučevanje, ki je najtesneje povezano
z učenjem, pridobivanjem znanja, razvijanjem sposobnosti in razvojem učencev
(Kramar 2004: 121 v: Pevec Semec 2009: 17). Vzgojiteljičina naloga je, da otrokom
omogoči samostojno in samoaktivno pridobivanje in osvajanje znanja (Špoljar 2004 v:
Pevec Semec 2009: 18). Da bo vzgojiteljica izvajala vzgojno-izobraževalne procese,
mora imeti razvite nekatere kvalitete in strategije delovanja, kot so: fleksibilnost,
odprtost, strpnost, sposobnost vzbuditi zanimanje in navdušenje, izvirnost,
pripravljenost upoštevati drugačna stališča in mnenja (Wyrwa v: Špoljar 2004: 66 v:
Pevec Semec 2009: 17). Vloga vzgojiteljice v spodbudnem učnem okolju, pa se mora
sčasoma razviti tako, da jo bodo otroci čim manj potrebovali (Kramar 2004: 113 v:
Pevec Semec, 2009: 18), to pa bo zagotovila s tem, da otrokom pomaga oblikovati
lastne kriterije za presojo, o tem koliko sta njihovo znanje in mišljenje ustrezna (Novak
2004: 190 v: Pevec Semec 2009: 19). Vsak vzgojiteljica pa ima oblikovane svoje
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
implicitne oz. subjektivne teorije, ki pa se težko spreminjajo (Pevec Semec 2009: 17).
Naše subjektivne teorije pa so, kot pravi Barica Marentič Požarnik, »naše osebne ideje,
ki jih imamo o nekem pojavu in nam pomagajo razložiti svet ter se v njem znajti.
Pogosto so čustveno in vrednostno obarvane, ne povsem zavestne in logične. V
subjektivni teoriji je zajet sistem več med seboj povezanih sorodnih pojmovanj.«
(Marentič Požarnik 2000: 8 v: Pevec Semec 2009: 17). Marcela Batistič Zorec je
mnenja, da subjektivne teorije močno sooblikujejo tudi vsakodnevne izkušnje,
strokovno spopolnjevanje, prebiranje poljudne in strokovne literature, izkušnje lastnega
starševstva pa tudi pričakovanje staršev otrok (Batistič Zorec 2004: 128 v: Pevec
Semec 2009: 17).
2.6.4 Temeljni poudarki vzgojiteljičine vloge v spodbudnem učnem
okolju
Pojmovanje učenja/znanja
Kompleksnost in dinamičnost znanja je vse bolj pomembno, ustvarjanje situacij za
odkrivanje in izgrajevanje znanja se vse bolj poudarja, zato vzgojiteljica spreminja
poimenovanje učenja, poučevanja in znanja, v ospredje postavi proces izgrajevanja
znanja s poudarkom na razumevanju (Pevec Semec 2009: 20). Vzgojiteljičino
poimenovanje učenja in znanja, vzgojiteljičine ter otrokove vloge pri dejavnostih je
pomemben del vzgojiteljičine profesionalne opreme, saj kot meni Milena Valenčič
Zuljan, »vplivajo na njeno razmišljanje, doživljanje in ravnanje, s čimer posredno
vplivajo na kakovostne dejavnosti ter krmilijo vzgojiteljičino profesionalno rast«
(Valenčič Zuljan 2004: 531 v: Pevec Semec 2009: 20).
Razvoj profesionalnih in osebnostnih lastnosti
Vzgojiteljica se v svojem obdobju delovanje zelo spreminja, zato mora nenehno
skrbeti za svoj profesionalni in osebnosti razvoj (Pevec Semec 2009: 20). Kot pravi
Heargreaves (2000 v: Pevec Semec 2009: 20) je pomembno, da vzgojiteljica svoj
profesionalni razvoj razume kot vseživljenjsko učenje. Fullan (2000 v: Pevec Semec
2009: 20) pa je mnenja, da bi vzgojiteljici pri tem pomagale štiri ključne zmožnosti, ki
so: oblikovanje osebne vizije, raziskovanje, mojstrstvo in sodelovanje.
Vzgojiteljičin profesionalni razvoj poteka na dveh ravneh:
- na ravni pojmovanja in
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
- na ravni ravnanja, pri čemer gre za pridobivanje in izpopolnjevanje
profesionalne spretnost, ki sta v procesu refleksije med seboj najtesneje
povezana (Pevec Semec 2009: 20).
Pri razvoju profesionalnih kompetenc gre za razvoj spretnosti, ki so: komunikacija,
številčne, vizualne in opazovalne, učne in organizacijske, telesne in praktične
spretnosti ter spretnosti reševanja problemov in ustvarjalne spretnosti (Rutar 2002: 20
v: Pevec Semec 2009: 21). Harlenova je mnenja, da k spretnosti sodijo tudi postopki
opazovanja, napovedovanja, preizkušanja, interpretiranja ter podajanje zaključkov
(Harlen 1993 v: Pevec Semec 2009: 21).
»Vzgojitelj naj bi postopno prevzel vlogo kritičnega, refleksivnega preučevalca
svoje prakse. Pri tem pa sta pomembna zaupanje vase in dobra samopodoba« (Pevec
Semec 2009: 21).
Spreminjanje/ozaveščanje subjektivnih teorij
Vzgojiteljica svoje znanje oblikuje v skladu s prejšnjim znanjem, izkušnjami,
osebnostnim lastnostmi in okoljem (Pevec Semec 2009: 21). Leopoldina Plut Pregelj
(2004: v Pevec Semec 2009: 22) predlaga več poti, ki vključujejo predavanja,
demonstracije uspešnih metod … Pri uporabi teh metod pa se je potrebno zavedati, da
je poučevanje kompleksna dejavnost, ki pri neposrednem delu z otroki združuje tako
čustvene, kognitivne, socialne kot tudi moralne vidike. Od vzgojiteljičinega znanja pa je
odvisno do kakšnega znanja bodo prišli otroci (Pevec Semec 2009: 22).
2.6.5 Spodbudno učno okolje z vidika otroka
S pomočjo sodobne didaktike, ki poudarja aktivno vlogo otroka v vzgojno-
izobraževalnem sistemu, se je spremenil tudi teoretični pogled na položaj vzgojiteljice
in otroka v skupini (Pevec Semec 2009: 22). Pomembno je, da se zavedamo, da je
otrok subjekt vzgojno-izobraževalnega procesa, ki razvija svoje lastne sposobnosti za
razmišljanje, razumevanje stvari, vrednotenje in opredelitev ter sposobnost delovanja
(Gudjons 1994 v: Pevec Semec 2009: 22). Otrok ni več tabula rasa, kot pravi K. Pevec
Semec , ampak kot učitelj, prihaja v interakcij z predstavami, izkušnjami in modeli.
Bistvena pri vzgojno-izobraževalnem procesu pa je, interakcija med otrokom in
vzgojiteljico (Pevec Semec 2009: 22).
Otrok z aktivno udeležbo v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobiva znanja, ki
ostanejo trajna in uporabna. Aktivna udeležba mu omogoča znanje na višjih
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
taksonomskih ravneh (Bransford, Brown, Coocking 2000 v: Pevec Semec 2009: 23).
Tako učenje pa otroku ne sme biti samo sebi namen, saj lahko pride do nepovezanosti
znanja, delo mora biti smiselno umeščeno v proces izgradnje znanja in spretnosti
(Gifford idr. 1992 v: Pevec Semec 2009: 23). Hubert je raziskoval dva pogleda na
aktivno učenje otrok (Huber 1997 v: Pevec Semec 2009: 23). Pri prvem pogledu gre za
spodbujanje otrok, da v čim večji meri prevzamejo odgovornost za lastno učenje, kar
pomeni, da si sami postavijo cilje, načrtujejo dejavnosti za uresničitev le-teh, oblikujejo
časovni razpored dejavnosti … Tako govorimo, da je aktivno učenje takrat, ko večji del
učnih aktivnosti izvajajo in uravnavajo otroci sami (Vermuntov v: Šteh Kure, 2004 v:
Pevec Semec 2009: 23). V drugem pogledu aktivnega učenja pa otroke sistematično
spodbujamo k temu, da uporablja raznovrstne miselne procese, veščine in spretnosti,
poudarek je predvsem na kakovosti miselnih procesov oz. mišljenja. Otroke učimo
predvsem razmišljanja in tega, da pridejo do lastnih sklepov in spoznanj (Pevec Semec
2009: 23-24). Otroci so, kot pravi K. Pevec Semec, aktivni tudi v transmisijskem
pristopu saj poslušajo kar jim govori vzgojitelj in to poskušajo dojeti, vendar pa je
mnenja, da niso aktivni v temeljih fazah pridobivanja novega znanja. Te faze so:
postavljanje problema, iskanje rešitev za problem, sklepanje in aplikacije procesa na
nova področja. Tako so seznanjeni s spoznanji, ki so rezultat spoznavnega področja, ki
jih je opravil nekdo drug oni pa gredo le skozenj njih (Pevec Semec 2009: 24). Kljub
aktivnemu učenju, ki ga otrokom omogočajo vzgojiteljice, otroci pridobijo največ znanja
z lastnimi izkušnjami, ko sami odkrivajo in izgrajujejo različne dejavnosti in miselne
procese. Na ta način imajo več priložnosti za ponotranjenje pojmov, načel in
zakonitosti, s tem pa se poveča njihova trajnost in transferna vrednost znanja (Rutar Ilc
2004 v: Pevec Semec 2009: 24). Tako lahko zaključimo, da je poudarek pri vlogi otroka
v spodbudnem učnem okolju na njegovi povečani aktivnosti z namenom, da pridobiva
kakovostna znanja. Aktivna vloga otroka pa zahteva tudi aktivnega in angažiranega
vzgojitelja (Pevec Semec 2009: 25).
2.6.6 Didaktični pristop v spodbudnem učnem okolju
Procesa učenja in poučevanja sta v vzgoji in izobraževanju zelo povezana, o tem
je pisal že Strmčnik (2001 v: Pevec Semec 2009: 25), ki trdi, da »gre za didaktični
pojav, ki ni le posredovanje niti le sprejemanje znanja, temveč je splet interakcij, je
sinergija obeh dejavnosti.«
Sicer pa se današnja didaktika ukvarja s tem, kaj se v resnici dogaja na ravni
vrtčevske skupine, njihova interakcija, kaj se dogaja v glavah otrok in vzgojiteljev, v
pojmovanjih, pričakovanjih in doživljanjih (Pevec Semec 2009: 25).
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
Leopoldina Plut Pregelj skupna izhodišča klasične didaktike opredeljuje kot
»spoznanje, da znanje ni zapomnitev temveč interpretacija podatkov, pri katerih otroci
oblikujejo novo znanje v skladu s svojim predhodnim znanjem, izkušnjami, stališči,
vrednotami in osebnostnim značilnostmi (Plut Pregelj 2004: 28 v: Pevec Semec 2009:
26).«
Didaktiki, kot sta Kramar in Adamič, se nanašajo na sodobne didaktične teorije, ki
spodbujajo otroke k aktivnemu sodelovanju (Pevec Semec 2009: 26). Da vzgojiteljica
otroke spodbuja k aktivnemu sodelovanju in skupnemu izgrajevanju znanja s pomočjo
različnih dejavnosti in postopkov uporabljamo procesni pristop, ki se navezuje na
sodobna pojmovanja znanja. Tak proces nekateri imenujejo konstruktivistični, drugi
interaktivni, ker pa pride v procesu do tega, da otroci spreminjajo svoje koncepte in
interpretacije, pa lahko govorimo tudi o transformacijskem procesu (Pevec Semec
2009: 26).
Je tudi neke vrste procesno-didaktični pristop poučevanja, ki pri otroku spodbuja
razvoj veščin in procesov, strukturiranih z dejavnostmi, preko katerih otroci te veščine
in procese razvijajo (Pevec Semec 2009: 27). Spodbuja tudi raziskovanje, učenje z
odkrivanjem in izkustveno učenje. Da bo vzgojiteljica vse to spodbujala, mora otrokom
omogočiti take materiale in pripomočke, ki bodo spodbujali njihovo samostojno
odkrivanje in raziskovanje, pri tem pa so navodila tudi manj strukturirana (prav tam).
Procesni pristop, kot pravi Pevec Semčeva, »lahko vodimo tudi z metodo razlage in
pogovora, ki mora biti zasnovana premišljeno, z upoštevanjem razumevanja učencev,
z njihovim aktivnim vključevanjem in s spodbujanjem njihovih miselnih procesov oz.
spoznavnih postopkov.« Taka metoda vodi k metodi reševanja problemov in učenju z
odkrivanjem (prav tam).
2.6.7 Pedagoški prijemi, ki jih predstavlja procesna strategija
Razvoj procesne strategije načrtovanja kurikuluma je poskus kurikularne teorije, ki
predstavlja logično nadaljevanje doslej ciljno naravnane kurikularne teorije ter skuša
načrtovanje, izvajanje in vrednotenje kurikuluma prilagoditi novi teoretskim
spoznanjem in potrebama pedagoške prakse (Kroflič 2002: 149).
Procesna strategija želi uveljaviti naslednje pedagoške prijeme:
- individualizacija in diferenciacija pouka,
- načrtna izbirnost tem,
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
- velika pozornost pri oblikovanju kompleksnih kognitivnih stilov, razvijanje
kritičnosti, samostojnosti in aktivnega ter ustvarjalnega odnosa do stroke in
življenja nasploh,
- nujno sprotno vrednotenje kakovostnega učnega procesa (Kroflič, 2002: 159 v:
Pevec Semec 2009: 27).
Vendar pa je ne nazadnje pri vseh pristopih pomembno, da izhajamo iz izkušenj,
otrokovega predznanja in začetnih razlag otrok samih (Pevec Semec 2009: 27).
Otroci v spodbudnem učnem okolju razvijejo nekatere spretnosti, ki jim pomagajo
tudi v nadaljnjem življenju. Naučijo se odločati, zbirati materiale in zastavljati svoje
lastne probleme, naučijo se sprejemati odgovornosti za svoje učenje, zato se zavedajo,
da so raziskovanje, preizkušanje različnih stvari in radovedno spraševanje pomemben
in cenjen način učenja. Otroci si pridobijo tudi samozaupanje in bogat nabor simbolne
in dramske igre ter igre vlog. In ne nazadnje se otroci zavedajo, da je igra z materiali
brez vnaprejšnjega cilja lahko ustvarjalna in polna užitkov ter, da je to vpeljan pristop k
učenju (Dolar Bahovec in Bregar Golobič 2004:136).
2.7 Spodbudno učno okolje v povezavi s prikritim kurikulumom
Spodbudno učno okolje spada tudi med elemente prikritega kurikuluma.
Prikriti kurikulum lahko najbolj enostavno opišemo kot skriti učni načrt, načrt pouka, ki
ga nihče ne uči, a se ga nauči vsakdo. V vrtcu otroci preko prikritega kurikuluma
oblikujejo svoje vrednote, vedenje, navade. Prikriti kurikulum v vrtcu predstavlja sklop
utečenih navad, postopkov; to je utečeni red, iz katerega sestoji vsakodnevno življenje
otrok v vrtcih. Otroci se vsega tega naučijo nenačrtno. V te navade pa nas ujamejo
zunanji, ponavljajoči se postopki, ki jim pravimo dnevni red ali dnevna rutina.
Avtorici O'Haganova in Smithova (1993 v: Vilič 2002) menita, da je prikriti
kurikulum povezan predvsem s posrednimi sporočili, ki jih otroci dobijo o sebi in drugih,
s tem, kako odrasli vidimo in sodimo otroke ter z našimi stališči in predsodki, ki se,
pogosto povsem nezavedno, zrcalijo v ravnanju z otroki. Avtorici kot primere navajata
zlasti stereotipe in predsodke, kjer se upošteva predvsem večinska kultura in jezik in se
ne upošteva multikulturnosti. Žal pa taki primeri niso le stereotipi in predsodki
vzgojiteljev, ampak tudi vrtca in širše družbe in jih lahko najdemo tudi v vzgojnih
materialih in knjigah za otroke.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
Zavedati se moramo, da prikriti kurikulum proizvaja družba in ne posameznik ter,
da prikriti kurikulum deluje tako, da se na osnovi skupnih institucionalnih danosti
izoblikujejo določeni stereotipni načini vedenja, ki se vtisnejo v osebnostno strukturo
otrok. Prikriti kurikulum institucije je povezan z družbeno strukturo oziroma kulturnimi
vzorci in pravili v dani družbi, »sestoji se iz simbolnega okvira socialnega reda«
(Gerbner, 1974, nav. po Ule 1988: 115 v: Vilič 2002).
Špoljarjeva (1993: 14 v: Vilič 2002) v opredelitvi prikritega kurikuluma poudarja
nenamerne, a učinkovite dejavnike, kot npr. opremljenost ustanov, organizacija
prostora, število otrok v skupini itd., ki bistveno določajo vzgojno-izobraževalni proces,
vlogo otroka v njem, vplivajo pa tudi na interakcije med vzgojitelji in otroki.
Po mnenju Kingove šole skozi prikriti kurikulum vzdržujejo ideološko prevlado
najmočnejših razredov v družbi. Do tega ideološkega prepričanja naj bi, po njenem
mnenju, prišlo čim prej, kar pomeni, da se tega v šolah in vrtcih navajajo že od prvega
dne. Principe in pravila, ki jih pridobivajo bodo dodelili pomen okoliščinam, v katerih so
se otroci znašli (Apple 1992: 43). Po mnenju avtorice vrtec zavzema ključno mesto, v
katerem postanejo otroci kompetentni za pravila, norme, vrednote, ki so potrebne za
delovanje znotraj obstoječega institucionalnega življenja. Izkušnje, ki jih otrok pridobi v
vrtcu mu služijo za nadalje šolanje. V vrtcu je ključnega pomena posredovanje
pomenov in dogodkov, ki pa jih otroci ponotranjijo skozi družbeno interakcijo z drugimi
otroki. Posredovanje pomenov predmetov in dogodkov v vrtčevski skupini, ki se
ustvarjajo v družbeni interakciji, pomeni kritično obdobje v socializaciji otrok (Apple
1992: 53).
2.8 Načela oblikovanja spodbudnega učnega okolja
2.8.1 Na otroka osredotočena igralnica
Skupina, v katero je otrok vključen naj bi delovala po dveh značilnih osrednjih
načelih. Prvo načelo govori o tem, da si otroci sami oblikujejo znanje, iz lastnih izkušenj
in v odnosu s svetom, ki ga obdaja. Drugo načelo pa pravi, da vzgojiteljica najbolje
pospešuje otrokovo rast in razvoj tako, da gradi na interesih, potrebah in zmogljivostih
otrok (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:11).
Igralnica, ki je osredotočena na otroka mora otroku nuditi:
- lastno izbiro,
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
- možnost aktivne igre,
- uporabo materialov, ki dopuščajo različne načine uporabe,
- sodelovanje in skrb drug za drugega,
- prevzemanje odgovornosti (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:13).
Otroka pri njegovem razvoju, raziskovanju in učenju nenehno spodbujamo, mu
nudimo dejavnosti in materiale, ki mu vse to omogočajo. Vzgojiteljica pri tem opazuje
otrokovo interakcijo z vrstniki in materiali v skupini in se hkrati zaveda vseh ciljev, ki jih
želi z otroki doseči (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:13).
2.8.2 Priložnosti in možnosti za izbiro
Otroku je pri njegovem učenju in raziskovanju potrebno nuditi možnost, da sam
izbere aktivnost, materiale, hrano, oblačila saj na ta način vadi proces sprejemanje
odločitev na varne in ustrezne načine. S tem pa se naučijo tudi sprejemati odgovornost
za te svoje izbire, hkrati pa tudi razumejo posledice svojih dejanj (Hansen, Kaufmann in
Saifer 2001:13-14). Sprejemanje svojih odločitev pa je bistvo demokratičnosti (Hansen,
Kaufmann in Saifer 2001:13), ki je eno glavnih načel, ki jih moramo upoštevati pri
vzgoji in izobraževanju. Otroci imajo v igralnici na voljo, da sami izberejo materiale, ki
so na voljo v kotičku in jih sami in skupaj z vrstniki raziskujejo. Vloga vzgojiteljice je, da
jih opazuje in spodbuja njihove zamisli, jim postavlja različna vprašanja, ki otroke
spodbujajo k nadaljnjem raziskovanju in pridobivanju izkušenj višje stopnje (Hansen,
Kaufmann in Saifer 2001:14-15).
2.8.3 Aktivna igra
Otroška igra je največje vodilo do različnih izkušenj, učenja, raziskovanja, zato je
pomembno, da otrokom nudimo čim več možnosti za igro. Igra je tudi srce dobrih
predšolskih programov (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:15). Igra je za otroka
čustveno in kognitivno potrebna. Vzor igrivosti je otrokom vzgojiteljica, ki ceni
pomembnost okolja, ki dopušča različne priložnosti za igro. Igra je način, preko
katerega otroci izrazijo svoje občutke in poskušajo razumeti svoj svet (Hansen,
Kaufmann in Saifer 2001:16).
»Otroci se morajo nenehno igrati, da razvijejo spoznavne in motorične spretnosti
ter da se učijo o svetu in svojem mestu v njem. Otroci razvijejo socialne spretnosti
skozi interakcijo s svojimi vrstniki. Naučijo se, kaj so to pravila, kako naredimo pravila
in zakaj gre pri pravici ter poštenosti. Naučijo se, kako sodelovati in kako zaupati.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
Razvijejo samospoštovanje, tako da uspešno izzovejo sami sebe, da delujejo z drugimi
otroki ter da premagajo osebne, fizične, intelektualne in družbene izzive.« (Forst in
Jacobs 1995: 47 v: Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:15).
2.8.4 Uporaba in različnost materialov
Različnost materialov otrokom omogoča različne možnosti za uporabo, glede na
njihovo starost. Otrokom moramo zagotoviti, da so materiali nazorno razstavljeni ter, da
so v dobrem stanju (niso poškodovani, ne manjkajo deli), na voljo jim moramo dati
ravno pravo število različnih materialov, tako da je pri otroku vedno prisotno zanimanje
za ustvarjanje in raziskovanje z njimi (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:17).
Vzgojiteljica naj bi vsak teden pregledala materiale, ki so na voljo v kotičkih ter jih
prilagodila interesu otrok. Namigi za spremembo materialov prihajajo iz otrok samih in
tudi iz vzgojiteljičine želje po tem, da bi otrokom predstavila nove, zanimive materiale,
ki zagotavljajo izzive in nove priložnosti za učenje (Hansen, Kaufmann in Saifer
2001:17-18).
2.8.5 Odgovornost vzgojiteljice
Vloga vzgojiteljice je, da otroke pri njihovem učenju zabava, saj se bodo le tako z
veseljem podajali v neka nova neznana področja, ki jih bodo raziskovali. Vzgojiteljice,
ki jim zabava ni pomembna ter dajejo prednost avtoriteti, otroke prestrašijo in ustavijo
njihovo radovednost. Vzgojiteljica je vzor za kvalitete, ki jih želi razvijati pri otrocih. Te
kvalitete pa so skrbnost, zanos, navdušenje in radovednost (Hansen, Kaufmann in
Saifer 2001:11).
2.8.6 Razvijanje skupnosti
Vzgojiteljica vsak dan oblikuje skupnost na ta način, da otroci poznajo imena svojih
vrstnikov ter poznajo njihove interese, naučijo se biti prijateljski, pozdravijo druge in
izrazijo zanimanje zanje. Pri nalogah sodelujejo skupaj in skupaj pridejo do rešitve,
igrajo se igre v večjih ali manjših skupinah. Naučijo se tudi, da rešujemo konflikte preko
pogovora, z izražanjem občutkov in svojih stališč (Charney 1992 v: Hansen, Kaufmann
in Saifer 2001:19).
Skupina naj bi otrokom omogočala odnose z drugimi, v velikih ali majhnih skupinah
ter z enim ali dvema na enkrat (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:19). Pri sodelovanju
z drugimi otroki, se otroci učijo spretnosti interakcije, ki jim bo pomagala pri ohranjanju
uspešnih odnosov skozi vse življenje (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:20).
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
2.8.7 Samoučinkovitost in odgovornost
Otroci odrasle velikokrat presenetijo s tem, ko nam pokažejo, da znajo sami dovolj
dobro skrbeti za svoje stvari, da znajo pospraviti za seboj in delati bolj samostojno, kot
odrasli od njih pričakujemo. Zato dobri vrtci otrokom zagotavljajo priložnosti iz
resničnega življenja, da se sami odločijo in sprejemajo odgovornost za to kar bodo
naredili. Ko otroci premagajo nek izziv, razvijejo spretnost in samozaupanje v lastne
sposobnosti (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:20).
Razvoj samoučinkovitosti
Oblačenje, hranjenje in pospravljanje so spretnosti za samopomoč, ki jih osvojijo
otroci, ki so komaj shodili in tudi predšolski otroci. To morajo otroci narediti sami, sicer
dobijo občutek, da so nesposobni (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:21). Vzgojiteljica
bi se morala zavedati razlike med pomočjo in posredovanjem. Otroku pomaga pri tem,
ko neke stvari ne morejo narediti do konca, vendar tega ne naredi ona namesto njega,
ne posreduje. Do posredovanje pride, ker vzgojiteljica želi, da je delo hitreje opravljeno
(prav tam).
Razvoj odgovornosti
»Odgovorni otroci odrastejo v odgovorne državljane (Hansen, Kaufmann in Saifer
2001:21).« Otroci se odgovornosti naučijo preko vaje, ki jim jo nudi okolje vrtca.
Razdelitev različnih nalog (natakar, hišnik, vrtnar, knjižničar, vzgojitelj, glasbenik)
otrokom omogočijo, da sodelujejo pri dnevnem urejanju igralnice (prav tam). Otroci kot
del demokratične skupnosti začnejo delovati, ko v skupini pomagajo oblikovati pravila
in jih upoštevajo. Ob iskanju rešitev pri nesporazumu se naučijo sprejemati posledic za
svoje dejanje. V skupini, ki je osredotočena na otroke, jih sprejemamo kot sposobne in
odgovorne (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:21-22).
2.8.8 Individualizacija
Individualizacija je ena od pomembnejših delov »na otroka osredotočenega
kurikula«, več kot bo individualizacije bolj bo vzgojiteljica učinkovita, vedenjskih težav
bo manj, količina znanja in rasti pa se bo povečala (Saifer 1990 v: Hansen, Kaufmann
in Saifer 2001:23). Materiali in igre v igralnici morajo biti primerne za vsakega otroka v
skupini. Vzgojiteljica mora ustvariti aktivnosti, ki bodo v vsakem otroku pustile občutek
uspeha in izziva (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:22). Kotički, ki jih oblikuje
vzgojiteljica s pomočjo otrok, naj bi otrokom omogočali, da sami individualizirajo igro in
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
dejavnosti glede na svoje spretnosti in interese. Vzgojiteljica pa jih pri tem opazuje in
spremlja njihov razvoj (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:23).
2.8.9 Razsežnosti posameznika
Pomembno je, da vzgojiteljica pozna in razume značilnosti posameznega otroka,
saj se otroci med seboj zelo razlikujejo. Da vzgojiteljica prepozna individualne lastnosti
posameznika, je ključno pri učinkovitem pedagoškem delu. Pomembno je, da se
odzove na individualne značilnosti vsakega otroka ne da jih sodi ali ocenjuje (Hansen,
Kaufmann in Saifer 2001:23).
Pri odločitvah za dejavnosti je pomembno, da upoštevamo starost vseh otrok v
skupini in stopnje otrokovega razvoja (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:24).
Vsak otrok ima različne osebnostne lastnosti in temperament. Če vzgojiteljica
sprejema in razume različne osebnosti in temperamente otrok, lahko izboljša kvaliteto
življenja otrok (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:25). Vzgojiteljice mora prostor
prilagoditi vsem otrokom v skupini in tako vsem omogočiti optimalno okolje za
sprejemanje znanja (prav tam). Pomembno je, da vzgojiteljica prilagodi učne strategije
za vse otroke (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:26). Ko vzgojiteljica načrtuje
dejavnosti oz. temo lahko pri tem upošteva tudi interese otrok (Hansen, Kaufmann in
Saifer 2001:27), saj bodo na ta način bolj zainteresirani za sprejemanje novih
informacij o stvareh, ki jih zanimajo. Spolna razlika je najbolj očitna, a jo vzgojiteljice še
vedno prepogosto spregledajo (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:26). Vzgojiteljica
gradi na interesih in sposobnostih otrok, da jim pomaga okrepiti šibke strani, ob enem
pa jim pomaga še nadgraditi dobre strani (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:27).
2.8.10 Načrtovanje na otroka usmerjene igralnice
Veliko vzgojiteljic je usmerjenih na tradicionalno vzgojo, ki je predvsem usmerjena
na to, kakšna znanja naj bi otroci pridobili. V večini je določeno, do katere starosti naj bi
otroci pridobili določena znanja, zato je pomembno, da vzgojiteljica ve, kako se za
določeno temo odločiti in jo predstaviti otrokom, pomembno je, da pozna nekatere
učinkovite metode podajanja novih znanj (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:31). Ko
vzgojiteljica načrtuje temo je pomembno, da upošteva tudi otrokove interese in potrebe.
Dobro je, da vzgojiteljica dela z otroki v manjših skupinah in tako zagotovi
individualizacijo (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:32). Dejavnosti, ki jih pripravi, naj bi
izvirali iz ciljev, ki si jih je zadala in so tudi opredeljeni v kurikulumu za vrtce ter tudi iz
svojih znanj, iz opazovanja otrok ter tudi iz njenega opazovanja in razumevanja
posamezne skupine otrok (prav tam).
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
2.8.11 Cilji za posamezne otroke
Za postavljanje ciljev je pomembno, da vzgojiteljica pozna otrokove posebne
potrebe, zmožnosti in interese. Upoštevati mora tudi socialne, čustvene, kognitivne,
jezikovne in motorične sposobnosti vsakega otroka. Na podlagi tega si postavi nekaj
ciljev za vsakega otroka posebej (Hansen, Kaufmann in Saifer 2001:33). Da bo te cilje
uresničila mora poznati značilnosti vsakega otroka posebej, strategije, ki jih bo
uporabljala morajo temeljiti na individualnih značilnostih vsakega otroka posebej
(interesi, dobre in slabe strani, način učenja in osebnost).
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Oblikovanje spodbudnega učnega okolja je za vse otroke zelo pomembno, saj jim
tako omogočamo, da si pridobivajo najrazličnejše izkušnje in nova znanja. Od tega,
kako vzgojiteljice oblikujejo spodbudno učno okolje, je odvisna kakovost otrokovega
razvoja in tudi kakovost vrtca kot celote. Pomembno je, da sledimo otrokovemu razvoju
in na ta način tudi oblikujemo spodbudno učno okolje. Vsekakor je pomembno, da
vzgojiteljica zna poskrbeti za primerno vzdušje in razporejenost kotičkov ter dnevnih
dejavnosti v igralnici, saj se bodo otroci le na ta način počutili varne in se z veseljem
podali v pridobivanje novih znanj in izkušenj. Zato je vloga vzgojiteljice, da organizira
prostor, kjer se otroci počutijo varno in se varno gibljejo, učna sredstva in prostor
prilagajajo potrebam posameznika, spodbuja demokratične vrednote ter sposobnost
otrok za samostojno odločanje in delo ter omogoča otrokom, da delajo skupinsko
(Vonta et al. 2006).
Namen naše raziskave je ugotoviti, kako vzgojiteljice razumejo in zagotavljajo
spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju.
3.2 Raziskovalna vprašanja
V empiričnem delu naloge smo proučevali:
R1: Kakšno okolje je zagotovljeno otrokom v drugem starostnem obdobju?
R2: Ali strokovni delavci poznajo značilnosti spodbudnega učnega okolja v
skupinah drugega starostnega obdobja?
R3: Ali obstajajo razlike v pojmovanju in oceni spodbudnega učnega okolja
strokovnih delavcev iz vrtcev pri šolah in samostojnih vrtcev?
3.3 Raziskovalne hipoteze
Vodilo raziskovalnega procesa je bilo preverjanje treh osrednjih raziskovalnih
hipotez:
H1: Predvidevali smo, da oprema in materiali v igralnici omogočajo otrokom
raznolike učne izkušnje in možnosti v oddelkih drugega starostnega obdobja.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
H2: Predvidevali smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice poznajo načela in
razloge za zagotavljanje spodbudnega učnega okolja.
H3: Predvidevali smo, da obstajajo razlike v pojmovanju in oceni spodbudnega
učnega okolja strokovnih delavcev iz vrtcev pri šolah in samostojnih vrtcev.
3.4 Metodološka opredelitev
3.4.1 Raziskovalne metode
Osnovni raziskovalni metodi sta bili deskriptivna in kavzalna-neeksperimentalna
metoda pedagoškega raziskovanja.
3.4.2 Raziskovalni vzorec
V raziskavo so bile vključene vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic z najmanj 5 leti
delovne dobe, iz vseh slovenskih regij. Iz vsake regije sta bila vključena dva vrtca. Od
tega je bil eden samostojni, drugi pa vrtec pri šoli. Iz vsakega vrtca sta bili vključeni dve
vzgojiteljici in dve pomočnici vzgojiteljic, ki so zaposlene v skupinah drugega
starostnega obdobja. V celotni raziskavi je sodelovalo 25 vzgojiteljic in 23 pomočnic
vzgojiteljice. Od tega jih je bilo 12 vzgojiteljic in 12 pomočnic vzgojiteljic iz vrtcev, ki so
pri šoli ter 13 vzgojiteljic in 11 pomočnic vzgojiteljic iz samostojnih vrtcev. V raziskavi
je skupaj sodelovalo 48 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice iz vseh regij Slovenije.
Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f%) respondentov glede na vrsto vrtca.
Delovno mesto
Samostojni vrtec Vrtec pri šoli
Število Odstotek (%) Število Odstotek (%)
Vzgojiteljica 13 54,17 12 50,0
Pomočnica vzgojiteljice 11 45,83 12 50,0
Skupaj 24 100,0 24 100,0
V raziskavi je sodelovalo 13 (54,17%) vzgojiteljic in 11 (45,83%) pomočnic
vzgojiteljic iz samostojnih vrtcev ter 12 (50%) vzgojiteljic in 12 (50%) pomočnic
vzgojiteljic iz vrtcev pri šoli. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 48 vzgojiteljic in pomočnic
vzgojiteljic.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotki (f%) respondentov glede na zaključeno
stopnjo izobrazbe.
Dokončana
stopnja izobrazbe
Samostojni vrtec Vrtec pri šoli
Število Odstotek
(%)
Število Odstotek
(%)
Zaključen petletni
srednješolski program
2 8,34 6 25,0
Zaključen štiriletni
srednješolski program
12 50,0 7 29,16
Zaključen višješolski
program
5 20,83 2 8,34
Zaključen visok
strokovni program
5 20,83 6 25,0
Drugo 3 12,5
Skupaj 24 100,0 24 100,0
Največ sodelujočih v raziskavi je imelo zaključen štiriletni srednješolski program.
Pri samostojnih vrtcih je bilo respondentov z zaključenim srednješolskim programom
12, kar predstavlja 50%, iz vrtcev pri šoli jih je bilo 7, kar predstavlja 29,16%. Pet
respondentov (20,83%) je imelo pri samostojnih vrtcih zaključen višješolski in visok
strokovni program. Le dva (8,34%) respondenta sta imela zaključen petletni
srednješolski program. Iz vrtcev pri osnovni šoli je bilo šest (25,0%) respondentov z
zaključenim petletnim srednješolskim programom ter visokim strokovnim programom.
Le dva respondenta (8,34%) sta imela zaključen višješolski program. V vrtcih pri šoli so
imeli trije (12,5%) respondenti opravljeno prekvalifikacijo.
3.4.3 Postopki zbiranja podatkov
Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik za vzgojiteljice in
pomočnice vzgojiteljic, ki smo ga sestavili s pomočjo priročnika avtorice T. Vonta in
njenih sodelavcev, Uresničevanje ISSA pedagoških standardov v praksi: priročnik za
strokovno rast in doseganje višje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela vzgojiteljev
in učiteljev, ki ga je izdal Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških
iniciativ Korak za korakom v Ljubljani, 2006.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Anketni vprašalnik je vseboval 11 vprašanj. Od tega je bilo pet vprašanj zaprtega
tipa, s katerimi smo zbirali podatke o vrsti vrtca, dokončani izobrazbi anketiranih,
njihovih delavnih mestih, možnostih za spreminjanje pohištva ter dostopnost igrač in
materialov otrokom. Vprašalnik je vseboval tudi pet vprašanj odprtega tipa, s katerimi
smo želeli pridobiti podatke o poznavanju spodbudnega učnega okolja, ugotoviti, kaj po
mnenju respondentov omogoča otrokom spodbudno učno okolje, zakaj je potrebno, kaj
nudi otrokom ter k razvoju česa pripomore. V anketo je bila vključena tudi ocenjevalna
lestvica, s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako vzgojiteljice in pomočnice
vzgojiteljic, ki so bile vključene v raziskavo ocenjujejo zagotovljenost spodbudnega
učnega okolja.
Ker smo za sodelovanje potrebovali vrtce iz celotne Slovenije, smo poklicali v
različne vrtce, kjer smo se vodjem ali ravnateljem/-cam vrtca predstavili ter jim
povedali, da pišemo diplomsko nalogo z naslovom Kako vzgojiteljice zagotavljajo
spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju, na Univerzi na Primorskem, na
Pedagoški fakulteti, smer Predšolska vzgoja, ter da želimo s pomočjo anonimnega
anketnega vprašalnika opraviti raziskavo v kateri naj bi sodelovali dve vzgojiteljici in
pomočnici vzgojiteljice, ki imata najmanj pet let delovne dobe in sta zaposleni v
skupinah drugega starostnega obdobja. Prosili smo jih za sodelovanje v raziskavi. S
tistimi, ki so sodelovanje potrdili, smo se dogovorili, da anketne vprašalnike pošljemo
na naslove vrtcev, da jih nato razdelijo tistim vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljice,
ki ustrezajo pogoje za vključenost v našo raziskavo. K anketnim vprašalnikom smo
priložili tudi ovojnico z našim naslovom in poštno znamko.
Anketiranje je potekalo v mesecu februarju in marcu 2012.
3.4.4 Postopki obdelave podatkov
Vsi anketni vprašalniki so bili ustrezno izpolnjeni, zato smo pri obdelavi uporabili
vse vrnjene vprašalnike. Na nekatera vprašanja nismo dobili vseh odgovorov.
Podatke smo najprej pregledali in jih razvrstili glede na naše neodvisne
spremenljivke (samostojni vrtec, vrtec pri OŠ, vrsta končane izobrazbe, delovno
mesto). Nato smo jih opisno in kvantitativno obdelali, s pomočjo programa SPSS.
Odgovori so prikazani v tabelah in grafih. Odgovore na odprta vprašanja smo obdelali v
skladu z načeli kvalitativnega raziskovanja.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
3.5 Rezultati in interpretacija
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic pri samostojnih vrtcih in vrtcih pri šoli smo
vprašali: Kaj je po vašem mnenju značilno za spodbudno učno okolje v skupinah
drugega starostnega obdobja? Vprašanja so bila odprtega tipa, zato smo odgovore
kategorizirali. Tabelarični prikaz frekvenc predstavlja število odgovorov, ki smo jih
umestili v določeno kategorijo .
Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz
samostojnih vrtcev in vrtcev pri šoli o značilnosti spodbudnega učnega okolja v
skupinah drugega starostnega obdobja.
SAMOSTOJNI VRTEC VRTEC PRI ŠOLI
KATEGORIJA Število (f) Odstotek (%) Število (f) Odstotek (%)
Različnost 15 53,57 14 48,28
Okolje 8 28,57 6 20,69
Aktivnost 4 14,29 9 31,03
Razvoj 1 3,57
Skupaj 28 100,0 29 100,0
Opis kategorij:
Različnost – materialov, vedno kaj novega, kotičkov, didaktičnih igrač, dejavnosti,
oblike in metode dela, učna sredstva, spodbuda, delovnih listov.
Aktivnost – raziskovanje, vključevanje v dejavnosti, predvidevanje, preizkušnje,
igra, sodelovanje, samoiniciativnost.
Okolje – zanimivo, se ga da spreminjati, se premika, prostor za skupinsko,
individualno ali skupno delo, igre in sredstva so otrokom na doseg, varnost, dobro
počutje, interakcija z drugimi, razporeditev pohištva, svetloba, imajo prostor za sebe,
narava, oprema, igrače, prijetna klima, slikovni material, organizacija dela, sodelovanje
z institucijami.
Razvoj – sposobnosti na vseh področjih.
Rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, tako iz samostojnih
vrtcev kot vrtcev pri osnovni šoli opredelile, da je značilnost spodbudnega učnega
okolja predvsem različnost. Pri samostojnih vrtcih se je tak odgovor pojavil 15-krat, kar
predstavlja 53,57%. Pri vrtcih pri osnovni šoli se je pojavil tak odgovor 14-krat, kar
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
predstavlja 48,28%. Anketirani so navedli tudi druge značilnosti spodbudnega učnega
okolja. Te značilnosti so okolje, aktivnosti in razvoj. Značilnost razvoja se je pojavilo
najmanjkrat, 1, kar predstavlja 3, 57%.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo vprašali: Zakaj otroci potrebujejo
spodbudno učno okolje? Vprašanje je bilo odprtega tipa. Odgovore smo kategorizirali.
Prikazane frekvence predstavljajo število pojmov, ki smo jih v odgovorih opredelili z
določeno kategorijo.
Tabela 5: Zakaj otroci potrebujejo spodbudno učno okolje v številu (f) in strukturnih
odstotkih (%), kot navajajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic iz samostojnih vrtcev
in vrtcev pri šoli.
SAMOSTOJNI VRTEC VRTEC PRI ŠOLI
KATEGORIJA Število (f) Odstotki (%) Število (f) Odstotki (%)
Motivacija 8 22,22 3 8,6
Učenje 7 19,44 13 40,0
Razvoj 9 25,0 6 17,0
Aktivnost 11 30,56 7 5,7
Zahteve otrok 1 2,78
Samostojnost 4 17,1
Okolje 2 2,9
Interakcija 2 2,9
Skupaj 36 100,0 35 100,0
Opis kategorij:
Motivacija – za delo, sodelovanje.
Učenje – preko igre, pridobivanje znanja in spretnosti, spoznavanje novih stvari,
sebe in okolice, širijo obzorje.
Razvoj – sposobnosti in kompetentnosti, postanejo samozavestnejši, socialni
odnosi.
Aktivnost – raziskovanje, razmišljanje, samo-raziskovanje, samoiniciativnost,
sodelovanje, ustvarjalnost, samostojnost, radovednost, reševanje problemov, različni
izzivi, eksperimentiranje.
Zahteve otrok – otroci veliko zahtevajo.
Okolje – spodbuda vzgojiteljev, dobro počutje.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
Interakcija – z drugimi, povezava z materiali.
Samostojnost – določanje glede na lastne interese, uresničevanje načrtov, razvoj
svojih idej.
Pri samostojnih vrtcih se je največkrat pojavil odgovor, da otroci potrebujejo
spodbudno učno okolje zaradi aktivnosti ( 30,56%). Anketirani iz vrtcev pri osnovnih
šolah pa so bili mnenja, da ga potrebujejo predvsem zaradi učenja. Odgovore, ki smo
jih opredelili s to kategorijo je bilo 13, kar predstavlja 40,0% vseh odgovorov.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic iz samostojnih vrtcev so kot razloge, zakaj otroci
potrebujejo tako učno okolje, navedli tudi motivacijo, 22,22%; učenje, 19,44%; razvoj,
25,0% in zahteve otrok, 2,78%. Anketirani iz vrtcev pri osnovnih šolah so kot razloge
navedli motivacijo, 8,6%; razvoj, 17,0%; aktivnost, 5,7%; samostojnost, 17,1%; okolje,
2, 9% in interakcijo, kar znaša tudi 2, 9%.
Vidimo lahko, da se med obema vrstama vrtcev pojavijo nekatere razlike. Največja
razlika je v tem, da strokovne delavke v vrtcih pri šolah kot razlog zakaj otroci
potrebujejo spodbudno učno okolje navajajo samostojnost, okolje in interakcijo,
medtem, ko strokovne delavke iz samostojnih vrtcev tega ne navajajo.
Vidimo tudi lahko, da dajo strokovne delavke iz samostojnih vrtcev večji poudarek
na aktivnosti in razvoju otrok medtem, ko strokovne delavke iz vrtcev pri šoli dajejo
večji poudarek učenju.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo vprašali: Kaj otrokom nudi spodbudno
učno okolje? Vprašanje je bilo odprtega tipa. Odgovore smo kategorizirali. Prikazane
frekvence predstavljajo število pojmov, ki smo jih v odgovorih opredelili z določeno
kategorijo.
Tabela 6: Kaj po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice iz samostojnih vrtcev in
vrtcev pri šoli nudi otrokom spodbudno učno okolje v številu (f) in strukturnih odstotkih
(f%).
SAMOSTOJNI VRTEC VRTEC PRI ŠOLI
Kategorija Število (f) Odstotek (%) Število (f) Odstotek (%)
Aktivnost 13 32,5 11 40,74
Razvoj 11 27,5 7 25,93
Igra 3 7,5 1 3,70
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
Samostojnost 6 15,0 3 11,11
Okolje 3 7,5 2 7,41
Interakcija 2 5,0 2 7,41
Sprostitev 2 5,0 1 3,70
Skupaj 40 100,0 27 100,0
Opis kategorij:
Aktivnost – hitrejši odzivi na situacije, reševanje problemov, raziskovanje, učenje
preko igre, poizkušanje, sodelovanje, eksperimentiranje, razlikovanje materialov,
zbiranje materialov, preoblikovanje materialov, motivacija, ustvarjalnost, prilagajanje,
komunikacija.
Razvoj – jezika, logike, matematičnih predstav, pridobivanje znanja, orientacija,
razvoj čustev, komunikacije, mišljenja, radovednosti, intelektualnih sposobnosti,
socialnih veščin, koncentracije, spretnostne veščine.
Okolje – primerno oblikovano, domače, raznoliki kotički, materiali in pripomočki za
raziskovanje in ustvarjanje, primernost vzgojitelja (zna otroke spodbujati, usmerjati,
nuditi primerne dejavnosti), praktične izkušnje in informacije.
Igra – pospeševanje kompleksne igre, spodbujanje proste igre, igralne priložnosti,
sproščena igra.
Samostojnost – neodvisnost, socializacija, gradijo si osebnost, lastna izbira
dejavnosti, samostojno raziskovanje in reševanje problemov, organizacija dela.
Interakcija – zadovoljevanje individualnih potreb in želja, prijateljstvo, ustvarjanje
pristnih odnosov, pogovor med otroki, posnemanje.
Sprostitev – dobro počutje.
Rezultati v tabeli prikazujejo, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic mnenja,
da spodbudno učno okolje otrokom nudi predvsem aktivnost in razvoj. Aktivnost je pri
samostojnih vrtcih navedlo 13 anketiranih, kar predstavlja 32,5% vseh odgovorov. Pri
vrtcih pri osnovnih šolah je aktivnost navedlo 11 anketiranih, kar predstavlja 40,74%
vseh odgovorov. Kot odgovor, razvoj, jih pri samostojnih vrtcih zapisalo 11
anketiranih, kar predstavlja 27,5% vseh odgovorov. Iz vrtcev pri osnovni šoli jih je ta
indikator zapisalo sedem, kar predstavlja 25,93% vseh odgovorov. Za interakcijo in
sprostitev je bilo pri samostojnih vrtcih najmanj odgovorov. Opredelila sta se le po dva
anketiranca za vsako kategorijo, kar je 5,0% vseh odgovorov. Pri vrtcih pri osnovnih
šolah jih je najmanj zapisalo odgovor za igro in sprostitev, 1 kar je 3,70%.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
Iz tabele je razvidno, da so strokovne delavke iz samostojnih vrtcev navedle več
(40), prednosti spodbudnega učnega okolja, kot njihove kolegice iz vrtcev pri šolah, ki
so navedle le 27 prednosti.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo vprašali: K razvoju česa pripomore
spodbudno učno okolje? Vprašanje je bilo odprtega tipa. Odgovore smo kategorizirali.
Prikazane frekvence predstavljajo število pojmov, ki smo jih v odgovorih opredelili z
določeno kategorijo.
Tabela 7: Število (f) in strukturni odstotki (f%) glede na mnenje anketiranih vzgojiteljic
in pomočnic vzgojiteljice iz vrtcev pri šoli, o mnenju k razvoju česa pripomore
spodbudno učno okolje.
SAMOSTOJNI VRTEC VRTEC PRI ŠOLI
KATEGOTIJA Število (f) Odstotki (%) Število (f) Odstotki (%)
Celostni razvoj 21 58,33 16 53,33
Aktivnost 3 8,33 5 16,67
Osebnostni razvoj 11 30,56 7 23,33
Izkušnje 1 2,78 2 6,67
Skupaj 36 100,0 30 100,0
Opis kategorij: Celostni razvoj – kognitivno, psiho-fizično, socialno, emocionalno, fina motorika,
intelektualno, širjenje znanja, domišljije, jezika, mišljenja, govora, logičnega mišljenja,
matematičnega spoznavanja, gibalnih spretnosti, vizualne predstave, čustvenih
sposobnosti, razvoj čutil, spoznavne spretnosti.
Aktivnost – ustvarjalnost, vedoželjnost, lastna angažiranost, raziskovanje, igre.
Osebnostni razvoj – samopodoba, samostojnosti, socializacija, avtonomnost,
empatija, samozavest, samozaupanje, odgovornost, iznajdljivost, sposobnost
reševanja problemov.
Izkušnje – pridobivanje znanja na različnih področjih.
Največ anketiranih meni, da spodbudno učno okolje pripomore k celostnemu in
osebnostnemu razvoju. Da spodbudno učno okolje pripomore k celostnem razvoju je
pri samostojnih vrtcih zapisalo v odgovorih 21 anketiranih, kar predstavlja 58,33%
vseh navedenih odgovorov. Pri vrtcih pri osnovnih šolah je v odgovor zapisalo 16
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
anketiranih, kar je 53,33% zapisalo, da spodbudno učno okolje pripomore k celostnem
razvoju.
Spodbudno učno okolje vpliva tudi na osebnostni razvoj, za kar jih je pri
samostojnih vrtcih kot odgovor zapisalo 11 anketiranih, kar predstavlja 30,56% vseh
odgovorov. Iz vrtcev pri šoli pa jih je ta indikator v odgovor zapisalo 7 anketiranih, kar
predstavlja 23,33% vseh odgovorov. Najmanj jih je zapisalo, da pripomore k
pridobivanju izkušenj in aktivnosti.
Iz tabele lahko opazimo, da je le sedem (23,33%) vzgojiteljic in pomočnic
vzgojiteljic iz vrtcev pri šolah zapisalo, da spodbudno učno okolje vpliva k
osebnostnemu razvoju otroka. Iz samostojnih vrtcev pa ta odgovor predstavlja 30,56%
vseh zapisanih odgovorov.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo prosili: da napišejo, kaj je še značilno za
učno okolje njihove skupine in v ocenjevalni lestvici ni bilo navedeno. Vprašanje je bilo
odprtega tipa. Odgovore smo kategorizirali. Prikazane frekvence predstavljajo število
pojmov, ki smo jih v odgovorih opredelili z določeno kategorijo.
Tabela 8: Kaj je značilno za spodbudno učno okolje lastne skupine vzgojiteljic in
pomočnic vzgojiteljice iz samostojnih vrtcev in iz vrtcev pri šoli v številu (f) in strukturnih
odstotkih (f%).
SAMOSTOJNI VRTEC VRTEC PRI ŠOLI
KATEGORIJA Število (f) Odstotki (%) Število (f) Odstotki (%)
Zunanje površine 1 11,11 1 16,7
Uspešen tim 1 16,7
Sodelovanje s starši 1 16,7
Primernost igralnice 1 16,7
IKT kotiček 2 33,3
Prilagajanje 1 11,12
Prenašanje igrač 1 11,11
Oglasna deska 2 22,22
Različni kotički 1 11,11
Red 1 11,11
Igrače otrok 1 11,11
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
Prisotnost otrok v
kotičku
1 11,11
Skupaj 9 100,0 6 100,0
Opis kategorij:
Zunanje površine – različna učna okolja (travnik, gozd, cesta, sneg, luže, sprehodi
ob vsakem vremenu).
Uspešen tim – uspešno sodelovanje s strokovnimi delavci.
Sodelovanje s starši – prinašanje različnih materialov, obiski v skupini …).
Primernost igralnice – primerna velikost glede na število otrok ter primerna
osvetlitev.
IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) kotiček – kotiček kjer imajo otroci
na voljo informacijsko-komunikacijske izdelke (računalnik, internet, fotoaparati, CD-
predvajalnik …), otroci lahko sami dokumentirajo svoje dosežke.
Prilagajanje – učno okolje prilagajajo sposobnostim skupine si izmenjujejo
sredstva in izkušnje.
Prenašanje igrač – otrokom je omogočeno, da prenašajo igrače iz enega kotička v
drugega.
Oglasna deska – vsebuje plakate, ki prikazujejo aktualno temo, namenjena tudi
otrokom (v igralnici) npr. da vidijo kdaj bodo šli na izlet, fotografije.
Različni kotički – živi kotički (rastline in živali).
Red – otroci sami poskrbijo zanj, za razvrščanje, pospravljanje.
Igrače otrok – na razpolago imajo igrače, ki jih naredijo sami.
Prisotnost otrok v kotičku – kotiček je označena tako, da je vidno koliko otrok je
lahko v kotičku ter kateri otroci so v njem.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so navedle tudi nekaj dejavnikov
spodbudnega učnega okolja, ki jih mi v naši ocenjevalni lestvici nismo opredelili.
Opredelili so zunanje površine, uspešen tim, sodelovanje s starši, primernost igralnice,
IKT kotiček, prilagajanje, prenašanje igrač, oglasno desko, različnost kotičkov, red,
igrače otrok ter prisotnost otrok v kotičku. Iz tabele je tudi razvidno, da so vzgojiteljice
in pomočnice vzgojiteljic iz vrtcev pri šolah navedle manj (6) svojih dejavnikov
spodbudnega učnega okolja, kot njihove kolegice iz samostojnih vrtcev (9).
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo vprašali: kakšne so možnosti
spreminjanja razporeditve pohištva v igralnici? Vprašanje je bilo zaprtega tipa.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz
samostojnih vrtcev in vrtcev pri šoli, glede na možnosti spreminjanja pohištva.
Tabela prikazuje število in strukturne odstotke odgovorov vzgojiteljic in pomočnic
vzgojiteljic iz obeh vrst vrtcev. Anketirani so odgovarjali na vprašanje o možnostih
spreminjanja razporeditve pohištva.
Rezultati kažejo, da lahko anketirani tako v samostojnih vrtcih kot v vrtcih pri šolah
hitro in večkrat preuredijo velik del igralnice. Pri samostojnih vrtcih se je za to opredelilo
kar 17 od vseh anketiranih iz teh vrtcev. To znaša 35,4 %. Iz vrtcev pri šoli pa se je za
to odločilo 18 anketiranih iz teh vrtcev, kar znaša 37,5 %. Da lahko premaknejo nekaj
večjih delov pohištva za dlje časa je pri samostojnih vrtcih odgovorilo 7 anketiranih, kar
znaša 14,6 %. Iz vrtcev pri šoli pa je tako odgovorilo 6 anketiranih, kar znaša 12,5 %.
Iz obeh vrtcev pa se ni nihče odgovoril, da razporeditev pohištva ni možna.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo vprašali: koliko so otrokom dostopne
igrače in materiali? Vprašanje je bilo zaprtega tipa.
Tabela 10: Število (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz
samostojnih vrtcev in vrtcev pri šoli, glede na dostopnost igrač otrokom.
Spreminjanje pohištva Samostojni vrtec
Vrtec pri šoli Skupaj
f f% f f% F f%
Premakne se lahko nekaj večjih kosov pohištva in s tem preureditev igralnice za nekaj časa
7 14,6 6 12,5 13 27,1
Hitro in večkrat lahko preuredimo velik del igralnice
17 35,4 18 37,5 35 72,9
Skupaj 24 50,0 24 50,0 48 100,0
Dostopnost igrač Samostojni vrtec
Vrtec pri šoli
Skupaj
f f% Ff% F f%
Vedno so jim dostopne 22 45,8 18 37,5 40 83,3
Dostopne so jim ob določenem času
2 4,2 6 12,5 8 16,7
Niso jim dostopne. Ponudim jih jaz.
0 0,0 0 0,0 0 0,0
Skupaj 24 50, 0 24 50, 0 48 100,0
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
Tabela prikazuje število in strukturne odstotke odgovorov vzgojiteljic in pomočnic
vzgojiteljic iz samostojnih vrtcev in vrtcev pri šoli. Anketirani so odgovarjali na
vprašanje o tem, koliko so otrokom dostopne igrače in materiali.
Tabela prikazuje rezultate, iz katerih lahko razberemo, da so igrače in materiali v
večini otrokom vedno dostopni. Iz samostojnih vrtcev je tako odgovorilo kar 22
anketiranih, kar znaša 45,8%. Iz vrtcev pri šoli je tako odgovorilo 18 anketiranih, kar
znaša 12,5%. Noben anketiranec se ni odločil za odgovor, da jim igrače in materiali
niso dostopni ter, da jim jih ponudijo one, vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic.
Tabela 11: Število (f), standardni odklon (SD) in aritmetična sredina (M) ocen
anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice iz samostojnih vrtcev in iz vrtcev pri
šoli, o značilnostih spodbudnega učnega okolja njihove skupine.
Kategorije Skupaj
N SD M
Pohištvo je primerne velikosti glede na velikost otrok
v skupini (90 cm).
48 1,00266 4,1250
Nekateri deli pohištva so namenjeni sprostitvi otrok,
počitku in umiku v zasebnost.
48 0,61849
4,5208
V prostoru sta vse čas vsaj dva prepoznavno
definirana kotička.
48 0,81839 4,6042
V igralnici je stalen prostor za igro s peskom in
vodo.
48 1,22890
2,0208
Razporeditev pohištva v kotičke ne ogroža varnosti
otrok.
48 0,51183
4,6875
V igralnici je prostor, kjer imajo otroci shranjene
osebne predmete.
48 0,81839 3,8125
V igralnici je zagotovljeno raznoliko in raznovrstno
gradivo.
48 1,42405 4,0000
V igralnici so kotički, ki otroku omogočajo
samostojno raziskovanje in iskanje informacij.
48 0,92253 4,2708
Izdelki otrok so vedno razstavljeni. 48 0,45934 4,7083
Kotički so jasno določeni in označeni. 48 0,63546 4,3542
Materiali v kotičkih so označeni. 48 0,93019 3,6667
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
T
abe
la
prik
azu
je
sre
dnj
e
vre
dno
sti
oce
n
zna
čiln
osti
spo
dbu
dne
ga
učn
ega
oko
lja
vrtč
evs
kih
sku
pin
ank
etir
anih.
Materiali in didaktična sredstva v kotičkih so
prilagojena starosti in razvojnemu nivoju
posameznih otrok.
48 0,89522 4,4167
Materiali in igrače v igralnici se med letom
zamenjuje in dodaja z namenom pridobivanja novih
izkušenj.
48 0,76231 4,1875
Pripravljeno so dejavnosti, ki otrokom omogočajo,
da stopijo v neposredni stik z drugimi.
48 0,77614 4,3125
Pripravljene so dejavnosti zelo različnih stopenj
težavnosti, z namenom spodbujanja razvoja vseh
otrok na zelo različnih razvojnih stopnjah.
48 0,72445 4,3333
Stvari v igralnici so razporejene tako, da ima
vzgojitelj pregled in nadzor nad igralnimi kotički in
lahko opazuje otroke pri igri.
48 0,42474 4,7708
Materiali in didaktična sredstva so urejena. 48 0,61849 4,4792
Materiali in didaktična sredstva so v višini otrokovih
oči.
48 0,64926 4,5625
Vsi prehodi med kotički in prostori, ki so na voljo
otrokom so prazni in prehodni.
48 0,68384 4,5208
Materiali so dostopni otrokom v kotičkih in prostorih,
kjer te materiale potrebujejo.
48 0,55183 4,6875
Prostor je opremljen tako, da se otroci lahko igrajo
sami, v paru, v majhnih skupinah.
48 0,46842 4,6875
V prostoru je zagotovljena možnost, da se vsi otroci
iz skupine dogovarjajo in skupaj igrajo.
48 0,48332 4,6458
Igralnica je prijetnega videza, topla, umirjenih barv. 48 0,64926 4,4375
Igralnica ni prenatrpana s pohištvom (vsaj 1/3
praznega prostora).
48 0,96182 4,2708
Otroci imajo vsakodnevno na razpolago materiale za
raziskovanje in ustvarjanje.
48 0,72169 4,1042
Otroci se v igralnici dobro počutijo, znajdejo in
orientirajo.
48 0,56454 4,6458
V igralnici so mehke obloge, ki dušijo zvok in
omogočajo igro na tleh.
48 0,66010 4,1042
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
Najvišje so svoje učno okolje ocenili pri razporeditvi stvari v igralnici na način, ki
vzgojitelju omogoča, da ima nadzor nad igralnimi kotički (M= 4,77) ter pri dejavniku
razstavljenosti otroških izdelkov (M= 4,7).
Visoko so ocenili razporeditev pohištva tako, da ne ogroža varnosti otrok (M=
4,69), dostopnost materialov v kotičkih in prostorih, kjer te materiale potrebujejo (M=
4,69) in možnost samostojne igre, igre v parih in majhnih skupinah (M= 4,69).
Anketiranci so nekoliko kritični tudi glede višine pohištva, saj je aritmetična sredina
ocen M= 4,2, menjave igrač in materialov z namenov pridobivanja novih izkušenj (M=
4,19), materialov, ki jih imajo otroci vsakodnevno na razpolago za raziskovanje in
ustvarjanje (M= 4,10) ter prisotnosti mehkih oblog v igralnici z namenom igre na tleh
(M= 4, 10).
Pri oceni prisotnosti stalnega prostora za shranjevanje osebnih predmetov so bili
kritični, saj se s to trditvijo delno strinjajo, M= 3,81. Delno se strinjajo s trditvijo, da so
materiali v kotičkih označeni, M= 3,67. Anketirani so bili najbolj kritični pri dejavniku
prisotnosti kotička z vodo in peskom, saj so se najmanj strinjali s trditvijo, da imajo v
igralnici stalen prostor za igro s peskom in vodo, M= 2,02.
Tabela 12: Ocena spodbudnega učnega okolja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic
glede na vrsto vrtca s prikazom aritmetičnih sredin (M) in standardnega odklona (SD).
Kategorije Vrsta vrtca Rezultati
Pohištvo je primerne velikosti glede na
velikost otrok v skupini (90 cm).
samostojni vrtci M 4,2917
SD 0,85867
vrtec pri šoli M 3,9583
SD 1,12208
Nekateri deli pohištva so namenjeni sprostitvi
otrok, počitku in umiku v zasebnost.
samostojni vrtci M 4,6667
SD 0,63702
vrtec pri šoli M 4,3750
SD 0,57578
V prostoru sta ves čas vsaj dva prepoznavno
definirana kotička.
samostojni vrtci M 4,8333
SD 0,48154
vrtec pri šoli M 4,3750
SD 1,01350
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
47
V igralnici je stalen prostor vodo in peskom. samostojni vrtci M 2,2500
SD 1,35935
vrtec pri šoli M 1,7917
SD 1,06237
Razporeditev pohištva v kotičke ne ogroža
otrokove varnosti.
samostojni vrtci M 4,7917
SD 0,41485
vrtec pri šoli M 4,5833
SD 0,58359
V igralnici so kotički, ki otroku omogočajo,
samostojno raziskovanje, iskanje informacij
(enciklopedije, slovarji …).
samostojni vrtci M 4,4167
SD 0,50361
vrtec pri šoli M 4,1250
SD 1,03472
V igralnici je prostor, kjer imajo otroci
shranjene osebne predmete.
samostojni vrtci M 3,8750
SD 1,26190
vrtec pri šoli M 3,7500
SD 1,59483
V igralnici je zagotovljeno raznoliko in
raznovrstno gradivo.
samostojni vrtci M 4,2917
SD 0,75060
vrtec pri šoli M 3,7083
SD 0,99909
Izdelki otrok so vedno razstavljeni. samostojni vrtci M 4,7917
SD 0,41485
vrtec pri šoli M 4,6250
SD 0,49454
Kotički so jasno določeni in označeni. samostojni vrtci M 4,4167
SD 0,58359
vrtec pri šoli M 4,2917
SD 0,69025
Materiali v kotičkih so označeni. samostojni vrtci M 3,7917
SD 1,02062
vrtec pri šoli M 3,5417
SD 0,83297
Materiali in didaktična sredstva v kotičkih so
prilagojena starosti in razvojnemu nivoju
samostojni vrtci M 4,4167
SD 0,92861
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
48
posameznih otrok. vrtec pri šoli M 4,4167
SD 0,88055
Materiali in igrače v igralnici se med letom
zamenjuje in dodaja z namenom pridobivanja
novih izkušenj.
samostojni vrtci M 4,4167
SD 0,65386
vrtec pri šoli M 3,9583
SD 0,80645
Pripravljene so dejavnosti, ki otrokom
omogočajo, da stopijo v neposredni stik z
drugimi.
samostojni vrtci M 4,3333
SD 0,76139
vrtec pri šoli M 4,2917
SD 0,80645
Pripravljene so dejavnosti zelo različnih
stopenj težavnosti, z namenom spodbujanja
razvoja vseh otrok, na zelo različnih razvojnih
stopnjah.
samostojni vrtci M 4,4583
SD 0,65801
vrtec pri šoli M 4,2083
SD 0,77903
Stvari v igralnici so razporejene tako, da ima
vzgojitelj pregled in nadzor nas igralnimi
kotički in lahko opazuje otroke pri igri.
samostojni vrtci M 4,7917
SD 0,41485
vrtec pri šoli M 4,7500
SD 0,44233
Materiali in didaktična sredstva so urejena. samostojni vrtci M 4,5000
SD 0,58977
vrtec pri šoli M 4,4583
SD 0,65801
Materiali in didaktična sredstva so v višini
otrokovih oči.
samostojni vrtci M 4,5000
SD 0,65938
vrtec pri šoli M 4,6250
SD 0,64690
Vsi prehodi med kotički in prostori, ki so na
voljo otrokom so prazni in prehodni.
samostojni vrtci M 4,4583
SD 0,83297
vrtec pri šoli M 4,5833
SD 0,50361
Materiali so dostopni otrokom v kotičkih in
prostorih, kjer te materiale potrebujejo.
samostojni vrtci M 4,7500
SD 0,53161
vrtec pri šoli M 4,6250
SD 0,57578
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
49
Prostor je opremljen tako, da se otroci lahko
igrajo sami, v paru, v majhnih skupinah.
samostojni vrtci M 4,7083
SD 0,46431
vrtec pri šoli M 4,6667
SD 0,48154
V prostoru je zagotovljena možnost, da se vsi
otroci iz skupne dogovarjajo in skupaj igrajo.
samostojni vrtci M 4,6667
SD 0,48154
vrtec pri šoli M 4,6250
SD 0,49454
Igralnica je prijetnega videza, topla, umirjenih
barv.
samostojni vrtci M 4,3750
SD 0,64690
vrtec pri šoli M 4,5000
SD 0,65938
Igralnica ni prenatrpana s pohištvom (vsaj 1/3
praznega prostora).
samostojni vrtci M 4,0833
SD 1,05981
vrtec pri šoli M 4,4583
SD 0,83297
Otroci imajo vsakodnevno na razpolago
materiale za raziskovanje in ustvarjanje.
samostojni vrtci M 4,3333
SD 0,70196
vrtec pri šoli M 3,8750
SD 0,67967
Otroci se v igralnici dobro počutijo, znajdejo
in orientirajo.
samostojni vrtci M 4,7083
SD 0,55003
vrtec pri šoli M 4,5833
SD 0,58359
V igralnici so mehke obloge, ki dušijo zvok in
omogočajo igro na tleh.
samostojni vrtci M 4,1250
SD 0,67967
vrtec pri šoli M 4,0833
SD 0,65386
Tabela prikazuje aritmetične sredine in standardne odklone značilnosti
spodbudnega učnega okolja anketiranih glede na vrsto vrtca.
Anketirane iz vrtcev pri osnovnih šolah so najbolje ocenile kazalec spodbudnega
učnega okolja, ki pravi, da so v igralnici stvari razporejene tako, da ima vzgojitelj
pregled na celotno igralnico in tako vidi vse otroke med igro, M= 4,75. Anketirane iz
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
50
samostojnih vrtcev so najbolje ocenile kazalec spodbudnega učnega okolja, ki govori o
tem, da sta v igralnici ves čas prepoznavno definirana vsaj dva kotička, M= 4,83.
Tabela prikazuje, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic tako iz vrtcev pri šoli kot
samostojnih vrtcev nekoliko kritično ocenjevale označenosti materialov v kotičkih
(samostojni vrtci M= 3,79; vrtci pri šoli M= 3,96). Podobno so ocenjevali menjavo in
dodajanje materialov in igrač v igralnici z namenom pridobivanja novih izkušenj,
M= 3,96.
Pri parametru o primerni velikosti pohištva glede na velikost otrok v skupini (90 cm)
so se anketiranci iz vrtcev pri šoli delno strinjali, M= 3,96.
Iz tabele je razvidno tudi, da so tako vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice iz
vrtcev pri šoli in samostojnih vrtcev kritične pri oceni prisotnosti stalnega prostora v
igralnici, kjer imajo otroci shranjene osebne predmete. Srednja vrednost ocen
strokovnih delavk iz samostojnih vrtcev je M= 3,88 in strokovnih delavk iz vrtcev pri šoli
M= 3,75.
Tudi pri zagotavljanju raznovrstnosti gradiva so se vsi anketirani delno strinjali s
trditvijo. Opazi se razlika v oceni strokovnih delavk v samostojnih vrtcih in vrtcih pri
šolah, saj je srednja vrednost ocen strokovnih delavk iz samostojnih vrtcev M= 4,29 in
strokovnih delavk iz vrtcev pri šolah M= 3,71.
Iz tabele lahko vidimo, da so bili anketirani kritični tudi pri prisotnosti mehkih oblog
v igralnici. Iz samostojnih vrtcev je aritmetična sredina 4,13. Iz vrtcev pri osnovni šoli pa
4,09.
Tako strokovne delavke iz samostojnih vrtcev kot iz vrtcev pri šolah, so bile kritične
glede vsakodnevne razpoložljivosti materialov za raziskovanje in ustvarjanje.
Anketirane iz samostojnih vrtcev so to ocenile s srednjo oceno M= 4,33 iz vrtcev pri šoli
pa z M= 3,87.
Strokovne delavke iz vrtcev pri šolah so bile kritične tudi pri ocenjevanju
pripravljenosti dejavnosti različnih stopenj težavnosti z namenom spodbujanja razvoja
vseh otrok, na zelo različnih razvojnih stopnjah (M= 4, 21).
Tudi pri pripravljenosti dejavnosti, ki otrokom omogočajo, da stopijo v neposredni
stik z drugimi so bile strokovne delavke obeh vrst vrtca kritične. Srednja vrednost ocen
strokovnih delavk iz samostojnih vrtcev je M= 4, 33 iz vrtcev pri šolah pa M= 4, 29.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
51
Strokovne delavke iz samostojnih vrtcev so bile kritične tudi glede videza igralnice,
M= 4,37 in prenatrpanosti pohištva v igralnici, M= 4,08.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic iz obeh vrst vrtcev so bile najbolj kritične pri
oceni stalnosti prostora z vodo in pekom. Pri anketiranih iz vrtcev pri šoli je aritmetična
sredina tega indikatorja 1,79, pri anketiranih iz samostojnih vrtcev pa je aritmetična
sredina tega indikatorja 2,25.
Iz rezultatov, ki so navedeni v tabeli, je razvidno, da je prišlo v ocenah strokovnih
delavcev iz samostojnih vrtcev in vrtcev pri šolah do razlik. Največje razlike so se
pokazale pri parametrih o definiranosti vsaj dveh kotičkov, strokovne delavke iz
samostojnih vrtcev so to ocenile z M= 4,83, iz vrtcev pri šolah pa z M= 4,37. Razlike se
kažejo tudi pri prisotnosti prostora z vodo in peskom. Anketirani iz samostojnih vrtcev
so to ocenili z M= 2,25, iz vrtcev pri šolah pa z M= 1,79. Tudi pri zagotavljanju
raznolikosti gradiva se pokažejo razlike, saj so ta indikator anketirane iz samostojnih
vrtcev ocenile z M= 4,29, iz vrtcev pri šolah pa za M= 3,70. Razliko pa lahko opazimo
tudi pri parametru o menjavanju in dodajanju igrač skozi leto z namenom pridobivanja
novih izkušenj. Strokovne delavke iz samostojnih vrtcev so ta indikator ocenile z
M= 4,42, iz vrtcev pri šolah pa z M= 3,96. Opazimo lahko, da so pri oceni spodbudnega
učnega okolja bolj kritini strokovni delavci v vrtcih pri šolah, iz česar lahko sklepamo,
da imajo ti vrtci slabše urejeno učno okolje.
Tabela 13: Število (f), standardni odklon (SD) in aritmetična sredina (M) ocen
anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice o značilnostih spodbudnega učnega
okolja njihove skupine glede na delovno mesto.
Kategorije Delovno mesto Rezultati
Pohištvo je primerne velikosti glede na velikost
otrok v skupini (90 cm).
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,0800
SD 1,03763
pomočnica vzgojiteljice M 4,1739
SD 0,98406
Nekateri deli pohištva so namenjeni sprostitvi
otrok, počitku in umiku v zasebnost.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,4800
SD 0,65320
pomočnica vzgojiteljice M 4,5652
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
52
SD 0,58977
V prostoru sta ves čas vsaj dva prepoznavno
definirana kotička.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,6400
SD 0,75719
pomočnica vzgojiteljice M 4,5652
SD 0,89575
V igralnici je stalen prostor vodo in peskom. vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 2,1200
SD 1,26886
pomočnica vzgojiteljice M 1,9130
SD 1,20276
Razporeditev pohištva v kotičke ne ogroža
otrokove varnosti.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,6400
SD 0,56862
pomočnica vzgojiteljice M 4,7391
SD 0,44898
V igralnici so kotički, ki otroku omogočajo,
samostojno raziskovanje, iskanje informacij
(enciklopedije, slovarji …).
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,2800
SD 0,84261
pomočnica vzgojiteljice M 4,2609
SD 0,81002
V igralnici je prostor, kjer imajo otroci shranjene
osebne predmete.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 3,9200
SD 1,41185
pomočnica vzgojiteljice M 3,6957
SD 1,45960
V igralnici je zagotovljeno raznoliko in raznovrstno
gradivo.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,0400
SD 0,84063
pomočnica vzgojiteljice M 3,9565
SD 1,02151
Izdelki otrok so vedno razstavljeni. vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,6800
SD 0,47610
pomočnica vzgojiteljice M 4,7391
SD 0,44898
Kotički so jasno določeni in označeni. vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,4000
SD 0,64550
pomočnica vzgojiteljice M 4,3043
SD 0,63495
Materiali v kotičkih so označeni. vzgojiteljica predšolskih M 3,6400
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
53
otrok SD 1,03602
pomočnica vzgojiteljice M 3,6957
SD 0,82212
Materiali in didaktična sredstva v kotičkih so
prilagojena starosti in razvojnemu nivoju
posameznih otrok.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,4400
SD 0,76811
pomočnica vzgojiteljice M 4,3913
SD 1,03305
Materiali in igrače v igralnici se med letom
zamenjuje in dodaja z namenom pridobivanja
novih izkušenj.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,2000
SD 0,76376
pomočnica vzgojiteljice M 4,1739
SD 0,77765
Pripravljene so dejavnosti, ki otrokom omogočajo,
da stopijo v neposredni stik z drugimi.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,3200
SD 0,74833
pomočnica vzgojiteljice M 4,3043
SD 0,82212
Pripravljene so dejavnosti zelo različnih stopenj
težavnosti, z namenom spodbujanja razvoja vseh
otrok, na zelo različnih razvojnih stopnjah.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,4400
SD 0,65064
pomočnica vzgojiteljice M 4,2174
SD 0,79524
Stvari v igralnici so razporejene tako, da ima
vzgojitelj pregled in nadzor nas igralnimi kotički in
lahko opazuje otroke pri igri.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,8000
SD 0,40825
pomočnica vzgojiteljice M 4,7391
SD 0,44898
Materiali in didaktična sredstva so urejena. vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,6000
SD 0,50000
pomočnica vzgojiteljice M 4,3478
SD 0,71406
Materiali in didaktična sredstva so v višini
otrokovih oči.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,5600
SD 0,71181
pomočnica vzgojiteljice M 4,5652
SD 0,58977
Vsi prehodi med kotički in prostori, ki so na voljo
otrokom so prazni in prehodni.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,4800
SD 0,82260
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
54
pomočnica vzgojiteljice M 4,5652
SD 0,50687
Materiali so dostopni otrokom v kotičkih in
prostorih, kjer te materiale potrebujejo.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,7200
SD 0,54160
pomočnica vzgojiteljice M 4,6522
SD 0,57277
Prostor je opremljen tako, da se otroci lahko igrajo
sami, v paru, v majhnih skupinah.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,7200
SD 0,45826
pomočnica vzgojiteljice M 4,6522
SD 0,48698
V prostoru je zagotovljena možnost, da se vsi
otroci iz skupne dogovarjajo in skupaj igrajo.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,6400
SD 0,48990
pomočnica vzgojiteljice M 4,6522
SD 0,48698
Igralnica je prijetnega videza, topla, umirjenih
barv.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,4800
SD 0,58595
pomočnica vzgojiteljice M 4,3913
SD 0,72232
Igralnica ni prenatrpana s pohištvom (vsaj 1/3
praznega prostora).
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,2000
SD 1,08012
pomočnica vzgojiteljice M 4,3478
SD 0,83168
Otroci imajo vsakodnevno na razpolago materiale
za raziskovanje in ustvarjanje.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4, 0800
SD 0,75939
pomočnica vzgojiteljice M 4,1304
SD 0,69442
Otroci se v igralnici dobro počutijo, znajdejo in
orientirajo.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,6400
SD 0,56862
pomočnica vzgojiteljice M 4,6522
SD 0,57277
V igralnici so mehke obloge, ki dušijo zvok in
omogočajo igro na tleh.
vzgojiteljica predšolskih
otrok
M 4,0400
SD 0,67577
pomočnica vzgojiteljice M 4,1739
SD 0,65033
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
55
Tabela prikazuje aritmetične sredine in standardne odklone značilnosti
spodbudnega učnega okolja anketiranih glede na delovno mesto anketiranih oseb.
Vse anketirane strokovne delavke so najvišje ocenile razporejenost stvari v
igralnici na način, da ima vzgojitelj pregled in nadzor nad igralnimi kotički in lahko
opazuje otroke pri igri. Vzgojiteljice so to ocenile z M= 4,80, pomočnice vzgojiteljice pa
z M= 4,74.
Pri oceni, ali imajo otroci vsakodnevno na razpolago materiale za raziskovanje
(opazovanje, sortiranje, preizkušanje) in ustvarjanje so bile vzgojiteljice in pomočnice
vzgojiteljic bolj kritične. Vzgojiteljice so to ocenile z M= 4,08, medtem ko pomočnice
vzgojiteljic z M= 4,13. Tudi glede prisotnosti mehkih oblog v igralnici so bile anketirane
kritične. Vzgojiteljice so njihovo uporabo ocenile z M= 4,04, pomočnice vzgojiteljic pa z
M= 4,17. Iz tabele je tudi razvidno, da pohištvo ni povsod primerne velikosti, saj so
vzgojiteljice to ocenile s 4,08, pomočnice vzgojiteljic pa z M= 4,17.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so bile pri parametru o menjavi in dodajanju
materiala in igrač v igralnici med letom z namenom pridobivanja novih izkušenj kritične.
Vzgojiteljice so ta indikator ocenile z M= 4,20 pomočnice vzgojiteljic pa z M= 4,17.
Vse so bile kritične tudi glede označenosti materialov v kotičkih. Pri vzgojiteljicah je
aritmetična sredina tega indikatorja 3,64, pri pomočnicah vzgojiteljic pa 3,69. Kritične
so tudi glede prisotnosti prostora v igralnici, kjer bi otroci shranjevali svoje osebne
predmete. Vzgojiteljice so to ocenile z M= 3,92, pomočnice vzgojiteljic pa z M= 3,69. V
tabeli lahko opazimo tudi kritičnost anketiranih glede raznovrstnosti in raznolikosti
gradiva, saj je ocena vzgojiteljic M= 4,04, pomočnic vzgojiteljic pa M= 3,96. Iz tabele je
razvidno, da so bile tako vzgojiteljice predšolskih otrok kot tudi njihove pomočnice
najbolj kritične pri parametru o prisotnosti prostora z vodo in peskom. Vzgojiteljice so to
ocenile z M= 2,12, pomočnice vzgojiteljic pa z M= 1,91.
Rezultati kažejo, da se strokovne delavke o mnenju o spodbudnem učnem okolju
njihove skupine niso veliko razlikovale, se pa vseeno vidijo nekatere razlike v ocenah.
Vzgojiteljice so bolj kritično ocenile označenost materialov v kotičkih, prisotnost mehkih
oblog v igralnici, primerno velikost pohištva ter vsakodnevno razpoloženost materiala
za raziskovanje (opazovanje, sortiranje, preizkušanje) in ustvarjanje.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
56
Pomočnice vzgojiteljic pa so bolj kritično ocenile razporejenost stvari v igralnici na
način, da ima vzgojitelj pregled in nadzor nad igralnimi kotički in lahko opazuje otroke
pri igri, menjavo in dodajanje materiala in igrač v igralnici med letom z namenom
pridobivanja novih izkušenj, prisotnosti prostora v igralnici, kjer bi otroci shranjevali
svoje osebne predmete, raznovrstnost in raznolikost gradiva ter prisotnost prostora z
vodo in peskom.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
57
4 SKLEP
S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno
učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu.
Raziskava je pokazala, da so imeli anketirani različna mnenja o značilnostih
spodbudnega učnega okolja. Največ jih je bilo mnenja, da je za spodbudno učno okolje
značilna predvsem različnost. Ta različnost zajema: materiale, dejavnosti, kotičke,
didaktične igrače, oblike in metode dela, učna sredstva in spodbude.
Na vprašanje Zakaj otroci potrebujejo spodbudno učno okolje?, smo dobili različne
odgovore. Največ jih je bilo mnenja, da ga otroci potrebujejo zaradi učenja, ki poteka
preko igre, za pridobivanje novih znanj in spretnosti, spoznavanja novih stvari, sebe in
okolja ter širjenja obzorje in aktivnosti, ki potekajo preko raziskovanja, razmišljanja,
samoraziskovanja, samoiniciativnosti, sodelovanja, ustvarjalnosti, samostojnosti,
radovednosti, reševanja problemov, različnih izzivov in eksperimentiranja.
Iz rezultatov, prikazanih v tabelah lahko tudi ugotovimo, da so bili anketiranci
skoraj enotnega mnenja, da spodbudno učno okolje otrokom nudi različne aktivnosti in
razvoj. Pod aktivnosti so anketiranci navedli hitrejše odzivanje na situacije, reševanje
problemov, raziskovanje, učenje preko igre, poizkušanje, sodelovanje,
eksperimentiranje, raziskovanje, preoblikovanje in zbiranje materialov, motivacijo,
ustvarjalnost, prilagajanje in komunikacijo. K razvoju pa sodi razvoj jezika, logike,
matematičnih predstav, orientacije, čustev, komunikacije, mišljenja, radovednosti,
splošno pridobivanje znanja, intelektualnih sposobnosti, socialnih in spretnostnih
veščin ter koncentracije. Najmanj jih je bilo mnenja, da jim nudi interakcijo in sprostitev.
Pri vprašanju, k čemu pripomore spodbudno učno okolje jih je največ odgovorilo,
da k celostnemu in osebnostnemu razvoju. K celostnemu razvoju sodijo kognitivni,
psiho-fizični, socialni, emocionalni in intelektualni razvoj, razvoj fine motorike,
domišljije, jezika, mišljenja, govora, logičnega mišljenja, matematičnega spoznavanja,
gibalnih spretnosti, vizualne predstave, čustvenih sposobnosti, razvoj čutil, spoznavne
spretnosti ter širjenje znanja. Najmanj pa omenjajo, da spodbudno učno okolje
pripomore k pridobivanju izkušenj.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
58
Anketirane smo tudi vprašali, katere so po njihovem mnenju značilnosti
spodbudnega učnega okolja njihove skupine. Opredelili so predvsem: zunanje
površine, uspešen tim, sodelovanje s starši, primernost igralnice, IKT (informacijsko-
komunikacijska tehnologija) kotiček, prilagajanje, prenašanje igrač iz enega kotička v
drugega, oglasna deska za starše, različni kotički, red, prisotnost otrok v kotičku in
igrače otrok. Opazimo lahko, da so navedeni nekateri indikatorji, ki jih v naši
ocenjevalni lestvici ni bilo, sicer pa so bili pri odgovorih na to vprašanje zelo skopi, saj
smo dobili zelo malo odgovorov.
Za anketirance smo pripravili tudi tabelo z ocenjevalno lestvico. Napisali smo nekaj
indikatorjev spodbudnega učnega okolja in jih prosili, da ocenijo prisotnost te
značilnosti v njihovi igralnici. Kasneje smo odgovore anketirancev primerjali glede na
vrsto vrtca (samostojni vrtec in vrtec pri šoli) ter glede na delovno mesto (vzgojiteljica in
pomočnica vzgojiteljice).
Dobili smo pričakovane rezultate, predvsem glede omogočanja stalnega prostora
za igro z vodo in peskom. Anketiranci so v večini odgovarjali, da tak prostora v njihovi
igralnici ni na voljo. To smo tudi pričakovali, saj je omogočanje takega kotička v
igralnici zelo težavno. Igralnice bi morale biti zasnovane tako, da bi otroci imeli
možnost vstopanja v drug prostor in se tam igrati z vodo in peskom. Ob takem kotičku
pa bi bilo potrebno poskrbeti tudi za čistočo in zaščito otrok. Rezultati se tako glede na
vrsto vrtca, delovnega mesta in splošne ocene prisotnosti kotička z vodo in peskom
med seboj nekoliko razlikujejo.
Najvišje je bila ocenjena razporeditev stvari v igralnici tako, da ima vzgojitelj
pregled in nadzor nad igralnimi kotički in lahko opazuje otroke pri igri.
Pri primerjavi glede na vrsto vrtca, so anketirani iz samostojnih vrtcev najvišje
ocenili trditev, da sta v prostoru ves čas vsaj dva prepoznavno definirana kotička.
Anketirani iz vrtcev pri šoli so najvišje ocenjevali trditev, da so stvari v igralnici
razporejene tako, da ima vzgojitelj pregled in nadzor nas igralnimi kotički in lahko
opazuje otroke pri igri.
V primerjavi glede na delovno mesto, so vzgojiteljice najvišje ocenile trditev, da so
stvari v igralnici razporejene tako, da ima vzgojitelj pregled in nadzor nas igralnimi
kotički in lahko opazuje otroke pri igri. Pomočnice vzgojiteljic pa so najvišje ocenjevale
razporeditev pohištva v kotičke, ki ne ogroža otrokove varnosti, stalno razstavljenost
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
59
izdelkov otrok ter razporejenost stvari v igralnici na način , da ima vzgojitelj pregled in
nadzor nas igralnimi kotički in lahko opazuje otroke pri igri.
Iz rezultatov lahko vidimo, da so najvišje ocenjevali razporejenost stvari v igralnici
na način, da ima vzgojitelj pregled in nadzor nad igralnimi kotički in lahko opazuje
otroke pri igri. Zanimivo je, da niso visoko ocenili tudi primernosti velikosti pohištva
glede na velikost otrok v skupini (90 cm), saj smo mnenja, da sta ta dva indikatorja
med seboj povezana. Do razlik je mogoče prišlo le zato, ker ima vzgojiteljica svoj
prostor pri vhodu v igralnico ali pa so anketirani dajali boljše ocene zato, da bi dobili
boljše rezultate.
Zaključimo lahko s potrditvami dveh hipotez, eno pa zavrnemo. Iz vseh rezultatov
je razvidno, da imajo otroci v igralnici opremo in materiale, ki jim omogočajo raznolike
učne izkušnje in možnosti za razvoj. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic tudi poznajo
načela in razloge za zagotavljanje spodbudnega učnega okolja, ki pa jih najverjetneje
ne morejo zagotoviti v celoti zaradi neprimernih sredstev v igralnici in vrtcu.
Hipotezo o tem, ali obstajajo razlike v pojmovanju in oceni spodbudnega učnega
okolja strokovnih delavcev iz vrtcev pri šolah in samostojnih vrtcev obdržimo, saj so iz
rezultatov vidne razlik v oceni in pojmovanju spodbudnega učnega okolja vseh
anketirancev.
Če bi želeli, da imajo vsi vrtci zagotovljeno popolno kakovostno spodbudno učno
okolje, bi za to potrebovali veliko finančno podporo ter znanjem, ki ga primanjkuje
strokovnim delavcem. Lahko pa pripomoremo k temu, da otrokom omogočimo čim bolj
kakovostno spodbudno učno okolje s tem, da jim pripravimo čim več raznolikih in
raznovrstnih dejavnosti, z materialom, ki ga imamo na voljo. Na ta način bomo največ
doprinesli h kakovostni vzgoji in izobraževanju naših najmlajših.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
60
5 VIRI IN LITERATURA
Appel, Michael W. (1992): Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično
središče.
Brusnjak, Milena (2009): Sodelovanje med strokovnimi delavci vrtca in starši kot del
kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Magistrska naloga, Fakulteta za management
Koper.
Bunford Selinšek, Marjeta et al. (2006): Kakovost v vrtcih in šolah. Ljubljana: Državni
izpitni center.
Dolar Bahovec, Eva, Bregar Golobič, Ksenja (2004): Šola in vrtec skozi ogledalo.
Ljubljana: DZS.
Gaber, Slavko in Kos Kecojević, Živa (2011): Kakovost v šolstvu v Sloveniji. Ljubljana :
Pedagoška fakulteta.
Hansen, Kristen A., Kaufmann, Roxane K. in Burke Walsh, Kate (2000): Oblikovanje
oddelkov, osredotočenih na otroke (za otroke od treh do šestih let starosti).
Ljubljana: Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno - raziskovalni center pedagoških
iniciativ Korak za korakom.
Hansen, Kristen A., Kaufmann, Roxane K. in Saifer, Steffen (2001): Vzgoja in
izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana:
Pedagoški inštitut, Razvojno - raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za
korakom.
Humar, Neva, Jurman, Damjana, Rutar, Sonja, Režek, Mateja in Vonta, Tatjana,
(2006): Uresničevanje ISSA pedagoških standardov v praksi: priročnik za
strokovno rast in doseganje višje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela
vzgojiteljev in učiteljev. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center
pedagoških iniciativ Korak za korakom.
Jug, Anita (2008): Subjektivne teorije kot kazalnik kakovosti vzgojno-izobraževalnega
dela. Sodobna pedagogika, 2008/2. 44 – 59.
Kroflič, Robi (2002): Vstop v kurikularne teorije. Izbrani pedagoški spisi. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Lešnik, Vesna in Marjanovič Umek, Ljubica (2005): Kompetentnost predšolske vzgoje v
vrtcu in socialna kompetentnost otrok. Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo,
Ljubljana. http://psy.ff.uni-lj.si/iGuests/Obzorja/Vsebina1/Vol14-4/lesnik.pdf (31. 1.
2012).
Marjanovič Umek, Ljubica, Fekonja, Urška, Kavčič, Tina, Poljanšek, Anja (2002):
Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
61
Marjanovič Umek, Ljubica in Fekonja Peklaj, Urška (2008): Sodoben vrtec: možnosti za
otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Možina, Tanja (2010): Kakovost kot (z)možnost. Ljubljana: Andragoški center
Slovenije.
Musek Lešnik, Kristijan in Bergant, Katra (2001): Samoevalvacija v vzgojno-
izobraževalnih organizacijah. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Pevec Semec, Katica (2009): Spodbudno učno okolje v kurikularni prenovi. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Trnavčevič, Anita (2000): Raznolikost kakovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelja.
Vilič, Iztok (2002): Prikiriti kurikulum. Interno študijsko gradivo. Univerza v Ljubljani.
www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/1-rp-sv-prikritik.doc (9. 3. 2012).
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
62
PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
Spoštovani vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice!
Sem Alja Pust, študentka Pedagoške fakultete Koper in v okviru diplomske naloge,
pri predmetu Predšolska pedagogika pripravljam raziskavo o načinu zagotavljanja
spodbudnega učnega okolja otrok v skupinah drugega starostnega obdobja. v vseh
slovenskih regijah. V ta namen sem sestavila kratek anketni vprašalnik, ki je pred
Vami. Vprašalnik je anonimnega značaja, zato se vam ni potrebno podpisovati. Prosim
vas, da na zastavljena vprašanja odgovarjate premišljeno in iskreno. Analiza
pridobljenih podatkov bo služila izključno študijskim namenom.
Že v naprej se Vam zahvaljujem za sodelovanje!
1. Vaš vrtec je (ustrezno obkrožite):
a) samostojni vrtec,
b) vrtec je pri šoli.
2. Vaša dokončana stopnja izobrazbe (ustrezno obkrožite):
a) zaključen petletni srednješolski program,
b) zaključen štiriletni srednješolski program,
c) zaključen višješolski program,
d) zaključen visok strokovni program,
e) drugo:______________________.
3. Vaše delovno mesto (ustrezno obkrožite)?
a) vzgojiteljica predšolskih otrok,
b) pomočnica vzgojiteljice.
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
63
4. Kaj je po vašem mnenju značilno za spodbudno učno okolje v skupinah
drugega starostnega obdobja?
5. Zakaj otroci potrebujejo spodbudno učno okolje?
6. Kaj otrokom nudi spodbudno učno okolje?
7. K razvoju česa pripomore spodbudno učno okolje?
8. Kakšne so možnosti spreminjanja razporeditve pohištva v igralnici (obkrožite
samo eno črko)?
a) razporeditev pohištva ni možno spreminjati,
b) premakne se lahko nekaj večjih kosov pohištva in s tem preureditev
igralnice za dalj časa,
c) hitro in večkrat lahko preuredimo velik del igralnice.
9. Koliko so otrokom dostopne igrače in materiali ?
a) vedno jim je dostopno,
b) dostopno jim je ob določenem času,
c) niso jim dostopne. Ponudim jih jaz.
10. Kaj je značilno za učno okolje vaše skupine otrok? (ustrezno označite z X, 1
pomeni se sploh ne strinjam , 2 se ne strinjam , 3 se deloma strinjam , 4 se
strinjam in 5 se popolnoma strinjam ):
1 2 3 4 5
Pohištvo je primerne velikosti glede na velikost otrok v skupin (90 cm).
Nekateri deli pohištva so namenjeni sprostitvi otrok, počitku in umiku v zasebnost.
V prostoru sta ves čas vsaj dva prepoznavno definirana kotička.
V igralnici je stalen prostor za igro s peskom
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
64
in vodo.
Razporeditev pohištva v kotičke ne ogroža otrokove varnosti.
V igralnici so kotički, ki otroku omogočajo samostojno raziskovanje, iskanje informacij (enciklopedije, slovarji …).
V igralnici je prostor, kjer imajo otroci shranjene osebne predmete.
V igralnici je zagotovljeno raznoliko in raznovrstno gradivo (za likovno ustvarjanje, za naravoslovno raziskovanje, za glasbeno raziskovanje, za jezikovno raziskovanje).
Izdelki otrok so vedno razstavljeni.
Kotički so jasno določeni in označeni.
Materiali v kotičkih so označeni.
Materiali in didaktična sredstva v kotičkih so prilagojena starosti in razvojnemu nivoju posameznih otrok (na razpolago je zelo različna težavnost igrač in materialov).
Materiali in igrače v igralnici se med letom zamenjuje in dodaja z namenom pridobivanja novih izkušenj.
Pripravljene so dejavnosti, ki otrokom omogočajo, da stopijo v neposredni stik z drugimi (interakcija z drugimi otroki in odraslimi).
Pripravljene so dejavnosti zelo različnih stopenj težavnosti, z namenom spodbujanja razvoja vseh otrok, na zelo različnih razvojnih stopnjah.
Stvari v igralnici so razporejene tako, da ima vzgojitelj pregled in nadzor nad igralnimi kotički in lahko opazuje otroke pri igri.
Materiali in didaktična sredstva so urejena (ne manjkajo deli igrač, na policah so urejena sredstva).
Materiali in didaktična sredstva so v višini otrokovih oči.
Vsi prehodi med kotički in prostori, ki so na voljo otrokom so prazni in prehodni.
Materiali so dostopni otrokom v kotičkih in prostorih, kjer te materiale potrebujejo (npr. kocke so v kotičku s kockami, barve v kotičku za umetnost, namizne igre v kotičku za namizne igre).
Prostor je opremljen tako, da se otroci lahko igrajo sami, v paru, v majhnih skupinah.
V prostoru je zagotovljena možnost, da se vsi otroci iz skupine dogovarjajo in skupaj igrajo
Pust, Alja (2012): Kako vzgojitelji zagotavljajo spodbudno učno okolje v drugem starostnem obdobju v vrtcu? Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
65
(ob praznovanjih, ob skupnem načrtovanju, dogovarjanju, skupnih igrah).
Igralnica je prijetnega izgleda, topla, umirjenih barv.
Igralnica ni prenatrpana s pohištvom (vsaj 1/3 praznega prostora).
Otroci imajo vsakodnevno na razpolago materiale za raziskovanje- (opazovanje, sortiranje, preizkušanje) in ustvarjanje.
Otroci se v igralnici dobro počutijo, znajdejo in orientirajo.
V igralnici so mehke obloge, ki dušijo zvok in omogočajo igro na tleh (preproge, zavese….).
11. Prosim vas, da napišete, kaj je še značilno za učno okolje vaše skupine in
zgoraj ni zapisano.