Download - Slivniski pogledi 01

ii | Slivniški pogledi | junij-julij 2014

Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica

Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: enkrat na vsaka dva meseca, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za naročnike izven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. Odgovorna urednica: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maja Mahne, Maruša Opeka in Petra Trček. Naslov uredništva: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Elektron-ski naslov: [email protected]. Glasilo se finan-cira iz sredstev proračuna Občine Cerknica in prihodkov oglaševanja. Oblikovanje in tisk: Tiskarna Belin d.o.o.

Fotografija na naslovnici: Pogled s Slivnice, foto: Valter Leban

Vsebina

Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3Občina za občane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Iz občinske hiše Z rebalansom uskladili letošnji proračun . . . . . . 6Aktualno pri nas Gozdovi za prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Intervju Branko Kebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10Dogaja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Iz poslanskih pisarn . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Gospodarstvo Največja ovira: nespodbudno poslovno okolje . .17 Eurobox, d .o .o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Rakek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Naša društva Prostovoljno gasilsko društvo Grahovo . . . . . .22Kultura in kulturniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 Milan Vošank: »Življenje je dar .« . . . . . . . . . . .25Šport Športnik leta Občine Cerknica 2013 . . . . . . . .26Mladi mladim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28Ideja za izlet Kunaverjeva pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29Duh nekega drugega časa Svinjski rigl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 Notranjske artikulacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Varnost na prvem mestu Skozi Unec s kar 130 km/h . . . . . . . . . . . . . . . .31 Vlomilci niso nikoli na dopustu . . . . . . . . . . . . .31Dober zgled in črna pika . . . . . . . . . . . . . . . . .32Obveščamo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Razgibajmo možgane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Lepo vabljeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

Na drevak, s katerim nas je Vekoslav Kebe iz Muzeja Jezer-ski hram prijazno popeljal po Cerkniškem jezeru, smo se vkrcali člani uredniškega odbora Slivniških pogledov in odgovorna ured-nica . Čudovit majski dan in mirna plovba so zagotovo znak, da nam bodo coprnice stale ob strani tudi med krmarjenjem našega metaforičnega čolna – glasila Slivniški pogledi . Na čolnu stojijo (od leve) Petra Trček, Miha Jernejčič in Maja Mahne, sedimo pa Sergeja Širca, Marija Hribar in Maruša Opeka . | Foto: Valter Leban

Slivniške poglede ustvarjamo

junij-julij 2014 | Slivniški pogledi | 3

Spoštovane bralke, spoštovani bralci!

Uvodnik

V današnjem času sta dobra obveš-čenost in spre-

mljanje dogajanja prek različnih medijskih ka-nalov postala vsakdanja potreba, če ne že nuja. Do nas tako dnevno pri-hajajo novice o takšnem in drugačnem dogajanju po državi in svetu.

Čeprav smo tako razmeroma dobro obveščeni o vsemogočem, naj gre za politiko ali pa za smešne pripetljaje z drugega konca sveta, pa velikokrat naše zanimanje za aktualno ne prestopi domače-ga praga. Na žalost tako prej izvemo, koliko kav je spil nek poslanec v parlamentu in kje sestankuje ameriški predsednik, ne vemo pa, da je lokalno moštvo osvojilo medaljo, lovsko društvo organi-ziralo veselico, da so gasilci kupil novo vozilo in tako dalje.

Ravno neosveščenost mnogih občanov in ob-čank glede lokalnega dogajanja nas je vodila k od-ločitvi, da ustanovimo svoj, lokalni, občinski ča-sopis, katerega prvo številko imate danes v rokah. Že njegov naslov – Slivniški pogledi – metaforično

Slivniški pogledi so zr-calo dogajanja v občini Cerknica. Naslednje stra-

ni so namenjene ljudem, do-godkom in ustanovam izpod Slivnice, ki jim v drugih medi-jih ne namenjajo (dovolj) pros-tora. Slivniški pogledi bodo

govori o tem, da naš pogled lahko resda seže na vse strani občine, vendar tudi preko nje, vse do Triglava. Želimo si, da bi bralci s pomočjo Sliv-niških pogledov širili svoja obzorja, tudi o doga-janju v domačem okolju, ki ostanejo mnogim, na žalost, prepogosto zastrta.

Namreč vse prevečkrat ugotavljamo, da smo si pogosto zelo blizu, a hkrati tako daleč. Želja obči-ne in ustvarjalcev Slivniških pogledov je, da nas nov časopis zbliža, da se preko njega spoznamo, predstavimo in si izmenjamo mnenja. Naj posta-ne mozaik, v katerem imajo občanke in občani ter društva in organizacije možnost, da se predstav-ljajo in se spoznavajo. Časopis nam tako omogo-ča, da zapišemo tisto, kar je dobrega v naši občini, in pograjamo, kar je slabega; skupaj pa pridemo do konstruktivnih rešitev, ki bodo pomagale gra-diti boljšo občino za vse nas. Naj Slivniški po-gledi prebrodijo morebitni komunikacijski šum med občani in omogočijo boljši pretok informacij med nami ter nas tako zbližajo – z objektivnostjo, transparentnostjo in verodostojnostjo.

Uredništvu Slivniških pogledov tako voščim obilo dobrih novic iz naših krajev, bralcem in bral-kam pa veliko užitkov ob branju!

Marko Rupar, župan

postali publikacija, ki jo boste hranili in jo večkrat vzeli v roke. Slivniški pogledi si bodo pridobili ve-ljavo kot zaupanja vreden časopis, da boste bralci govorili: »Zagotovo je tako, saj je pisalo v Slivniških pogledih.«

Slivniški pogledi bodo torej informativni, pošte-ni, objektivni in pozitivni, predvsem pa zanimivi.

Sergeja Širca, odgovorna urednica

Foto: Valter Leban

4 | Slivniški pogledi | junij-julij 2014

Prenova tržniceMaja smo pričeli z gradbenimi deli celovite prenove tr-žnice v Cerknici. Na mestu obstoječe stavbe bo zgrajena nadomestna, v njenem podaljšku pa manjši dopolnilni objekt. V sklopu tega projekta bomo na celotnem tr-žnem prostoru uredili pešpoti in zelene površine. Pešpot bo potekala čez celotno območje in se nadaljevala čez Cerkniščico do pločnika ob cesti proti Cerkniškemu je-zeru. Naložba bo predvidoma zaključena do konca le-tošnjega poletja. V času gradnje bomo pešcem v največji možni meri omogočali prehodnost območja.

Občina za občane

naprave. Vsa dela so zaključena, tudi stara čistilna na-prava je bila porušena. Čaka nas samo še ureditev oko-lice, ki bo potekala junija. Celotna vrednost projekta je 4.184.597 evrov (brez DDV). Operacijo delno finan-cira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada v vi-šini 3.133.553,94 evra, Republika Slovenija in Občina Cerknica pa prispevata 552.980,57 evra. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, konkretneje v okviru razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda po prednostni usmeritvi Odvajanje in čiščenje komunalnih voda.

Avtor: Samo Mlinar, višji svetovalec za komunalno -cestno dejavnost, Občina Cerknica

Z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremlje-nostjo ter skladno oblikovno podobo želimo ustvariti prijeten mestni prostor za stanovalce, obiskovalce in mimoidoče. V tem smislu želimo prenoviti in program-sko dopolniti tržnico. Trenutno je v zelo slabem stanju, tako po urejenosti kot vsebini. Prostor ne izpolnjuje zahtev današnjega časa in nujno potrebuje celovito pre-novo, s katero želimo dobiti nov, urejen mestni prostor, ki bo ustrezal sodobnim potrebam in bo dopolnil utrip mestnega jedra s ponudbo in samo ambientalnostjo.

Avtor: Tamara Klepac Sterle, podsekretarka za okolje in prostor, Občina Cerknica

Centralna čistilna naprava v občini CerknicaObčina Cerknica v okviru prvega sklopa projekta Od-vajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, v katerem skupno sodeluje osem občin, gradi central-no čistilno napravo za 12.000 populacijskih enot. Pro-jekt bo predvidoma zaključen novembra 2014, ko se bo izteklo enoletno poskusno obratovanje nove čistilne

Gradnja novega vrtca v Cerknici Novi cerkniški vrtec bo imel 18 oddelkov (8 oddelkov prvega in 10 oddelkov drugega starostnega obdobja), kuhinjo, pralnico ter prostore za celotno upravo. Objekt je zasnovan tako, da funkcionalno oviranim osebam omogoča neovirana vstop in uporabo objekta.

Gradnja objekta poteka fazno, kar omogoča uporabo obstoječega vrtca do izgradnje novega. Po zaključku 1. in 2. faze v januarju 2014, ko je bilo za novozgrajeni del vrtca pridobljeno uporabno dovoljenje, so se uporabniki preselili v novi objekt. Po preselitvi so v celoti odstranili


Občina za občane

stari vrtec. Na tem mestu trenutno izvajajo gradbeno- obrtniška dela za izgradnjo manjkajoče igralnice, garde-rob, vetrolova in ene terase ter prizidavo gospodarskega dvorišča, ekološkega otoka, garaže in prostora za hišnika. Dela bodo predvidoma zaključena do konca julija 2014, ko bodo tudi v celoti uredili zunanjost novega objekta.

Projekt delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki za naložbo prispeva 1.370.834,20 evra oziroma 20,84 odstotka ce-lotne vrednosti. Naložba je v celoti vredna 6.576.842,71 evra, preostanek sredstev v svojem proračunu iz lastnih sredstev zagotavlja Občina Cerknica.

Avtor: Bogdana Bizjak, višja svetovalka za družbene dejavnosti, Občina Cerknica

Gradnja kanalizacije na Rakeku se zaključujeDrugi sklop projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice zajema gradnjo 14.583 me-trov kanalizacije, 8 črpališč in čistilne naprave Rakek s kapaciteto 4.000 populacijskih enot. Dela prehajajo v zaključno fazo, zaključek vseh del je predviden konec junija 2014, ko se bo začelo enoletno poskusno obrato-vanje. Dela izvaja podjetje Riko d.o.o. skupaj s podjetje-ma Godina d.o.o. in Pirc gradnje d.o.o. Nadzornik del je podjetje Proplus d.o.o., podjetje FRONTAL d.o.o. pa je zadolženo za obveščanje javnosti.

Šola se bo ogrevala z lesno biomasoNa Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica poteka ener-getska obnova objekta, ki bo omogočila manjšo porabo energije in boljše pogoje bivanja. V okviru prenove bodo obnovili celoten fasadni ovoj stavbe, izolirali podstrešje in streho, zamenjali stavbno pohištvo ter obnovili kle-parske izdelke. Poleg tega bodo obnovili obstoječo kot-lovnico, zamenjali oljne kotle s kotli na lesne sekance ter zgradili zalogovnik za biomaso. Šola se bo namreč ogrevala z lesno biomaso. Izvajalec je z deli pričel febru-arja letos, dela pa mora zaključiti pred pričetkom novega šolskega leta.

Projekt delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Evropska unija prispeva celoten upravičen strošek sanacije v višini 747.695 evrov. Davek na do-dano vrednost projekta pa je neupravičen strošek in ga mora občina Cerknica plačati sama.

Avtor: Bogdana Bizjak, višja svetovalka za družbene dejavnosti, Občina Cerknica

Kmalu urejena tudi Ljubljanska cesta na RakekuZaključuje se tudi prvi del ureditve ceste skozi Rakek. Dela obsegajo ureditev Ljubljanske ceste od križišča z ulico Na vasi do konca naselja Rakek. Pogodba med na-ročnikom (Družbo RS za ceste), sofinancerjem (Občino Cerknica) in izvajalcem del (REKON d.o.o.) za ureditev ceste je bila podpisana v začetku septembra 2012. Tre-nutno potekajo zaključna dela in ureditev okolice, za-ključek bo predvidoma v juniju 2014. Pogodbena vred-nost omenjenih del je 688.821,36 evra.

Avtor: Samo Mlinar, višji svetovalec za komunalno - cestno dejavnost, Občina Cerknica

Vrednost celotnega projekta znaša 10.836.171 evrov in ga delno financira Republika Slovenija (1.102.571,08 evra), delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 (razvojna priori-teta Varstvo okolja - področje voda, prednostne usmeri-tve Odvajanje in čiščenje komunalnih voda), ki prispeva 6.247.902,76 evra, delno pa ga bo financirala Občina Cerknica (3.485.697,16 evra).

Avtor: Samo Mlinar, višji svetovalec za komunalno -cestno dejavnost, Občina Cerknica


Z rebalansom uskladili letošnji proračunZ rebalansom so letošnje prihodke s 17,6 milijona evrov dvignili na skoraj 19 milijonov, predvsem na račun evropskih sredstev, ki bi jih občina morala dobiti že decembra lani

Občinski svetniki so se aprila srečali na dveh sejah. Med drugim so potrdili rebalans letošnjega proračuna in zaključni račun

poslovanja občine v lanskem letu. Potrdili so spre-membe Občinskega prostorskega načrta ter sprejeli še osnutka občinskih podrobnih prostorskih načr-tov za Slivice in Gorenje Jezero.

Na prvi seji, 3. aprila, so svetniki spremenili odlok o ustanovitvi Osnovne šole Notranjski odred Cerkni-ca. S spremembami so predsedniku sveta tega zavo-da naložili, da mora sklicati sejo sveta, če to zahteva ustanovitelj, to je občina. V tem primeru bo morala

Iz občinske hiše

občina kot predlagatelj navesti predlog točk, ki naj bi se obravnavale na seji. Če predsednik sveta seje ne bo mogel sklicati, jo bo moral njegov namestnik oziroma najstarejši član sveta osnovne šole. V odlok so vnesli še člen, ki pravi, da lahko občina oziroma župan kadarkoli odredi izredno ali redno revizijo poslovanja zavoda. Opozicija je sicer spremembam nasprotovala, župan Marko Rupar pa je pojasnil, da so s spremembami občini dali možnost, da lahko opravlja svoje ustanoviteljske dolžnosti.

Po rebalansu višji proračunNa drugi seji, 24. aprila, so sprejeli rebalans letoš-njega proračuna. Prihodki so se s 17,6 milijona evrov dvignili na skoraj 19 milijonov. »Okoli 1,8 mi-lijona evrov evropskih in državnih sredstev bi nam morali nakazati že decembra, a so nam jih šele v za-četku letošnjega leta,« je pojasnil župan in dodal, da so rebalans sprejeli tudi zaradi uskladitve načrta

Člani občinskega sveta Občine Cerknica, stojijo v zadnji vrsti (od leve proti desni): Anže Bajc (Zares), Janez Klučar (SDS), Alojz Puntar in Blaž Knez (oba N .Si), samostojni svetnik Gregor Pokleka, Marko Kranjc in Miloš Pohole (oba SDS), Rihard Braniselj in Anton Lah (oba NLN), Vincenc Steržaj (SDS) in Miha Belca (DeSUS, SMS ZELENI), sedijo v prednji vrsti (od leve proti desni) Danijel Leskovec (DeSUS, SMS ZELENI), Darko Žnidaršič in Zvonka Ješelnik (oba SD), Nada Skuk (SLS), Metka Zalar (Zares), Lidija Jernejčič (NLN), Vida Debevc (SDS) in Anton Bajt (SD) . V sredini prve vrste sedi župan Marko Rupar .


Z rebalansom uskladili letošnji proračunIz občinske hiše

Avtor: Petra Trček

razvojnih programov. Tako so za čistilno napravo v Dolenji vasi, ki letos obratuje poskusno, namesto 700 tisočakov namenili 250.000 evrov, za cerkniški vrtec pa dobrih sto tisočakov več od predvidenih sredstev. Denar bo šel za rušitev starega vrtca in gradnjo dela novega vrtca.

Sprejeli tudi zaključni račun Zamik priliva nepovratnih sredstev se je poznal tudi pri zaključnem računu občine za lansko leto. Namesto dobrih 18 milijonov evrov prihodkov so jih imeli za 13 milijonov, odhodkov pa znatno več, za okoli 17 milijonov. Pomagali so si z najetjem po-sojila za gradnjo vrtca. Sicer je občina lani največ denarja, dobrih enajst milijonov, dala za naložbe, med katerimi so bile največje gradnja vrtca in či-stilne naprave v Dolenji vasi ter začetek gradnje čistilne naprave in kanalizacije na Rakeku.

Večje spremembe OPN-jaSvetniki so potrdili tudi osnutka občinskih po-drobnih prostorskih načrtov za Gorenje Jezero in Slivice ter predlog dopolnitev in sprememb občin-skega prostorskega načrta (OPN). Gre za prvo večjo spremembo OPN-ja po letu 2012, ko so ga spravili pod streho. Občina je namreč prejela več kot 100 no-vih pobud, večinoma za spremembo namembnosti zemljišča. Kot je pojasnil Rupar, je veliko pobud za spremembe prišlo predvsem po napovedih o novem nepremičninskem zakonu. Do pobud so se že opre-delila pristojna ministrstva. Svetniki so se s predlo-gi strinjali, razen v enem primeru, kjer so želeli, da občina prej pripravi občinski podrobni prostorski

načrt. Rupar pravi, da gre za manjšo spremembo, ki jo bodo najverjetneje potrdili že v drugem branju.

Potrdili so amandmaje opozicijeV Cerknici so se 24. aprila opredelili tudi do aman-dmajev k novemu poslovniku občinskega sveta, ki jih je skupina šestih opozicijskih svetnikov po-dala že na februarski seji. Večino so jih spreje-li in jih vključili v poslovnik. Svetniki so sprejeli še odstopno izjavo Jožeta Rajka z mesta pred-stavnika v svetu cerkniške osnovne šole in na njegovo mesto imenovali Barbaro Primožič. Soglašali so z imenovanjema Marije Hribar za direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in Saša Kavčiča za direktorja Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča Cerknica.

Potrdili so programsko zasnovo občinskega glasi-la Slivniški pogledi in njegov finančni načrt.

Prisluhnili so letnim poročilom o delovanju in poslovanju nekaterih javnih zavodov, in sicer Knji-žnice Jožeta Udoviča, Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča, Notranjskega regijskega parka, Vrtca Martin Krpan, Komunale Cerknica, osnovnih šol Notranjskega odreda Cerknica in Jožeta Krajca Rakek ter Glasbene šole Frana Gerbiča.

O nagrajevanju dijakov in študentov prihodnjičZ dnevnega reda seje, ki je bila 24. aprila, so umaknili obravnavo pravilnika o nagradah dijakom in štu-dentom. Svetniki so namreč imeli različna mnenja o tem, ali je oblika nagrajevanja, ki so jo predlagali na občinski upravi, primerna. Župan Marko Rupar je pojasnil, da bodo do ene od prihodnjih sej pripravili nov predlog pravilnika, s katerim želi občina na-grajevati uspešne dijake in študente.

Besedo ima opozicijaOpozicija v občinskem svetu je nasprotovala spremembam odloka o ustanovitvi Osnovne šole Notranj-ski odred Cerknica. Zvonka Ješelnik (SD) je med drugim menila, da predlagatelj s tako dopolnitvijo presega svoje pristojnosti in vsiljuje javnemu zavodu večji vpliv ustanovitelja, kot je potrebno oziroma predpisano z zakonodajo. »Ali je bil tak poseg v pristojnost organa zavoda oziroma sveta šole sploh po-treben, bo pokazala prihodnost,« je dejala Ješelnikova in opozorila, da določba nima zakonske podlage.


Gozdovi za prihodnost*Gozdovi Notranjske so v preteklosti dajali številnim družinam težko prigaran, a zanesljiv kruh . Velika naravna nesreča, ki je februarja letos prizadela gozdove, nam je na grob način pokazala tudi naše zablode . Morali bi se vprašati, kje smo in kam gremo . In morala bi nas strezniti tako, da bi mi, državljani, streznili državo in jo prisilili, da začne delovati v dobro ljudi, zemlje in gozdov .

Stanje po gozdovih je štiri mesece po žledu kaotično, odvisno od iznajdljivosti in sposobnosti posameznega lastnika . Ali lahko to državo sploh še kaj prizemlji? Kdo od pristojnih je v resnici slišal grozljivo pokanje in padanje dreves v svojem srcu? In v njem ni bilo pohlepa, temveč načrt, ukrepanje za preboj dobrega .

V Gozdnogospodarskem območju Postojna se gozd razteza na 79.648 hektarjih, to je kar 74 odstotkov vse površine. Občina

Cerknica ima 15.786 hektarjev gozdnatih površin, kar predstavlja 65 odstotkov njenega ozemlja. Ker je kar 83,5 odstotka gozda v zasebni lasti, to pome-ni tudi izredno razdrobljeno gozdno posest, ki je odvisna od številnih nepovezanih lastnikov.

Podlubniki bolje organizirani kot država Letni možni posek v Območni enoti Postojna naj bi bil 363.650 kubičnih metrov. Goz-darski strokovnjaki pa ocenjujejo, da je treba zaradi žledu v tej enoti posekati kar 2.068.000 kubičnih metrov lesa. Polovica od tega je iglavcev, na katerih podlubniki pravkar s polno paro že opravljajo svoje sistematično organizirano delo. Po osamosvojitvi Slovenije je v veliki večini propadla lesno- predelovalna industrija, skupaj z njo pa tudi skladišča za les in trgov ska veriga. Kljub temu da sanacija poteka počasi, se les že

Aktualno pri nas

* Slogan Nacionalnega programa za gozd

kopiči na rampah, ob cestah in na travnikih. Pojav-ljajo se težave z odkupom lesa, problematična je tudi cena, ki je prenizka. Odgovor države je usta-navljanje državnega podjetja, ki bi trgovalo z lesom in upravljalo državne gozdove.

Obnova poškodovanih gozdov, ki se je bodo mo-rali po čiščenju lotiti lastniki in gozdarska služba, bo prednostna naloga. Franc Perko, magister goz-darskih znanosti, pisec strokovnih knjig in člankov ter urednik Gozdarskega vestnika poudarja, da bo potrebno kar precej močno prizadetih površin ob-

noviti po umetni poti (s sadnjo). Pred osamosvojitvijo so tri slo-venske drevesnice na 62 hektar-jih proizvedle 20 milijonov sadik letno, sedaj le 2 milijona.

»V zadnjem obdobju za obnovo gozdov na leto porabimo povpreč-no manj kot eno sadiko na hektar slovenskih gozdov. To je zelo nizek obseg sadnje. Če porabimo za en hektar obnove okoli 3.000 sadik, lahko letno po tej poti obnovimo okoli 300 hektarjev. Da dosežemo trajnost gozdov, je potrebno letno

Mag . Franc Perko .|Foto: arhiv Knji žnice Jožeta Udoviča Cerknica


obnoviti okoli 10.000 hektarjev slovenskih gozdov. Torej bi se moralo po naravni poti obnoviti kar 97 odstotkov gozdov. To pa je nemogoče, saj naravno obnovo mnogo kje močno ovira ali celo prepreču-je preštevilna rastlinojeda divjad,« pravi Perko. Ta ugotovitev je zapisana tudi v Območnem gozdno-gospodarskem načrtu Postojna 2011–2020: »Za-radi permanentnega objedanja mladja od parklja-ste rastlinojede divjadi pa je onemogočena obnova gozdov z jelko in plemenitimi listavci in to kljub dejstvu, da je delež teh drevesnih vrst v nižjih višin-skih razredih podmladka dovolj visok.« Franc Perko opozarja, da je zaključek v tem načrtu še bolj zaskr-bljujoč: »Najslabše stanje je v območju strnjenih je-lovo-bukovih gozdov v gozdni krajini, kjer naravne obnove z jelko in plemenitimi listavci praktično ni. Obnova poteka le z bukvijo in s smreko .«

Mag. Franc Perko: »Nacionalni gozdni program je pravljica«»Gozd je slovenska prihodnost« - visoke misli v Reso-luciji o nacionalnem gozdnem programu, ki v sloven-skih gozdovih našteje kar 8876 naravnih vrednot. Na drugi strani pa beda vsakdana: ob koncu leta 2013 gozdarska služba zaradi pomanjkanja sredstev ni opravljala svojih osnovnih nalog. Mag. Franc Per-ko povzame: »Nacionalni gozdni program se bere kot dolgočasna in dolgovezna pravljica. Realnost pa je povsem drugačna. Pripraviti bi morali kratek in jasen program z jasnimi zadolžitvami. Če je (in de-jansko je!) gozd edina slovenska obnovljiva naravna dobrina, zaradi česar je gozd nacionalnega pomena, mora država zagotoviti stabilno financiranje racio-nalne in strokovne javne gozdarske službe in tistega dela vlaganj v zasebnih gozdovih, ki zagotavljajo, da

Avtor: Marija Hribar

Drevo z listi, ki strastno vpijajo sončno svetlobo . Odraslo listnato drevo ima lahko več kot 700 .000 listov, ki so nosilci energije življenja .

Foto: Izak Hribar Meden

Da je treba ukrepati, je po Perkovih besedah jasno že več kot pol stoletja. »S tako minimalno umetno obnovo po žledu prizadetih gozdov, kot jo predvide-va Zavod za gozdove Slovenije, ne bomo uspešno sa-nirali posledic žledu. Res bo narava to storila sama, toda to bo marsikje trajalo (pre)dolgo (tudi več desetletij). Vsako leto izpada iz proizvodnje pa za last nika pomeni izpad povprečnega letnega prirast-ka okoli 6 kubičnih metrov na hektar; že v desetih letih je lastnik (ali njegov naslednik) oškodovan za 60 kubičnih metrov na hektar),« pojasnjuje Perko.

gozdovi trajno opravljajo splošno koristne funkcije (varovalno, ekološko, socialno). Da ne vlagamo do-volj v državne gozdove, pa je sploh nesprejemljivo. Z njimi bi se moralo ravnati za vzor ostalim.«

Predstavniki države so si po ogledu poškodova-nih notranjskih gozdov zapisali odstotke uniče-nosti, natrosili nekaj navodil in odšli. Kdo pa bo pripravil kratek in jasen program z zadolžitvami? Ali lahko verjamemo, da je bilo njim, ki odločajo, postavljeno dovolj veliko ogledalo, da so videli in da bodo storili dobro?

Foto: Izak Hribar Meden

Spravilo izruvanih in podrtih bukev v Goščiču na Križni gori .

Aktualno pri nas


Branko KebeBranko Kebe je upokojeni pedagog fizike, ki je lansko leto dopolnil okroglih 60 let delovanja v Nogometnem klubu Cerknica . Pred leti, ob 75-letnici kluba, je izdal knjigo, ki opisuje zgodovino NK Cerknica med leti 1926 in 2001 .

Intervju

pravi notranji plašč, ki je bil zelo slabe kvalitete, čeprav je bil zelo drag. Pri prvem, ki smo ga kupili, se je duša razparala po celi dolžini že ko sem jo napih-nil. Skozi otroštvo sem zelo rad igral nogomet, tako da sem ga vzljubil za celo življenje, čeprav je res, da sem kasneje nanj bolj mislil kot igral.Glede na to, da ste član Nogometnega kluba Cerknica že okroglih 60 let, ste bili najbrž pri-ča mnogim spremembam. Kako gledate na de-lovanje kluba skozi čas? Kje so največje razlike med preteklim obdobjem in današnjim časom?Največja sprememba je v finančnih sredstvih. Re-cimo, v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko smo za-čeli, ni bilo denarja. Smo pa imeli dobrega in zelo iznajdljivega predsednika, Franca Kranjca. Na tekme smo se vozili z avtobusom, kar je bilo v tistih časih pravo razkošje. Danes je denarja več, boljša je tudi organizacija. Takrat sem pogrešal več vključe-vanja staršev. Moja želja se je izpolnila, ker sedaj starši vozijo otroke na tekme s svojimi avtomobili, jih spremljajo na treningih in tekmah, navijajo...Kaj štejete kot največji dosežek svojega delo-vanja v klubu? Na kaj ste najbolj ponosni?Recimo, da je to pomoč pri organiziranosti kluba. Do leta 1972 je bilo na primer vse na enem človeku. To je bil takrat Lado Urbanc, ki je bil garderober, predsednik, tajnik, blagajnik, pa še drese je pral. Moja vizija je bila, da bi naloge razdelil med več lju-di, kar mi je uspelo. Sam sem prevzel funkcijo tre-nerja, v dobrih treh letih pa se je okrog mene zbrala ekipa, ki je peljala klub naprej. To so bili predsednik Franc Kranjc, tajnik Dominik Zabukovec, kape-tan Marjan Bajc, tajnik mladincev Ivo Švelc, pa še bi se jih našlo.Kje pa vidite nogometni klub v prihodnosti? So po vašem mnenju na pravi poti?Mislim, da zelo lepo delajo. Pod okriljem kluba igra mnogo različnih starostnih kategorij, od najmlajših dalje, kar je nujno potrebno za nadaljnji razvoj nogometa pri nas.

Branko Kebe je letošnji dobitnik Priznanja za izjemen prispevek športu v občini Cerknica . | Foto: Valter Leban

Kako ste se sploh odločili za igranje nogometa in zakaj je ta tako zaznamoval vaše življenje?Nogomet me je pritegnil že kot otroka. Ko sem bil star kakih deset let, mi je mama naredila žogo iz plat-na. Oče je bil krojač, tako da sta nekako » zgruntala« okroglino. Iz Save v Kranju smo dobili »dušo«, se


Kot pedagog najbrž tudi s tega vidika gledate na treniranje in delo z mladimi?Na stvari sem vedno gledal zmerno in celostno, da je delo z mladimi šlo polagoma kot učni proces. Če danes gledam trenerje, so nekateri zelo neučakani. Mislijo, da bodo v enem dnevu naredili igralca. A izgradnja igralca je proces, ki mora trajati daljše ob-dobje, vsaj skozi celo osnovno šolo. Moj trenerski cilj ni bil le natrenirati dobre nogometaše, temveč tudi poskrbeti za pedagoški pristop, da so se igralci na treningih počutili dobro. Tako sem seveda včasih tudi dovolil, da smo se nasmejali kakšnim neum-nostim, raznim situacijam in podobno. Vam je kakšna ostala še posebej v spominu?Tega je sicer mnogo. Ena se je pripetila na prijateljski nogometni tekmi, ki se je odvijala na zelo razmo-čenem, blatnem igrišču. Eden od igralcev je streljal na gol. Žoga bi po vsej logiki morala pristati v mre-ži, zato je sodnik Ivo Švelc gol tudi zapiskal, a se je žoga v blatu ustavila pred črto. Igralec iz nasprot-nega moštva se je seveda oglasil: »Tovariš sodnik, saj ni šla v gol!« »Ja, bi pa šla,« je odgovoril sodnik. Eden izmed igralcev je na primer pred tekmo iskal »kopačke« (nogometne čevlje), pa je zagledal svojo mamo, kako je obuta v njih prišla z njive. Zgodilo

se je tudi, da se je celo moštvo, torej 11 igralcev, na tekmo peljalo z enim topolinom. Še več podobnih anekdot je zbranih v moji knjigi, ki sem jo izdal ob 75-letnici Nogometnega kluba Cerknica.Knjigo Ob 75-letnici Nogometnega kluba Cerk-nica ste izdali leta 2001. Zakaj ste se odločili za pisanje?Izdal sem jo samoiniciativno, ideja pa se je porajala kar nekaj časa. Moja starša sta bila sokola, zato sem razmišljal, da bi skupaj zbral njun material in ga do-polnil. Vmes mi je načrte malo prekrižala borelija, tako da je zbiranje podatkov in pisanje trajalo kar nekaj let. Vseeno sem malo stisnil zobe in projekt vendarle izpeljal. Ker bi bila knjiga samo o nogome-tu prekratka, sem začel razmišljati še o ostalih de-javnostih, tako da v knjigi najdete tudi kaj o Notra-njcih, o sokolih … Izdal sem jo kot spomin na očeta in mater, hkrati pa še preračunal, da se je izid knjige pokril s 75-letnico nogometnega kluba.Po poklicu ste učitelj fizike. Se da ti dve podro-čji, nogomet in fiziko, lepo povezati?Pri fiziki sem zelo rad snov razlagal skozi eksperi-mente, saj mislim, da si učenec, če mu nekaj poka-žeš, to zelo dobro zapomni in dobi veselje. Pri pouku sem skušal skrbeti za prijetno vzdušje, podobno kot na treningih. Sicer pa sem mnenja, da gresta šolanje in šport dobro skupaj, saj se tako izpopolniš umsko in fizično. Če sem dobro igral in dobro treniral, sem lahko tudi dobro študiral. V vsakem primeru pa mo-raš biti priden in tudi sam od sebe veliko zahtevati.

Branko Kebe je na fotografiji peti z leve . | Foto: arhiv Nogometnega kluba Cerknica

Intervju

Avtor: Miha Jernejčič

Branko Kebe: »Ko smo začeli, ni bilo denarja, smo pa imeli dobrega predsednika, Franca Kranjca, ki je bil zelo iznajdljiv, in že takrat smo se vozili okrog na tekme z avtobusom, kar je bilo v tistih časih pravo razkošje .« Kebe je na sliki drugi z leve . | Foto: arhiv Nogomet-nega kluba Cerknica


Dogaja se

Odločno proti daljnovodu Avtor: Petra Trček

Cerkničani so se pridružili Civilni iniciativi proti južni trasi daljnovoda Beričevo–Divača, saj bi jim država v tem primeru poleg 400-kilovoltnega daljnovoda postavila še enega s tako napetostjo. »Daljnovod ljudem ob njem prinaša slabše življenj-ske razmere, poleg tega lastniki zemljišč, po katerih poteka, nismo oproščeni niti plačila davka zanje, čeprav z njimi ne mo-remo kaj dosti početi,« pravi Martin Košir iz Selščka. Dalj-novod teče mimo več naselij v občini: od Pikovnika mimo Ko-žljeka do Unca. »V primeru širitve bo elektromagnetno sevanje oziroma vpliv magnetnega polja koncentrirano na enem mes-tu,« opozarja tudi župan Marko Rupar. Občinski svetniki so se že izrazili proti širitvi južnega daljnovoda in predlagali, naj država raje poveča napetostni nivo na severnem daljnovodu.

Ob vlažnem vremenu se žice ponoči svetijo, pod daljno-vodom in ob njem pa prasketa . | Foto: Miha Debevec

Obisk Križne jame vsako leto boljšiKrižno jamo si je v letu 2013 po podatkih Društva ljubi-teljev Križne jame, ki je skrbnik jame, ogledalo več kot 7.000 obiskovalcev, kar je dobrih 17 odstotkov več v primerjavi z letom 2012. V sušnem času zaradi zaščite sigovih pregrad obiskovalcev nismo vodili v vodni del jame, čeprav je v tem času povpraševanje najbolj mno-žično. Poletna sezona se je podaljšala tudi v september in oktober. Večina obiskovalcev si je ogledala suhi del jame do Prvega jezera, vodni del pa približno desetina obiskovalcev (predvsem zaradi varovanja jame).

Od tujih gostov so prevladovali gostje iz Izraela (10 odstotkov), sledijo jim tradicionalni gostje iz Nemčije, Italije, Francije in Nizozemske. V vzponu je število obi-skovalcev iz azijskih in vzhodnoevropskih držav.

Do zaupanja obiskovalcev, ki se vračajo in te priporo-čajo, ne prideš ravno čez noč. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so skrbeli in še skrbijo, da je Križna jama pomembna

turistična točka in jo razkazujejo obiskovalcem, obe-nem pa jo ohranjajo v vsej njeni lepoti. Upajmo le, da tako ostane še naprej. Če si Križne jame še niste ogle-dali, vabljeni na ogled že v juniju, ko imamo dneve odprtih vrat za občane občine Cerknica.

Avtor: Gašper Modic, predsednik Društva ljubiteljev Križne jame

Foto: Janez Tolar

Marjetice znanja se bohotijo Avtor: Tatjana Gostiša, VITRA Cerknica Maja in junija tradicionalno poteka Teden vseživljenjskega učenja. To je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt vodi Andragoški center Slovenije, izvaja pa stotine ustanov, skupin in posameznikov. Z njim opozarjamo slovensko javnost na vseprisotnost in pomen učenja v vseh življenj-skih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema.

V Notranjsko kraški regiji pri projektu letos kot koordinatorja sodelujeta Zavod Znanje Postojna in Vitra Cerknica. Skupaj z 78 izvajalci smo pripravili 283 dogodkov. Osnovna šola Notranjski odred Cerknica je deni-mo s svojima podružnicama delovno soboto izkoristila za medgeneracijsko sodelovanje in v dogajanja povabila lokalna društva in starše, ki so popestrili dopoldansko srečanje.

Majska polovica programa je za nami, pred nami je druga polovica v juniju, ki bo prav tako bogata in raznolika. Vsi predstavljeni programi so seveda dostopni tudi ostalih deset mesecev.

Vse prireditve letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja so predstavljene v spletnem koledarju http://tvu .acs .si/koledar/iskanje .


Dan Zemlje v vrtcu22. april je prav poseben dan. Veste, kakšen? Otroci enot vrtca Martin Krpan iz Cerknice, Grahovega in Rakeka vedo. Rojstni dan je imela naša Zemlja. In kot se za rojstni dan spodobi, smo ga zabavno praznovali.

Odšli smo na bližnje travnike, poiskali krtine in se začeli igrati z zemljo. Kmalu smo spoznali, da iz vla-žne zemlje lahko oblikujemo kroglice. Vanje smo nato skrili semena sončnic in koruze ter jih … kar pometali po travnikih in njivah. Tako boste lahko kaj kmalu na sprehodih opazili sončnico tu, koruzo tam. In ne le da smo polepšali našo Zemljo, hkrati smo poskrbeli tudi za naše čebelice, saj poznate tisto: »Vržem sem in vržem tja, da kranjska čebela pašo ima.«

Ob vsem tem smo se neizmerno zabavali in spo-znavali, kako lahko pomagamo naši Zemlji, saj nam je na njej res lepo.

Avtor: Nika Pegan, Vrtec Martin Krpan

Društvo Klasje v Brkinih Avtor: Ana Ivančič, Društvo Klasje

V Društvu Klasje vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo po bližnjih kmetijah, vrtnarijah, razstavah in raznih prireditvah. Letos, točneje 10. maja, smo članice obiskale Brkine in se seznanile z njiho-vimi posebnostmi. Ogledale smo si grad Prem, ekološko kmetijo Turn, Novakov mlin in posestvo Grad Prestranek. Čeprav utrujene, smo se vračale domov prijetno presenečene. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno.

Postavili spomenik domobrancemV Grahovem so 6. aprila odkrili in blagoslovili spomenik 32-im domobrancem, ki so novembra 1943 umrli ob požigu svoje postojanke. Postavilo ga je društvo Nova slovenska zaveza, odkritje pa je v Grahovo pripelja-lo številne politike, med drugimi predsednika SDS Janeza Janšo, predsednico NSi Ljudmilo Novak, predsednika Zbora za republiko Lovra Šturma in evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Kot je pove-dal predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik, so se za postavitev spomenika odločili na predlog svojcev, ki so želeli obeležiti tragični dogodek. Spo-menik sicer stoji pred staro šolo v Grahovem, kjer sta že dve partizanski obeležji in obeležje pesniku Fran-cetu Balantiču, ki je umrl prav med požigom domo-branske postojanke leta 1943. Avtor: Petra Trček

Slovesnosti ob odkritju spomenika se je udeležilo nekaj sto ljudi .Foto: Andreja Jernejčič

Dogaja se

http://www.k8dizajn.si

https://www.facebook.com/pages/K8-dizajn/272053608587

http://www.k8dizajn.si


Dogaja se

Po domače pridelke v Begunje Avtor: Petra Trček

Pred gasilnim domom v Begunjah je vsako soboto med 9. in 12. uro domača kmečka tržnica, na kateri oko-liški prebivalci ponujajo doma pridelano zelenjavo in sadje, pekovske izdelke, rezance, mlečne in suhome-snate izdelke, med, sokove, kis, jajca in izdelke domače obrti. »Na tržnici ni industrijskih izdelkov, namenjena je lokalnim prodajalcem, ki hrano pridelajo ali izdelajo sami,« pravi Marko Beličič, predsednik Turističnega društva Menišija, ki pripravlja tržnico. Na tržnico va-bijo tako kupce kot tudi prodajalce, ki za informacije lahko pokličejo na telefonsko številko 041 288 003.

Poleti in jeseni se bodo stojnice v Begunjah šibile pod težo doma pridelane zelenjave in sadja . | Foto: Janez Košir

Vajeti prevzelo novo turistično društvo Avtor: Petra Trček

Skupina zanesenjakov je letos ustanovila že drugo turistično društvo v Cerknici, ki so ga poimenova-li po Cerkniškem jezeru. Kot je pojasnil predsednik društva Joško Cerkvenik, nameravajo združiti po-nudnike turističnih storitev in izdelkov ter vodnike in sobodajalce in s tem narediti korak naprej v razvo-ju turizma. Prisotni so na Facebooku, kmalu pa bodo odprli še spletno stran, na kateri želijo zbrati podat-ke o vseh, ki imajo kaj ponuditi turistom in gostom. Društvo bo izdalo tudi obširno brošuro, ki bo obisko-valcem olajšala pot do turistične ponudbe in storitev ter do znamenitosti na Notranjskem. Turističnim po-nudnikom pa želijo olajšali birokratsko delo, za kar bo poskrbel eden od članov novega društva.

OD JULIJA DALJE ODPRTO TUDI OB NEDELJAH!

NOVO•NOVO•NOVOBREZGLUTENSKE PIZZE

OD JULIJA DALJE ODPRTO TUDI OB NEDELJAH!


Dogaja se

Po poteh soške postrviRibiška družina Cerknica trenutno šteje 125 članov, od tega skoraj 30 mladincev, kar jo glede na odstotek mla-dincev uvršča v vrh slovenskih ribiških družin. Ker se v naši ribiški družini vedno kaj dogaja, smo se 10. maja odpravili na strokovno ekskurzijo v slovenski ribogoj-nici, ki vzgajata avtohtono soško postrv. Ekskurzijo je organiziral predsednik družine Miha Urh.

Naš prvi postanek je bil Kobarid, kjer je skoraj 80 let stara ribogojnica Zavoda za ribištvo Slovenije. Razka-zal nam jo je vodja ribogojstva pri Zavodu za ribištvo Slovenije Blaž Krištofič. Ribogojnico z vodo napajata Korenov in Frandoličev izvir. Tu letno vzredijo oko-li 20 ton rib, večina pa je namenjena za poribljavanje voda. V Tolminu pa nam je vodja ribogojstva Dušan Jesenšek razkazal tamkajšnjo ribogojnico, v kateri so leta 1996 prvič smukali ribe iz lastne plemenske jate genetsko čistih soških postrvi.

Izlet smo zaključili v ribogojnici v Kanomlji, ki je v lasti RD Idrija. Tam nas je gospodar ribiške družine

Člani Ribiške družine Cerknica so se na strokovni ekskurziji še bolj povezali . Foto: Veljko Klarić

Zoran Jež pričakal z obilnim in okusnim kosilom, poskrbel pa je tudi za glasbene ritme. Dan je bil vse-kakor odlično izkoriščen, predvsem pa še bolj povezal cerkniško ribiško družino in njene člane na zanimiv in edinstven način.

Avtor: Dejvid Tratnik, Ribiška družina Cerknica

V Hiši izročila dediščinoprenašajo na mladi rod Avtor: Petra Trček

Zavod za sonaravno bivanje Panj je v nekdanji oljarni v Dolenji vasi vzpostavil izobraževalni center za nesnov-no kulturno dediščino Hiša izročila. S sredstvi norve-škega finančnega mehanizma, ki so jih dobili za projekt V istem čolnu – mladi čuvarji izročila, se bodo v prihod-njih dveh letih osredotočili na nekaj vsebin: drevak, lan, učilnica destilacije, kovaški izdelki, ljudska glasba in pripovedovanje. Zbirali in arhivirali bodo dediščino, razvijali lastne metode učenja in interaktivne učilnice, z uporabo starih znanj razvijali nove produkte, pred-vsem pa tradicionalna znanja prenašali na mladi rod.

Foto: Petra Trček

Tone Lovko iz Dolenjega Jezera mlade čuvarje izročila iz srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne uči, kako na tradicionalen način izdelati drevak .

Z drevakom po jezeru Ob Cerkniškem jezeru je družina Kebe ustvarila muzej, v kate-rem na poseben način predstavlja ta kraški fenomen: s pomo-čjo unikatne »žive« makete Cerkniškega jezera ob strokovni razlagi natančno predstavimo vodni sistem oziroma nastaja-nje in presihanje jezera. Edinstveni prikaz jezera in življenja ob njem v vseh letnih časih dopolnjujeta multivizija in urejen etno park, ki obsega kozolec toplar, ribolovno zbirko, prikaz drsanja, kar 12-metrski čoln drevak in delavnico za izdelavo drevakov. Avtor: mag. Kristina Kebe


Iz poslanskih pisarn

Spoštovani občanke in občani občine Cerknica!

Vesela sem, da v rokah držite prvo številko Slivniških pogle-dov, ki naj bodo odraz nas ob-čanov, ki bomo sodelovali pri nastajanju prihodnjih številk. Tako se bomo še bolje spozna-li in poglobili odnose z željo, da bi drug drugega bolje sprejemali.

Smo v času, ko je odstopila vlada, ki opravlja tekoče posle, in se vsi pripravljamo na predčasne volitve. Zato se bom nekoliko ozrla nazaj, na nemirni dve leti, ko sta Slovenijo vodili dve vladi.

Trudila sem se tako v koaliciji, kjer sem zagovarjala vrednote, poštenost in odgovornost, kot tudi v opoziciji, saj sem se dnevno trudila delati odgovorno in za ljudi. Ne zanima me politikantstvo in nočem ustvarjati lažnih pričakovanj, ampak želim delati za Slovenijo, za svoje domače kraje in ljudi.

Problematika zaposlovanja mladih ostaja nerešen problem, ki ga moramo prednostno reševati v prihod-njih mesecih, če želimo mlade zadržati doma. Vračilo štipendij mladoletnim dijakom je bil le eden izmed zako-nov, za katere sem se zavzemala že ob vstopu v politiko. Po dobrem letu je bil zakon le sprejet. Zavzemala sem se za nižjo ceno vinjet za velike družine in nasprotovala ne-premičninskemu davku, ki bi najbolj obremenil gospo-darstvenike, kmete, delavce in seveda gasilske domove. Ustavno sodišče ga je razveljavilo. Tudi predlog zakona za izračun katastrskega dohodka z nerazumnim poviša-njem stopenj se je odložil in čaka na vlado, ki bo imela ra-zum in znanje, da bo zadeve pravilno in pravično uredila.

Smo v predvolilnem času, ko se vsak posameznik od-loča, komu bo zaupal svoj glas. Vesela sem, da pripadam Novi Slovenji - krščanskim demokratom. Sama lahko rečem, da sem bila vašega zaupanja vesela in sem prev-zela veliko odgovornost, zato upam, da sem vaše zau-panje tudi upravičila. Rada imam naše kraje, podpiram vsako obliko dobrodelnosti, solidarnosti in razvoj go-spodarstva. Brez slednjega v naših krajih ni zaposlitev in ni ustvarjanja življenjskih pogojev za mlade, družine in starejše občane ter vse, ki skupaj živimo v najlep-šem delu Slovenije. Ker vse to zmoremo in znamo, sem prepričana, da nam bo skupaj uspelo.

Prepričana sem, da je za prihodnost Slovenije po-membno sodelovanje in da nekateri še premoremo kul-turo dialoga, ki je za prihodnost Slovenije izjemnega pomena. poslanka DZ Iva Dimic, Nova Slovenija

Spoštovani občanke in občani!

Način mojega dela temelji na operativi. Ministrom ne postav-ljam neučinkovitih poslanskih vprašanj, temveč zahtevam eno stavne in učinkovite rešitve. Na koalicijskih usklajevanjih o zakonskih predlogih vlade sem pozoren, pripravljen in kritičen, ker je moja dolžnost, da sprejemamo le zakone, ki prinašajo praktično doda-no vrednost za ljudi. Borim se proti prenormiranosti in birokraciji. Zgolj opozarjati, se zavzemati, predlagati - zame ni dovolj. Vložil sem predlog zakona, ki je one-mogočil vpisovanje goljufivih zemljiških dolgov v ze-mljiško knjigo in s tem goljufanje upnikov in skrivanje premoženja tajkunov; napisal sem spremembo zakona o agrarnih skupnostih, ki daje možnost poenostavljenega preoblikovanja v pravne osebe; bil sem prvopodpisani predlagatelj zakona, ki je ukinil nepotrebni in potratni svet za varstvo okolja, prav tako prvopodpisani pod pred logom žal neuspešne ustavne ukinitve državnega sveta; prvopodpisani pod spremembo zakona, ki omo-goča javno dostopnost podatkov o vseh slabih posojilih, ki so jih financirali davkoplačevalci …

Brest Pohištvo d.o.o. zaposluje skoraj 200 ljudi in je legenda pohištvene industrije v demografsko in gos-podarsko podpovprečno razviti regiji, prizadeti še z letošnjo naravno ujmo. Je izvozno naravnano podjetje z vrhunskimi izdelki in pogodbami s kupci – vendar v težavah zaradi nelikvidnosti in edina rešitev pred ste-čajem je bila državna pomoč v obliki posojila. Ne skri-vam, da sem zastavil ves svoj vpliv in ugled v vladi, da je podjetje rešeno. Nisem zagovornik subvencij in pomoči države, vendar gre v tem primeru za posojilo, ki ga p o-djetje kljub dokaj dobrim bilancam in zavarovanjih pri bankah ne bi moglo dobiti.

Potrebno bo zastaviti tudi ves vpliv in znanje za to, da bo Uredba o vodovarstvenem območju za vod-na telesa vodonosnikov območja Postojne in Cerknice za naše kraje ob Cerkniškem jezeru pomenila pred-nost in razvojno priložnost, ne pa blokade življenja in dejavnosti.

Sicer pa sem kadarkoli na razpolago za srečanje, po-govor ali pobude z željo reševati konkretne težave in sis-temske anomalije.

Srečno pot, Slivniški pogledi, z željo, da bodo uresni-čili pričakovanja občank in občanov.

poslanec DZ Rihard Braniselj, Državljanska lista


Gospodarstvo

Največja ovira: nespodbudno poslovno okolje

Podjetjem, ki poslujejo v občini Cerknica, v zad-njem času ni lahko. Vendar je v celoti gledano kondicija cerkniškega gospodarstva po oceni

mag. Boštjana Požarja, direktorja postojnske ob-močne enote Gospodarske zbornice Slovenije, rela-tivno dobra. »Zbirnih poslovnih rezultatov za leto 2013 sicer še nimamo, zato o položaju ne moremo govoriti konkretno. Vendar glede na pozitivne rezul-tate v letu 2012 in glede na moj vpogled v gospodar-stvo občine Cerknica, poslovanje ocenjujem kot dob-ro. Pozitivne rezultate poslovanja tako na ravni regije kot občine pričakujemo tudi za leto 2013. Na Cerkni-škem deluje nekaj res uspešnih podjetij, poleg tega je Industrijska cona Podskrajnik ena najbolj razvitih con v regiji. Tamkajšnji podjetniki so se organizirali v Zavod za razvoj industrijske cone Podskrajnik, kar kaže na to, da poznajo prednosti povezovanja za ko-lektivno uveljavljanje skupnih interesov. Seveda se srečujejo tudi s številnimi težavami, med katerimi je tako kot povsod po Sloveniji glavna in največja ovira nespodbudno poslovno okolje,« je poudaril Požar.

Tudi v Obrtni zbornici pravijo, da je obrtni-kom in podjetnikom vse težje delati v slovenskem poslovnem okolju, na kar že dolgo opozarjajo vlado.

Avtor: Sergeja Širca

»Kljub obljubam in dogovorom z vladnimi predstav-niki ugotovitve kažejo, da so pogoji dela in davčne obremenitve iz leta v leto težje, konkurenčne spo-sobnosti se z dvigom davkov, nerazumno visokimi kaznimi za majhne prekrške in podobnih ukrepov vsako leto slabšajo,« opozarja Marija Branisel, predsednica cerkniške območne enote Obrtno- podjetniške zbornice Slovenije.

Sicer pa je po podatkih Službe za analitiko Zavoda RS za zaposlovanje brezposelnost v občini Cerknica 12,6-odstotna. Aprila letos so imeli v evidenci na ob-močju občine Cerknica 626 brezposelnih oseb, med njimi so prevladovali moški (bilo jih je 337, žensk pa 289). Skoraj polovica med njimi (302) je brezposel-nih že več kot eno leto. Najdlje so brez službe osebe z naslednjimi poklici: pomočnik za pripravo hra-ne, strokovnjak za pravo, družboslovje, kulturo …, kmetovalec, kovinar, strojni mehanik, čistilec, pra-lec in gospodinjski pomočnik. Spodbuden pa je po-datek, da so v obdobju med januarjem in aprilom letos zabeležili 177 na novo prijavljenih brezposel-nih, izpisali pa so jih več - 212.

Brest bo dobil posojilo državeVlada je 17. aprila dodelila državno pomoč za pre-strukturiranje podjetju Brest pohištvo iz Cerknice. Brest bo prejel 1,8 milijona evrov dolgoročnega po-sojila za obdobje sedem let. V zavarovanje vračila do-deljenega posojila je država vpisala zastavno pravico na nepremičnem premoženju podjetja, so sporočili z gospodarskega ministrstva. Na ministrstvu opaža-jo, da je družba visoko stečajno ogrožena, sprožitev

stečajnega postopka in morebitno prenehanje poslo-vanja pa bi imelo za notranjsko regijo zelo negativ-ne gospodarsko-socialne posledice. Brest Pohištvo zaposluje 186 delavcev, sodeluje pa tudi s številnimi zunanjimi kooperanti.

Brest Pohištvo bo državno pomoč dobil prvič. Po prepričanju gospodarskega ministrstva v podjetju obstajajo zdrava proizvodna jedra, ki jih je smiselno prestrukturirati in ohraniti.

Starost15–24 let 6225–29 let 9930–39 let 11540–49 let 11250–59 let 21760–69 let 21Skupaj 626

Registrirane brezposelne osebe po starosti, občina Cerknica, april 2014


Eurobox, d .o .o .Kartonska škatla za prevoz avtomobilskih delov v južno Afriko, ki prenese do 2,5 tone obremenitve, ter luksuzni embalaži za pakiranje šampanjcev za podjetje Young packaging in za zavijanje sladic v hotelih Hilton - to so le nekatere izmed mnogih referenc podjetja Eurobox d .o .o iz Podskrajnika, ki še zdaleč ni le proizvajalec izdelkov iz valovitega kartona .

Začelo se je s Francem Krajcem in Petrom JakopinomZačetki podjetja Eurobox segajo v leto 1988, ko sta Franc Krajc in Peter Jakopin ustanovila podje-tje Papigal d.o.o. Od pohištvenega podjetja Brest Cerknica sta kupila stroje in v najetih prostorih v Begunjah pri Cerknici začela z obrtno dejavnostjo. Najprej so najeti prostori obsegali 300 kvadratnih metrov, že po enem letu pa so se razširili za doda-tnih 200 kvadratnih metrov. Širitev in rast podjetja sta zaznamovali tudi naslednja leta.

Z razpadom Jugoslavije se je podjetje znašlo tako rekoč na začetku. Nove razmere na trgu, občutno zmanjšanje števila naročil in drastično povečanje plačilne nediscipline zaradi prekinjenih tržnih od-nosov z ostalimi republikami so leta 1991 zahteva-li reorganizacijo podjetja. Iz obrtniške delavnice je nastalo podjetje z omejeno odgovornostjo enako-vrednih solastnikov Franca Krajca in Petra Jakopi-na. Leto 1995 je zaznamovala nova širitev proizvod-nih prostorov. V Industrijski coni Podskrajnik so zgradili 1.800 kvadratnih metrov pokritih in 450 kvadratnih metrov zunanjih površin, na katerih je proizvodnja stekla januarja 1997.

Gospodarstvo

Oktober 2001: dva družbenika, dve vizijiOktober 2001 je bil za podjetje prelomen čas. Druž-benika sta spoznala, da imata različni viziji glede nadaljnjega razvoja podjetja, zato sta sporazumno zaključila skupno podjetniško pot. Franc Krajc je odkupil 50-odstotni delež Petra Jakopina in začel pisati novo zgodovino podjetja Eurobox.

Po desetih letih se je izkazalo, da je bila sicer tež-ka odločitev kljub temu pravilna. Podjetje je postalo uspešno družinsko in razvojno usmerjeno podjetje za izdelavo kartonske embalaže. Eurobox je leta 2007 prevzel konkurenčno podjetje Slokart d.o.o. in razširil svoje poslovanje v Trbovlje, kjer so leta 2012 ustanovili podružnico za izdelavo posebnega programa.

Danes več kot 60 zaposlenihDanes podjetje zaposluje več kot 60 ljudi, deluje na petih tujih trgih in se ponaša z lastnim razvojnim oddelkom. Ocenjujejo, da na domačem trgu do-segajo okoli 12-odstotni tržni delež. Med sloven-skimi proizvajalci embalaže iz valovitega kartona so po ustvarjenih prihodkih na domačem trgu na drugem mestu. Prihodki od prodaje zadnjih pet

čisti prihodki od prodaje v EUR

2010 2011 2012 2013

9.000.000,008.000.000,007.000.000,006.000.000,005.000.000,004.000.000,003.000.000,002.000.000,001.000.000,00

-

Rast prihodkov v podjetju Eurobox . Vir: Eurobox, d .o .o .


let naraščajo, zadnji dve leti pa sta bili še posebno uspešni, predvsem zaradi krepitve prodajnega in trženjskega oddelka. Podjetje je kot razvojni do-bavitelj podjetju Danffoss Trata vstopilo na danski trg ter okrepilo prodajo na avstrijskem trgu preko svojega podjetja Eurobox DV GmbH.

Kupce podjetja Eurobox najdemo v številnih panogah: v živilski, avtomobilski, pohištveni, les-ni, farmacevtski in elektro industriji. Med svoje najpomembnejše kupce štejejo podjetja Jera Mix d.o.o., Ydria motors d.o.o., Steklarna Hrastnik d.d., Hella Saturnus Slovenija d.o.o., Plastika Ska-za d.o.o., Julon d.d., Eurobox DV GmbH, Fil Man Made Group s.r.l., Arcont d.d., Bisol proizvod-nja, d.o.o., Elektrode Jesenice d.o.o., Kras d.d., Lip Bled d.d., Slovenijales trgovina d.o.o., Steklar-na Rogaška d.d., Technoplast d.o.o., Videa d.o.o. in druge.

Vsako leto za pol milijona evrov naložbVodenje podjetja je konec leta 2012 prevzel Krajčev sin Damjan, ki si je podob-no kot njegov oče zastavil ambiciozno vizijo. Njegova cilja za naslednja tri leta sta doseg 15-odstot nega domačega tržnega deleža ter vstop na nove tuje trge z novimi izdelki, ki so plod lastnega razvoja in inova-tivnosti. »Kljub slabi go-spodarski klimi v Sloveniji vsako leto investiramo v nove tehnologije za opti-mizacijo in avtomatizaci-jo proizvodnje približno 500.000 evrov,« pravi di-rektor podjetja Damjan Krajc. V panogi proizvod-nje kartona in embalaže so

namreč nujni racionalizacija stroškov, optimizacija postrojenj in čim večja avtomatizacija, kar zahte-va visoka finančna vlaganja v stroje in tehnologi-jo. Za uspešno poslovanje pa potrebujejo tudi do-volj velik proizvodni prostor in dovolj zaposlenih v proizvodnji.

Poslovno leto 2013 so zaznamovala večja vla-ganja v razvoj novih izdelkov. V podjetju so raz-vili kartonsko paleto, ki nadomešča klasično le-seno EURO paleto. Je bistveno lažja, saj tehta le 2,6 kilograma, in zdrži obremenitve do 1,5 tone. V okviru razvojnega projekta Danffoss so razvili tudi konkretne praktične rešitve za izdelavo em-balaže z nižjim ogljičnim odtisom, ki pa ohranja enako nosilnost. »Izredno smo ponosni na ra-zvoj novega sistema vložkov za pakiranje luči za čezoceanski transport, ki nadomešča standardne križne pregrade, kupcu pa omogoča lažjo uporabo ter prihranek pri času in denarju, saj se vložki se-stavijo hitro in enostavno,« pravi vodja razvoja v podjetju Barbara Tišler.

Gospodarstvo

Vodenje podjetja je konec leta 2012 prevzel Damjan Krajc (na fotografiji levo), ki si je podobno kot njegov oče Franc zastavil ambiciozno vizijo . | Foto: Maja Mahne

Avtor: Maja Mahne


Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

Rakek se je iz majhne vasi razvil v bogat kraj. Ko pa so se občinske in državne ustanove preselile v Cerknico, je razvoj zamrl. Danes si najbolj želijo športne dvorane, na katero čakajo že več kot 30 let.

Rakek, nekdaj majhna vasica ob takratni cerkvi sv . Urha, se je začel razvijati po letu 1857, ko so dogradili železnico med Dunajem in Trstom, in se je kot obmejni kraj razcvetel med obema svetovnima vojnama . Ko so po drugi vojni ukinili okraje in ustanovili občino Cerknica, je začel izgubljati pomembne ustanove in s tem delovna mesta . Stavba železniške postaje s sodiščem, prej duša in srce kraja, je nekaj let samevala, danes pa imajo v njej prostor društva, katerih člani skrbijo za to, da življenje na Rakeku ni povsem zamrlo . Središče kraja se je s pošto in banko preselilo nekaj sto metrov proč, kjer pa ni nikoli prav dobro zaživelo .

Zgodovina Rakeka se je začela pisati po priho-du železnice Dunaj–Trst, ko so tam zgradili glavno železniško postajo za obsežno goz-

dnato zaledje. Železnica je prinesla nova delovna mesta. Med svetovnima vojnama se je število pre-bivalcev potrojilo, na Rakeku so odprli meščansko šolo in sodišče, nato je postal okraj. Pomemben je

bil tudi še po drugi svetovni vojni, potem se je zgod-ba začela obračati.

»Leta 1954 so ukinili okraje, ustanovili občino Cerknica in Rakek je začel izgubljati veljavi,« pravi Leon Drame. »Takrat smo izgubili občinske službe, v stavbi na postaji pa so še vedno delovali sodišče in nekatere druge službe.« A tudi te ustanove so z leti odšle. Drame pravi, da niso izgubili le občin-skih in državnih služb. »Službe so zaposlovale okoli 300 ljudi, več kot polovica je bila domačinov, torej smo izgubili tudi delovna mesta, poleg tega so za-posleni hodili na malico v gostilno na drugi strani parka.« Po osamosvojitvi je svojo veljavo izgubila še železniška postaja.

Kraj brez središča – kraj brez duše?»Ko kraj izgubi centralne funkcije, zamre. Smo na prepihu, večina nas dela v drugih krajih,« dodaja Drame, ki dodaja, da je v zadnjih desetletjih bolje, zaradi društev, za katera pravi, da so edina svetla točka. »Zaradi njih se na Rakeku veliko dogaja, pra-vega življenja – niti pravega središča – pa kraj nima več.« Z Drametom se strinja Katarina Intihar,

Stari del Rakeka je strnjen okoli cerkve Srca Jezusovega, ki so jo med letoma 1934 in 1938 povečali in predelali po zamislih Jožeta Plečnika . | Foto: Petra Trček

Rakek: kraj brez pravega središča, a s srčnimi ljudmi


Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

sicer predsednica Turističnega društva Rakek: »Lahko bi rekli, da danes Rakek nima duše, ni sre-dišča, ki bi bilo živo, kjer bi se ljudje srečevali.« Sre-dišče kraja se je namreč preselilo k avtobusnemu postajališču, kjer je občina uredila tudi knjižnico, a tam ni zares zaživelo.

»Na Rakeku pogrešamo tudi glasbeno šolo in otroško igrišče,« pravi Intiharjeva. »Skrbi nas še ukinitev oddelkov vrtca v tukajšnji osnovni šoli, saj bodo starši potem otroke morali voziti v Cerknico.«

Aktivna društvaKulturno in športno udejstvovanje ima na Rakeku obsežno tradicijo. Kot pravi Drame, so imeli v dolo-čenem obdobju celo tri kulturne dvorane: Sokolski dom, lovski dom in dom JLA v vojašnicah. Amater-ski gledališčniki so uprizarjali predstave kot pravi profesionalci. V zadnjih 14 letih za kulturno doga-janje skrbi Društvo Rak. S folklorno skupino, sek-cijo za balet in sodobni ples, pevskim zborom ter klekljarsko in likovno sekcijo skrbi za kulturni del družabnega dogajanja.

Tudi rakovški športniki niso od muh. Nogometa-ši so nekdaj igrali v 1. slovenski ligi, zelo uspešni so bili kegljači, pa tudi strelci. Danes je najuspešnejše društvo Ping pong klub Rakek; njihovi tekmoval-ci pobirajo medalje na državnih in mednarodnih tekmah.

Člani turističnega društva skrbijo, da je kraj ure-jen. Aktivni so tudi v društvu upokojencev, rakov-ški jamarji pa uspešno raziskujejo jame na domačih tleh in v tujini. Gasilstvo ima več kot stoletno tra-dicijo, saj so Požarno brambo Rakek ustanovili že leta 1887.

Največja želja: športna dvoranaVsako leto občina Rakeku nameni del proračun-skega denarja. Za vse želje in potrebe ga ni nikoli

dovolj, počasi pa se stvari le premikajo. Krajani so po besedah predsednika Krajevne skupnosti Rakek Mitje Matičiča zadovoljni, da so na pokopališču uredili poslovilno vežico in da je v kraj prišla vsaj knjižnica. Strpni so tudi ob gradnji kanalizacije. Še bolj jih je razveselila obnova Ljubljanske ceste, čeprav prebivalci ob cesti že opozarjajo, da zdaj vozniki po njej vozijo prehitro. »Za boljšo varnost

v prometu bo treba urediti tudi dvonivojski prehod čez železniško progo,« dodaja Matičič.

Rakovčani si želijo, da bi uredi-li kolesarsko stezo proti Uncu in Podskrajniku, še bolj pa, da bi zgra-dili športno dvorano. »Telovadnica v šoli ne zasluži tega imena, poleg

tega pa si Rakovčani zaslužijo, da dobijo primerno dvorano, ki jim jo obljubljajo že več kot 35 let,« je prepričan Matičič. Dodaja, da bo treba urediti tudi odvajanje meteorne vode, saj Škocjansko ulico ob večjem dežju zalije voda. Na spisku želja, za katere ne vedo, kdaj bodo izpolnjene, so še ureditev slačil-nic ob nogometne igrišču in izbira nove lokacije za gasilski dom.

»Železniška postaja, ki je nekoč bila središče Rakeka, danes zane-marjena sameva, novega središča pa Rakek nima,« razmišlja Katarina Intihar . | Foto: Petra Trček

Avtor: Petra Trček

Leon Drame: »Mesnice nimamo že 30 let niti

velike trgovine ne, tako da se srečujemo med nakupovanjem

v Cerknici .«


Prostovoljno gasilsko društvo GrahovoGasilci v Grahovem letos praznujejo 90 . obletnico ustanovitve svojega gasilskega društva, do katere je prišlo 24 . februarja 1924 . Društvo je bilo ustanovljeno »v dobro vaščanov in pomoč ljudem v stiski,« kar je njihovo vodilo še danes .

Najpomembnejše naloge gasilcev so bile od vedno gašenje v požarih in pomoč pri na-ravnih nesrečah. Zato so si vedno prizade-

vali za primerno opremo in prostor, v katerem so lahko delovali in se učili gasilskih veščin. Orodje za intervencije so na začetku prinašali od doma ali ga kupovali s pomočjo prispevkov vaščanov.

Med drugo svetovno vojno je društvo prenehalo delovati. Razmere so bile težke za vso vas in dru-štvo je izgubilo 14 članov. Bili so ob vso opremo, ga-silski dom je bil deloma porušen. Po vojni so obudili društvo ter pričeli z obnovo gasilskega doma. Leta 1954 jim je občina dala v uporabo novo stanovanj-sko stavbo, ki so jo gasilci in vaščani dozidavali in preurejali. Tako kot vsa leta od ustanovitve so veči-no potrebnih sredstev prispevali vaščani in kasneje delavci iz tovarn. Še danes je tako. Leta 1963 so na-bavili prvo motorno brizgalno, ob 50-letnici društva motorno črpalko, leta 1979 pa orodno vozilo TAM T 5. Položaj gasilcev se je izboljšal po začetku delo-vanja samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, ko se je začela razvijati bolj organizirana in sistematična dejavnost gasilcev. Posebne zasluge za

Naša društva

izboljšanje dela gasilcev v tem času imata Matija Šega iz Grahovega in Andrej Šilc iz Žerovnice.

Predsedniki društev so delovali po več manda - tov – med njimi so bili Jože Kovač, Janez Kranjc, Anton Šega, Stane Mišič, Franc Mahne.

Najdlje je bil predsednik Franc Rok. »Pomemb-na naloga v času mojega delovanja je bila priprava na pridobitev novega gasilskega doma, saj je bilo zaradi Zakona o denacionalizaciji pričakovati, da bomo ostali brez prostorov. Poleg tega smo dolgo-ročno zastavili sodelovanje s šolo v Grahovem, kar nam je vsa ta leta omogočilo vključevanje mladih v društvo,« je povedal Rok. Pomembno vlogo pri delu društva so imeli poveljniki, ki so skrbeli za priprav-ljenost gasilcev in opreme. Najdlje je bil poveljnik Zdravko Novak.

V devetdesetih letih sta se grahovskim gasilcem priključili še naselji Bločice in Bloška polica. Po osamosvojitvi časi niso bili naklonjeni gasilcem. Končno je bil dosežen dogovor z Občino Cerknica o gradnji novega gasilskega doma. Na Notranjskem že dolgo ni bilo tako intenzivne prostovoljne akcije za skupno dobro. Mlado in staro je naredilo več kot

Med prvimi grahovskimi gasilci so bili vaščani Viktor Kočevar, Anton Gornik, Andrej Krajc, Jernej Pelan, Matevž Hiti, Matija Šega in Jakob Ule . Iz pisnega vira je razvidno, da je bilo takrat v društvu 19 do 21 članov, ki so bili vsi kmečkega stanu .


Naša društva

10.000 prostovoljnih delovnih ur, k uspehu so pri-pomogli tudi Občina Cerknica, sponzorji, donatorji in simpatizerji društva. Svečana otvoritev Gasilske-ga doma Grahovo je bila junija 2007. Zdaj imamo sodoben gasilski dom, na katerega smo zelo ponos-ni. Pri tem projektu so se izkazali takratni predse-dnik Rajko Intihar, Bogdan Kočevar, Zdravko Novak in Miro Levar.

Z novim gasilskim domom so prišle tudi nove potrebe po sodobnejši opremi in vozilu. Uspeli smo kupiti vozilo GVC - 16/25. Naš poveljnik Darko Nanut svoje delo usmerja v krepitev strokovnega znanja operativne enote. To pogosto ni lahko, saj med tednom v naselju ni dovolj gasilcev, ker so na šolanju ali v službah, zato so nekateri pogosto bolj obremenjeni. Izvajanje požarnih vaj v šoli, vrtcu ali na travniku je pomembno predvsem za usposa-bljanje mlajših gasilcev. Občasne intervencije naših gasilcev so večinoma gašenje požarov in pomoč pri raznih nesrečah v našem ali bližnjih naseljih. Redno se tudi odzovejo pozivom zveze v primeru težjih nesreč ali večjih požarov.

Danes društvo združuje 230 članov in članic vseh generacij. Največ zaslug za tako številčno članstvo imajo Darko Nanut, Nejc Gornik, Bogdan Kočevar in Mojca Intihar.

Aktualni predsednik društva Bogdan Kočevar poudarja pomen sodelovanja gasilcev vseh gene-racij na različnih gasilskih tekmovanjih, kjer se spoznavamo, utrjujemo svoje znanje in krepimo ekipni duh. »Prav tako pomembno je druženje ga-silcev in krajanov na veselicah, kresovanjih, pri Florjanovi maši in druženje z gasilci našega sek-torja in pobratenimi gasilci s Črnega vrha,« pravi Kočevar.

Pomemben dosežek društva je tudi pridobitev defibrilatorja, saj smo ga imamo med prvimi v šir-šem sektorju. Opravili smo tudi usposabljanja za njegovo uporabo.

Gasilci smo vedno prisotni tudi ob drugih kul-turnih in športnih prireditvah, saj je v našem kraju v vsaki družini vsaj po en gasilec – nekatere dru-žine pa kar v celoti. Med njimi so številne potom-ke ustanoviteljev društva pred devetdesetimi leti. Zelo smo ponosni tako nanje kot na vse ostale ga-silce in njihovo delo v preteklosti in danes. »Naše delo je usmerjeno v krepitev gasilskih vrednot, ki so med najbolj trdnimi in spoštovanimi,« zaključuje predsednik PGD Grahovo.

Mentorji naših mladih članov imajo zahtevno delo, pri katerem so zelo uspešni, saj se po njihovi zaslugi ponašamo z dobrimi rezulta-ti na raznih tekmovanjih .

Prostovoljno gasilsko društvo Grahovo danes združuje 230 članic in članov vseh generacij .

Foto: arhiv društvaAvtor: Ksenija Preželj, gasilka PGD Grahovo


Folklora: Poprej v starih časihFolklorni skupini Podružnične osnovne šole Ru-dolfa Maistra Unec in Osnovne šole Notranjske-ga odreda Cerknica sta 3. aprila na reviji Poprej v starih časih v Starem trgu predstavili stare igre, običaje, petje, igranje in plese. Skupina z Unca pod mentorstvom Vide Žlogar je sodelovala tudi na regijskem srečanju v Dobrepolju.

Avtor: Jožica Mlinar, JSKD Cerknica

Kultura in kulturniki

Ples: 16 . april je bil Dan za plesNa 4. reviji plesnih ustvarjalcev Dan za ples 2014 16. aprila v Kulturnem domu Cerknica je nastopilo več kot sto mladih plesalk in plesalcev, starih od 2 do 15 let. Mentorice Jelena Milovanović iz društva Plesonoga ter Teja Novak in Vesna Turšič iz Kulturnega društva Rak Rakek so po mnenju strokovne spremljevalke prireditve Petre Pikalo pripravile 16 zanimivih in izvirnih točk sodobnega plesa.


Zbori: Mavrična pesem drugo leto zapored na Rakeku20. marca je na Osnovni šoli Jožeta Krajca Ra-kek potekala revija otroških in mladinskih pev-skih zborov Mavrična pesem 2014. Nastopilo je 12 zborov s skupaj več kot 400 pevci. Zaradi pro-storskih težav so revije že nekaj let zaprte za jav-nost, potekajo pa tako, da se otroci medsebojno poslušajo in spoznavajo.


Balet: Tudi Cerknica je v Luninem kraljestvuDeklice, ki se v Cerknici učijo baletnih korakov pod okriljem Baletnega društva Postojna, so 17. maja navdušile z nastopom v baletni pravljici Lunino kraljestvo, ki ga je društvo ob zaključku šolskega leta pripravilo v Postojni. Skupine Škrat-kov, Cekinčkov, Zvončic in Labodov iz Cerknice so svoje baletno znanje pokazale v koreografijah svoje plesne pedagoginje Enye Belak in požele glasen aplavz. Avtor: Sergeja Širca

Zbori: Pojo naj ljudje na BlokahNa reviji pevskih zborov 17. maja v Novi vasi na Blokah je nastopilo 10 zborov in vokalnih skupin (en zbor je dan prej nastopil v Logatcu). Zbori so po mnenju Ambroža Čopija pripravili zanimive in kvalitetne nastope.


Foto: Milan Murovec


Milan Vošank: »Življenje je dar .«Milan Vošank, učitelj likovne umetnosti na osnovni šoli Cerknica, slikar in glasbenik, piše tudi kratke zgodbe in pesmi . Alpinist .

Si Korošec s Kurtnikove kmetije na Brdinjah. Kakšna je bila tvoja mladost na starosvetni domačiji ob očetu muzikantu? Življenje z naravo in v naravi, pridobivanje občutka za medsebojno odvisnost. Morda nekaj od najlep-šega na kmetiji je bila paša živine, ta po svoje pros-ti čas, kjer so se odvijale vse otroške radoživosti in igrarije, zame pa tudi branje knjig in risanje. Očeta še vedno vidim in imam v spominu kot kmečkega boema. Še zmeraj ne vem, kaj je bil, bolj kmet ali bolj muzikant. Igral je klarinet v ravenskem pihal-nem orkestru in v narodno-zabavnem ansamblu. Sosedje niso vedno znali sprejemati te kmečke bo-emskosti mojega ata. Imeli so ga, Kurtnika, pač za muzikanta, toda on se na njihovo mnenje ni oziral. Kmetijo je peljal naprej, ko pa je bil čas za muziko, si ga je znal vzeti. Domači smo ga znali razumeti.

Kako daleč v neznano so te zvabile gore? Zemljepisno gledano po Srednji Evropi. Bil sem iz-bran v dve odpravi: za v Himalajo in Ande. Pa sem vedno ostal doma zaradi pomanjkanja denarja, nove službe ali rojstva hčerke. Ampak vesel sem tega, kar mi je bilo dano doživeti in še doživljam. V času študija sem bil med perspektivnimi sloven-skimi alpinisti, danes sem pobožen romar po naših gorah, po brezpotjih in grebenih, ki še vedno kaj »splezam«. Gledano iz sebe pa so me gore zvabile v neznanskosti svoje duše.

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je tvoja razstava slik iz sedanjega, tretjega obdobja, ki si ga poimenoval nadrealizem. Po začetnem zmernem ekspresivnem realizmu sem prešel v abstrahirani ciklus, kjer pa po kakšnih pet-najstih slikah nisem več vedel, kaj povedati. Moral sem se vrniti k realnim predmetom, predvsem pa k ljudem. Ta zadnji razstavljeni ciklus se imenuje Maske in to je ta moj nadrealizem. Iskal sem nov likovni izraz, novo barvitost, strast za barve. To je eksplozija ekspresionizma v meni, kjer dodajam vse mogoče. Na vsaki izmed razstavljenih slik so maske, kitare, godala, harmonike, klobuki, kozarci, sadje … ob ljudeh, gorah, drevesih, strašilu.

Julija letos boš dopolnil šestdeset let. Kaj je življenje?Morda bi že lahko rekel, kaj je življenje, pa ne vem, če že lahko. Energije v meni je še zelo veliko. Ko me vprašajo, zakaj hodim v gore in v stene, ne znam dru-gače odgovoriti in rečem: »Zato, ker so tam, ker me vabijo.« Še najraje pa jim ne odgovarjam in kar grem.

To naše bivanje od rojstva do smrti, od spočet-ja do prahu, zame je to dar nebes, ki se ga, čeprav kakšenkrat tudi ne, veselim vsak dan znova.

Kultura in kulturniki

Avtor: Marija Hribar

Milan Vošank ob enem svojih likovnih del na razstavi, ki je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica na ogled do 14 . junija . | Foto: arhiv Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica


Mitja Rok že peto leto s kolesom okoli SlovenijeMed 8. in 11. majem je potekala osma kolesarska Dir-ka okoli Slovenije. 1.205 kilometrov dolge preizkušnje s startom in ciljem v Postojni se je ponovno udeležil Mitja Rok iz Grahovega, ki je na cilj prišel kot šesti, progo pa je prekolesaril v slabih dveh dneh (47 ur in 54 minut). Čeprav letos ni ponovil lanskega uspeha, ko je s časom 45 ur in 25 minut zmagal, pa se je po-novno najhitreje vzpel na Vršič (1h 18 min 12 s). Tako je drugič zapored osvojil Pokal Jureta Robiča in znova dokazal, da je eden boljših ekstremnih kolesarjev v Sloveniji.

Šport

Športnik leta Občine Cerknica 201310 . aprila je v kulturnem domu v Cerknici potekala prireditev Športnik leta Občine Cerknica 2013, na kateri so najboljši športniki iz preteklega koledarskega leta prejeli priznanja za svoje dosežke . Športna zveza Cerknica je v skladu s pravilnikom podelila 15 priznanj športnikom, ekipam, kolektivom in športnim delavcem, priznanje za izredne dosežke v tekmovalnem športu pa je prejel hokejist Jan Urbas iz Dolenje vasi . Čeprav je bil odsoten, je vse gledalce pozdravil prek video posnetka .

Šport na zveza Cerknica je v skladu s pravilni-kom podelila 15 priznanj športnikom, eki-pam, kolektivom in športnim delavcem, pri-

znanje za izredne dosežke v tekmovalnem športu pa je prejel tudi hokejist Jan Urbas iz Dolenje vasi. Jan je prejel tudi priznanje Občine Cerknica za športne dosežke zlate stopnje.

Prireditev, ki jo je obiskalo mnogo športnih nav-dušencev, so s spremljevalnim programom pope-strile plesalke iz društva Plesonoga, zbrane pa je nasmejal tudi Miha Razdrih s športno obarvano točko stand-up komedije. Manjkali niso niti mladi hokejisti, ki so kar na odru kulturnega doma prika-zali svoje veščine obvladovanja hokejskega ploščka. Skratka, videli smo, da se nam za prihodnost športa na Cerkniškem ni treba bati.

Franci Velišček svetovni prvakČlan Kegljaškega kluba Brest Cerknica Franci Veliš-ček je postal svetovni prvak v kategoriji mlajših članov do 23 let. 18. maja je na svetovnem prvenstvu v Brnu podrl 658 kegljev in premagal vso konkurenco.

PREJEMNIKI PRIZNANJPerspektivni športnik Občine Cerknica 2013: Matevž Jernejčič, Simona Soldat in Jaka Strohsack, vsi člani Ping pong kluba RakekŽenski športni kolektiv Občine Cerknica 2013: Kegljaški klub Brest CerknicaMoški športni kolektiv Občine Cerknica 2013: Kegljaški klub Brest CerknicaIzjemen prispevek športu v Občini Cerknica: Branko Kebe, dolgoletni član Nogometnega kluba CerknicaUspešen športni delavec Občine Cerknica 2013: Darko Gornik, Darjo Bergoč in Andrej Rebec, vsi člani Ping pong kluba RakekDržavni prvaki - od letnika 1998 in starejši (starejši od 15 let): Erik Kandare, član Strelskega društva Cerknica, Franci Velišček, član Kegljaškega kluba Brest Cerknica, Tina Hren, članica Kegljaškega kluba Brest CerknicaMoška športna ekipa Občine Cerknica 2013: Nogometni klub CerknicaŠportnik leta Občine Cerknica 2013: Matej Lepej, član Kegljaškega kluba CerknicaŠportnica leta Občine Cerknica 2013: Alenka Jakša, članica Kegljaškega kluba Brest Cerknica


PREGLED ŠPORTNIH REZULTATOVKošarka: Člani Košarkarskega kluba Cerknica so tekmovanje v 3. slovenski košarkarski ligi sklenili 25. aprila z zmago proti Rušam. Na koncu so pristali na 15. do 17. mestu lige s skupno 6 zmagami in 16 porazi.Nogomet: Člani Nogometnega kluba Cerknica igrajo v Enotni primorski nogometni ligi, kjer se tudi letos borijo za najvišja mesta. Sezona 2013/14 se zaključi 31. maja.Namizni tenis: Člani Ping pong kluba Rakek so sezono končali pri sredini, to je na 7. mestu Druge slovenske namiznoteniške lige. Nanizali so 7 zmag in 11 porazov.Kegljanje: Ekipa članov je sezono končala na 6. mestu 1. A slovenske lige (7 zmag, 10 porazov, 1 remi), 1. eki-pa članic na 3. (11 zmag, 2 remija, 5 porazov), 2. ekipa članic pa si je v 2. ligi zahod prikegljala 5 zmag, 1 remi in 4 poraze ter se uvrstila na 3. mesto.Strelstvo: Na 23. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem, ki je 12. in 13. aprila potekalo v La-škem, so člani Strelskega društva Cerknica osvojili dve zmagi: v kategoriji kadeti ekipno (Erik Kandare, Ama-dej Dobrovoljc in Miha Petrovčič) ter kadeti posame-zno (Erik Kandare).

Športnika leta Občine Cerknica: kegljača Alenka Jakša in Matej LepejPrejemnika laskavih nazivov Športnik in Šport nica leta 2013 sta tudi letos kegljača. Alenka Jakša in Matej Lepej, člana kegljaškega kluba Brest Cerkni-ca in tudi državne reprezentance, sicer nista do-mačina, a s svojim kegljanjem stalno navdušujeta cerkniške navdušence nad tem športom. Priznanji sta si prislužila z vidnimi uspehi tako na državni kot tudi na mednarodni ravni.

je s člansko ekipo Kegljaškega kluba Brest osvojil končno šesto mesto v 1.A slovenski ligi.

Čeprav prejemnika priznanj in najboljša kegljača cerkniškega kluba prihajata od drugod, je baza kluba vseeno sestavljena iz domačih igralcev. »Naše ekipe se na primer v kategoriji starejših mladincev redno uvrščajo med najboljše v Sloveniji, kar je rezultat dob-rega dela z mlajšimi domačimi kegljači,« nam je po-vedal Franc Gornik, predsednik Kegljaškega kluba Cerknica. »Tudi s člani tekmujemo na vrhunski ravni – v najvišji slovenski ligi, poleg tega pa še na medna-rodnih tekmovanjih. Do teh dosežkov smo se prebili zgolj z domačim kadrom. Da bi to stopnjo vzdrževali, pa potrebujemo tudi kakega vrhunskega kegljača od drugod. Glede na tekmovanja, v katerih nastopamo, se tudi kvalitetni kegljači iz slabše rangiranih klubov radi sami odločijo za kegljanje pri nas, saj tako dobi-jo možnost tekmovanja v prvi ligi in v mednarodnih prvenstvih, tovrstnih izkušenj pa v svojih matičnih klubih ne bi mogli pridobiti,« je povedal Gornik.

Šport

Foto: Valter Leban Foto: Valter Leban

Športni strani pripravlja: Miha Jernejčič

Vrhničanka Alenka Jakša za cerkniško člansko ekipo keglja od sezone 2008/09 dalje. Letos je že tretjič prejela priznanje Športnica leta občine Cerknica - prvič se ga je razveselila pred štirimi leti. Je najboljša igralka Kegljaškega kluba Brest Cerkni-ca, ki je sezono končal na tretjem mestu 1.A sloven-ske lige, ekipa pa je oktobra 2013 osvojila tudi peto mesto na Evropskem klubskem pokalu v Augsbur-gu. V posamezni konkurenci je Alenka v pretekli sezoni osvojila tretje mesto v državi, z državno re-prezentanco pa je med 11. in 25. majem kegljala na letošnjem svetovnem prvenstvu v Brnu.

Pivčan Matej Lepej, ki od sezone 2010/11 keglja za cerkniški klub Brest, je v decembru 2013 prejel priznanje za najboljšega kegljača v Sloveniji. Je stal-ni član slovenske članske reprezentance, tako da je tudi on zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Brnu konec maja. Lanskoletni zmagovalec na držav-nem prvenstvu posamezno in drugi v kombinaciji


Podjetje Eurobox d.o.o. izdeluje kartonsko embalažo in ima 25-letno tradicijo proizvodnje. V zadnjih letih smo dosegli veliko rast in postali prepoznavni tako na domačem kot na tujem trgu. Z našimi 72 zaposlenimi izdelujemo transportno embalažo, izsekan program embalaže (vložke, vogalnike, posebne zloženke), darilno embalažo z direktnim tiskom in kaširano embalažo, posebni segment izdelkov iz 7-slojnega materiala in kartonske palete.

Izdelavo embalaže prilagodimo zahtevam in željam kupca, optimiziramo uporabljene materiale in vašemu izdelku dodamo še večjo prepoznavnost. Na željo naročnika pripravimo tudi razvoj nove embalaže in podamo predloge za grafično podobo embalaže.

Naša konkurenčna prednost je v fleksibilnosti, naboru različnih vrst materiala, individualnem pristopu, možnosti proizvodnje tako za velike kot tudi za male kupce, velikem obsegu znanja in v dejstvu, da z uspehom naših kupcev raste tudi naša prepoznavnost.

Mladi mladim

Ubrani otroški glasovi ob zvokih godbe Na Podružnični šoli 11. maj Grahovo smo 9. maja or-ganizirali kulturno prireditev, na kateri so sodelovali učenci šole in Pihalni orkester Kovinoplastika Lož.

Foto: Martin Rihtar

Foto: Martin Rihtar

Nogometni turnir Rakek 2014Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek je 15. maja or-ganizirala Nogometni turnir Rakek 2014. Turnir se je četrto leto zapored izvedel na travnatem igrišču nogometnega kluba Rakek.

Turnirja so se udeležili učenci iz enajstih osnov-nih šol. Učenci OŠ Jožeta Krajca Rakek so ude-ležencem turnirja pokazali, kaj so se skozi šol-sko leto pri posameznih interesnih dejavnostih naučili.

Rezultati turnirja: 1. mesto OŠ Milojke Štru-kelj, 2. mesto OŠ Antona Globočnika Postojna,

3. mesto OŠ Miroslava Vilharja, 4. mesto OŠ Li-vada, 5. mesto OŠ Jožeta Krajca Rakek, 6. mes-to OŠ Stari trg, 7. mesto OŠ Košana, 8. mesto OŠ Notranjski odred Cerknica. V nogometu so se že drugo leto zapored pomerila tudi dekleta, zmaga-la je ekipa OŠ Antona Globočnika pred OŠ Jožeta Krajca Rakek in OŠ Košana. Avtor: Tomaž Lulik

Najprej so se predstavili najmlajši učenci. Nato so ob zvokih godbe zakorakale mažoretke in v rokah spretno vrtele palice. Preko glasbene pravljice smo izvedeli, da bolno sonce lahko pozdravi le dež. Zdru-ženi pevski zbori podružnične šole so ubrano zapeli ob spremljavi orfovih inštrumentov in pihalnega orkestra. V drugem delu prireditve so se s svojim programom prestavili godbeniki iz Loške doline. V letošnjem letu praznujejo 140-letnico delovanja. Kulturni večer smo zaključili s poskočno melodijo priljubljene Rožice in bučnim aplavzom.

Avtor: Marija Obreza, Podružnična OŠ 11 . maj Grahovo


Kunaverjeva pot

Ohranjeno naravno okolje je nedvomno naj-večja vrednota v tem delu Notranjske. Med številnimi naravnimi pojavi, varno skritimi

v skalnatih gozdovih visokega krasa, je v neposre-dni okolici Rakeka enkratna udorna dolinica Rakov Škocjan. V njej si je svojo kratko pot po površju po-iskala kraška ponikalnica Rak. Izvira v divjem ka-njonu udornice pod Malim naravnim mostom. Po komaj treh kilometrih lenobnega teka po idilični dolini spet zaide v razpenjene brzice pod Velikim naravnim mostom in končno izgine v mogočnem ponoru skrivnostne Tkalca jame.

Te prečudovite lepote Rakovega Škocjana je že pred prvo svetovno vojno odkril sloviti naravo-slovec in pedagog Pavel Kunaver. Rakov Škocjan je prvič obiskal že pred 1. svetovno vojno, po 2. svetovni vojni pa je tja začel množično voditi svoje ekskurzije. Bil je tudi med prvimi pobudniki za ohranitev neokrnjene narave, ko je bilo to po-trebno. Prav vplivu in duhu Pavla Kunaverja smo danes dolžni zahvalo za trajno zavarovanje Rako-vega Škocjana. Že leta 1949 je postal prvi krajinski park v Sloveniji!

Ob naravnih lepotah in znamenitostih je po-membno poudarili tudi dejstvo, da so v tem okolju že od 15. stoletja dalje prebivali ljudje, kar doka-zuje letnica 1616 na oboku okna cerkvice sv. Kan-cijana. Ocenjuje se, da je to datum obnove. V do-kumentih hasberškega gradu iz l. 1526 je namreč zapisano, da je cerkvica darovala za boj proti Tur-kom majhen srebrn kelih. Ljudje so se sem zatekli tudi pred turškimi napadi. O naseljenosti pa pri-čajo tudi ostanki treh žag ob reki Rak, ki so bile zgrajen okrog leta 1750, porušila pa jih je velika povodenj leta 1853.

Markirana Kunaverjeva pohodniška pot nas po dobri uri zložne hoje vodi od železniške postaje

Ideja za izlet

Rakek, mimo cerkve Srca Jezusovega, ki je delo znanega arhitekta Jožeta Plečnika, preko Rakov-škega polja, skozi lepe jelovo-bukove gozdove in pri Malem naravnem mostu pripelje v osrčje slovitih udornic v Rakovem Škocjanu. Tam se naveže na ob-stoječo učno pot, ki vodi po celotni dolini Rakovega Škocjana. Informacijske table pa ponujajo zanimive podrobnosti o tem območju, znanem predvsem po raznolikih kraških pojavih (udornice, naravna mo-stova, izvir in ponor kraške ponikalnice in še veliko drugega).

Trajanje pohoda: od Rakeka do Škocjana ena ura in še ena ura, če želite izlet podaljšati do Cerkniške-ga jezera.Zahtevnost: lahka tura, primerna za družinski izlet po poteh v gozdovih.

Avtor: Katarina Intihar, TD Rakek

Foto: Matjaž Žnidaršič


Notranjske artikulacije Avtor: Artikula

Pričujoča rubrika je namenjena ponovnemu odkriva-nju notranjskih narečnih izrazov na karseda zabaven način. V veliki večini gre za nemške popačenke, ki se jih skorajda ne uporablja več. Za uvod v skupno odkriva-nje naših narečnih izrazov prav posebna izštevanka po notranjsko. Napisana nedavno, a s samimi žlahtnimi sestavinami. Hej, morda jo boste do izida naslednjega glasila tudi kdaj uporabili.

Duh nekega drugega časa

Svinjski riglLevo od klanca, ki vodi od sokolskega doma proti Placu, je stal Svinjski rigl . V Svinjskem riglu je pred drugo svetovno vojno stalo nekaj deset hiš, ali bolje rečeno bajt . Med drugo svetovno vojno ob napadu leta 1943, ko so Nemci Cerknico obstreljevali s kanoni, je pogorel tudi Svinjski rigl .

Svinjski rigl je predel Cerknice med današnji-mi cestami, od katerih vodi ena od sokolskega doma proti Placu, druga od sokolskega doma

mimo Doma upokojencev proti župnišču in tretja od Placa proti župnišču. V tem trikotnem predelu je bil Svinjski rigl, kjer so pred drugo svetovno vojno živeli revnejši prebivalci Cerknice.

Lastnik hiše na fotografiji je bil Anton Klančar – Francetov Tone. Hiša z zidanim pritličjem in lese-nim zgornjim delom kakor hiša v ozadju sta kriti s slamo. Tudi ostale hiše v Svinjskem riglu so bile krite s slamo. Levo spredaj se vidi del štange voza.

Pod kapom je poleg nekaj šare tudi kup žaganc, za njimi pa lestev, ki vodi na podstrešje. Pred žagan-cami leži ərzivnə stou (rezilni stol), nekak lesen pri-mež na štirih nogah, ki je služil za obdelavo lese-nih delov, kot so »štili« za lopate, vile, krampe itn. Po vsej verjetnosti je ženska pred hišo Francetova mama. Zadaj pa je prepoznavni zvonik cerkniške farne cerkve.

Vinko Žnidaršič – Šentkov Vinko je pred leti po spominu narisal skico Svinjskega rigla. Iz skice je lepo razvidno, katere hiše so Nemci požgali. Te so na skici označene z vijolično barvo. Kot so mi pred leti povedali, je Klopčarjeva dolina nastala zato, ker so v njej kopali kamenje za zidavo cerkve. Morda je to bilo res res, morda pa tudi ne. Danes so na tem prostoru trije stanovanjski bloki in dom upokojencev.

Avtor: Dušan GogalaVir: www .stareslike .cerknica .org

Pred drugo svetovno vojno in še kakih deset let po njej so bile hišne številke v Cerknici enotne: začele so se pri številki ena in nadal-jevale kolikor je bilo hiš . Na sliki je hiša s številko 16 v Svinjskem riglu . Fotograf jo je slikal nekega sončnega dne . Ocenjujem, da je bilo to okrog leta 1929 . | Foto: Slo venski etnografski muzej

Špuorget, širez'n, žveplj'nke,ze spodnejto mau lepj'nke!Rajfn'k, ajmer, kuol'mkišta,ne zestuopm ama ništa!

Montl, čižm, kampl, gvant,s' berajt ze kontrabant!Kroglc, varžet in fršlus,pa dobiš še heksnšus!


Skozi Unec s kar 130 km/h

Na Uncu so konec leta 2012 postavili meril-no tablo za beleženje hitrosti vozil, ki pe-ljejo od izvoza z avtoceste proti Cerknici.

Na tem odseku je hitrost vožnje omejena na 50 kilo-metrov na uro. Občina Cerknica se je po besedah di-rektorice občinske uprave Irene Zalar za ta korak odločila zato, da bi umirili promet na tem odseku. Letos nameravajo postaviti še eno tako tablo in si-cer v Cerknici ali Grahovem (odvisno od pridobitve soglasja Direkcije RS za ceste).

Analiza podatkov, pridobljenih med 17. in 24. marcem letos, je pokazala, da večina voznikov spoš-tuje omejitev na Uncu: skoraj 60 odstotkov voznikov je upoštevalo omejitev hitrosti. Dobršen del pa se je nanjo požvižgal. Povprečna hitrost vseh zaznanih vozil v analiziranem obdobju je bila 49 kilometrov na uro, maksimalna pa kar 130 kilometrov na uro. Izmerjena je bila v torek, 18. marca ob 10. uri. Na-slednja najvišja hitrost, 112 kilometrov na uro, je bila izmerjena v petek, 21. marca ob 13. uri. V sredo, 19. marca ob 9. uri zjutraj pa je nek brezvestni voznik skozi Unec vozil s hitrostjo 96 kilometrov na uro.

V tednu dni, ki so ga analizirali, je radarska tabla zaznala 14.871 vozil. Največja obremenjenost ceste na Uncu je bila po pričakovanjih od ponedeljka do petka, ko je bilo v povprečju zabeleženih 91 vozil na uro. V petek, 21. marca so na uro v povprečju našteli 100 vozil.

Varnost na prvem mestu

Avtor: Sergeja Širca

Vlomilci niso nikoli na dopustu

Da bi poletni oddih preživeli čimbolj prijetno in varno, vam svetujemo, da poskrbite za nekaj osnovnih zaščitnih ukrepov.

S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko precej omejite priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom.

»Prilika dela tatu« - vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za vlom najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Posebno »vabljiva« za vlomilce so odprta vrata ali okna ter razpoložljivo orodje za dostop (zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken, in vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi).

Pred odhodom na dopust:• zaklenite vrata in zaprite okna,• ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti ele-

ktrike, predvsem na aparatih,• ključev ne puščajte na »skritih mestih«, kot so

nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.,• ne puščajte doma dragocenosti in denarja, • ne puščajte sporočil o svoji odsotnosti (na tele-

fonskem odzivniku, na listkih),• poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno

doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni po-štni nabiralnik in dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči),

• doma parkirana vozila zaklenite ter varno shra-nite dokumente in ključe vozil,

• z vidnih mest umaknite vrednejše predmete,• povejte sosedom, kako ste dosegljivi in• zapišite si serijske številke vrednejših predmetov

ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi ozna-čite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete).

Prijetne in varne počitnice ter dopust vam želijo policisti Policijske postaje Cerknica!

< 20 km/h

21–30 km/h

31–40 km/h

41–50 km/h

51–60 km/h

61–70 km/h

71–80 km/h

81–90 km/h

> 90 km/h

33.653 = 46 %

24.502 = 33 %

7.974 = 11 %

1.896 = 2 %4.519 = 6 %


Dober zgled in črna pika

Dober zgled

Pridne roke ljudi, ki so pripravljeni prosti čas posvetiti svojemu kraju, skrbijo za to, da so cvetlične gredice na Rakeku vedno lepo ure-

jene. Kot so nam zaupali v Turističnem društvu Rakek, ki skrbi za gredice, so k temu opravili v zad-njem času privabili še več ljudi.

Foto: Petra Trček

Črna pika

Središče Cerknice hudo ka zijo nedokončani stanovanjski bloki ob Cesti 4. maja. Inve-stitor, propadlo gradbeno podjetje Vegrad,

je gradnjo večnadstropnih stanovanjskih stavb na lokaciji bivšega cerkniškega podjetja Gradišče prekinil in gradbišče zdaj že nekaj let sameva.

Foto: Valter Leban


Objava tekmovanja E-CLIC

Vabljen-a si, da se pridružiš in si del mednarodnega tekmovanja. Tri različne skupine sodelujočih (dijaki, študentje, širša javnost), trije zanimivi izzivi in čaka te potovanje v Estonijo!

Si kos temu izzivu?Iščemo projektne predloge in ideje, ki z uporabo inovativnih informa-

cijsko komunikacijskih tehnologij (IKT1) ponujajo rešitve za vizualizacijo krajine in predlagajo alternative pri zadanih izzivih, kar predstavlja ključ-no temo tekmovanja.

Rok: 31. 7. 2014. Več info na www.e-clicproject.eu.

Obveščamo

S 1. 1. 2015 obvezno izdajanje eRačunov proračunskim uporabnikomZakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske upo-rabnike s 1. 1. 2015 nalaga proračunskim uporabni-kom obvezno prejemanje računov in spremljajočih dokumentov izključno v elektronski obliki, obvezno pa bo tudi izdajanje, če je prejemnik proračunski uporabnik. To pomeni, da bodo morale pravne in fi-zične osebe za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve pošiljati proračunskim uporabnikom eRa-čune (vrtci, šole, knjižnice, zdravstveni domovi …).

eRačun je račun, ki ga izdajatelj računa izda svo-jemu dolžniku oziroma prejemniku računa v elek-tronski obliki in enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki. eRačun je sodoben in stroškovno ugoden način poslovanja, saj poleg varnega, hitre-ga, preglednega, natančnega in enostavnega dela, prinaša tudi občutno znižanje materialnih in po-štnih stroškov ter stroškov ročnega dela za 60 %.

Poslovni subjekt se vključi v seznam izdajateljev eRačunov pri banki, pri kateri ima odprt transak-cijski račun, ali pri ponudniku elektronske poti, s katerim ima sklenjeno pogodbo. Ko je vključen v seznam izdajateljev, se lahko njegovi prejemniki

(proračunski uporabniki ali fizične in pravne osebe) naročijo na prejemanje njegovih eRačunov.

eRačun sestavljata ovojnica računa (dokument v xml strukturi, namenjen usmerjanju eRačuna) in eRačun v xml strukturi v enotni standardizirani obliki e-SLOG, ki jo je definirala GZS.

Celoten krog dela z računi je avtomatiziran – tako prejem računa, knjiženje v dokumentnem siste-mu, knjiženje v računovodskem sistemu, kot tudi priprava naloga za plačilo.

Tista podjetja in posamezniki, ki nimajo podpo-re za pošiljanje eRačunov, bodo morali svoje raču-ne prepisovati v poseben portal na UJP (Uprava za javna plačila).

Obvezno prejemanje eRačunov v javni upravi bo posledično pospešilo elektronsko poslovanje v go-spodarstvu, kar je nedvomno dobrodošlo tudi za nas, računovodske servise, ki stremimo k brezpa-pirnemu poslovanju.

Kontim d.o.o. | Partizanska 8a | 1381 Rakeke-pošta [email protected] | splet www.kontim.si

T | 0599 30 481 M | 041 354 216 F | 01 7051 910

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo


SLIVNIŠKI

pogledi

Razgibajmo možgane

REBRASTAPRIPRAVAZA ZAVA-ROVANJE,

ZAPIRANJEIZLOŽB,ROLETA

POKLICNIIZVRŠITELJ

SMRTNEKAZNI,KRVNIK

JEZERONA

SEVERUFINSKE

STEČAJ,PROPAD

TRAVNIŠKAZDRAVILNARASTLINA

HITRASTEPSKA

ŽIVALZ ROGOVI

ČURLIČERVIN

JAPONSKAVRSTAFIŽOLA

STARAMENIŠKA

REPUBLIKANA

POLOTOKUHALKIDIKAV SEVERNI

GRČIJI

PREDZGO-DOVINABOLEZNI

POKRAJINAV SRBIJI,

ROMUNIJI,MADŽARSKI

ŽREBEC

UMATHURMAN

NAŠA GLASBENASKUPINA

AVTOR:BOJANARKO

KUBANSKAPOLITIKA

(FIDELIN RAUL)

KONJUPODOBNAMITIČNA

ŽIVAL,SAMOROG

PROČELJESTAVBE

IVANLEVAR

NAŠ TVNOVINAR IN

VODITELJ(JAKA)

LETNI ČAS

PORTUGAL.NOGOMETAŠ

FIGOSLIKARPERKO

BUTALSKIRAZBOJNIK

VAS SREDICERKNI- Š KEGAJEZERA

100

VODNATEHTNICA

INKAČJI

PASTIR

DROG ZAPODALJ-

ŠANJEOJESA

RAZČLE -NJEVANJE

DEL NOGE

RAZSTRE-LIVO

MEDNA-RODNI

KLICNA POMOČ

KOZJEOGLAŠANJE

TANČICA,

PAJČOLAN

SKLADATELJKOGOJ

STREHA

ZELIŠČAR

KOKOŠ

JERMEN,KI DRŽIHLAČE

SKLADATELJ IN DIRIGENT

ADAMIČ

KEM. ZNAKZA BIZMUTAM.-AVST.IGRALKAKIDMAN

NAŠARITMIČNA

TELOVADKA(MOJCA)

RIMSKABOGINJA

PLODNOSTI,SATURNOVA

ŽENA

RŽENI KRUH

LJUDSTVOV VZHODNI

AFRIKI

OGEL,VOGAL

PRODUKTPRI

ŽGANJUAPNENCA

PESNIKKLOPČIČ

ANTILOPAIZ JUŽNEAFRIKE

PIJAČASTARIH

SLOVANOV

ILOVICA

PREDMET,STVAR

OSEBNIZAIMEK

BUKOVPLOD

ČAS OBSONČNEMVZHODU

KRAJV LOŠKIDOLINIMOJCANOVAK

LJUDSTVOS KAMČATKE

PREBIVALECVIČA

ANJARUPEL

Nagradni gesli križanke (izpisani na osenčenih zele-nih poljih) napišite na dopisnico in pošljite na naslov: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom »Nagradna križanka« ali na elektronski na-slov [email protected], ime zadeve naj bo »Nagradna križanka«. Rešitve bomo v uredništvu sprejemali do 18. julija. Trije izžrebani nagrajenci bodo

prejeli knjige, ki jih prispeva pokroviteljica tokratne kri-žanke, Občina Cerknica.1. nagrada: Cerkniško jezero, Andreja Peklaj2. nagrada: Dober dan, Krpanova dežela, Drago Kolenc3. nagrada: Ta norčavi pustni čas, Primož HiengImena nagrajencev bodo objavljena v naslednji številki Slivniških pogledov, ki izide v začetku avgusta 2014.

Foto: Valter Leban

Foto: Valter Leban

Avtor križanke: Bojan Arko


MAJ

petek, 9. maj Slikarska razstava Milan Vošank Maskepon.–pet. 10.00–19.00, sob. 8.00–13.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; razstava bo na ogled do 14. junija 2014

četrtek, 15. maj Nešteto obrazov Cerkniškega jezera in okolice: razstava likovnih del z 9. slikarskega Ex-tempora Rak Rakekpon. 8.00–15.00, sre. 15.00–19.00, pet. 13.00–19.00 Knjižnica Rakek; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in KD Rak Rakek; azstava bo na ogled do 16. junija 2014

petek, 23. maj Festival ZelenfestFestival se bo odvijal v Cerknici od 23. maja do 8. junija, vstop prost, več informacij na www.klub-nsk.si; organizator: Notranjski študentski klub

petek, 23. maj Razstava Moji prsti so lahko tudi čarobni9.00–15.00 V prostorih VDC Cerknica; organizator: VDC Cerknica in KUD Pa-leta Cerknica - varovanci VDC in mladi člani KUD Pa-leta, vstop prost; razstava bo na ogled do 13. junija 2014

četrtek, 29. maj Razstava slikarke Ilene LenassiPo urniku poslovanja Galerije Krpan Cerknica, vstop prost; organizator: KUD Pa-leta Cerknica, Društvo notranjskih kulturnikov Krpan; razstava bo na ogled do 14. junija 2014

sobota, 31. maj Si že slišal našo (z)godbo? Slavnostna akademija ob 90-letnici Kulturnega društva Godba CerknicaOb 20.00 Kulturni dom Cerknica; organizator: Kulturno društvo Godba Cerknica

JUNIJ

nedelja, 1. junij Tek ob Cerkniškem jezeruob 10.00 TGC Jezerski hram na Cerkniškem jezeru; organizator: Športna zveza Cerknica

nedelja, 1. junij Redni letni koncert z gostiob 17.00 Zelška cerkev, vstop prost; organizator: Društvo pevski zbor Tabor Cerknica

ponedeljek, 2. junij Naši ljudje, kraji in avtobusi na Starih slikah, fotografska razstavapon.–pet. 10.00–19.00, sobota 8.00–13.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; organizator:

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Stare slike; razstava bo na ogled do 30. junija 2014

ponedeljek, 2. junij Razstava za učence šole – Šege in navade ob slovenskih praznikihRazstava bo na ogled do 6. junija, v prostorih OŠ Notranjski odred Cerknica; organizator: OŠ Notranjski odred Cerknica in Društvo žena in deklet na podeželju Klasje

torek, 3. junij Krpanov večer – glasbeni nastop Teje Saksida učiteljice petja in njenih učencev Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica; ob 19.00 Vrt Galerije Krpan, vstop prost; organizator: Društvo Notranjskih kulturnikov Krpan

četrtek, 5. junij Nastop najmlajših učencev – PGV in GPob 19.00, Kulturni dom Cerknica, vstop prost;organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

petek, 6. junij Koncert absolventov Glasbene šole Frana Gerbičaob 19.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost;organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

sobota, 7. junij Veter v laseh, s športom proti drogi8.00–13.00 Zunanja športna igrišča ob OŠ Notranjski odred Cerknica; organizator: OŠ Notranjski odred Cerknica

sobota, 7. junij Razstava za zunanje obiskovalce – Šege in navade ob slovenskih praznikih8.00–13.00 V prostorih OŠ Notranjski odred Cerknica; organizator: OŠ Notranjski odred Cerknica in Društvo žena in deklet na podeželju Klasje

Sobota, 7. junij 12. tradicionalni Maistrov memorial v gasilsko-športnih veščinah za pionirke in pionirjeob 9.00 Pred gasilskim domom na Uncu;organizator: PGD Unec

sobota, 7. junij Razstava klekljarske sekcije z gostiob 9.00 V prostorih KD Rak Rakek; organizator: KD Rak Rakek; razstava bo na ogled še v nedeljo 8. junija 9.00–18.00

sobota, 7. junij 7. Kunaverjev pohodob 9.00 Trg padlih borcev, Rakek – železniška postaja; več informacij na www.tdrakek.si;organizator: Turistično društvo Rakek

nedelja, 8. junij 2. Plesni pozdrav poletjuob 18.00 Športna dvorana Cerknica, vstop prost; organizator: Mažoretni twirling in plesni klub Mace Cerknica

nedelja, 8. junij Letni koncert MePZ Clusterob 19.00 Zelška cerkev, vstop prost; organizator: MePZ Cluster, KD Rak Rakek

torek, 10. junij Gremo na počitnice – pravljična urica z ustvarjalno delavnicoob 17.00 Knjižnica Rakek, prijava otroka na tel. št.: (01) 7091 078; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

torek, 10. junij Zaplešimo v poletje – plesna predstavaob 17.30 Telovadnica OŠ Jožeta Krajca Rakek, vstop prost; organizator: KD Rak Rakek

sreda, 11. junij Predstavitev pridobitve domoznanskega oddelka – Stari zemljevidi, predava Stanka Golobob 19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica;organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

četrtek, 12. junij Balinarsko tekmovanje za memorial Ivana Švelcaob 8.00 dalje Balinišče v Cerknici;organizator: Društvo upokojencev Cerknica

četrtek, 12. junij Modrina neba – pravljična urica z ustvarjalno delavnico,za otroke od 4. leta dalje, prijava otroka na tel. št.: (01) 7091 078; ob 17.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

petek, 13. junij Dan odprtih vrat VDC Postojna – enota Cerknica9.00–14.00 Prostori VDC - enota Cerknica, za večje skupine predhodna najava na tel. št.: (01) 7096 061, vstop prost; organizator: VDC Postojna - enota Cerknica

petek, 13. junij Modrina neba – pravljična urica z ustvarjalno delavnicoza otroke od 4. leta dalje, prijava otroka na tel. št.: (01) 7091 078; ob 17.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

petek, 13. junij Svečana seja Občinskega sveta Občine Cerknica ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanjob 18.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost; organizator: Občina Cerknica in Kulturni dom Cerknica

sobota, 14. junij Silno vljudna predstava – glasbena predstava za najmlajšeob 10.00 Kulturni dom Cerknica, vstopnina 4 eur; organizator: Kulturni dom Cerknica

sobota, 14. junij Dan odprtih vrat Križne jame za občane Občine Cerknica ob občinskem praznikuobčani si bodo lahko brezplačno ogledali suhi del jame do I. jezera; ob 15.00 in ob 17.00 Križna jama, predhodna najava obiska na [email protected] ali tel. 041 632 153;organizator: Društvo ljubiteljev Križne jame

Lepo vabljeni

Napovednik


sobota, 14. junij (Z)godbe v Cerknici – praznovanje občinskega praznika od 14. ure dalje na Taboru pod lipo v Cerknici (v primeru slabega vremena v športni dvorani Cerknica); 14.30–17.00 predstavitve stojnic glasbenih in plesnih društev Občine Cerknica z zabavnim programom; ob 17.00 županov golaž; ob 17.30 prihod godb na prizorišče; ob 17.30 do 21.00 nastopi gostujočih godb; ob 21.00 veselica z ansamblom Kolovrat; organizator: Občina Cerknica in KD Godba Cerknica

sobota, 14. junij 2. Balinarski turnir Gasilske zveze Cerknica(Cerknica, Bloke – Nova vas, Loška dolina)ob 17.00 Balinišče v Cerknici, vstop prost;organizator: Balinarsko društvo Cerkniško jezero

sobota, 14. junij Druženje s knjigo, Knjižkov kviz in mini ustvarjalnicanagradni Knjižkov kviz z mini ustvarjalnico in žrebom 10 nagrad; 17.00–19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

sobota, 14. junij Slavnostna seja PGD Grahovoob 20.00 Sejna soba PGD Grahovo; organizator: PGD Grahovo

nedelja, 15. junij Kulturna prireditev »Na lepi Menišiji«ob 17.00 Park miru in sprave v Begunjah, v primeru slabega vremena bo prireditev v večnamenski dvorani kulturno družabnega središča Menišija v Begunjah, vstop prost;organizator: TD Menišija

nedelja, 15. junij Letni koncert Komornega zbora Fran Gerbič z gosti MePZ Postojnaob 18.00 Zelška cerkev, vstop prost; organizator: KD Fran Gerbič

torek, 17. junij Zlata peticaSprejem najuspešnejših učencev osnovnih šol pri županu Občine Cerknica; ob 18.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost; organizator: Občina Cerknica

torek, 17. junij Območno srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcevob 18.00 OŠ Jožeta Krajca Rakek; organizator: Javni sklad za kulturne dejavnosti Cerknica, KD Notranjska

torek, 17. junij Ogled kmetije Plavica Predstavitev kmetije in ogled parka zdravilnih rastlin Plavica; ob 9.00 odhod z Avtobusne postaje Cerknica; organizator: Društvo upokojencev Cerknica

četrtek, 19. junij Kužek in muca – lutkovna predstava ob zaključku pravljično-ustvarjalnih uric v šolskem

letu 2013/2014 v izvedbi Lutkovnega gledališča TRI, za otroke od 2. leta daljeob 17.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, vstop prost; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

četrtek, 19. junij Otvoritev razstave ilustratorke Tine Perko in predstavitev njene knjige Gvido in kozja vila, predstavitev je namenjena otrokom, ki bodo prisluhnili zgodbi in si ogledali ilustracijeob 18.00 Vrt galerije Krpan, vstop prost;organizator: Društvo Notranjskih kulturnikov Krpan; razstava ilustracij bo na ogled do 30. junija

četrtek, 19. junij Nana Homovec: Medved in stržica: otvoritev razstave ilustracijob 20.00 Knjižnica Rakek; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

petek, 20. junij Otvoritev vodovoda Gorenje Jezeroob 17.00 Gorenje Jezero; organizator: Občina Cerknica

petek, 20. junij Plesna predstava – Ples do nebes z Evoroob 19.00 Športna dvorana Cerknica, vstopnina 2 eur; organizator: Plesni klub Evora

sobota, 21. junij Svečanost ob 90-letnici PGD Grahovo z veselico s Tanjo Žagar in skupino Avanturaob 18.00 Pod velikim šotorom pred gasilskim domom v Grahovem; organizator: PGD Grahovo

sobota, 21. junij 9. Presihajoče JAZZERO – koncert Big Band Cerknicaob 20.00 Kulturni dom Cerknica, vstopnina 10 eur; organizator: KD Big Band Cerknica

nedelja, 22. junij Redni letni koncert okteta Kres skupaj z gostiob 19.30 Zelška cerkev, vstop prost; organizator: Društvo pevski zbor Tabor Cerknica

ponedeljek, 23. junij Festival Heksnfestfestival se bo odvijal v Cerknici od 23. junija do 5. julija; več informacij na www.klub-nsk.si;organizator: Notranjski študentski klub

torek, 24. junij Poletni večer – slavnostna prireditev ob dnevu državnostiob 20.30 Na Taboru pod lipo v Cerknici; organizator: Občina Cerknica in KD Godba Cerknica

torek, 24. junij Kresovanje po stari ljudski šegiob 21.00 Na cerkvenem griču v Selščku; organizator: TD Menišija v sodelovanju z vaščani Selščka

petek, 27. junij Otvoritev čistilne naprave v Dolenji vasiob 17.00 Dolenja vas; organizator: Občina Cerknica

JULIJ

četrtek, 10. julij Otvoritev slikarske razstave Franceta Modica, člana Društva notranjskih kulturnikov Krpanob 19.00 Galerija Krpan; organizator: Društvo notranjskih kulturnikov Krpan; razstava bo odprta do 23. julija

sobota, 26. julij Tradicionalna gasilska veselica s skupino Čukiob 20.00 Dolenja vas; organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja vas

Lepo vabljeni

Obcanke in obcani, prijazno pozdravljeni!

Praznik je dan, ki ga napaja spomin. To je nekaj, kar poveže ljudi, to je tisto, ki zavest utrdi.

V nekem drugem času, 12. junija pred 144 leti, je ta kraj, ujet med Slivnico in Javornike, na 11. taboru po vrsti združil ljudi v ideji slovenstva.

Cerkniški občinski praznik je spomin na prizadevanja naših prednikov, ki so s taborskim gibanjem v avstro-ogrski monarhiji sanjali in gradili Zedinjeno Slovenijo.

Naj nas spomin poveže in zavest, da smo tu doma, druži tudi v prihajajočih poletnih dneh! Ob tej priložnosti vas prijazno vabim, da se udeležite katerega od dogodkov prazničnega programa. Ta napoveduje, da bo »luštno«!

Osrednja prireditev, svečana seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, bo potekala v petek, 13. junija 2014, ob 18. uri v Kulturnem domu Cerknica.

Lepo vabljeni,

Marko Rupar župan