Download - SLIVNIŠKI pogledi t. 5... · 2016. 10. 25. · februar–marec 2015 | Slivniški pogledi | 3 Uvodnik Cerkniški Pust potuje skozi stoletja V cerkniško dolino se leto za letom,

ii | Slivniški pogledi | februar–marec 2015

Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica

Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: enkrat na vsaka dva meseca, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za naročnike izven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. Odgovorna urednica: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maja Mahne, Maruša Opeka in Petra Trček. Naslov uredništva: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Elektronski naslov: [email protected]. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Cerknica in prihodkov oglaševanja. Oblikovanje in tisk: Evrografis d. o. o.

Fotografija na naslovnici: Pust v Cerknici leta 2014, foto: Valter Leban

Vsebina

Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3Občina za občane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Iz občinske hiše Oprostitev plačila NUSZ ob naravnih nesrečah za vse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Aktualno pri nas Med nami so ljudje v socialni stiski . . . . . . . . . . 8Intervju Miro Jenček, pogovor z legendo . . . . . . . . . . . .10Dogaja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Gospodarstvo Pobles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Koledar odvoza odpadkov 2015 . . . . . . . . . .20Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Martinjak – vas pokopane industrije in živega spomina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22Naša društva Gledališki oder na Menišiji . . . . . . . . . . . . . . . .24Kultura in kulturniki Dr . Silvana Orel Kos: »Rada imam besedne igre in igram se z jezikom .« . . . . . . . . . . . . . . . .27Šport Staša Braniselj, motokrosistka . . . . . . . . . . . . .29Mladi mladim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Ideja za izlet Pot po Jankovih stopinjah . . . . . . . . . . . . . . . . .31Duh nekega drugega časa Pustna sreda pred Žajfnco leta 1953 . . . . . . . .32 Notranjske artikulacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32Dober zgled in črna pika . . . . . . . . . . . . . . . . .34Obveščamo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36Razgibajmo možgane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Lepo vabljeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

Coprniška pramati Uršula praznuje častitljivih 40 let

No, če smo čisto natančni, jih ne, lahko pa rečemo, da je bila takrat spočeta. 1975 je namreč leto, ko je bilo ustanovljeno Pustno

društvo Cerknica. Zimo se je v naših koncih sicer »na črno« preganjalo že od pamtiveka, letos pa mineva 40 let, odkar jo preganjamo tudi uradno, črno na belem.

40 zacopranih let. In če si pramati Uršula zaželi praznovanja za okroglo obletnico, nikakor nismo na mestu, da jo spomnimo, da je sama pravzaprav mlajša. Nenazadnje: kaj, če coprnice ne praznujejo rojstnih dni, temveč obletnico svojega spočetja? Kdaj coprnica sploh postane coprnica?

Na televiziji je videla, kakšne rojstnodnevne zabave imajo drugod po svetu – in to že pri rosnih šestnajstih. »Tako zabavo imela bom tudi jaz,« si je rekla med oglasi, vzela v roke svoj nespametni telefon, na družabnem omrežju objavila dogodek 40 zacopranih in povabila prijatelje, naj 15. februarja točno okoli 12:32 pridejo v Cerknico.

Jezerko, ščuka, žaba, zmaj, Butalci, coprnica Liza, Martin Krpan, Hribci in še marsikdo drug so že potrdili udeležbo, žal pa Uršula ni ravno vešča upravljanja s sodobno tehnologijo. Pripetilo se je, da ni obkljukala kvadratka »zasebno«, in namesto praznovanja v ožjem krogu prijateljev se je vse skupaj sprevrglo v veliko zabavo, da ne rečem karneval, na katerega lahko pride prav vsak. »Pa naj bo tako,« si je rekla Uršula.

Na pustnem tednu med 12. in 18. februarjem bodo tako na svoj račun ponovno prišli: ljubitelji kulture, plesa, glasbe, zabave, hrane in pijače, maškaranja in pustnih običajev nasploh... Še za ljubitelje Rakeka se bo kaj našlo, obljubimo. Razen, če ne.

Skratka, ne pustite, da gredo Uršulini organizacijski napori v nič. Pridružite se ji, zabavajte se z njo, zelo vas bo vesela.

Avtor: Lojz Pustni

februar–marec 2015 | Slivniški pogledi | 3

Uvodnik

Cerkniški Pust potuje skozi stoletjaV cerkniško dolino se leto za letom, v času med zimo in pomladjo, Pust želi pripeljati na veliki oder . Največkrat uspe, včasih ne . Za slavne goste se zaprejo ceste, vzpostavi se režim, ki ga kontrolirajo sami Butalci iz imenitnega rodu velikih glav, ki sega do Adama iz paradiža . Tako je že štirideset let in še dlje .

No t r a n j s k i človek, ki je živel z lepo

tami in s strahotami okrog sebe, je vneto častil naravo in rodovitnost, se pripravljal na prihod pomladi, pa tudi na smrt. Cerknica in okolica sta z energi

jami jezera, s skrivnostnimi luknjami, z meglicami, ki se pojavijo in izginejo, s podzemljem in z obsežnimi gozdovi vcepili človeku strahospoštovanje. Sedanji pustni sprevod in norčije so le še prebliski nekdanjih resnih obredov čaščenja in žrtvovanja.

Vizionar in starosta Miro Jenček, eden izmed ustanoviteljev Pustnega društva Cerknica, pravi, da se je »v Cerknici pustovalo že od nekdaj. Pokop pusta pa je star 300 let.« Najpomembnejši je bil pogreb; torej konec, ki je začetek.

Kako daleč bi morali pobrskati, da bi ugotovili, kaj je naše prednike tako vleklo v dogajanje okrog

pusta, da so postali njegovi najbolj vneti privrženci? Najslavnejša v sprevodu, pramati Uršula, coprnica vseh coprnic, bi na to znala odgovoriti, saj je na svetu že od pamtiveka. Iz coprniške luknje na Slivnici, iz katere se po malem kadi in jo je opisal že Valvasor, se pripelje na metli vestno in točno. Strašna v svoji velikosti in veličini, obdana s trumo vreščečega podmladka. Čeprav povabilo ne pride ravno z Dunaja, se nanj vedno odzovejo tudi mogočni Martin Krpan z Bloške planote, pa Hribci, ki jim karneval za en dan vznemiri mirno kamenodobno življenje.

Genialni Milan Rot, slikar, kreator, ki je poleg Uršule zasnoval velike in male figure cerkniškega sprevoda: hudiča s polhi, zmaja, žabca, ščuko, povodnega moža. Kako silna je njegova ustvarjalnost! Vstali so liki iz ljudskega izročila, iz Valvasorja, Milčinskega, Levstika, Mančka …

V sprevodu se po cerkniških ulicah sprehodi več kot 1000 figur in mask, med njimi tudi gostujoče skupine. Nihče ne ve točnega števila, saj so jih pri omenjeni številki prenehali šteti. Tako so se namreč odločili butalski očetje.

Čeprav iz ljudstva lahko slišimo tudi kakšno pikro na račun Pusta, je resnica, da zanj živijo in dihajo ljudje, ki s svojim delom privabijo večtisočglavo množico obiskovalcev. Eno leto se je številka ustavila, če je verjeti butalski blagajni, pri 30.000.

Čas pustnega norenja tudi dopušča, da se izkričijo vsa veselja, napetosti in tesnobe. Hkrati je to čas, ko se zaradi vélikega Pusta poveže lokalna skupnost.

Pa še o izganjanju zime. Butalci pravijo, da je težko biti pameten v svetu norcev. Se ve, da imajo nekaj več pameti, saj so že davno na začetku pogruntali, da so dobili dve poletji in eno zimo.

Marija Hribar

Foto

: Val

ter L

eban

4 | Slivniški pogledi | februar–marec 2015

Občina za občane

Gradnja športnedvorane na Rakeku Izgradnja športne dvorane na Rakeku je že preveč dolgo pereč problem . Otroci so dobili sodobno novo osnovno šolo, medtem ko je objekt za športni pouk ostal enak kot je bil že pred 45 leti - dimenzij 16 krat 11 metrov in 11 krat 7 metrov .

Zaradi malih prostorov so otroci in drugi uporabniki prikrajšani predvsem za vadbo in tekmovanja v kolektivnih športnih panogah

(malem nogometu, košarki, rokometu in odbojki).Zaradi te pomanjkljivosti se Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek doslej ni mogla prijavljati za organizacijo različnih šolskih športnih tekmovanj, ostali pa niso mogli organizirati večjih športnih, kulturnih in drugih prireditev.

Občina Cerknica je vseeno doslej v ta objekt vlagala sredstva za vzdrževanje in obnovo (na fotografijah). Leta 2011 smo v obeh prostorih zamenjali obrabljen športni pod z novim, pred tem je bila v celoti zamenjana strešna kritina, obnovili smo slačilnice, umivalnico z WCjem in vso keramiko.

Pokriti športni objekti, katerih lastnik je Občina Cerknica (telovadnica Grahovo, športna dvorana Cerknica in sedanja telovadnica Rakek) imajo prenatrpan urnik najema in med letom opažamo še dodatno povpraševanje po najemu. Vsi navedeni objekti so ob delavnikih zasedeni do približno 22.30, ob sobotah in nedeljah pa so v njih športna tekmovanja, rekreacijske lige, vadba mažoretnega kluba in razne kulturne prireditve. Torej bomo z vadbo različnih dejavnosti tudi v popoldanskem in

večernem času ter ob sobotah in nedeljah z lahkoto napolnili tudi novo Športno dvorano Rakek.

V preteklih letih je bilo že kar nekaj poskusov izgradnje prepotrebnega športnega objekta na Rakeku. Projekti so bili v glavnem predimenzionirani in pripravljeni na precej nerealnih osnovah. Predzad nji je na primer vključeval celo prostore glasbene šole, kar bi bil edinstven primer in vsekakor moteč faktor, predvsem pri istočasnih prireditvah in nastopih (da o ceni sploh ne govorimo). Zadnji predlog v letu 2012 je bil pripravljen po modelu javno zasebnega partnerstva. Načrtovani objekt bi bil dovolj velik za

vadbo, tekmovanja v kolektivnih šport nih panogah ter organizacijo prireditev za potrebe osnovne šole Rakek, pa tudi za kraj in lokalno skupnost. Žal pa tudi ta projekt ni uspel, saj se na javni razpis ni prijavil nihče, čeprav smo v samem postopku pridobili vlogo o zainteresiranosti enega ponudnika.

V letih 2013 in 2014 je župan občine Cerknica Marko Rupar aktivno iskal možnosti za izgradnjo nove športne dvorane na Rakeku. Obiskal je morebitne ponudnike izgradnje dvoran, tudi svetovno znano podjetje izdelovalcev športnih hal v obliki balona Duol z Brezovice. Lani smo ugotovili, da ta rešitev ni optimalna za potrebe Rakeka in občine Cerknica, predvsem z vidika trajnosti in možnosti organizacije drugih, predvsem kulturnih prireditev v tej dvorani. To je bilo ugotovljeno tudi v razpravi

Avtor: Dušan Jernejčič, projektni sodelavec za področje športa, Občina Cerknica

Večja dvorana z obnovljenim športnim podom.


Občina za občane

na okrogli mizi, ki je bila organizirana 16. decembra lani v prostorih osnovne šole na Rakeku. Takrat se je tudi izkazalo, da cena takega objekta niti približno ni petkrat nižja od klasičnega objekta, kar so hoteli prikazati glavni organizatorji okrogle mize.

Župan je na okrogli mizi obljubil, da bomo preučili tudi možnost izgradnje športne dvorane v obliki balona. Trenutno pa si prizadevamo v smeri izgradnje lesene športne dvorane, k čemur se poleg Občine Cerknica nagiba tudi vodstvo osnovne šole Rakek. Idejni osnutek s tlorisom približno 1800 kvadratnih metrov je že v pripravi. Dvorana bo v

osnovi služila za športno vadbo osnovnošolskih otrok (v dopoldanskem času), popoldan in zvečer pa tudi za rekreacijo, treninge ter tekmovanja rekreativnih in vrhunskih športnikov. Prav tako bo v njej mogoče organizirati kulturne prireditve.

V letošnjem proračunu so za gradnjo športne dvorane Rakek namenjena finančna sredstva za izdelavo projektne dokumentacije, ki bo predvideno zaključena v letu 2016, ko načrtujemo tudi izvedba javnega naročila za gradnjo. Če država občinam ne bo še naprej zmanjševala sredstev, kot to počne letos, bi lahko z gradnjo športne dvorane na Rakeku začeli leta 2017.

»Pazi, drek!« Avtor: Maruša Opeka

Na družabnem omrežju se je razvila debata o problematiki pasjih iztrebkov na sprehajalnih poteh, pločnikih in zelenih površinah. »Lepo prosim vse lastnike psov, da ko grejo na sprehod s svojim ljubljenčkom, da za njim pospravijo iztrebke. Na bruhanje mi gre, ko grem z otrokom na sprehod, ker so povsod sami dreki – celi kupi! Pa naj grem v Kamno Gorico, k domu ostarelih, na jezero, v Begunje, na Brezje, na Rakek... Kako lahko potem otroka pustim teči in uživati v naravi, če stalno samo opozarjam PAZI, DREK!« je zapisala domačinka. Poziv je sprožil številne odzive – kot nam je povedala avtorica, tudi negativne. »Debata se je razvila nekoliko v napačno smer. Nekateri odgovornost prelagajo na občino, namesto da bi bila krivda izključno na lastnikih psov, ki so v prvi vrsti odgovorni, da počistijo za svojim štirinožnim prijateljem,« poudarja naša sogovornica in poda zanimivo primerjavo: »Tudi če otroku v gozdu zamenjam plenico, ne zahtevam od občinskih služb, da na tistem mestu postavijo smetnjak. Jo pač odvržem doma.« Na Občini Cerknica obljubljajo, da bodo letos na nekaj najbolj frekventnih točkah postavili koše za pasje iztrebke. Taki koši sicer že stojijo pri vrtcu in tržnici. To področje na občinski ravni trenutno ureja Odlok o javnem redu in miru občine Cerknica, ki ga nameravajo posodobiti. Kršitelje se sicer lahko prijavi na Medobčinski inšpektorat v Postojni. »V konkretnem primeru gre v veliki meri predvsem za dvig osnovne kulture, kjer pa nam predpisi težko pomagajo, zato moramo vsi po najboljših močeh prispevati, da bo šlo na bolje,« poudarja Tamara Klepac Sterle z Občine Cerknica.

Manjša dvorana z obnovljenim športnim podom. Obnovljena umivalnica v športni dvorani.


Oprostitev plačila NUSZ ob naravnih nesrečah za vseNa svoji drugi redni seji 18 . decembra lani so se cerkniški svetniki med drugim odločili, da bodo lahko poleg občanov tudi podjetja in drugi zavezanci, prizadeti v naravnih nesrečah, lahko oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča . Poleg tega so imenovali člane komisij in odborov ter nadzornega odbora občine .

»Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je ena redkih oblik pomoči, ki jih prizadetim v na

ravnih nesrečah lahko ponudi občina, zato je prav, da vsem zavezancem za plačilo damo enako možnost,« je dejal župan Marko Rupar. Do zdaj so bili plačila tega nadomestila oproščeni občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč, ter tisti, ki so jih prizadele naravne nesreče (poplava, povodenj, potres, požar…) in druge poškodbe objektov. Po novem bodo to pravico lahko izkoristili tudi podjetja in drugi zavezanci za plačilo nadomestila, na primer vsi tisti, ki so utrpeli škodo v lanskih poplavah. Na občino morajo oddati vloge z zahtevki za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. »O vseh vlogah in o tem, ali bodo oproščeni plačila celotnega nadomestila ali pa le dela, bodo odločili občinski svetniki,« je dodal Rupar.

Iz občinske hiše

Avtor: Petra Trček

Svetniki so prisluhnili še poročilu poveljnika cerkniške Civilne zaščite Jožetu Turšiču in župana Ruparja o posredovanju ob novembrskih poplavah. Ker vseh podatkov o škodi še niso zbrali, bo Turšič svetnikom poročal še enkrat, ko bodo znane vse razsežnosti posledic poplav. Med svetniki se je vnela razprava o tem, kako izboljšati ukrepe ob morebitnih poplavah.

Balona na Rakeku verjetno ne boDotaknili so se tudi gradnje športne dvorane na Rakeku, o čemer je v dneh pred sejo na Rakeku potekala okrogla miza, na kateri je bila predstavljena možnost postavitve dvorane v obliki balona. Rupar je povedal, da se mu taka oblika ne zdi najbolj primerna, s čimer se je strinjala večina svetnikov. Povedal je tudi, da je občina že dala narediti idejni projekt za gradnjo lesene dvorane, ki bo okolju bolj prijazna. »Poleg tega bo tudi finančno veliko bolj sprejemljiva, kot je bil zadnji projekt za dvorano, in bo energetsko veliko bolj varčna,« je še dejal Rupar.

Besedo ima opozicija

Janez Ožbolt (Naša Notranjska) je opozoril, da število članov posameznih strank in list v delovnih telesih občinskega sveta ne odraža rezultatov volitev. Dejal je, da ima Naša Notranjska v vseh odborih 17 odstotkov članov, na volitvah pa so dobili slabih 24 odstotkov glasov, medtem ko imajo določene stranke skoraj enako število članov v odborih kot oni, na volitvah pa so dobili le 7, 8 ali 9 odstotkov glasov. »Delitev ni poštena,« je rekel Ožbolt. »S temi predlogi na nek način izločate stranko, ki je druga najmočnejša stranka v občinskem svetu, pa je izključena iz ključnih odborov ali je njen vliv v njih zmanjšan.«


Iz občinske hiše

Delovno telo Predsednik Članinadzorni odbor Vilma Lončar (NaNo)

Marta Gornik (SLS)Lidija Jernejčič (NLN) Ljudmila Cantarutti (NSi) Edvard Lenarčič (SD)

odbor za mlade Anže Bajc (NaNo)

Julija Šlajnar (SDS) Bogdan Zevnik (SLS) Matevž Žnidaršič (SD) Špela Drobnič (NLN)

odbor za požarno varnost zaščito in reševanje

Vesna Turšič (NaNo)

Marko Kranjc (SDS)Janez Klučar (SDS) Danijel Leskovec (DeSUS) Franc Šivec (SLS) Bogdan Zevnik (SLS) Boris Žnidaršič (SD)

odbor za kmetijstvo in gozdarstvo

Vincenc Steržaj (SDS)

Tatjana Alenka Pavlič (DeSUS) Anže Bajc (NaNo) Rajko Intihar (NaNo) Blaž Gerbec (SLS) Anton Lah (NLN)Alojz Puntar (NSi)

odbor za lokalno samoupravo

Meta Zalar (NaNo)

Blaž Knez (NSi) Anton Lah (NLN) Zdravko Kranjc (SDS) Brane Bombač (DeSUS)

odbor za okolje in prostor

Alojz Puntar (NSi)

Vincenc Steržaj (SDS) Bogdan Zevnik (SLS) Mihael Žnidarič (DeSUS) Bojan Žnidaršič (NLN)

Delovno telo Predsednik Članiodbor za proračun in premoženje občine

Vida Debevc (SDS)

Miloš Pohole (SDS) Vincenc Otoničar (SLS) Vida Tekavec (NSi) Gregor Pokleka (DeSUS)

odbor za družbene dejavnosti

Zvonka Ješelnik (SD)

Vida Debevc (SDS) Blaž Knez (NSi) Ljuba Mulec (SLS) Aleš Štefančič (NaNo)

odbor za komunalo in promet

Anton Lah (NLN)

Marko Kranjc (SDS) Danijel Leskovec (DeSUS) Zoran Gale (NSi) Roman Piletič (NaNo) Boštjan Kovač (SD) Simon Borštnik (SLS)

odbor za gospodarstvo

Janez Ožbolt (NaNo)

Ladislava Klančar (SDS) Boštjan Kovač (SD)Peter Kovšca (DeSUS) Boris Rupar (NSi)

odbor za turizem

Ladislava Klančar (SDS)

Luka Kočevar (NaNo) Marko Cvetko (SD) Anton Lah (NLN) Alojz Puntar (NSi)

statutarno pravna komisija

Gregor Pokleka (DeSUS)

Miloš Pohole (SDS) Zvonka Ješelnik (SD) Domen Petan (NaNo) Marija Leustek (NSi)

komisija za priznanje občine Cerknica

Marko Kranjc (SDS)

Leon Razdrih (DeSUS) Roman Piletič (NaNo) Anton Bajt (SD) Branka Zalar Štritof (SLS)

Sestava delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora občine

Elektro energija, d.o.o., bo pomagala prizadetim v novembrskih poplavah

Družba Elektro energija, d.o.o., hčerinska družba Elektra Ljubljana, d.d., bo v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa za Cerknico, Loško dolino in Bloke priskočila na pomoč svojim odjemalcem, ki so bili prizadeti v novembrskih poplavah na področju Cerknice. »V Elektro energiji želimo pomagati po svojih močeh. Naši kupci so za nas vedno pomembni. Spoštujemo njihovo zvestobo in jim želimo pomagati takrat, ko nas najbolj potrebujejo,« je poudaril direktor Elektro energije Bojan Kumer. Pomoč prizadetim v poplavah v obliki finančnega popusta oziroma dobropisa v višini stroška porabljene električne energije v decembru 2014 bo obračunana na računih za električno energijo za mesec februar 2015.

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo


Aktualno pri nas

Med nami so ljudje v socialni stiskiFinančna in ekonomska kriza ne predstavlja samo številk na borzah dela ter zavodu za zaposlovanje, v propadlih podjetjih in izgub pri poslovanju . Za statistiko brezposelnih so namreč konkretni posamezniki in družine, ki z bornimi prihodki preprosto ne zmorejo .

In teh je iz leta v leto več. V Območnem združenju Rdečega križa Cerknica – Loška dolina – Bloke zazna

vajo vse več novih uporabnikov. Tako naj bi njihovo število naraslo kar za 46 odstotkov. Kot pojasni Nina Je-rič (na fotografiji desno), sekretarka ob moč nega združenja, se pogosto v stiski znajdejo starejši, pre jemniki pokojnin, zlasti ko ostanejo sami, torej tudi s samo enim dohodkom. »Tukaj je že zelo načeto dostojanstvo človeka,« pravi Jeričeva. Žalostno je, da so garali celo življenje, na starost pa životarijo in jim pokojnina ne omogoča niti plačila položnic in nakupa hrane kaj šele bivanja v domu za ostarele.

Naraščanje števila prosilcev Zvonka Ješelnik (na fotografiji zgoraj desno), direktorica Centra starejših Cerknica, namreč

izpostavi, da se je v preteklem letu že nekaj starejših občanov iz njihovega doma vrnilo nazaj v oskrbo v svoje domače okolje. »Ta podatek kaže na dejstvo, da so pokojnine naših občanov in dohodki njihovih svojcev nizki oziroma zvečine ne dosegajo ravni socialne varnosti,« pojasnjuje Ješelnikova. Tako ne preseneča podatek, da se je število občanov, katerim Občina Cerknica doplačuje stroške domske oskrbe, v zadnjih letih močno povečalo. Ješelnikovo pri tem skrbi, ali bodo razpoložljiva sredstva občine v prihodnje sploh zadoščala za pokritje vseh potreb.

Že danes pa vse izdatke težko krije 168 prejemnikov humanitarne pomoči, kolikor se jih je v lanskem letu obrnilo na Župnijsko karitas Cerknica. Tatja-na Lužar (na fotografiji spodaj) potrdi, da je izmed njih kar 116 upokojencev z nizko pokojnino, medtem ko ostali del predstavljajo brezposelni, zaposleni z nizkimi dohodki na družinskega člana, družine z več otroki, invalidi in zaposleni, ki so v daljšem bolniškem staležu. Kar ena tretjina njihovih uporabnikov prihaja z Rakeka. »Verjetno je vzrok v velikem številu priseljencev v zadnjih dvajsetih letih, ki so bili v službi v Ljubljani ali po drugih krajih Slovenije,« domneva Lužarjeva.

Po podatkih Aleksandre Tee Vesnaver, vodje urada za delo Cerknica, Logatec in Vrhnika, je bilo decem

februar–marec 2015 | Slivniški pogledi | 9Avtor: Maruša Opeka

Zagnana ekipa cerkniškega Rdečega križa .|Foto: arhiv RK Cerknica

Aktualno pri nas

Sicer so nekaj svojih uporabnikov vključili med prostovoljce, ki jim med drugim pomagajo z boljšim poznavanjem socialno ogroženih in njihovega položaja. Tudi v Župnijski karitas Cerknica prosilci sodelujejo pri razdeljevanju hrane. »Lepo jih je videti, kako z veseljem in dobro voljo pomagajo pri prostovoljnem delu,« pripoveduje Lužarjeva. Sodelovanje jih osrečuje, saj na ta način izrazijo hvaležnost za prejeto pomoč. Njihovo zadovoljstvo, skromnost in sreča ob prejetem pa poplačajo ves trud prostovoljcev.

bra lani v občini Cerknica 596 brezposelnih. Torej je brezposelnost 11odstotna, a le slaba desetina brezposelnih jih prejema nadomestilo za brezposelnost.

Tako na župnijski Karitas kot na Rdečem križu opažajo, da narašča število prosilcev, ki so jim edini vir preživljanja socialni transferji. Ugotovitve potrdi tudi Anica Lončar, direktorica Centra za socialno delo Cerknica. Vedno več ljudi je namreč prisiljenih zaprositi za denarno socialno pomoč in uveljavljati pravice iz javnih sredstev.

Okrepljen občutek za solidarnostZaradi dveh naravnih nesreč, ki sta našo občino prizadeli v lanskem letu, so na centru zaznali tudi porast vlog za izredno denarno pomoč. Narava je namreč v kot stisnila tudi ljudi, ki sicer shajajo s svojimi dohodki. »Predstavljajte si, da dobivaš redne in solidne dohodke, da gre iz meseca v mesec, potem pa se ti zgodi še to, da ti voda uniči prostore, kjer bi

Lužarjeva iz župnijske Karitas: »Vaščani, sosedje, sorod niki, prijatelji si med seboj nesebično pomagajo in si darujejo veliko za preživetje pomembnih stvari.« V humanitarnih organizacijah se zavedajo, kako težko je ljudem zaprositi za pomoč. Največkrat potrebujejo pomoč pri plačilu položnic, letovanj za otroke in starejše ali nakupu šolskih potrebščin in prehrambne pakete. »Izogibamo se birokratskega pristopa pri obravnavanju osebe v stiski, ki je komaj našla moč, da je prišla do nas,« pojasnjuje Jeričeva, ki ob tem doda: » Ljudje so različni. Pri našem delu je zelo nazorno videti, kdo je tisti, ki našo pomoč res potrebuje in je hvaležen. So pa tudi osebe, ki mislijo, da jim pomoč kar pripada, in na naša vrata trkajo vsak mesec, že več let. Ker ne dobimo dovolj pomoči, smo primorani narediti selekcijo najbolj potrebnih in to ni hvaležno delo. Gledamo na otroke, starejše, bolne, invalidne, ki so v prvih vrstah, potem pa še ostali, če kaj ostane.«

Center za socialno delo in humanitarne organizacije opozarjajo, da število prejemnikov pomoči narašča .|Foto: Shutterstock

vaš,« pripoveduje Jeričeva iz Rdečega križa. Dodaja, da so ljudje ob naravnih nesrečah veseli vsake pomoči ali pogovora, tudi če niso socialno ogroženi. Tolaži že zavedanje, da v težkih trenutkih nismo sami. Ob vsem hudem so nam žled in poplave vendarle prinesli nekaj dobrega – skoraj pozabljen občutek za sočloveka. »Ja, lahko ocenjujemo, da je solidarnost po tej izkušnji med nami večja,« pove Jeričeva.

Sicer pa naj bi bilo medsebojne pomoči na deželi še zmerom več kot v mestih. Tako vsaj opaža


Miro Jenček, pogovor z legendoNajbrž se sprašujete, zakaj »pogovor z legendo« . Ja zato, ker je Miro tako rekel - in kdo smo mi, da se z njegovim mnenjem ne bi strinjali . Zagret »pustar«, glavni pobudnik za ustanovitev Pustnega društva Cerknica, ki v letu 2015 praznuje spoštljivih štirideset let delovanja . Miro Jenček je zraven od samega začetka in že takrat je trdil, da bo cerkniški karneval nekoč primerljiv s ptujskim .

V Cerknici vas ljudje povezujejo predvsem s pustovanjem. Praktično ste postali ikona pustnega karnevala oziroma pustnega tedna nasploh. Kako se je ta zgodba sploh začela?V Cerknici se je pustovalo že od nekdaj. Pokop pusta je menda običaj, star prek 300 let. Sam sem se med pustne veseljake vključil kot 16letni fant. Njihovi iskrivosti in humorju se nikakor ni bilo mogoče upreti. Pridružil sem se jim, z menoj je bil tudi slikar Slavko Mikše, ki je znal te »kozlarije« neverjetno pristno upodobiti. Pustno veseljačenje sva skušala oplemenititi in preoblikovati. Sčasoma se mi je utrnila misel, da bi pokopu pusta dodali še nedeljo v obliki karnevala. Ugotovil sem, da je za pustno navdušeno Cerknico samo pokop absolutno premalo. Leta 1970 sem samoiniciativno sestavil 15članski Pustni odbor, ki se je kasneje preoblikoval v Pustno društvo Cerknica. To letos praznuje 40. obletnico, cerkniški pustni karneval pa je poznan, lahko rečem, kar po vsem svetu.

Intervju

Ste presenečeni, da se je cerkniško pustovanje razvilo v takšne razsežnosti?Sploh ne. Če vprašate druge – že takrat sem trdil, da bo Cerknica dobila karneval, ki bo konkurenčen ptujskemu, pa mi niso verjeli. Najbolj vztrajni so stopili v korak z mano in uspeli smo. Presenečen nisem, sem pa na mnogo stvari zelo ponosen. Predvsem na to, da se je iz tistega skromnega pustnega odbora razvilo tako veliko in trdno društvo, ki daleč presega ne le občinske, pač pa tudi državne meje. V prav posebno zadovoljstvo mi je, da smo pridobili skladiščni prostor ob »Žajfn'ci«, ki ga nameravamo sčasoma preurediti v pustni muzej. Ponosen sem tudi na občinsko priznanje 12. junij, ki sem ga prejel pred desetimi leti ob 30. obletnici društva. Bil sem ga neizmerno vesel in počaščen, da sem bil končno (resno) opažen.Organizacija tako obsežnega dogodka, kot je pustovanje, od človeka gotovo terja veliko mero angažiranosti ter fizičnih in psihičnih naporov. Kako ste se spopadali s tem?Najprej moram reči, da vse to ne bi uspelo brez množice ljudi, podjetij in občine, ki so skozi leta dokazali,

Foto: arhiv Mira Jenčka .


da naše okolje res živi za pusta, za kar smo jim vsi »pustarji« neizmerno hvaležni. Je ni bilo hiše v Cerknici, kjer bi kdo na mojo prošnjo odgovoril z »ne«. Vsa Cerknica je sodelovala z nami. Včasih nikjer niso klali, ne da bi prinesli nekaj krvavic k nam. Sploh ne znam povedati, kakšno vzdušje je to bilo. In to mi je dalo moč, ki se je ne da ustaviti. Ste bili aktivni še na kakem drugem področju?Tako je. Da sem se podil za žogo, tako kot skoraj vsak mladi Cerkničan, niti ni čudno. Vrsto let sem bil aktiven član Nogometnega kluba Cerknica. Od 16., 17. leta sem bil vsak dan na igrišču. Dokler se nisem oženil. Nekaj nepozabnih let sem preživel tudi v pihalnem orkestru – Godbi Cerknica, kjer sem prejel Gallusovo značko. Bil sem tudi bobnar v ansamblu Stalaktiti. Stalaktiti smo bili za tiste čase konec šestdesetih, začetek sedemdesetih daleč

najboljši ansambel v teh koncih. V primerjavi z današnjimi skupinami sicer nismo bili ne vem kaj, ampak takrat pa nismo bili čisto nič prosti. Kar naprej smo nekje igrali. Brucovanja, veselice, silvestrovanja... Preigrali smo velik del Slovenije in Hrvaške.Če se vrnemo nazaj k pustu, se je kdaj zgodilo, da pustovanja ne bi bilo?Ja, karnevali so že odpadali. Mislim, da je bilo dvakrat zaradi slabega vremena, enkrat ni bilo denarja, enkrat pa karnevala ni bilo zaradi Titove bolezni. Čeprav smo imeli že vse pripravljeno, niso pustili. Potem smo naslednji dan v časopisu videli, da so v drugih krajih po Sloveniji karnevale izpeljali... Kar se samega pustnega pogreba tiče, pa ni bilo leta, da ga ne bi bilo. Tudi med drugo svetovno vojno so tako zvito to speljali, da so šli na koncu še Italijani za pogrebom.Pravite, da enkrat karnevala niste smeli izpe-ljati. Ste imeli tudi sicer kake težave s politi-ko? S cenzuro?Ja, cenzura je bila, posebnih težav pa vseeno nismo imeli. Vse pogrebne govore za na most smo morali nositi »na politiko«, da so jih predhodno preverili. Enkrat smo govor napisali in ga nesli politikom, tisti »tapravi« govor smo pa posneli. Ko so hoteli prebrati odobreni govor, smo enostavno izklopili mikrofon in v ozadju predvajali posnetek. V glavnem, cenzurirali so nas, ampak nam je vedno uspelo najti mejo, česa se lahko dotaknemo in na kakšen način, da »šlo skozi«.Kako pa se je skozi leta spreminjala vaša vloga v društvu?Dolgo časa sem bil predsednik, nato koordinator, potem princ karnevala, ves čas pa sem bil neki »duh«, bdel sem nad društvom in skrbel, da je šlo naprej. Enkrat boljše, enkrat slabše samo da ni propadlo. Mislim, da bi se naredila strahotna škoda, če bi propadlo. Danes sem v društvu praktično nepomemben zraven pa sem, ker imam občutek, da če sodelujem, bo zadeva uspela.

Intervju

Avtor: Miha Jernejčič

Foto: arhiv Mira Jenčka .


Dogaja se

Križna jama vse bolj obiskana Za Društvom ljubiteljev Križne jame je še eno uspešno leto jamo si je lani ogledalo 7453 ljudi, za dobre štiri odstotke več kot leto pred tem. Februarja je bilo vodenje v jami popolnoma onemogočeno zaradi žledoloma, nato pa med letom še večkrat zaradi previsokega vodostaja. Dobra plat: letos ni bilo suše, zato je bil razen omenjenih dogodkov možen ogled vodnega dela jame čez celo leto. Večina obiskovalcev si je ogledala suhi del jame do Prvega jezera, vodni del pa le slaba desetina (zaradi varovanja jame).

Od tujih gostov še vedno prevladujejo gostje iz Izraela, sledijo jim tradicionalni gostje iz Nemčije, Italije in Nizozemske. Opažen je bil očiten porast gostov iz Francije, predvsem po zaslugi enega od francoskih novinarjev, ki je obiskal Križno jamo.

Pred Križno jamo deluje info točka, poleti pa je tam tudi informator, ki goste seznani s jamo ter jim predstavi okolico, dejavnosti in turistično ponudbo. Križna jama postaja ena najbolj poznanih turističnih vodnih jam v Sloveniji in na svetu. Avtor: Gašper Modic

Notranjski park ureja turistični voz Notranjski regijski park prenavlja tipičen notranjski lojtrnik, ki so ga v enem izmed skednjev rešili pred propadom. Preuredili ga bodo v potujoči turistično informacijski center. Sodelavec Notranjskega parka bo obiskovalce na lojtrniku obveščal o naravnih vrednotah v zavarovanem območju in o zasebni turistični ponudbi na Notranjskem. Selil se bo po tistih lokacijah, ki jih turisti najbolj obiskujejo: Cerkniško jezero in Rakov Škocjan, morda tudi Križna jama in vstopna točka na Uncu. »Naš bistven cilj je prešteti število obiskovalcev Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana v poletni turistični sezoni, saj zdaj obstajajo le ocene. Hkrati pa bodo na vozu izletnikom na voljo tudi spominki in izdelki domačih rokodelcev,« je pojasnil direktor Notranjskega parka Matevž Podjed.

Načrtujejo tudi tematske nedelje za izletnike. Vstopnico bo moč kupiti na lojtrniku, turistični vodniki pa bodo potem izletnike popeljali na izlet, na primer na opazovanje ptic, botanični sprehod, kolesarski izlet, čolnarjenje po Cerkniškem jezeru ali na vožnjo z lojtrnikom, ki ga ponujajo turistični ponudniki.

Avtor: Sergeja Širca

Foto: arhiv NRP

Foto: Gašper Modic

Vrnimo si voljo do kmetovanja Društvo biodinamikov Notranjska je 15. januarja izvedlo predavanje Vrnimo si voljo do kmetovanja ter pridelovanje in uporabnost industrijske konoplje. Predavanje je vodila Maja Klemen Cokan, kmetijska svetovalka KGZS – Zavod Celje. Kmetovanje postaja in mora ponovno postati ustvarjalni način življenja ter ponos države. Prizadevamo si za pridelovanje žive hrane brez gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, umetnih gnojil, a z domačimi semeni in v zavedanju, da nafta za časa našega življenja ne bo še enkrat nastala. Naravi prijazno kmetovanje (ekološko in biološkodinamično kmetovanje) in čebelarjenje vzpodbujata vključevanje volje in čutenja v delovni proces, vzpostavljata dobre medgeneracijske odnose ter prenašanje znanj in domačih semen iz roda v rod. Prenašanje zdravja in rodovitnosti tal naslednjim generacijam je temeljna odgovornost naše generacije. Dogodek je bil dobro obiskan, večer je bil zanimiv in poučen. Avtor: Mihela Klančar


Dogaja se

Učenci razvedrili starejše Učenci Osnovne šole Notranjskega odreda Cerknica so stanovalcem Centra starejših Cerknica popestrili deževne januarske dni izvedli hudomušno in vsem poučno igrico Debela repa. Igrica je med gledalce vnesla pomembno sporočilo: en sam človek ne more narediti tega, kar zmore skupina. Prihodnost in moč človeštva sta v sožitju ter v medsebojni pomoči in podpori drug drugemu.

Nastopajoči učenci so tudi mladi prostovoljci, ki med vsakimi počitnicami (pa tudi kdaj pa kdaj v času šolskega pouka) obiskujejo starejše, jim pomagajo pri sprehodih v naravo, se z njimi igrajo družabne igre, jim berejo dnevne novice ali leposlovno literaturo ali pa se z njimi zgolj pogovarjajo o sedanjih in preteklih časih. Avtor: Zvonka Ješelnik

Pohodniki na ogled glažute Konec novembra smo se člani Društva Modro nebo kljub deževni nedelji z majhno skupino pohodnikov odpravili raziskovat ostanke glažut v Javorniškem pogorju.

Na mestu nekdanje Javorniške glažute smo si ogledali številne ostanke izdelkov iz stekla in dele peči za izdelavo stekla in steklenih izdelkov .

Jezerska glažuta je obratovala med leti 1816 in 1845. Ustanovil jo je Sigismund pl. Pagliaruzzi, takratni lastnik Cekinovega gradu v Ljubljani. Sestavljala so jo lesena poslopja s pečmi, v katerih so stanovali delavci. Steklarna je izdelovala steklene plošče in druge steklene izdelke, ki so jih izvažali predvsem v Italijo in Grčijo ter tudi preko Atlantika. Lokacijo so opustili zaradi izčrpanih zalog lesa v bližnji okolici. Avtor: Marko Cvetko

Foto: Marko Cvetko

Študentje smučajo, šivajo, športajo… in žurajo Eden izmed večjih vsakoletnih projektov Notranjskega študentskega kluba je Brucovanje – prvi uradni študentski žur za vse študente prvih letnikov. Letos smo ga izvedli 6. decembra (na fotografiji), na prireditvi so nastopili DJ Dox iz sosednje Hrvaške, dolenjski band D'Neeb in Leteći Odred.

Decembra smo študente in dijake odpeljali na smučarski izlet v neznano, novo leto pa smo skupaj preživeli v Banja Luki. V januarju smo izpeljali šiviljski tečaj za začetnike, da bo pustni teden v Cerknici poln izvirnih kostumov. Še enkrat smo se odpravili na smučanje, v Avstrijo. Študentom omogočamo ogled predstav po ugodnejših cenah v KD Cerknica. 1. marca pripravljamo športne turnirje v odbojki in košarki, katerih izkupiček bomo namenili v dobrodelne namene. O zdravem načinu življenja pa na vikendu zdravja v februarju. Avtor: Špela Drobnič

Foto: Nejc Vesel

Unški gasilci odvrgli uniforme V decembru so pravi hit postali unški gasilci. Na srečo tokrat v medije niso prišli zaradi intervencij, ampak je bil razlog izid njihovega koledarja za leto 2015, na katerem so člani PGD Unec pozirali le delno oblečeni. »To je koledar, ki ga mora imeti vsaka ženska. In to je koledar, ki bi ji ga kupil vsak pravi moški,« se pošalijo. Vendar je njihov namen zelo resen. S prodajo koledarja, ki je na voljo za 12 evrov, namreč želijo prispevati k nakupu novega gasilskega vozila. »Z zastarelim voznim parkom le še s težavo pomagamo ljudem v nesreči, predvsem v naravnih katastrofah letošnjega žledoloma in poplav, ki so naše območje najbolj prizadele,« pojasnijo. Novo vozilo naj bi stalo okrog 100.000 evrov, 60. 000 bodo morali zbrati sami. Avtor: Maruša Opeka


Dogaja se

Jaslice – podoba župnije V Menišiji smo se pri postavljanju jaslic v župnijski cerkvi naslonili na ustaljeno krščansko tradicijo urejanja jaslic. Glavno odgovornost za postavitev jaslic je prevzel Valentin Bavdek iz Begunj. Pri postavitvi je veliko pomagalo še 15 faranov in farank. Umetniško najlepše figure je iz gline izdelala sedaj že pokojna Francka Stražiščar iz sosednje župnije Sveti Vid. Vse cerkve, kapele, žago, mlin, kozolec in obrambne stolpe so izdelali farani, ki imajo prave umetniške darove.

Begunjske jaslice sporočajo, da je župnija velika družina, kjer je najlepše, če si med seboj složno in nesebično pomagamo, svetujemo, spodbujamo in smo prijatelji. Avtor: Maks Ipavec

Članice Klasja smo v decembru 2014 pripravile že 6. Tradicionalno razstavo jaslic na Uncu. Razstavljeno je bilo 54 postavitev, tako iz cerkniške občine, kot iz drugih krajev: Planina, Logatec, Zaplana, Hotederščica... Postavitve so bile zelo zanimive: klekljane, kvačkane, iz polstene volne, lesene, kopija papirnatih Gasparijevih, lesene ročno izdelane, rezljane, steklene, pečene iz kvašenega testa, iz koruznega ličja, pa starodavne figure, stare okoli 150 let…

Razstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev ob blizu in daleč. Bili so zelo navdušeni nad takim dogodkom in članice Klasja smo odločene še nadaljevati s tako razstavo. Avtor: Ana Ivančič

Otroci iz vrtca okrasili blagovnico Otroci iz skupine Medvedki cerkniškega vrtca so decembra izdelali okraske. Iz papirja smo izrezali snežene može in snežinke, z darilnim papirjem zavili pakete ter na koncu iz papirja zgubali še smrečice in jih novoletno okrasili. Teh izdelkov nismo obdržali v vrtcu, ampak smo jih odnesli v eno od cerkniških prodajaln, kjer so prodajalke uredile trgovino ter njeno izložbo v pravo zimsko in praznično vzdušje. Prodajalke so bile nas in naših izdelkov zelo vesele. V zahvalo so nam dale nekaj sladkih dobrot. Mi pa smo bili na naše dobro delo ponosni. Avtor: Andreja Primožič

Foto: Maks Ipavec

Foto: Ana Ivančič

Na čaj in kuhano vino pred kulturni dom Člani Turističnega društva Cerkniško jezero so med božičem in novim letom poskrbeli, da je bilo praznično vzdušje čutiti tudi v središču Cerknice. Pred kulturnim domom so postavili jelko, pod njo pa stojnici, na kateri so si mimoidoči lahko privoščili čaj, sok ali kuhano vino. Kot je povedal predsednik društva Joško Cerkvenik, so s tem želel popestriti decembrsko dogajanje. »Nekje je treba začeti,« je dejal Cerkvenik, upajoč, da bodo v društvu s takimi in podobnimi dogodki pritegnili Cerkničane. »Na stojnicah se je prvi dan ustavilo bolj malo ljudi, naslednje dni pa je bilo bolj živahno.« Poleg toplih napitkov je ljudi ogrela tudi praznična glasba. Avtor: Petra Trček

Foto: Joško Cerkvenik


Dogaja se

Ob sv. Štefanu, zavetniku konj, so 26. decembra pripravili dve žegnanji: v Žerovnici in Begunjah.

Praznik konj ob sv. Štefanu V Begunjah so se zbrali na travniku med osnovno šolo Maksim Gaspari in cerkvijo svetega Jerneja. Župnik Maks Ipavec je opomnil lastnike živali, naj lepo ravnajo z njimi, saj jim bodo vračale ljubezen. Nato je blagoslovil sol in kruh, ki so ju pohrustali konji, da bodo zdravi in rejcem prinašali veselje. Žene in dekleta so pripravile ocvirkovko, topel čaj in kuhano vino, tako so se nekateri rade volje zadržali malo dalj časa. Otroci so se lahko usedli na konje in v krajšem hodu občutili čar jahanja. Po končanem žegnanju je turistična kmetija Žnidarjevi na Kožljeku za vse sodelujoče pripravila manjšo pogostitev, da so si rejci izmenjali vtise o žegnanju in obudili prenekateri dogodek iz preteklega leta. Konji so za spomin dobili lične rozete, rejci pa spominsko sol in dežnike, ki jih je podaril Tone Nared. Avtor: Drago Bečaj

Konjerejsko društvo Martin Krpan je organiziralo že enaindvajseto žegnanje konj. V Žerovnici so se konjerejci in ljubitelji konj začeli zbirati ob potoku, nekateri so si pred nadaljevanjem poti privezali dušo v gostilni Pri Stani. Slavnostni sprevod se je začel pomikati proti cerkvi, ki je posvečena svetemu Štefanu in pripada vasi Lipsenj. Na čelu povorke je jahal Ivan Lah, veterinar, predsednik Konjerejskega društva Martin Krpan. V sprevodu so sodelovali jezdeci, vozniki in konji, ki so vlekli lojtrnike, gumarje, zapravljivčke. Bilo jih je več kot trideset; med njimi so bili strumni jezdeci, iskri konji, izkušeni vozniki, pa tudi konji pripravniki, ki so se s komati in z vprego šele začeli spoznavati. Po maši je župnik Sandi Osojnik blagoslovil konje in njihove lastnike.

Avtor: Marija Hribar

Foto: Drago Bečaj

Foto: Izak Hribar Meden

Cerkničane razveselili Miklavž in koledniki Letos si je Miklavž za Cerkničane vzel veliko časa, saj je s spremstvom težko otovorjenih parkeljnov in nizko letečih angelcev prečesal ulice. Tistih nekaj posameznikov s slabo vestjo je bilo ob njihovem prihodu sicer v strahu, vendar je bilo srečanje z dobrim svetnikom za večino spodbuda. Srečanja s svetnikom pri lastnih vratih se spominjajo samo najstarejši prebivalci župnije.

Nato pa so Cerkničane razveselili še koledniki. Pet otroških in dve odrasli koledniški skupini so ljudi razveselili z obiskom, prinesli blagoslov družinam in zbirali darežljive darove za misijone. Avtor: Blaž Knez

Foto: Blaž Žnidaršič

V Cerknici obnovljen tabernakelj Na praznik Marije Brezmadežne, 8. decembra je cerkniška župnija v farni cerkvi praznovala dva velika dogodka. Prvi je bil blagoslov obnovljenega tabernaklja, drugi pa umestitev izrednih delilcev obhajila.

Glavni oltar je bil postavljen leta 1863 in je bil izdelan v poznobaročnem slogu. Ker so ga čas in lesni škodljivci zelo načeli, potrebuje zaščito, obnovo in pozlatitev. V najslabšem stanju pa je bil tabernakelj, zato se je cerkniški župnik Jožef Krnc odločil, da ga mojstri restavrirajo, domači mojstri pa so obnovili tudi podstavek. Avtor: Jože Lekšan

Foto: Foto Žnidaršič


Lipsenjci se radi družijo Zadnjo soboto v novembru smo se vaščani Lipsenja že 14. leto zapored srečali v gostilni Herblan na Gornjem jezeru. Ob živi glasbi in okusni hrani smo se skupaj poveselili in plesali dolgo v noč. V soju polne lune se je nekaj vaščanov odpravilo na 7 kilometrov dolg pohod.

V septembru pa se vsako leto odpravimo na izlet po Sloveniji, včasih celo izven meja. Zadnja leta smo tako obiskali Svete Višarje, Veliko Planino, Trst in Opatijo, Ptuj z okolico, Belo krajino, Sevnico, Bizeljsko, Prekmurje ter Sv. Goro pri Novi Gorici, kobariški muzej in Zatolminska korita. Vsako leto je organizator izleta drug par, ob zaključku izleta določimo par, ki organizira izlet naslednje leto. Vsak organizator ima proste roke pri izbiri destinacije in organizaciji izleta. Tako mora vsakdo organizirati celoten izlet: prevoz, ogled znamenitosti, postankov ter prehrano. Vsakoletni izleti in druženja nas še bolj povezujejo, zato se že veselimo naslednjega izleta. Avtor: Veronika Modic

Spomin na generala Maistra Lani smo člani Notranjskega domoljubnega društva general Maister Unec s številnimi dejavnostmi obeležili 140 let rojstva in 80 let smrti našega domoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. 28. novembra smo pripravili osrednjo prireditev ob Maistrovem letu. V programu so sodelovali Dragonarji, učenci OŠ Jožeta Krajca Rakek, mladinski pevski zbor šole ter člani KD Rak Rakek.

Naslednji dan pa smo v Maistrovi dvorani na Uncu organizirali že deseti Maistrov večer. Gostja večera je bila Dušica Kunaver, ki je v sproščenem pogovoru z moderatorjem Bogdanom Urbarjem predstavila spomine na očeta Andreja Zlobca, ki je bil Maistrov borec in kurir. Avtor: Karmen Petrič

Je treba delat... Območna obrtnopodjetniška zbornica Cerknica je 8. januarja v Kulturnem domu Cerknica slovesno obeležila 45 let delovanja. Člani, ki so v minulem letu dopolnili okrogle obletnice staža v obrti in podjetništvu, so prejeli jubilejna priznanja. Zbornica je Bojanu Kraševcu podelila srebrni ključ OZS za dolgoletno delo v obrti in bronasti ključ OZS za aktivno delovanje v organih zbornice na lokalnem in državnem nivoju.

Slavnostni govornik, predsednik OZS Branko Meh je v svojem nagovoru poudaril dejstvo, da je zbornica v teh desetletjih postala pomemben sogovornik in partner državi, ki odločno brani in zagovarja interese drobnega gospodarstva in nanizal le nekaj dosežkov v preteklem letu. Predsednica območne zbornice Ma-rija Branisel pa je poudarila, da so razlogi za združevanje in povezovanje malih obrtnikov in podjetnikov danes enaki kot so bili pred desetletji. Združeni, močni in le tako slišani, s ciljem dosegati sprejemljive pogoje poslovanja. Avtor: Silva Šivec

Kamniti krog – odkrita znamenitost v Rakovem Škocjanu Avtor: Katarina IntiharZanimiva zgodba, ki je marsikateremu domačinu neznana, se je začela razpletati bolj kot ne po naključju. Mitja Fajdiga, član Turističnega društva Rakek, je lani izvedel, da je tudi v Rakovem Škocjanu nekoč obstajalo staroversko sončevo svetišče. Mitja, ki ga staroverstvo in korenine slovenstva zelo zanimajo, se je z veliko vnemo podal na raziskovanje (najprej v muzej Cerkniškega jezera Jezerski hram), ki ga je kmalu pripeljalo do zanimivega odkritja. V Rakovem Škocjanu, v neposredni bližini sedanjega hotela, je še v začetku 1960ih res stal kamniti oval – iz sedmih skal, v njihovi sredi pa še dveh – katerega namen sicer ni nikjer podrobno opisan.

Znan je le zapis dr. Pavla Kunaverja, ki je namigoval, da naj bi bile to skale posvetovanj, kjer naj bi se sestajali pomembni možje. Po drugi razlagi, h kateri se bolj nagiba tudi Mitja Fajdiga, pa bi te skale lahko služile našim prednikom za čaščenje sonca (oziroma sončnega božanstva, Belina) in zdravljenje.

Na žalost so bili ti kamni med gradnjo hotela 1963 uničeni, s čimer je bila oskrunjena velika zgodovinska znamenitost. Kljub temu pa območje, kjer so ti kamni nekoč stali, seva različne in močno energije, kar sta med drugimi potrdila tudi priznan radiestezist Franc Šturm in cerkniška bioenergetičarka Magdalena Mekina. Zato si Mitja, tudi s podporo TD Rakek, prizadeva, da bi se to energijsko območje ponovno obeležilo – s skalami ali kamni, vdelanimi v tla, ki bi ozaveščali ljudi o duhovno bogati kulturi naših prednikov.

Dogaja se


Cerkniški rejci osvojili naslove pasem Veliko let je minilo, odkar je v Cerknici delovalo društvo malih pasemskih živali in še več od zadnje razstave malih živali v Cerknici, kjer so rejci prikazali dosežke v reji kuncev, perutnine, golobov in glodalcev. Ob zatonu društva so se nekateri rejci pridružili društvu na Vrhniki, ki aktivno deluje in razstavlja svoje živali doma in v tujini.

Na 17. državni razstavi v Gornji Radgoni konec novembra lani so bili gojitelji iz Cerknice zelo uspešni, saj so kar trije osvojili naslov pasme: Alojz Kebe s kuncem orjaški lisec, Drago Bečaj s kuncem tiringer in Matjaž Gabrejna z golobom pasme kalin.

Avtor: Drago Bečaj

Na tržnico po domače pridelke Cerknica je jeseni dobila novo tržnico, ki pa še ni prav zaživela. Tako direktor Komunale Cerknica Anton Kra-njc kot župan Marko Rupar sta prepričana, da temu botruje hladno vreme in da bo tržnica postala živahna spomladi, ko naj bi tam odprli tudi kavarno. Na tržnico naj bi preselili tudi mlekomat. »Lokalni ponudniki domačih pridelkov in izdelkov niso navajeni prodajati na tržnici, prav tako ljudje niso navajeni, da jih tam lahko kupijo, na primer, domačo moko,« meni Kranjc. Komunala je v začetku novembra lani pripravila dan odprtih vrat tržnice, na katerem so domačini ponujali moko, rezance, mlečne izdelke, izdelke iz konoplje, žganje ter doma narejene ptičje hišice in tekstilne izdelke. »Ponudniki so se dobro odzvali in napolnili prodajne prostore,« je povedala Nadja Kraševec s Komunale Cerknica. Zanimanje za prodajo na tržnici je po tem dnevu nekoliko narastlo, a ta še vedno ni polna. Prodajalci se za najem lahko dogovorijo na komunali. Tržnica je sicer poleti odprta vsak dan med 7. in 17. uro, v zimskem času in ob sobotah pa med 8. in 16. uro. Avtor: Petra Trček

Foto: Petra Trček

Nova proizvodna hala 16. januarja so v industrijski coni Podskrajnik II. slovesno odprli poslovnoproizvodno halo podjetja ProPlace, ki se ukvarja z razvojem celovitih rešitev na področju tiskanih vezij. »Gre za plod 30letnega dela in izkušenj podjetij v skupini Elgoline, IntecTiv in ProPlace. Slednje bo nadaljevalo tradicijo izdelave visoko tehnološko zahtevnih produktov elektronike od razvoja do pilotske produkcije,« je povedal Igor Gor-nik, direktor podjetja Elgoline. S širitvijo se obetajo tudi nova delovna mesta. Avtor: Maja Mahne

Foto: arhiv podjetja ProPlace

70 let dolg spomin 13. januarja se je na slovesnosti na Sveti Ani, ki jo je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Cerknica, zbralo okoli 350 ljudi. Letos namreč mineva 70 let od dne, ko so domobranci 47. čete Rupnikovega bataljona napadli speče vojake 1. in 3. čete Notranjskega odreda. Program na slovesnosti so pripravili kvartet trobil Pihalnega orkestra Kovinoplastike Lož, Pevski zbor Jasna, kulturnik Tone Šepec ter učenci Zala, Hana, Domen in Tine z učiteljico Marjetko iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja. Po uvodnem pozdravu tovariša Ivana Plosa, predsednika Krajevne organizacije ZZB Loška dolina, je spregovoril član predsedstva Zveze združenj borcev NOB Slovenije tovariš Milan Gorjanc. Avtor: ZB Cerknica

Foto: Bruna Olenik

Dogaja se


PoblesDružba Pobles je družinsko podjetje, ki uspešno kljubuje razmeram na trgu pohištvene industrije . Prisegajo na stalen razvoj tehnologije in kadrov, vrhunsko oblikovanje ter oseben prodajni pristop, kar podjetje postavlja med vodilne slovenske snovalce vrhunske pohištvene opreme po naročilu .

Podjetje Pobles je svojo zgodbo o uspehu začelo pisati leta 1994, ko je Branko Petrič ustanovil podjetje, v industrijski coni Podskrajnik

kupil prostore in stroj za proizvodnjo osnovnih kuhinjskih elementov. Sprva so proizvajali pohištvene polizdelke, a kmalu je Branko našel tržno nišo – proizvodnjo kuhinj pod lastno blagovno znamko, kupcem pa so svetovali tako, da so lahko kuhinjo izdelali po njihovih potrebah in željah.

Stalne naložbe v osnovna sredstva, znanje, ureditev salona in postavitev profesionalne ekipe sodelavcev so temelji uspešnega podjetja Pobles, ki si je v 20 letih ustvarilo sloves proizvajalca ekskluzivnega pohištva po naročilu.

Prihod mladega vodje – nova vizijaLeta 2000 se je ekipi pridružil starejši Petričev sin Primož (na fotografiji desno), ki je bil v podjetje vpet že od malih nog. Hitro je začutil utrip podjet ništva in začrtal razvoj podjet ja v nove programe ekskluzivnih kuhinj in

Gospodarstvo

pohištva višjega cenovnega razreda po naročilu. V novo začrtano vizijo so vložili ogromno truda, znanja in sredstev. Redno so se predstavljali na sejmih ter gradili na trženju in promociji izdelkov, blagovne znamke in slogana Neskončni užitek prostora. Hkrati so razvili odlično ekipo arhitektov, snovalcev, tehnikov in mizarjev, ki izdelke Pobles naredijo tako zelo posebne, unikatne.

Zgodba Pobles med vrsticami skriva tudi zgodbo posebnega mladega in nadvse ambicioznega fanta, ki v detajlih išče in prepozna prefinjenost, svežino, drznost. Hkrati premore ogromen čut za estetiko, vse skupaj pa se uspešno odraža v Poblesovih ekskluzivnih kuhinjah. »Kuhinja je bila in vedno bo ključni prostor bivanja, pa naj bo to pod beduinskim šotorom ali na super jahti sredi oceana. Veste, navdih hitro najdeš, tekmovalnost in željo pa imaš v sebi. Saj ni treba daleč, da spoznaš nekoga, ki je res dober v tem, kar počne. Dovolj je ena dobra večerja, ki te sezuje; pogovor z lastnikom četrte generacije družinske korporacije, ki v Italiji proizvaja vrhunske stole; spoštovanje očetove zgodbe, ki je odraščal skromno in se mlad, še mojih let, odpravil


v ZDA ter z zaslužkom omogočil nakup prostorov, v katerih imamo proizvodne prostore še danes,« pravi sedanji direktor Poblesa Primož Petrič, ki je zgodbo Pobles s svojo drznostjo in drugačnostjo popeljal na višjo, celo vrhunsko raven, ki ji konkurenca le stežka sledi.

Oblikovanje in upoštevanje trendov sta prioriteti»Oblikovanju namenjamo veliko pozornosti, čeprav menim, da še premalo,« pravi direktor Primož Petrič. Glavna arhitektka v podjetju je Maja Bavdek, ki skrbi za uspešno izvedbo projektov, sodelujejo pa tudi z drugimi priznanimi arhitekti, med njimi so Božo Ć. Rozman (biro BCR), Gašper Demšar (Demšar arhitekti), Tina Vatovec (Endemika) ...

Da so v Poblesu uspeli sestaviti pravo ekipo, ki verjame v svoje izdelke in zaupa viziji vodstva, poleg številnih referenčnih projektov potrjujejo tudi priznanja in nagrade s področja oblikovanja v pohištveni industriji. Podjetje je prejelo nagrade Ljubljanskega pohištvenega sejma (nagrado Top of the top in trikrat nagrado Top ten) ter zlato plaketo revije Naš dom.

Pobles trenutno zaposluje 20 ljudi, ki skrbijo za vrhunske storitve od načrtovanja projekta do

strokovne montaže pohištva. Izdelujejo izključno pohištvo po naročilu, večinoma kuhinjsko pohištvo, ki predstavlja polovico celotne njihove realizacije. Izdelujejo še dnevne in mladinske sobe, spalnice ter pisarniško pohištvo. Za ključne projekte oblikujejo posebno projektno ekipo, ki skrbi za kakovostno in pravočasno izvedbo projekta. Tehnološki procesi so utečeni, nadaljnji razvoj pa zagotavljajo z uporabo sodobnih tehnik in tehnologij, novih

procesov obdelave lesa in oblikovanjem pohištva z upoštevanjem najnovejših trendov. V zadnjem času je vse bolj cenjen naravni les oziroma ohranjanje lesa v čim bolj naravni obliki. »Sami trenutno razvijamo globoki mat površinskega lakiranja, ki bi les dobro zaščitilo, izgled in otip lesapa bi bila kar se da naravna,« razlaga direktor.

Načrti za prihodnostPravkar zaključujejo obnovo razstavnega salona v Industrijski coni Podskrajnik. Z obnovo so osvežili in razširili svoje prostore, kar so si v vodstvu že dolgo želeli. V prihodnosti bodo še naprej vlagali v krepitev in prepoznavnost blagovne znamke Pobles na domačem in tujih trgih. »Večino realizacije še vedno ustvarimo na domačem trgu. V naslednjih letih želimo vstopiti na tiste perspektivne tuje trge, kjer se to logistično in organizacijsko še izplača. Zaenkrat sta prioriteti sosednja Avstrija in beneški del Italije,« napoveduje Primož Petrič.

»Ni važno, kdo si – rokodelec, obrtnik, podjetnik ali korporacija – samo vrhunsko oblikovan, praktično uporaben in brezhibno izdelan kos pohištva je lahko zgodba, v katero je vredno verjeti. Sam v to še kako verjamem,« je prepričan direktor družbe Pobles Primož Petrič.

Gospodarstvo

Avtor: Maja Mahne

Pobles trenutno zaposluje 20 ljudi . | Foto: Arhiv podjetja Pobles


Koledar odvoza odpadkov 2015JA

NUAR

PON. TOR. SRE. ČET. PET. SOB. NED.

1 2 E5 B 3 E9 4E6 E10

5 M1 6 M3 7 M7, M11 8 M9 9 M5, M6 E12 10 11M2 M4 E8 P M12

12 E1 13 E3, E4 14 E7 15 E9 16 E5 B 17 18E2 E11 P M10 E6

19 M1 20 M3 21 M7, M11 22 M9 23 M5, M6 E12 24 25M2 M4 M8 P M12

26 E1 27 E3, E4 28 E7 29 E9 30 E5 B 31E2 E11 P E10 E6

FEBR

UAR

PON. TOR. SRE. ČET. PET. SOB. NED.1

2 M1 3 M3 4 M7, M11 5 M9 6 M5, M6 E12 7 8M2 M4 E8 P M12

9 E1 10 E3, E4 11 E7 12 E9 13 E5 B 14 15E2 E11 P M10 E6

16 M1 17 M3 18 M7, M11 19 M9 20 M5, M6 E12 21 22M2 M4 M8 P M12

23 E1 24 E3, E4 25 E7 26 E9 27 E5 B 28E2 E11 P E10 E6

MAR

EC


2 M1 3 M3 4 M7, M11 5 M9 6 M5, M6 E12 7 8M2 M4 E8 P M12

9 E1 10 E3, E4 11 E7 12 E9 13 E5 B 14 15E2 E11 P M10 E6

16 M1 17 M3 18 M7, M11 19 M9 20 M5, M6 E12 21 22M2 M4 M8 P M12

23 E1 24 E3, E4 25 E7 26 E9 27 E5 B 28 29E2 E11 P E10 E6

30 M1 31 M3M2 M4

APRI

L


1 M7, M11 2 M9 3 M5, M6 E12 B 4 E1 5E8 P M12 E2

6 7 E3, E4 8 E7 9 E9 10 E5 B 11 12E11 P M10 E6

13 M1 14 M3 15 M7, M11 16 M9 17 M5, M6 E12 B 18 19M2 M4 M8 P M12

20 E1 21 E3, E4 22 E7 23 E9 24 E5 B 25 26E2 E11 P E10 E6

27 M1 28 M3 29 M7, M11 30 M9M2 M4 E8 P

MAJ


1 M5, M6 E12 B 2 3M12

4 E1 5 E3, E4 6 E7 7 E9 8 E5 B 9 10E2 E11 P M10 E6

11 M1 12 M3 13 M7, M11 14 M9 15 M5, M6 E12 B 16 17M2 M4 M8 P M12

18 E1 19 E3, E4 20 E7 21 E9 22 E5 B 23 24E2 E11 P E10 E6

25 M1 26 M3 27 M7, M11 28 M9 29 M5, M6 E12 B 30 31M2 M4 E8 P M12

JUNI

J


1 E1 2 E3, E4 3 E7 4 E9 5 E5 B 6 7E2 E11 P M10 E6

8 M1 9 M3 10 M7, M11 11 M9 12 M5, M6 E12 B 13 14M2 M4 M8 P M12

15 E1 16 E3, E4 17 E7 18 E9 19 E5 B 20 21E2 E11 P E10 E6

22 M1 23 M3 24 M7, M11 25 M9 26 M5, M6 E12 B 27 28M2 M4 E8 P M12

29 E1 30 E3, E4E2 E11

JULI

J


1 E7 2 E9 3 E5 B 4 5P M10 E6

6 M1 7 M3 8 M7, M11 9 M9 10 M5, M6 E12 B 11 12M2 M4 M8 P M12

13 E1 14 E3, E4 15 E7 16 E9 17 E5 B 18 19E2 E11 P E10 E6

20 M1 21 M3 22 M7, M11 23 M9 24 M5, M6 E12 B 25 26M2 M4 E8 P M12

27 E1 28 E3, E4 29 E7 30 E9 31 E5 BE2 E11 P M10 E6

AVGU

ST

PON. TOR. SRE. ČET. PET. SOB. NED.1 2

3 M1 4 M3 5 M7, M11 6 M9 7 M5, M6 E12 B 8 9M2 M4 M8 P M12

10 E1 11 E3, E4 12 E7 13 E9 14 E5 B 15 16E2 E11 P E10 E6

17 M1 18 M3 19 M7, M11 20 M9 21 M5, M6 E12 B 22 23M2 M4 E8 P M12

24 E1 25 E3, E4 26 E7 27 E9 28 E5 B 29 30E2 E11 P M10 E6

31 M1M2

SEPT

EMBE

R


1 M3 2 M7, M11 3 M9 4 M5, M6 E12 B 5 6M4 M8 P M12

7 E1 8 E3, E4 9 E7 10 E9 11 E5 B 12 13E2 E11 P E10 E6

14 M1 15 M3 16 M7, M11 17 M9 18 M5, M6 E12 B 19 20M2 M4 E8 P M12

21 E1 22 E3, E4 23 E7 24 E9 25 E5 B 26 27E2 E11 P M10 E6

28 M1 29 M3 30 M7, M11M2 M4 M8

OKTO

BER


1 M9 2 M5, M6 E12 B 3 4P M12

5 E1 6 E3, E4 7 E7 8 E9 9 E5 B 10 11E2 E11 P E10 E6

12 M1 13 M3 14 M7, M11 15 M9 16 M5, M6 E12 B 17 18M2 M4 E8 P M12

19 E1 20 E3, E4 21 E7 22 E9 23 E5 B 24 25E2 E11 P M10 E6

26 M1 27 M3 28 M7, M11 29 M9 30 M5, M6 E12 31M2 M4 M8 P M12

NOVE

MBE

R


2 E1 3 E3, E4 4 E7 5 E9 6 E5 B 7 8E2 E11 P E10 E6

9 M1 10 M3 11 M7, M11 12 M9 13 M5, M6 E12 14 15M2 M4 E8 P M12

16 E1 17 E3, E4 18 E7 19 E9 20 E5 B 21 22E2 E11 P M10 E6

23 M1 24 M3 25 M7, M11 26 M9 27 M5, M6 E12 28 29M2 M4 M8 P M12

30 E1E2

DECE

MBE

R


1 E3, E4 2 E7 3 E9 4 E5 B 5 6E11 P E10 E6

7 M1 8 M3 9 M7, M11 10 M9 11 M5, M6 E12 12 13M2 M4 E8 P M12

14 E1 15 E3, E4 16 E7 17 E9 18 E5 B 19 20E2 E11 P M10 E6

21 M1 22 M3 23 M7, M11 24 M9 25 26 M5, M6 E12 27M2 M4 M8 P M12

28 E1 29 E3, E4 30 E7 31 E9 1 2 E5 B 3E2 E11 P E10 E6


Koledar odvoza odpadkov 2015

JULI

J


1 E7 2 E9 3 E5 B 4 5P M10 E6

6 M1 7 M3 8 M7, M11 9 M9 10 M5, M6 E12 B 11 12M2 M4 M8 P M12

13 E1 14 E3, E4 15 E7 16 E9 17 E5 B 18 19E2 E11 P E10 E6

20 M1 21 M3 22 M7, M11 23 M9 24 M5, M6 E12 B 25 26M2 M4 E8 P M12

27 E1 28 E3, E4 29 E7 30 E9 31 E5 BE2 E11 P M10 E6

AVGU

ST

PON. TOR. SRE. ČET. PET. SOB. NED.1 2

3 M1 4 M3 5 M7, M11 6 M9 7 M5, M6 E12 B 8 9M2 M4 M8 P M12

10 E1 11 E3, E4 12 E7 13 E9 14 E5 B 15 16E2 E11 P E10 E6

17 M1 18 M3 19 M7, M11 20 M9 21 M5, M6 E12 B 22 23M2 M4 E8 P M12

24 E1 25 E3, E4 26 E7 27 E9 28 E5 B 29 30E2 E11 P M10 E6

31 M1M2

SEPT

EMBE

R


1 M3 2 M7, M11 3 M9 4 M5, M6 E12 B 5 6M4 M8 P M12

7 E1 8 E3, E4 9 E7 10 E9 11 E5 B 12 13E2 E11 P E10 E6

14 M1 15 M3 16 M7, M11 17 M9 18 M5, M6 E12 B 19 20M2 M4 E8 P M12

21 E1 22 E3, E4 23 E7 24 E9 25 E5 B 26 27E2 E11 P M10 E6

28 M1 29 M3 30 M7, M11M2 M4 M8

OKTO

BER


1 M9 2 M5, M6 E12 B 3 4P M12

5 E1 6 E3, E4 7 E7 8 E9 9 E5 B 10 11E2 E11 P E10 E6

12 M1 13 M3 14 M7, M11 15 M9 16 M5, M6 E12 B 17 18M2 M4 E8 P M12

19 E1 20 E3, E4 21 E7 22 E9 23 E5 B 24 25E2 E11 P M10 E6

26 M1 27 M3 28 M7, M11 29 M9 30 M5, M6 E12 31M2 M4 M8 P M12

NOVE

MBE

R


2 E1 3 E3, E4 4 E7 5 E9 6 E5 B 7 8E2 E11 P E10 E6

9 M1 10 M3 11 M7, M11 12 M9 13 M5, M6 E12 14 15M2 M4 E8 P M12

16 E1 17 E3, E4 18 E7 19 E9 20 E5 B 21 22E2 E11 P M10 E6

23 M1 24 M3 25 M7, M11 26 M9 27 M5, M6 E12 28 29M2 M4 M8 P M12

30 E1E2

DECE

MBE

R


1 E3, E4 2 E7 3 E9 4 E5 B 5 6E11 P E10 E6

7 M1 8 M3 9 M7, M11 10 M9 11 M5, M6 E12 12 13M2 M4 E8 P M12

14 E1 15 E3, E4 16 E7 17 E9 18 E5 B 19 20E2 E11 P M10 E6

21 M1 22 M3 23 M7, M11 24 M9 25 26 M5, M6 E12 27M2 M4 M8 P M12

28 E1 29 E3, E4 30 E7 31 E9 1 2 E5 B 3E2 E11 P E10 E6

LegendaB BIO-ODPADKI (Cerknica, Rakek, Stari trg in Lož) M MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI = OSTANEK ODPADKOV PO LOČEVANJU E EMBALAŽA (plastična, kovinska in sestavljena) P PAPIR PRAZNIKI

*V naseljih, kjer so postavljeni 5 in 7 m3 kontejnerji, ne velja podatek za pobiranje »M«

Področja pobiranja1. Cerknica2. Dolenje jezero, Zelše, Podskrajnik3. Stari trg pri Ložu, Lož, Podlož4. Klance, Škrilje, Dane, Podcerkev, Nadlesk, Pudob, Podgora, Markovec, Iga vas,

Knežja njiva, Kozarišče, Šmarata, Viševek, Vrhnika pri Ložu, Laze, Otok5. Rakek6. Lipsenj, Goričice, Gorenje Jezero, Žerovnica, Grahovo, Martinjak, Marof pri

Cerknici, Rakov Škocjan7. Koščake, Korošče, Jeršiče, Sv. Vid, Zala, Osredek, Čohovo, Rudolfovo, Lešnjake,

Tavžlje, Ravne, Zahrib, Hruškarje, Bečaje, Hribljane, Pirmane, Štrukljeva vas, Slugovo, Kremenca, Milava, Cajnarje, Reparje, Krušče, Ponikve, Mahneti, Podslivnica, Otonica, Bezuljak, Dobec, Kožljek, Stražišče, Dolenje Otave, Gorenje Otave, Župeno, Beč, Kržišče, Pikovnik, Dolenja vas

8. Velike Bloke, Ulaka, Nova vas, Fara9. Begunje, Selšček, Topol, Brezje, Slivice, Unec, Ivanje selo10. Hribarjevo, Rožanče, Sleme, Sv.Trojica, Lovranovo, Jeršanovo, Malni, Ograda,

Zales, Bočkovo, Mramorovo pri Pajkovem, Andrejčje, Hiteno, Pajkovo, Polšeče, Zavrh, Štorovo, Ravnik, Gradiško, Lepi vrh, Škufče, Lahovo, Kramplje, Volčje, Nemška vas, Sv. Duh, Škrabče, Zakraj, Godičevo, Strmca, Mramorovo pri Lužarjih, Radlek, Veliki vrh, Runarsko, Benete, Studenec, Ravne, Topol, Hudi vrh, Metulje, Glina, Studeno

11. Bločice, Bloška polica, Babno polje, Babna polica, Vrh12. Gora, Krajnče, Sveta Ana, Dolenje poljane

Zbirni center Cerknica: Zbirni center Stari trg pri Ložu:ponedeljek: zaprto torek: od 08:00 do 14:00torek: v poletnem času od 12.00 do 18.00 četrtek: v poletnem času od 12:00 do 18:00 v zimskem času od 11:00 do 17: 00 v zimskem času od 11:00 do 17:00sreda, četrtek, petek: od 8:00 do 15:00sobota: od 08:00 do 12:00nedelja in prazniki: zaprto

Zimski in poletni čas sta ločena s premikom ure na poletni oziroma zimski čas.

Odvoz odpadkov v času praznikov:četrtek, 1. 1. 2015 – odvoz se prestavi na soboto, 3. 1. 2015 /območje E9 in E10ponedeljek, 6. 4. 2015 – odvoz se prestavi na soboto, 4. 4. 2015 /območje E1 in E2petek, 25. 12. 2015 – odvoz se prestavi na soboto, 26. 12. 2015 /območje M5, M6,

M12 in E12petek, 1. 1. 2016 – odvoz se prestavi na soboto, 2. 1. 2016 /območje E5, E6 in B

JP Komunala Cerknica d. o. o., Notranjska cesta 44, 1380 Cerknicatel.: 01 709 79 10; faks: 01 709 31 75 epošta: komunala[email protected]; www.komunalacerknica.si


Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

Martinjak je vasica, ki ljudi dnevno spremlja . V službo, šolo, po opravkih, se peljejo skoznjo, ne da bi vedeli, da ima kraj za mnoge posebno mesto . Več desetletij je namreč na stotine zaposlenim predstavljal drugi dom .

Martinjak ima zelo zanimivo geografsko lego. V neposredni bližini ga pod vasjo obliva Cerkniško jezero, za njim pa se str

mo vzpenja Slivnica. Kot tak je bil za razliko od sosednjih krajev prikrajšan za kakovostne njivske in travniške površine. »Še nekaj desetletij nazaj je večino Slivnice preraščala gmajna kot pašnik, na vrhu pa so bile tako imenovane košenine. In te košenine so bile za vas usodne. Spravilo sena je bilo garaško,« pripoveduje domačin Janez Pakiž (Susmanov) in dodaja, da je Martinjce zaznamovalo tudi to, da v bližini niso imeli gozda. Kot rečeno, je Slivnico preraščalo travinje. Les so tako sekali v Javornikih, na drugi strani Cerkniškega jezera. Do gozdov so dostopali po zelo slabih cestah ob robu Cerkniškega polja, ki so bile velikokrat poplavljene.

Vas s svojim pristaniščem in »turnom« Jožeta PlečnikaZgodilo pa se je tudi, da jezero ni presahnilo po več let in takrat so se Martinjci znašli po svoje. »Čez jezero so les in drva tovorili na splavih,« pove Pakiž in doda, da je imela vas v Retjah, pod Marofom, svoje pristanišče, kamor so vozili drva. Po izgradnji nasipa na Cerkniškem jezeru je splavarjenje začelo usihati. Niso pa zamrle zgodbe o čarovnicah, ki naj bi jih videli splavarji. »Moj stari stric je pripovedoval, da so, ko so se pozno zvečer vračali domov s splavi, videli, kako so coprnice letele z Javornikov na Slivnico,« pripoveduje Pakiž. O čudodelnosti kraja pod Slivnico poročajo tudi stare listine. Nad vasjo naj bi namreč izvirala zdravilna voda.

Sicer se Martinjak ali po nemško Marterspach v listinah prvič omenja že leta 1425. O starodavnosti vasi pričajo še dokumenti, ki se nanašajo na cerkvi

Martinjak je gručasta vas, ki se razteza ob cesti Cerknica – Stari trg . | Foto: Maruša Opeka

Martinjak - vas pokopane industrijein živega spomina

Cerkev sv . Vida poleg zvonika Jožeta Plečnika slovi po svoji legi v kotanji . | Foto: Maruša Opeka


Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

sv. Vida in sv. Elija iz 16. stoletja. Prva je najbolj poznana po zvoniku, ki ga je leta 1940 zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Ne samo po slavnem arhitektu, cerkev izstopa tudi po svoji legi. Je namreč ena od redkih cerkva, ki so postavljene v kotanji. Med vaščani kroži razlaga, da so na mestu, kjer stoji cerkev, nekdaj pokopavali obolele za kugo, saj sta bila pokopališče in župnija v Cerknici predaleč. Martinjak je še danes župnijsko vezan na Cerknico – otroci tja hodijo k verouku, preminuli pa so pokopani na cerkniškem britofu pri Sv. Janezu. Za cerkev sv. Elija, ki je stala pod vasjo, pa vedo le redki. Porušena je bila namreč že za časa turških vpadov; kot povedo domačini, pa o njenem obstoju še vedno pričajo kamniti ostanki.

Nekdaj cvetoča industrijaZgolj opustele hale pa spominjajo na nekdaj cvetočo lesnopredelovalno industrijo, ki je propadla pred slabim desetletjem. Ivan Debevec (Debevcov), Martinjec, ki je 35 let delal v tovarni, z grenkim priokusom pove, da je »fabrka« nekdaj močno zaznamovala kraj in širšo okolico. »Veliko ljudi iz Grahovega, z Bloške Police, iz Žerovnice, z Gornjega Jezera je celo peš hodilo na šiht,« pove Debevec. Začetki tovarne segajo že v leto 1926, ko je z gradnjo začel Vlado Premrov (Cesarjev), ki je bil eden od največjih gospodarstvenikov na Notranjskem

v tistem času in je veliko prispeval k razvoju vasi. Kot pove Pakiž, je krajanom podelil sadike hrušk zato, da ne bi rabutali njegovih. V tovarni so izdelovali zaboje, obešalnike, stole, delovala je tudi žaga. Pakiž posebej poudari, da je bila tovarna, ki se je kasneje specializirala za proizvodnjo stolov, že od svojih začetkov zelo napredna. Zanimivo je, da so Martinjci delo v tovarni vse do spremembe oblasti jemali kot manj vredno in se v njej niso množično zaposlovali. Drugače je bilo po 2. svetovni vojni, ko je tovarna v najboljših časih skupno zaposlovala kar 400 ljudi iz širšega območja. Na račun tovarne in družin, ki so se v kraj preselile zaradi dela, se je obseg vasi povečal kar za polovico. Začelo je nastajati novo naselje.

Staro »fabrko« lokalnim podjetnikomV kraju tako dandanes živi 291 Martinjcev in Martinjk. Vas je bila nekaj let nazaj priklopljena na čistilno napravo in kanalizacijo, v prihodnje pa si krajani želijo, da bi proizvodne hale rešili pred propadanjem in dali v njih prostor lokalnim podjetnikom.

Zelo so namreč ponosni na svojo bogato gospodarsko zgodovino. Že pred industrializacijo vasi je bila v kraju pestra obrt. V Martinjaku sta delovali žaga in kovačija, ki je bila zelo znana po orodnem kovaštvu, zlasti po izdelovanju motik in sekir. V vasi sta bila tudi dva mlina, ki sta zaradi hudourniške narave potoka Martinščina delovala le sezonsko – jeseni in pozimi, ko je bilo več vode. »Šrotali« so (grobo zmleli; op . avt .). Niso mleli moke za pekovske izdelke, ampak »oblodo«, za živino,« pojasni Pakiž. Pove tudi, da se je vse do 2. svetovne vojne veliko ljudi ukvarjalo s furmanstvom. Če se zaradi geografske lege niso mogli preživeti s kmetijstvom, so pač morali poiskati druge načine za zaslužek. Tako je tudi danes. »Fabrko«, ki je krajanom dolga desetletja dajala kruh, so zaprli, so pa zato vzklile nove podjetniške ideje. Med drugim tudi take, ki ohranjajo lesnopredelovalno tradicijo kraja.

Janez Pakiž (levo) in Ivan Debevec s ponosom govorita o zgodovini svojega kraja . | Foto: Maruša Opeka

Avtor: Maruša Opeka


Gledališki oder na MenišijiPred dobrim desetletjem smo pri Zgončkovih v Selščku našli gledališki listek, ki vabi na ogled igre Ne v Ameriko! v Begunjah - 6 . decembra 1914 . Ta listek je bil povod, da je bila na pobudo Marjana Obreza točno po 100 letih 6 . decembra 2014 v Begunjah ponovno odigrana ista igra . Velik dogodek za majhen kraj .

Gledališče in ostalo kulturno udejstvovanje ima na Menišiji bogato tradicijo. Že daljnega leta 1909 je bilo v teh krajih ustanovlje

no Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Od takrat je delovalo več društev, ki so uprizorila kar nekaj iger. Po večdesetletnem zatišju je v začetku 90ih let prejšnjega stoletja začelo delovati še danes aktivno Kulturno društvo Menišija.

Tako kot marsikje drugje so se v tistih časih tudi mladi v Begunjah dobivali na igrišču pri osnovni šoli ob igranju košarke in odbojke. Vzklila je ideja, da se tudi formalno ustanovi športno društvo. Ime

Naša društva

društva je po naključju predlagal Maksimiljan Tur-šič in tako je nastalo Športno društvo Menišija. Kmalu je ta zamisel obrodila sadove, predvsem po zaslugi Martina Koširja, ki je vse do danes predan ohranjanju družab nega in kulturnega življenja na Menišiji. Mladih, ki so društvo tudi uradno registrirali, ni družil le šport. Pomagali so pri posaditvi lipe in postavitvi spominskega kamna ter izvedbi kresovanja ob osamosvojitvi Slovenije. Med drugim so organizirali plese, pomagali pa so tudi pri organizaciji nove maše Francija Šviglja v Begunjah. Odbor Krajevne skupnosti Begunje s tajnikom Andrejem Ruparjem jim je omogočili uporabo prazne sobe v prostorih stare šole. V »sobci«, kot so jo poimenovali, so se mladi Meniševci v praksi učili tudi gradbenih del, saj so jo temeljito obnovili.

Kmalu se je na pobudo zagnanega novopečenega igralca Damjana Šviglja, ki je takrat igral v dijaških igrah v Ljubljani, porodila ideja, da bi sami začeli uprizarjati igre. Na podstrešju so našli besedilo stare igre, ki so jo leta nazaj igrali njihovi starši. V mladostni zagnanosti so kar v domači hiši, pri Kovačevih v Begunjah, za kuhinjsko mizo začeli z vajami in kmalu ugotovili, da zagnanost ni dovolj za izpeljavo takega projekta. Po nasvetu izkušenih staršev so prosili upokojeno učiteljico Marijo Hren iz Bezuljaka, da prevzame vlogo režiserke ter začne oblikovati mlade igralce in igro. Tako je luč sveta leta

Na Menišiji so leta 1925 postavili na oder igro Turški križ . | Foto: osebni arhiv Romana Šviglja


Naša društva

1992 ugledala njihova prva igra Dva para se ženita, ki je doživela kar nekaj ponovitev. Vsakič, ko so jo igrali, si je cela igralska skupina močno želela, da v tistih dneh na Menišiji ne bi nihče umrl. Ne, ker bi jih skrbelo število gledalcev na predstavi bali so se, da bodo ostali brez gledaliških kulis, ki so jih iznajdljivi mladci in mladenke sestavili kar iz mrliške opreme KS Begunje (ob odobritvi ustreznega organa, seveda). Igra je doživela velik uspeh in spodbudila mladino k pripravi novih iger. Mlade so podpirali tudi starejši Meniševci – tako finančno kot z izdelavo novih kulis, šivanjem oblek, zagotovitvijo rekvizitov…

Igralce je do leta 2002 kalila Marija Hren, od takrat pa so režisersko taktirko v svojih rokah vihteli Karmen Ralje-vič, Helena Obreza, Samo Raljevič in zdajšnja režiserka Dunja Podlesnik. Od ustanovitve do zdaj je Kulturno društvo Menišija uprizorilo 18 iger s skupno več kot 200 uprizoritvami, pri katerih se je zvrstilo 43 igralcev in vsaj še 10 drugih sodelavcev. Udeleževali so se tudi različnih izobraževanj ter uspešno sodelovali z Zvezo kulturnih organizacij Cerknica, KS Begunje, JSKD Izpostava Cerknica in Občino Cerknica. Do leta 2012, ko so dobili tudi primerne prostore v novem Kulturnodružabnem središču Menišija, so njihove vaje potekale tam, kjer jim je pač uspelo dobiti prostor.

Kulturno društvo je dejavno tudi pri drugih prireditvah: sodeluje na prireditvah Na lepi Menišiji v okviru počastitve občinskega praznika, ob odkritju spomenikov znanim Meniševcem, za Miklavževanje vsako leto pripravijo lutkovno igrico za otroke, povabijo pa jih tudi na razne prireditve v bližnji in daljni okolici.

V 25 letih delovanja društva so člani dobili nekaj priznanj. Prva režiserka Marija Hren je leta 2013 dobila Zlato taborsko priznanje za delo v društvu. Na Regijskem Linhartovem srečanju odraslih

gledaliških skupin Osrednje Slovenije pa so dobili kar dve priznanji: Marjan Obreza je leta 2008 dobil Priznanje za najboljšo glavno moško vlogo, leta 2009 pa je društvo z igro Strogo zaupno prejelo Priznanje za spremljevalno skupino za sodelovanje na Regijskem Linhartovem srečanju odraslih gledaliških skupin Osrednje Slovenije. Največje priznanje društvu pa so zvesti obiskovalci njihovih iger.

Zadnja uprizorjena igra Ne v Ameriko! je bila v Begunjah ponovno odigrana natanko po 100 letih in je požela med domačimi gledalci veliko navdušenje. Igra govori o že takrat in še sedaj aktualni temi iskanja boljšega življenja na tujem. Dogodek je bil predstavljen tudi širši javnosti v prispevku oddaje Dnevnik Televizije Slovenija (7. 12. 2014) in v radijski oddaji Sledi časa na prvem programu Radia Slovenija (11. 1. 2015).

Po postavitvi te igre na oder se je Martinu Koširju porodila ideja o zbiranju starih fotografij in dokumentov o igrah in drugih kulturnih dogodkih na Menišiji. Ob sodelovanju z Milošem Tonijem bodo zbrano gradivo objavili na spletni strani Stare slike, kasneje pa naj bi se objavilo tudi v knjižni obliki. Zato naprošamo bralce, da kakršnekoli fotografije, dokumente ali informacije o kulturnem življenju na Menišiji v preteklosti posredujete društvu. Hkrati pa se zahvaljujemo vsem, ki nas vsa ta leta podpirate z obiskom naših predstav.

Avtor: Martin Košir, Andreja Hiti Kužnik in Katarina Hiti Špeh, KD Menišija

Odlomek iz aktualne predstave Ne v Ameriko! | Foto: Matej Obreza


Kultura in kulturniki

Upokojenci ponosni na PZ Lipa V Društvu upokojencev Cerknica smo posebno ponosni na ženski pevski zbor Lipa, ki deluje v okviru našega društva. Letos se pripravljajo na samostojen koncert v juniju. Decembra lani pa so v sodelovanju z gojenci bližnjega VDC nastopile v Centru starejših Cerknica. Kakšen teden kasneje je zbor nastopil še v centru društva upokojencev Logatec, kjer je bilo druženje nadvse prijetno. Med obiskovalci so bili tudi gostje iz Hrvaške, Vrbovca in Ivanič grada, ki so koncert pohvalili z izbranimi besedami, tudi z obljubo, da se nekoč srečamo pri njih.

Društvo upokojencev Cerknica ima več kot 1300 članov in medse vabimo še ostale upokojence.

Avtor: Franc Ješelnik

Slikarsko bogastvo Notranjske V večernih urah 18. decembra je bilo v Galeriji Krpan v Cerknici še posebej slovesno. Potekala je otvoritev tradicionalne tritedenske Božično novoletne razstave umetniških del članov Društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica.

Svoja dela so predstavili akademski slikarji Tomaž Perko, Stanislava Sluga – Pudobska, Božidar Strman – Mišo in Veljko Toman, akademski oblikovalec in slikar Vid Sark, ljubiteljski slikarji Stane Mikuž, Matej Pečenik, France Modic, Marina Po-lanc, Miro Matič, Silvana Lautar, Janez Drago-lič, Frane Šajn, Janez Ovsec, Stojan Šparemblek, Vladimir Korak in Lara Zorn ter pirograf Tomaž Čuček. Vsi umetniki živijo in ustvarjajo na Notranjskem ter potrjujejo izredno slikarsko bogastvo in raznolikost našega prostora.

Po pozdravnih besedah predsednika društva Dani-mira Mazija je za dodatno slovesnost in težo kulturnega dogodka poskrbel še koncert komornih skupin Godbe Cerknica. Avtor: Bruno Mikuljan

Stara hiša z novim življenjem Hiša na Purgi pri Svetem Vidu, ki jo je obnovila Sil-va Šivec, je decembra gostila slikarsko razstavo članov Kulturnoumetniškega društva Paleta, kmalu pa naj bi zaživela s številnimi vsebinami. Hiša je bila nekoč dom družine Bavdek, Šivčeva pa jo je kupila in obnovila, da bi ji dala novo življenje. »V preteklosti je bila ta hiša dom, gostilna, trgovina, pošta, šola, mesnica. Vseh teh dejavnosti v njej ne bomo izvajali, bo pa med drugim postala »dom« pohodnikom po evropski pešpoti E7 in drugim obiskovalcem, ki bodo prišli v Vidovske hribe,« pravi Šivčeva. V hiši bo Hip info točka z dostopom do spleta, informacijami o ponudbi in multimedijska predstavitev kraja in okolice. Obiskovalcem bodo ponudili vodene oglede naravnih lepot, pripravljali bodo koncerte, razstave, predavanja, delavnice in seminarje. »Okoliške prebivalce spodbujamo, da pri nas obiskovalcem ponudijo, kar pridelajo in izdelajo, pa tudi svoje storitve.« Hišo so pod mentorstvom zavoda za varstvo kulturne dediščine obnavljali več let, vendar nameravajo z obnovo še nadaljevati. Avtor: Petra Trček

Foto: Valter Leban

Foto: Bruno Mikuljan


Poleg ustreznejše vsebinske interpretacije bi izpostavila slogovne značilnosti, še zlasti Andersenove hudomušne besedne igre, ki temeljijo na večpomenskosti in slikanju z zvočnostjo izraza. S preprostimi glagoli rekanja sem se približala avtorjevemu ljudskemu slogu, v slovenski literarni tradiciji so ti glagoli namreč bolj ekspresivni, vzeti iz žive govorice in zato interpretativno specifični. Tudi ideologija se je spremenila od časa prevodov v povojnem času. Religiozna terminologija je bila zaradi ideoloških predsodkov ali direktiv zamolčana ali prevedena v bolj panteističen sistem; nastopali so narava, zvezdice, palčki, namesto Boga, angelov. Namesto cerkvenih pesmi so peli domovinske. Nekatere pravljice zaradi religiozne vsebine sploh niso bile prevedene, izpuščeni pa so bili tudi odlomki z okrutno vsebino, na primer gotski prizori z Lamijami na pokopališču v Divjih labodih. Pisanje. Zapisala si: »Rada se igram z jezikom in zrem v arhitekturo, tako na nebu kot na zemlji.« Vse povlečem iz sebe. Gre za raziskovanje, povezovanje večinoma z nezavednim, z mojim notranjim bistvom, torej bi pesmi lahko opredelila kot osebno bivanjske, osebno filozofske. Rada imam besedne igre in igram se z jezikom. Preko njih upovedujem različne interpretacije, ki jih bralec lahko zazna ali pa tudi ne. Velikokrat gre za večpomenske

razsežnosti jezikovnih izbir; tako se tudi odločam za jezik pisanja. Kakšno sporočilo mi bolj leži v slovenščini, drugo bolj v angleščini ali pa celo v kakšnem skandinavskem jeziku. Kdaj lahko pričakujemo tvojo pesniško zbirko? Verjetno že letos, a dokler stvar ni zrela, ne gre iz mojih rok. Pesniška zbirka je v zaključni fazi pripravljanja: po svoji »arhitekturni« zamisli sem naredila zadnji izbor pesmi, ki ga ravno sedaj pregleduje urednica Ana Porenta. Ženska je v središču Prešernove poezije. Če bi Prešernovim ženskam: Primicovi Juliji, Ani Jelovškovi … Ernestini lahko postavila vpra-šanje, kaj bi jih vprašala?V odnosu Prešerna do žensk sem bila vedno pozorna na omenjene tri. Hčerko Ernestino smo imenovali ravno po Prešernovi hčerki, zaradi ljubezni do 19. stoletja in na splošno do preteklosti. Pri vseh treh, štirih pravzaprav (poleg naštetih recimo še Jerici Podboj, hčerki gostilničarja), bi izpostavila nesnoven odnos med moškim in žensko, Prešernove ženske še najbolj živijo kot pesniške muze. Zanimiva se mi zdi Julija, kot ujetnica svoje družbene vloge v tistem času. Mogoče se je Ana znala bolj izviti iz tega za ceno bednega obstoja. Vse tri pa mi delujejo kot usodno nesrečne ženske. Vsako bi vprašala: »Kaj bi lahko naredila, da bi bila srečnejša?«

Kultura in kulturniki

Avtor: Marija Hribar

Dr. Silvana Orel Kos: »Rada imam besedne igre in igram se z jezikom .«Prevajalka, predavateljica na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, živi v Begunjah . Pesnica, ki napoveduje izid pesniške zbirke .

Si prva, ki si iz izvirnika – danščine – prevedla Andersenove pravljice v slovenščino; prej smo jih prebirali preko nemških prevodov. Kaj smo na ta način pridobili?


Šport

Kegljači najboljši na državnem prvenstvu za mladince4. januarja se je v Kranju zaključilo ekipno državno prvenstvo v kegljanju za mladinke in mladince (do 23 let). Mladi kegljači cerkniškega Bresta so bili boljši od vseh konkurentov in osvojili prvo mesto. Ekipa v sestavi Domen Špeh, Andraž Simčič, Nejc Jurca in Damir Knežević je na skupno štirih tekmah podrla 132 kegljev več od drugouvrščene ekipe mariborskega Konstruktorja. Uspešne so bile tudi cerkniške kegljačice. Anja Bašek, Tina Hren, Maruša Forjanič in Katja Žnidaršič so osvojile tretje mesto.

Mladi karateisti osvojili dve prvi mestiČlani Karate kluba Cerknica so se udeležili državnega prvenstva v katah in borbah za vse kategorije do 21 let, ki ga je 29. novembra v Žalcu organizirala Karate zveza Slovenije.

Vidnejša uvrstitev cerkniških karateistov je bilo 5. mesto Anžeta Kranjca v katah, vsi ostali pa so bili uvrščeni od 5. do 8. oziroma do 16. mesta. Kljub malce skromnejšim rezultatom glede na realna pričakovanja je razpoloženje izboljšala tamkajšnja podelitev pokalov v skupnem seštevku treh pokalnih tekem v ekipnih katah, prav tako v organizaciji Karate zveze Slovenije. Anis Abidovič, Svit Terlep, Lovro Basar in Anže Kranjc so v kategoriji »malčki« dosegli 1. mesto, prav tako Maj Mihelič, Anže Švigelj in Mark Borštnik v kategoriji »najmlajši. S tem sta obe ekipi postali slovenski pokalni zmagovalec v svojih kategorijah. Ekipa najmlajših deklic (Živa Colja, Lucija Šega Jakopin, Teja Pilih) pa je na podelitvi v skup nem seštevku prejela pokal za 2. mesto.

ŠPORTNI SEMAFORKošarka KK Cerknica člani, 3. SKL zahod 11 tekem: 4 zmage, 7 porazov; 7. mesto

29. 11. 2014 – Medvode : Cerknica 80 : 586. 12. 2014 – Cerknica : Globus 80 : 6320. 12. 2014 – Cerknica : Postojna 79 : 6610. 1. 2015 – Cerknica : Enos Jesenice 77 : 8014. 1. 2015 – UKK Koper : Cerknica 60 : 7117. 1. 2015 – Pivka : Cerknica 77 : 70

KK Cerknica – članice, 2. SKL 9 tekem: 1 zmaga, 8 porazov; 8. mesto

5. 12. 2014 – Felix Zasavje : Cerknica 50 : 3920. 12. 2014 – Odeja : Cerknica 80 : 3217. 1. 2015 – Krka : Cerknica 62 : 36

KegljanjeKK Brest Cerknica – člani, 1.A liga 11 tekem: 3 zmage, 8 porazov; 7. mesto

10. 1. 2015 – Gorica : Brest 3 : 517. 1. 2015 – Brest : Triglav 3 : 5

KK Brest Cerknica – članice I, 1.A liga11 tekem: 6 zmag, 5 porazi; 6. mesto

10. 1. 2015 – Litija 2001 : Brest I 6 : 217. 1. 2015 – Brest I : Triglav 3 : 5

KK Brest Cerknica članice II, 2. liga zahod7 tekem: 6 zmag, 1 poraz; 2. mesto

18. 1. 2015 – Dormeo : Brest II 2 : 6Namizni tenisPing pong klub Rakek člani, 2. SNTL13 tekem: 4 zmage, 9 porazov; 7. mesto

29. 11. 2014 – NTK Logatec : PPK Rakek 4 : 53. 1. 2015 – NTK Krka II : PPK Rakek 5 : 1 3. 1. 2015 – NTK Melamin : PPK Rakek 4 : 517. 1. 2015 – PPK Rakek : NTK Križe 3 : 517. 1. 2015 – PPK Rakek : NTD Kajuh Slovan I 0 : 5

Ius plus d. o. o.Partizanska 6, 1380 Cerknica

GSM 051 210 [email protected]

• Stanje v zemljiški knjigi • Nepremičninskepogodbe (prodajne, darilne, menjalne,

ustanovitev služnosti) • Oporoke • Dedovanje • Delitev solastnine • Pooblastila • Pravni dopisi• Opozorilna pisma • Delovno – pravne zadeve

• Družinsko pravo • Izjave o prekrških• Izvršbe • Odškodnine • Prijave terjatev


Staša Braniselj, motokrosistkaTrinajstletna Staša Braniselj z Dolenjega Jezera se že sedmo leto profesionalno ukvarja z motokrosom. Za dekleta je ta šport v Sloveniji neobičajna izbira, tako da je Staša edino dekle, ki tekmuje v konkurenci dečkov. Kljub temu je v svojem športu zelo uspešna – pred dvema letoma je postala tudi prvo dekle v zgodovini Slovenije, ki je zmagalo na posameznem prvenstvu. Takrat je prejela tudi priznanje za perspektivno športnico občine Cerknica.

Lanskoletna sezona je bila za Stašo ena najuspešnejših. V pokalnem tekmovanju Slovenije je namreč med dečki do 14 let osvojila naslov prvakinje v kategoriji do 85 kubičnih centimetrov, v državnem prvenstvu pa naslov podprvakinje. Da je res hitra, potrjujejo njene zmage na treh posameznih tekmah.

Tekmovanja pa se ne odvijajo le v Sloveniji. Staša je v Esztergonu na Madžarskem tekmovala v konkurenci deklet do 25 let med precej starejšimi tekmovalkami je bila najhitrejša v obeh vožnjah. Kot edina predstavnica ženskega spola med 300 tekmovalci je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Belgiji zastopala barve Slovenije. V kategoriji do 85 kubičnih centimetrov je med 90 tekmovalci končala na 35. mestu.

»Na dosedanje dosežene rezultate sem zelo ponosna, zahvala za to pa gre tudi mojemu očetu, ki je hkrati trener in mehanik, skratka skrbi za vso logistiko in prevoze,« pravi Staša, ki tekmuje za domači Motosport klub Notranjska. Med tridesetimi društvi v Sloveniji je klub po točkovanju na drugem mestu, seveda predvsem po Stašini zaslugi, in to kljub temu, da edini nimajo svojega poligona za treniranje. Treninge zato opravljajo na poligonih drugih društev, kar pa pobere veliko časa – najbližja proga je namreč oddaljena eno uro vožnje. Pozimi Staša preživi veliko časa tudi v sosednji Italiji, kjer je topleje in ima boljše pogoje za trening.

Za prihodnjo sezono ima mlada motokrosistka mnogo načrtov: »Nameravam tekmovati na italijanskem MX ženskem prvenstvu in domačem

državnem prvenstvu. Ker so se priprave na naslednjo sezono že pričele, sem krompirjeve počitnice preživela v Italiji. Tam so potekala testiranja novega motorja, saj sem za sezono 2015 dobila poltovarniškega Suzuki RM 85. Potekajo tudi pogovori o podpisu dvoletne pogodbe z italijansko ekipo Francy Racing, ki bi v tem času skrbela za vso logistiko in podporo na tekmah v Italiji.«

Staši seveda želimo čim več uspehov tudi v prihodnosti!

Šport

Športni strani pripravlja: Miha Jernejčič

Funkcionalni sestavi, kakovostna izdelava in udobje.S pomočjo vaših idej in naših izkušenj

do nove sedežne garniture.

www.sedezne-stepp.si

RAZSTAVNI SALONIC Podskrajnik 30, Cerknica

Delovni čas:pon-pet: od 10. do 17. ure

sob: od 9. do 12. ureT: 01 7058 031

M: 051 444 602email: [email protected]

SVETOVANJE/IZMERA/IZRIS

Sedežne garniture po meri vašega stanovanja in stila.

Vsak mesec do -20%

na določen modelsedežne garniture

po naročilu.


Mladi mladim

Švedska na Rakeku, Rakek na Švedskem Na osnovni šoli Rakek se že v drugo lotevajo mednarodne izmenjave učencev, ki so jo prvič uspešno izpeljali septembra 2013. Tokrat se učenci osmih razredov pripravljajo na obisk švedskih vrstnikov junija in hkrati upajo na povratni obisk v naslednjem šolskem letu. Švedski učenci bodo nameščeni pri družinah naših učencev, na šoli pa bodo potekale skupne delavnice in razvedrilne dejavnosti. Goste bomo popeljali tudi na izbrane izlete po Sloveniji. V ta namen so učenci naše šole že organizirali nekaj akcij za zbiranje sredstev (večkratna prodaja peciva in drugih izdelkov učencev ter novoletna tombola), spomladi pa bodo pripravili zabavno prireditev za starše in zunanje obiskovalce.

Projekt mednarodnega sodelovanja temelji na uporabi sodobnih medijev, s katerimi učenci drug drugemu predstavljajo sebe, svoje okolje, državo, navade, tradicijo, jezik in druge zanje pomembne teme. Pri medkulturnem ozaveščanju se v projekt vključuje tudi Slovenskošvedsko društvo. Srečanje s članom omenjenega društva na temo Švedske bo na šoli v prihodnjih tednih, aprila pa se bodo o Sloveniji pogovarjali na partnerski šoli na Švedskem. Avtor: Urška Drobnič, mentorica

Soki na Rakek prinesel bobne 13. januar je bil za rakovške osnovnošolce poseben dan. Obiskal jih je namreč Marko Soršak – Soki, bobnar skupine Elvis Jackson. Na Rakeku se je ustavil v okviru svojega dobrodelnega projekta 20 za 20, s katerim pomaga osnovnim šolam pri nakupu glasbene opreme. OŠ Rakek je podaril nove bobne, na katere bodo igrali člani šolske glasbene skupine.

Na Rakeku se z izvajanjem popularne glasbe pod mentorstvom Mihe Jernejčiča spoznava že tretja

generacija učencev. Mnogi nimajo lastnih inštrumentov in ravno bobne so v šoli zelo pogrešali. Učiteljica glasbe Katja Smrdel Zafred in ravnateljica mag. Anita Ivančič sta povabili Sokija na obisk in Rakovčani bodo lahko odslej udarjali po čisto novih bobnih. Marko Soršak je bil navdušen nad ozračjem, ki je vladalo ob prevzemu inštrumenta, učenci pa nad Sokijevo energijo in seveda nad novo pridobitvijo. Najbolj se je je razveselil mladi bobnar Vitan Logar, ki je v dar prejel tudi Sokijeve bobnarske paličice.

Avtor: Miha Jernejčič

V Ljubljano kot turisti Devetošolci OŠ Notranjski odred Cerknica obiskujemo izbirni predmet Turistična vzgoja, zato smo si 23. decembra ogledali Ljubljano. Za začetek smo si jo ogledali z ladje, ki nas je popeljala po Ljubljanici. Nato smo odšli na Zmajski most, Ljubljanski grad, Tromostovje in Prešernov trg. Obiskali smo vilo, ki izpolnjuje želje, zvečer pa smo se sprehodili po okrašeni Ljubljani. Da nismo odšli domov praznih trebuhov in rok, smo se ustavili tudi na tržnici.

Avtor: Anja Zalar


Pot po Jankovih stopinjahTokrat vam predlagamo izlet do kraških izvirov na jugovzhodnem delu Cerkniškega polja, ki so manj znani od ponorov in požiralnikov pri vasi Dolenje Jezero na zahodnem delu polja . Pot nosi ime po žal prekmalu preminulem gospodarju kmetije T'dolenj Janku Kotniku na Lazah pri Gorenjem Jezeru, ki je bil gonilna sila razvoja turizma v tem delu občine Cerknica . S svojo dejavnostjo in aktivnostmi je veliko doprinesel tudi k širjenju zavesti o lokalni kulturni dediščini in širil dober glas o občini po celotni Sloveniji .

Z avtomobilom se lahko pripeljete do parkirišča pred mostom zahodno od Gorenjega Jezera. Z

mostu je ob lepem vremenu razgled na velik del Cerkniškega jezera, Slivnico, Javornike in celo na Julijske Alpe.

Peš se odpravite najprej po asfaltni cesti proti Gorenjemu Jezeru. Pri cerkvi svetega Kancijana (zavetnika pred poplavami) zavijte desno na kolovozno pot, ki vodi po robu polja proti izvirom. Kraški izviri so razdeljeni na dve območji, Obrh in Cemun. Največji izvir je Cemun, ob njem pa vodo iz kraškega podzemlja na polje dovajajo še številni večji in manjši izviri ter ob bolj obilnih padavinah tudi bruhalniki – občasni izviri. Ob strmem

Ideja za izlet

zatrepu izvirnega območja Cemuna se pešpot usmeri proti jugu in zahodu. Ob poti lahko opazujemo različne drevesne in zeliščne vrste gozdnega ekosistema, sadnega drevja ter mokrotnih in suhih travnikov. Po dobri uri hoje pridemo do idiličnega izvira Laškega studenca, ki so ga stoletja uporabljali kot vir čiste in stalne pitne vode za Laze in tudi Gorenje Jezero.

Laze pri Gorenjem Jezeru so ena najmanjših vasi v občini Cerknica. Ležijo na idiličnem mestu, z razgledom na celotno Cerkniško polje. V vasi so številne lokalne posebnosti, med najbolj zanimivimi so sušilnica sadja pri Kotnih, lesena kašča in žaga venecianka pri T'dolenjih ter cerkev sv. Brikcija na bližnjem hribčku. Na kmetiji T'dolenjih lahko poskusite in tudi kupite izdelke iz domačega sadja in domače žganje. Po ogledu vasi sledite asfaltirani cesti v smeri proti severu, ki vas bo vodila nazaj proti izhodišču izleta.Dolžina izleta: Krožno pot lahko prehodite v uri in pol do dveh ur. Postanek pri T'dolenjih, ogled vasi in cerkve Sv. Brikcija lahko prilagodite času, ki ga imate.Zahtevnost: pot je nezahtevna, primerna tudi za družine s predšolskimi otroki in starejše.

Avtor: Gašper Modic, Društvo ljubiteljev Križne jame

Foto: Arhiv Društva ljubiteljev Križne jame


Notranjske artikulacije Avtor: Artikula

Horuk v nove čase! Za dober začetek leta in uvod v novo sezono Slivniških pogledov je prav, da obravnavamo besedo, ki po notranjsko odraža zagnanost, vitalnost in moč. Lastnosti in vrline, ki vedno prav pridejo! In kot je že ustaljena navada, najprej primer rabe v stavku, nato še razlaga:»Ti, Lojz, kako se pa kaj tvoj ata držijo? Zdaj so že blizu 90, kajne?«»Ijoj, ata je sp'šan kot sam vrag. Se še vse sam odrihta.«sp'šan = dobrega zdravja, pri močeh, poln elana

Duh nekega drugega časa

Pustna sreda pred Žajfnco leta 1953Zgodb in norčij o kurentovanju v Žajfnci je mnogo, a vse seveda niso primerne za javnost, čeprav se je ravno o kakšnih »začinjenih« na veliko govorilo še dolgo po pustu .

Nekoč so nekoga namesto pusta zabili v »trugo« in jo z vrvjo potegnili na kostanj ob Žajfnci. Vrv se je strgala, »truga« z »mač

koro« pa je s precejšnje višine padla na cesto in se raztreščila. Še dobro, da se je raztreščila samo krsta, možakar je vstal le prestrašen in jo na srečo odnesel s celimi kostmi in z nekaj buškami.

Pred dobrimi tridesetimi leti smo se mladi na pustni torek obvezno veselili in plesali v restavraciji nad cerkniško blagovnico. Kakšno minuto po polnoči je ansambel Metronomi prenehal igrati in običajno nam je gospod Vengust sporočil žalostno novico, da je v Žajfnci umrl pust. Seveda smo se ob enih po polnoči, ko je bilo plesa konec, vsi množično preselili tja. Čeprav je bilo treba iti zjutraj v šolo, v Ljubljano ali v Postojno, se ni nikomur mudilo domov in nekateri so šli iz Žajfnce naravnost na avtobus.

Običaj je bil, da je bilo treba pokojnega pusta, ki je ležal v »sob’ci«, pokropiti. Pred »trugo« je bila postavljena skrinjica, v katero je bilo priporočljivo spustiti nekaj drobiža, še boljše je bilo, če je vanjo padlo kaj papirnatega. Včasih so »užaloščeni pustovi sorodniki« tudi koga namazali s črno barvo po obrazu.

Ker je bila Žajfnca vedno nabito polna, tako gostilna kot »sob’ca«, v kateri je ležal pust, smo mladi po obveznem kropljenju plesali kar zunaj, na cesti, ki je bila včasih povsem zasnežena.

Ko sem obiskovala prvi letnik srednje šole, sem na pustnem plesu srečala svojega profesorja obrambe in zaščite, ki je ob pozdravu diskretno pogledal na uro. Naslednjo šolsko uro sem bila vprašana, kako deluje puška M48, ki sem jo morala tudi razstaviti. Znanje ni bilo najboljše, profesor pa je sošolkam povedal, da ni nič čudnega, da znam tako malo, saj namesto da bi se učila ponoči pohajkujem. Profesorju sem namesto delovanja puške M48 hitro razložila, da v takšnem hrupu, ki vsako leto spremlja pustno dogajanje, enostavno ni mogoče spati, zato je bolje, da noč preživim pred hišo. Vsekakor me je »razumel« in mi ni pripečatil »cveka«, mi je pa obljubil, da ga bom ob takem (ne)znanju naslednjič zagotovo dobila.

Spomini na pustna doživetja iz mojega otroštva in mladosti so res lepi, zato se me v tem obdobju vsako leto loti nostalgija po časih, ki so minili…

Avtor: Stanka ErjavecVir: www .stareslike .cerknica .org

Pust v Cerknici leta 1953 | Foto: Jože Žnidaršič


Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

Primarna storitev podjetja Gradbena dela Bojan Španić so sicer suho-montažna gradbena dela, a se v zadnjem času (za-radi subvencij Eko sklada) ukvarjajo predvsem z energijsko sanacijo objektov. Ponujajo projektiranje in inženiring za energijske sanacije ter dobavljajo in montirajo najkako-vostnejša okna in vrata. So uradni zastopnik za prodajo in montažo izdelkov najbolj uveljavljenih podjetij v Sloveniji. Vgrajujejo strešna okna Velux, PVC stavbno pohištvo podjetja PVC Nagode, d. o. o., leseno stavbno pohištvo podjetja M-sora d. o. o., notranja vrata in izolacije Ursa, Knauf, Saglan ter cen-tralne sesalne sisteme podjetja Omega, d. o. o.

Ker vse več mladih zaradi krize želi čim ceneje priti do svojega stanovanja, je današnji trend prenova hiše ali mansarde. Pod-jetje Gradbena dela Bojan Španić nudi prenovo mansar-dnih prostorov, vgradnjo predelnih sten, spuščenih stro-pov in notranjih vrat.

Kje jih najdete?Pričakujejo vas v razstavno-prodajnem salonu v Cerknici (na Čabranski 8, pri avtobusni postaji), ki je odprt vsak delovni dan. V salonu je na voljo svetovalec, ki vam bo z veseljem pomagal pri odločitvah glede ureditve vaše hiše ali stanovanja. V salonu si lahko ogledate posamezne razstavne eksponate in se tako na lastne oči prepričate o kako-vosti vgradnih materialov in izdelkov.

Več o podjetju Gradbena dela Bojan Španić na spletu: www.suha-montaza.si

Ustanovitelj podjetja Bojan Španić (na fotografiji) je izkušnje nabiral v večjem podjetju in začutil, da stranke pričakujejo bolj obsežne storitve. Vedel je, da lahko te storitve ponudi sam in leta 2005 je ustanovil svoje podjetje. Začetek je bil - tako kot povsod – težak. Začeli so z montažo plastičnih oken, nato pa so svojo ponudbo v skladu s povpraševanjem v naslednjih letih nenehno širili in rezultati so se iz leta v leto izboljševali.

Vse za prenovo in sanacijo vašega domaPodjetje Gradbena dela Bojan Španić, s. p., je poznano po svojem kakovostnem delu, saj nudi hitre in učinkovite storitve, sodeluje le z najboljšimi proizvajalci ter uporablja kakovostne materiale in izdelke, narejene v Sloveniji.

Letos bodo praznovali 10. obletnicoV podjetju je danes zaposlenih pet ljudi. Stalno vlagajo v strokovna usposabljanja in izobraževanje, zato so za-posleni ves čas na tekočem z novostmi na trgu. Za podje-tje Gradbena dela Bojan Španić sta značilna tudi velika mera optimizma in zagona za delo. Mlada, a izkušena ekipo strokov-njakov poskrbi, da so zadovoljne še tako zahtevne stranke.

Zaradi povečanja povpraševanja in velikega števila novih strank. V jubilejnem letu 2015 nameravajo povečati svoje kapacitete. Načrtujejo dolgoročne naložbe v širitev podjetja, zato bodo zaposlovali nove sodelavce in razširili tudi svoj voz-ni park. Nova blagovna znamka SMG (Suhomontažna gradnja) pa bo postala prepoznavni simbol kakovosti njihovega dela.


Dober zgled in črna pika

Dober zgled

Z novim letom je v cerkniškem turistično informacijskem centru z delovanjem pričela manjša butična trgovinica, kjer bodo obiskovalci lahko

kupili kak spominek ali darilce. Turistično informacijski center (TIC) po reorganizaciji spada pod okrilje zavoda Notranjski regijski park, zato je tu mogoče kupiti parkovne proizvode, razglednice z motivi Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana, pa tudi nekaj izdelkov lokalnih obrtnikov, kmetij itd. Na parku si želijo, da bi ponudbo lokalnih izdelkov še izboljšali in da bi TIC postal stičišče ponudbe in povpraševanja tovrstnih izdelkov. Zato vabijo vse – izdelovalce, kupce in tudi »firbce« – na Tabor 42 v staro središče Cerknice.

Črna pika

Črno piko si je tokrat prislužil zapuščen proizvodni obrat v Martinjaku. Od nekdaj uspešne tovarne stolov so danes ostale le še izropane hale, ki kazijo

podobo kraja. Po ustavitvi proizvodnje stolov se je pred nekaj leti pojavil italijanski investitor, ki je nameraval tu izdelovati pelete, vendar se je zgodba klavrno končala. Krajani so želeli, da bi obudil nekdaj cvetočo lesnopredelovalno industrijo, pa jim je italijanski investitor naredil le škodo. Brez njihove vednosti je namreč zasul protipožarni bazen. V zadnjem času vaščani poročajo še o kršenju javnega reda in miru. V opustelih halah so se v večernih urah začeli zbirati posamezniki, ki s hrupom in razbijanjem motijo krajane.

Obvezna uporaba vezane knjige računovPoslovni subjekti, ki poslujejo z gotovino in ne izdajajo elektronskih računov, morajo od 31. januarja dalje obvezno uporabljati vezano knjigo računov. V novelo Zakona o davčnem postopku je bil namreč dodan novi 31.a člen, ki ureja izdajo računov brez uporabe računalniškega programa oz. elektronske naprave pri gotovinskem poslovanju.

Zavezanci, ki so pri gotovinski prodaji doslej ročno izpisovali račune ali so jih izdajali s programskimi rešitvami, kot sta Word ali Excel, po novem lahko izdajajo račune le iz vezane knjige računov. Vezano knjigo računov morajo za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju uporabiti tudi zavezanci, ki sicer račune izdajajo elektronsko, in sicer v primeru okvare ali ob izpadu električne energije.

Vezana knjiga računov vsebuje tri sete po 50 prednatisnjenih, oštevilčenih samokopirnih listov, ki so vezani v knjigo. Prva dva lista v setu sta na levem robu perforirana, tretji je brez perforacije in ostane vezan v knjigi. Prvi list je namenjen kupcu, drugi pa evidentiranju v poslovne knjige zavezanca. Kopije tako izdanih računov bo treba hraniti 10 let.

Kontim d.o.o. | Partizanska 8a | 1381 Rakeke-pošta [email protected] | splet www.kontim.si

T | 0599 30 481 M | 041 354 216 F | 01 7051 910

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

Vezano knjigo računov je mogoče kupiti v prosti prodaji, zavezanci pa jo morajo pred uporabo – torej preden izdajo prvi račun potrditi pri davčnem organu (preko portala eDavki; osebno le tisti zavezanci, za katere ni predpisano vlaganje davčnih obračunov preko portala eDavki). Serijske številke vseh potrjenih vezanih knjig računov bodo objavljene tudi na spletni strani Finančne uprave RS.

Za zavezance, ki za prodano blago in opravljene storitve prejemajo plačila izključno v obliki nakazila na transakcijski račun, spremembe glede izdajanja računov ne veljajo. Račune bodo lahko še vedno izdajali ročno ali z uporabo Excela oziroma Worda.


Medilek – varuh zdravja Notranjske

Konec lanskega leta je minilo pet let od otvoritve prodajal-ne Medilek v Cerknici. V tem času so s pestro ponudbo iz-delkov, ki pomagajo ohranjati in vračati zdravje, pomagali že mnogim Notranjcem. Danes je Medilek veliko več kot le ponudnik medicinsko-tehničih pripomočkov. Ob obletni-ci smo poklepetali z Brigito Martinčič (na fotografiji na sredini), lastnico in ustanoviteljico prodajalne, ki je po otvoritvi kar nekaj mesecev sama delala v njej.

Kaj vas je vodilo, da ste se v tistih težkih časih, na pragu krize, odločili za ta drzen korak? Namreč, takrat ste bili že 18 let zaposleni v javnem zavodu Lekarne Ljubljana.Ja, res je. O tem koraku sem razmišljala kar nekaj časa. Take življenjske odločitve ne sprejmeš čez noč. Konec koncev mi v le-karni ni popolnoma nič manjkalo. Bila sem del krasnega kolektiva in tudi delovni pogoji v lekarni so na visoki ravni. Vendar pa sem skozi leta pri svojem delu opažala, da so naši ljudje na Notranj-skem prikrajšani za ponudbo medicinsko-tehničnih pripomoč-kov, ponje so morali v Postojno ali celo Ljubljano. Pogosto so bili to starejši ljudje, ki niso več mobilni in so morali za pomoč vsa-kokrat prositi svojce ali prijatelje - ti pa imajo svoja življenja, sta-rejši jim nočejo biti v breme. Ker sem človek, ki vedno išče nove izzive in ne mara rutine, je želja po odprtju svoje trgovine rasla iz leta v leto. Res sem začela na pragu krize, vsi so mi odsvetovali ta korak. A kot pogosto reče moj partner Matjaž: »Pogum je pomanjkanje informacij« - takrat si res nisem znala predstavljati, koliko truda, vztrajnosti in znanja bo potrebno, da preživimo.

V prodajalni Medilek nimate le medicinsko-tehničnih pripomočkov, ampak zaokrožen in pester prodajni program.Če imaš svoja čutila odprta in odnos naravnan tako, da želiš stranki v prvi vrsti pomagati in ji dati koristen nasvet, potem ni težko nabrati pestrega in širokega asortimana. Tako se je v petih letih naša ponudba bogato razširila in lahko trdim, da skoraj ni

stvari, ki je pri nas ne bi našli - pa ne govorim le o medicin-sko-tehničnih pripomočkih. Nudimo vse za ohranjanje zdrav-ja, olja, čaje, naravno kozmetiko... Ne bom naštevala, naj se naši krajani raje kar sami prepričajo in nas obiščejo. Naše stal-ne stranke so nam hvaležne, ker imamo v ponudbi vedno kaj novega, saj sledimo trendom; nove stranke pa so nemalokrat presenečene nad našo pestro ponudbo. Velikokrat slišimo, da imamo vse, kar imajo veliki, le bolj domače je pri nas.

Pogosto sem presenečena, kako si ljudje pri sebi vnaprej ustvarimo sliko. Denimo, mlajši Notranjci mislijo, da ponuja-mo le medicinsko-tehnične pripomočke in nič drugega, in nas zato ne obiščejo. Starejši, ki medicinsko-tehnične pripomočke dejansko potrebujejo, pa mislijo, da imamo le prehranska do-polnila, kozmetiko... Prav hecno. Ko nas eni ali drugi obiščejo, so odkrito presenečeni.

Začeli ste popolnoma sami. Kar osem mesecev ste delali 12 ur dnevno, preden ste zaposlili sodelavko. Je bilo naporno?Ko sedaj razmišljam o začetku, mi ni čisto jasno, kako mi je us-pelo, vendar drugače niti ni bilo mogoče. Najprej sem morala sama ustvariti toliko prometa, da smo lahko zaposlili še nekoga. Tako je prišla Kristina, zdaj moja desna roka, ki je šla z menoj čez vzpone in padce ter mi vedno nesebično stala ob strani. Letos se nama je pridružila še Nika. Svojim sodelavkam vedno najprej razložim, kako pomembno je znanje. Le če si oboro-žen z znanjem, lahko stranki daš dober nasvet in ji pomagaš pri reševanju njene težave, bolezni, stanja. Pa še nekaj je zelo pomembno, zlasti v teh tempiranih časih, ko nimamo več časa drug za drugega: iskreno prisluhniti stranki, vsrkati vsako bese-do, ki ti jo zaupa. Le tako ji lahko nesebično pomagaš. Ni nujno, da ji vedno kaj prodaš, včasih stranka potrebuje le pogovor in se počuti mnogo bolje, ko zapusti Medilek.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?Predvsem krepiti prepoznavnost Medileka in naše ponudbe. Še vedno nas ogromno ljudi ne pozna in ne vedo, da smo v Cerknici. Prepričana sem, da bomo iz leta v leto boljši, saj smo odličen kolektiv in smo za Notranjce pripravljeni veliko narediti.

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

pon.–pet.: od 8.00 do 19.00sobota: od 8.00 do 12.00

Cesta 4. maja 61, Cerknica Telefon: (01) 709 12 40


Vloga za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zaradi elementarne nesrečePoplave, ki so novembra lani prizadele večje območje občine Cerknica, spadajo med hujše elementarne nesreče, ki so v zadnjem obdobju prizadele naše kraje. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Cerknica (Ur. list RS št. 51/96, 61/96,131/03, 125/04, 52/06, 91/2009, 94/2011, 93/2012 in 94/2014) v 11. členu omogoča oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za občane, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, povodenj, potres, požar in druge poškodbe objekta). Oprostitev plačevanja nadomestila se ureja na podlagi vlog občanov, o tem pa odloča Občinski svet.

Vlogo za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zaradi elementarne nesreče lahko napišete na obrazcu, ki je na spletni strani Občine Cerknica (vloga za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zaradi elementarne nesreče) ter jo pošljete na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica oz. jo oddate v sprejemni pisarni Občine.

Zaradi pravočasne oddaje podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015, prosimo, da vlogo oddate do 20. februarja 2015.

Občina Cerknica

Vpis v 1. razredOsnovna šola Jožeta Krajca Rakek obvešča, da bodo vpisovali otroke v 1. razred matične in podružnične šole v ponedeljek, 16. februarja 2015, od 14.00 do 18.00 in v sredo, 18. februarja 2015, od 8.00 do 12.00. Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2009.Vpis bo potekal v pisarni šolske svetovalne službe v šoli na Rakeku. Če vam navedeni termini vpisa ne ustrezajo, pokličite šolsko svetovalno delavko Tjašo Prudič na telefonsko številko (05) 909 75 30 ali 040 206 931.

Priprava Državnega prostorskega načrta (DPN) za prehod 220 kV omrežja na 400 kV napredujeMineva približno leto dni, odkar so potekali posveti s prebivalci lokalnih skupnosti, ki živijo ob predvidenih trasah daljnovoda. Organizirani so bili zato, ker je želelo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor že v zgodnji fazi predstaviti načrte za prehod 220 kV omrežja na 400 kV ter omogočiti soočenje mnenj in predlogov lokalne javnosti glede načrtovanega daljnovoda z izhodišči stroke in države. Prav tako je želel investitor – ELES pridobiti mnenja lokalne javnosti o obeh variantah.

Vseh posvetov se je skupno udeležilo več kot 550 udeležencev. Daleč največ vprašanj in izraženih mnenj udeležencev se je nanašalo na vplive daljnovoda na zdravje in premoženje ljudi. Pogosta so bila vprašanja o sevanjih, o nadomestilih za zmanjšano vrednost nepremičnin pod in ob njem, o kriterijih za izbor najustreznejše variante in možnih optimizacijah. Poleg splošne zahteve, izražene na vseh posvetih, naj se daljnovod umakne od naselij, je bilo podanih nekaj konkretnih predlogov glede poteka ali izboljšav trase. Med glavnimi razlogi za nasprotovanje daljnovodu je strah ljudi pred njegovimi negativnimi vplivi na zdravje, predvsem elektromagnetnega sevanja in hrupa.

Podrobna gradiva, ki pojasnjujejo različne vidike umeščanja daljnovoda v prostor, so objavljena na spletni strani investitorja, družbe Eles.

50- letnica OŠ Notranjski odred CerknicaOb našem jubileju bomo v šolskih prostorih razstavili predmete, ki so jih učenci in učitelji uporabljali v zadnjih 50 letih. Vse starše in stare starše naprošamo, naj nam posodijo svoje šolske fotografije, knjige, zvezke, šolske torbe, spričevala in druge stvari, ki so bile del te šole in njene zgodovine. Predmete naj učenci prinesejo v šolo v kabinet družboslovja do 1. marca 2015.

Vodja projekta: Tjaša Knap

Obveščamo


lego rolet in vklopi luči torej izvaja ukrepe, ki nepremičnino »oživijo«.

Priporočamo, da v svoj dom namestite časovno stikalo ter nanj priključite luči in audio naprave, ki se bodo med vašo odsotnostjo ob naključnih časovnih intervalih vklopile in izklopile.

Morebitnim žrtvam vlomov in kraj priporočamo, da o tem takoj obvestijo policijo na številko 113 oziroma Policijsko postajo Cerknica na številko (01) 709 0607. V primeru vloma naj se ne vstopa v objekt. V njem je namreč še vedno lahko storilec, prav tako pa lahko osebe s vstopom uničijo sledi, ki so pomembne za preiskovanje kaznivega dejanja. Vsekakor pa se vstopi v objekt v primeru, ko je potrebno zavarovati življenje in zdravje ljudi ali preprečiti nadaljevanje škode.

Občutek varnosti je subjektivne narave in ga vsak posameznik doživlja na podlagi lastnih izkušenj. Prav tako vsak posameznik lahko sam največ stori za lastno varnost z različnimi oblikami samozaščitnega ravnanja, s katerim zmanjša možnost, da postane žrtev kaznivega dejanja.

Zdravko Kovač, komandir PP Cerknica

Obveščamo

Največ lahko sami storimo za svojo varnost

Predvsem v zimskem času, ko so dnevi krajši, v popoldanskem in večernem času zaznavamo več vlomov v objekte (hiše, stanovanja,

poslovne prostore…). V izogib neprijetnim dogodkom, ki so povezani s splošno varnostjo, bralcem posredujemo nekaj nasvetov.

Preden zapustite stavbo, preverite: • ali so okna zaprta, • ali so vrata zaklenjena, • ali v bližini ni orodij, s katerim bi si lahko nekdo

pomagal pri nasilnem vstopu? Izkušnje iz primerov, s katerimi se policisti sreču

jemo, kažejo, da je eden najbolj učinkovitih ukrepov pred vlomom ta, da osebe, ki jim zaupamo (sosedje, prijatelji...), vedo, kdaj nas ni doma.

Nepremičnine naj tudi sicer nikoli ne dajejo videza, da so lastniki odsotni. Ko nas dlje ni doma, se z osebo, ki ji zaupamo, dogovorimo, da občasno izprazni nabiralnik, parkira na dvorišču, spreminja

Potrjen je operativni program za slovenijo za obdobje 2014–2020. Kaj to pomeni za podjetja?

Evropska komisija je sredi decembra 2013 sprejela Operativni program za Slovenijo za obdobje 2014–2020. Slovenija naj bi

iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada (KS) in Evropskega socialnega sklada (ESS) prejela 3,011 milijarde evrov.

V novem programskem obdobju 2014–2020 bodo spodbude za podjetništvo usmerjene predvsem v rast mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki bodo zasledovali cilj povečanja dodane vrednosti na zaposlenega iz 31.175 evrov (2012) na 38.000 evrov

(2023). Prav tako naj bi s predvidenimi ukrepi omenjen podjetja povečala svoj delež v čistih prihodkih vseh podjetij iz 47,38 % (2012) na 49,50 % (2023). Omenjene cilje bodo podjetja lahko dosegala s pomočjo finančnih vzpodbud, ki bodo namenjene povečanju njihove konkurenčnosti, raziskavam, tehnološkemu razvoju, inovacijskim potencialom in okoljski učinkovitosti.

Podjetjem bodo na voljo izboljšan dostop do kapitala in virov financiranja, usposabljanje, mentorstvo, povezovanje in mreženje ter ostale podporne storitve, pri tem pa velja poudariti, da bodo posebni poudarki na odpravi ovir za uspešno delovanje podjetij, boljšem zakonodajnem in institucionalnem okviru ter novih pristopih pri spodbujanju podjetniške dejavnosti.


SLIVNIŠKI

poglediRazgibajmo možgane

Nagradna gesla križanke (izpisana na osenčenih zelenih poljih) napišite na dopisnico in pošljite na naslov: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom »Nagradna križanka« ali na elektronski naslov ure[email protected], ime zadeve naj bo »Nagradna križanka«. POZOR - rešitve bomo tokrat v uredni-štvu sprejemali le do srede, 11. februarja. Trije izžrebani nagrajenci bodo namreč prejeli nagrade, ki jih prispeva pokrovitelj tokratne križanke, Pustno društvo Cerknica. Pripišite svojo telefonsko številko, saj bomo dobitnike nagrad obvestili po telefonu!1. nagrada: 2 vstopnici za Veliki tradicionalni pustni

karneval v Cerknici (nedelja, 15 . februarja)2. nagrada: 2 vstopnici za Slavnostno sejo Butalskega

deželnega zbora (petek, 13 . februarja)

3. nagrada: 2 vstopnici za Coprniško štirlejtnco (otroški karneval, sobota, 14 . februarja) .

Imena nagrajencev bodo objavljena tudi v naslednji številki Slivniških pogledov.V uredništvo je prispelo 119 pravilnih rešitev prejšnje križanke. Med njimi smo izžrebali tri nagrajenke:1. nagrado (svečano pričesko in ličenje) prejme:

Ines Oblak, Topol 1/a, Begunje pri Cerknici2. nagrado (žensko striženje in fen frizura) prejme:

Tatjana Vengust, Gasilska ulica 12, Rakek3. nagrado (moško striženje) prejme:

Katarina Hren, Ljubljanska 25b, Rakek .Nagrade, ki jih prispeva pokrovitelj prejšnje križanke, lahko nagrajenci prevzamejo pri pokrovitelju: Frizerski studio Simona, Kovačeva ulica 2, Cerknica (031 549 385).

Foto: Valter Leban

Avtor križanke: Vladimir Milovanović, Najeto pero

Reši

tev

prej

šnje

kri

žank

e (v

odor

avno

): PO

KR

ITO

ST, O

DR

EŠEN

IK, D

S, Ž

ILIN

A, S

LED

IMO

, JL,

NO

VIM

, MA

K, E

GA

N,

PRO

GA

, OK

O, A

TAL,

PIA

NO

, TA

BOR

, OLI

VEI

RA

, TR

ISTA

N, E

HO

, EIS

, OPR

T, S

OR

A, T

ERC

A, T

REN

DO

M, A

D, F

D, O

ČIM

, O

KO

V, L

OIR

, LES

ON

ITK

A, K

VAD

RAT

EK.

POKALICAOB NOVEM

LETU

ČASTNIK VVOJSKI

IT. POLITIK(ALDO)

HUDAVROČINA

ANTIČNAFILOZOF.ŠOLA VITALIJI

KDORUPORABLJA

DESNOROKO

VERGILOVAPESNITEV

AMERIŠKAIGRALKA(SAMAN-

THA)ŽIVAHNO,RAZBUR-

LJIVODOGAJANJE

VODENIČNAOTEKLINA

NADZORNIKV ANTIČNI

GRČIJIŠ. Z.

ŠVED. IGR.OLIN

TREPETTELESA

CERKNIŠKAMASKA

VELIKE RIBE

MESTO VSEVERNIFRANCIJI

ŽENSKA, KIHODI PEŠ

NAJMOČ-NEJŠA

KARTA PRIKARTANJU

RAFKOIRGOLIČ

EDVARDGRIEG

FIN. PIS.(JUHANI)

UGANDSKIDIKTATOR

AMIN DADAMESTO POD

FRUŠKOGORO NA

HRVAŠKEM

ANG. POM.(FRANCIS)

AVS. PEVEC(NICK)

SLO. IGR.(KATARINA)

GEODET(FRANJO)

MANJŠAČREDA

ANT. MESTOV IRAKU

LJUBIMECGALATEJE

VKLENJE-NEC

NAVADA VDOLOČE-

NEMOKOLJU

PRAMATICERKNIŠKIHČAROVNIC

ANNA OXAPEVKA

PRODNIK

KAJNOVBRAT

IGRALECSMOLEJ

MASKE NASP. SLIKI

KAKTUS,KAKTEJA

DELARABSKIH

IMEN

KENANEVREN

KRAJ PRIKOPRU

STAROJU-DOVSKIKRALJ

MESTECE OBBOTNIŠKEM

ZALIVU,FINSKA

MAJHENČOKAT PES

REŽISERGODINA

VZDRŽENČLOVEK,

SPOKORNIK

PEVKABOTO

ZG. PLASTZ. SKORJE

VZDEVEKOLIVERJA

MLAKARJA

AM. ZVEZNADRŽAVA

IT. SKLAD.ORTOLANI

OKRAJŠANOIME ALEK-SANDAR

KANADSKIHOKEJIST(BOBBY)

TROPSKAOVIJALKA

IVO BAN

KONJ IZLIPICE

IZOBILJE,OBILICA(REDKO)

Avtor:Vladimir

MilovanovićNAJETO

PERO

Foto: Valter Leban


Lepo vabljeni

-GRAFIÇNO OBLIKOVANJE-ZALOŽNIŠTVO -ROÇNA DELA

prašiçki za sreço

http://www.k8dizajn.si

https://www.facebook.com/pages/K8-dizajn/272053608587

http://www.k8dizajn.si


Lepo vabljeni

Napovednik

FEBRUAR

Torek, 3. februarjaPredstavitev delovanja in vizije razvoja Notranjskega parkaob 18.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota Rakek Organizator: Notranjski regijski park

Četrtek, 5. februarjaObeležje kulturnega praznika: nastop pevke ljudskih pesmi Ljobe Jenče ob 9.30 Center starejših CerknicaOrganizator: Center starejših Cerknica

Četrtek, 5. februarja Prireditev ob kulturnem prazniku in otvoritev likovne razstaveSodelujejo: člani KD Rak Rakek (gledališka skupina, pevski zbor in likovna sekcija)ob 18.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota RakekOrganizatorja: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in KD Rak RakekRazstavljena dela bodo na ogled do 2. 3. 2015.

Sreda, 11. februarjaSila spomina - srečanje s preteklostjo notranjske kulture: predstavitev urarjev bratov Urbanc ter razstava starih ur in urarskega orodjaob 17.00 Klub upokojencevOrganizator: Društvo upokojencev Cerknica

Sreda, 11. februarja Vinko Šega: Na obronkih suhega jezeraKnjigo bo predstavila Marija Stanonik ob 18.00 Knjižnica Jožeta Udoviča CerknicaOrganizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Četrtek, 12. februarja Žaganje babe (slavnostna otvoritev pustnih prireditev v Cerknici)ob 16.00 pred Kulturnim domom v CerkniciOrganizator: Pustno društvo Cerknica

Četrtek, 12. februarja Otvoritev pustne razstave (iz arhiva starih pustnih fotografij )ob 17.00 Galerija Krpan, CerknicaOrganizatorja: Galerija Krpan in Pustno društvo Cerknica

Četrtek, 12. februarja Problemi z zasvojenostjo danes (predavanje Lojzeta Štefana, Zavod Pelikan) ob 19.00 dvorana salezijanskega mladinskega centra (župnišče), Tabor 29, CerknicaOrganizator: Župnijska karitas Cerknica

Petek, 13. februarja BUDEZ (slavnostna seja BUtalskega DEželnega Zbora ob Cuprnšk’ štrstlejtnc’)ob 19.00 v Športni dvorani Cerknica (vstopnina 5 EUR)Organizator: Pustno društvo Cerknica

Petek, 13. februarja Pustni koncert (zabava z Modrijani)ob 21.00 v šotoru pri Športni dvorani Cerknica Organizator: Pustno društvo Cerknica

Sobota, 14. februarja COPRNIŠKA ŠTIRLEJTNCA (zabava za male coprnice in coprnike)od 15.00 do 18:00 v Športni dvorani Cerknica (vstopnina 3 EUR)Organizator: Pustno društvo Cerknica

Sobota, 14. februarja COPRNIŠKA NAD-OSNAJST-LEJTNCA (velika pustna zabava s Tanjo Žagar, Avantura bandom in Christine)ob 21.00 v šotoru pri Športni dvorani Cerknica Organizator: Pustno društvo Cerknica

Nedelja, 15. februarja 40 ZACOPRANIH (veliki tradicionalni pustni karneval)točno okoli 12:32 po ulicah pustne Cerknice (vstopnina 5 EUR)Organizator: Pustno društvo Cerknica

Torek, 17. februarjaPustno rajanje, izbor najboljših mask in prihod Butalskega županaCenter starejših CerknicaOrganizator: Center starejših Cerknica

Četrtek, 19. februarja Bloška resnica o Martinu Krpanu – filmob 18.00 Knjižnica Jožeta Udoviča CerknicaOrganizatorja: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Društvo prijateljev Martin Krpan Bloke

Nedelja, 22. februarja Pohod med vrhpoljskimi vinogradiOrganizator: Planinsko društvo sv. Vid (prijave: 031 814 417)

Ponedeljek, 23. februarja Predstavitev uporabe e-knjigod 9.00 do 10.00 Knjižnica Jožeta Udoviča CerknicaOrganizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Torek, 24. februarjaPoigrajmo se z ugankamiZa šolarje od 6. leta daljeod 9.00 do 10.00 Knjižnica Jožeta Udoviča CerknicaOrganizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Sreda, 25. februar 2015Predstavitev uporabe e-knjigod 17.00 do 18.00 Knjižnica Jožeta Udoviča CerknicaOrganizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Četrtek, 26. februarja Reševanje knjižnično-muzejskega Megakvizaob 17.00 Knjižnica Jožeta Udoviča CerknicaOrganizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Četrtek, 26. februarja Bloška resnica o Martinu Krpanu – filmob 18.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota RakekOrganizatorja: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Društvo prijateljev Martin Krpan Bloke

Sobota, 28. februarjaRedni letni občni zbor Društva upokojencev Cerknicaob 16.00 Klub upokojencevOrganizator: Društvo upokojencev Cerknica