Click to edit Master title style
Click to edit Master text styles
Second levelThird level
• Fourth level
Fifth level
1
Jana Suklan in Rok Sunko, CATI, Ljubljana
Rok Sunko, Jana Suklan, CATI, Ljubljana
Posledice etnocentrizma in odnosa do države porekla na strategijo trženja slovenskih znamk
2
Potek predstavitve
Status SLO znamk v regiji - Problem
Potrošniški etnocentrizem in vpliv države izvora -
Teoretično ozadje
Prikaz vpliva potrošniškega etnocentrizma in vpliva
države izvora na slovenske znamke
Zaključki
3
Vir podatkov v predstavitvi...
Vir vseh podatkov v predstavitvi je PGM
PGM je sindicirana trženjska raziskava znamk široke potrošnje, katere lastnik je CATI d.o.o.
5 trgov bivše Jugoslavije
Skupni letni numerus je 10.000
Naiconalno reprezentativni vzorec za 18 – 65 let na vsako državo
4
Moč slovenskih znamk v regiji pada
27%
21%
25% 25%
22%20%
18%20% 20% 20%
17% 18%
14%
19%17%
20% 19%
16% 16%13%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
Radenska Cockta Fructal Zlato polje Alpsko mleko
Prva polovica 2004 Druga polovica 2004 Prva polovica 2005 Druga polovica 2005
Delež potrošnikov, ki bi izbrali navedene slovenske znamke – Hrvaška.
5
Moč slovenskih znamk v regiji pada
Pozicije, ki so jih slovenske znamke tradicionalno držale v regiji, napadajo resnično “domaće” znamke.
Tradicionalna pozicija slovenskih znamk v regiji ni nujno ustrezna (slovenske znamke v regiji cenovno težko konkurirajo domačim znamkam)
Porast aktivnosti za ščitenje domačih znamk v regiji (Kupujmo domače, Kupujmo hrvatski, Budimo CROAKTIVNI,...)
V zadnjih letih porast dobro zastavljenih projektov v regiji, katerih rezultat so dobro pozicionirane in marketinško dobro podprte nove znamke
6
Dva dejavnika, ki nimata nujno enakega vpliva
Potrošniški etnocentrizem
Vpliv države izvora
+
-
+
-
7
Odnos do države porekla (ODP)
Vpliv »države porekla« ali »made-in« koncept je pozitivni ali negativni vpliv, ki ga ima država izvora na potrošnikovo odločitev (Elliot in Cameron, 1994).
Kakšen status imajo slovenske znamke v regiji?
8
Status znamk glede na ODP v regiji
Avstrija
Slovenija
multinacionalke
Hrvaška
Italija
SČGBIH
Bolgarija
nadpovprečno atraktivni
prestižni
Makedonija
predragi
atraktivni
oglaševani
kvalitetni
slabe izdelave,
niso dragi oz. so vredni denarja
ampak jih raje ne kupujejo
9
Zaznava domačih izdelkov
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%dragi
privlačni
slabe izdelave
oglaševani
kakovostni
vredni denarja
prestižni
jih raje ne kupujem
Slovenski doma
Hrvaški doma
BiH doma
Srbski doma
10
Zaznava slovenskih izdelkov v regiji
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%dragi
privlačni
slabe izdelave
oglaševani
kakovostni
vredni denarja
prestižni
jih raje ne kupujem
Hrvaška
BiH
Srbija
11
Slovenskost uživa visok status v regiji
Slovenci najbolj cenimo lastne, avstrijske in italijanske izdelke
Hrvati predvsem avstrijske in svoje
Srbi cenijo izdelke iz Avstrije, Srbije, Slovenije in Italije
Izdelki iz Bolgarije in Makedonije so povsod najmanj zaželeni
Slovenski izdelki imajo najvišji status v Srbiji, najslabšega pa na Hrvaškem
Kvaliteta, dobra izdelava, privlačnost, vendar visoka cena
V Srbiji tudi prestiž, ki je vreden svoje cene!
12
Potrošniški Etnocentrizem (PE)
Koncept etnocentrizma pomeni tendenco, da gledamo na svet iz perspektive svoje etnične kulture.
Potrošniški etnicentrizem je posebna oblika etnocentrizma, pri katerem se premaknemo od diskriminatornega vedenja k favoriziranju skupine, kateri pripadamo.
13
43%40%
36%
27%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Slovenija Hrvaška BiH Srbija
Raje podpiram domače izdelke, čeprav me dolgoročno stanejo več.
Ljudje bi morali kupovati domače izdelke in storitve.
Vedno dajem prednost domačim izdelkom.
Potrošniški Etnocentrizem (PE)
14
43%40%
36%
27%
47% 45%
52%
38%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Slovenija Hrvaška BiH Srbija
Raje podpiram domače izdelke, čeprav me dolgoročno stanejo več.
Ljudje bi morali kupovati domače izdelke in storitve.
Vedno dajem prednost domačim izdelkom.
Potrošniški Etnocentrizem (PE)
15
Potrošniški Etnocentrizem (PE)
Slovenci in Hrvati se vedejo skoraj enako,
Medtem ko so Srbi veliko manj etnocentrični kot potrošniki iz ostalih držav.
Potrošniki v BiH se nahajajo nekje vmes – menijo, da bi ljudje morali kupovati izdelke in storitve, ki jih proizvajajo domači proizvajalci, pri čemer pa jih dejansko ne podpirajo v tolikšni meri, v kolikor so dražji.
16
PE
-
+ odprti
nevtralni
zaprti
Interakcije med PE in ODP?
ZA TUJE TRGEZA TUJE TRGE
ODP +-
zavračajo nevtralni pozitivno zavračajo nevtralni pozitivno
odprti
nevtralni
zaprti
ZA DOMAČE TRGEZA DOMAČE TRGE
ODP +-
zavračajo nevtralni pozitivnozavračajo nevtralni pozitivno
odprti
nevtralni
zaprti
odprti za slovenske izdelke
nevtralni
zaprti za slovenske izdelke
17
In kako to izgleda v praksi?
18%
39%
24%
45%
15%
7%
35%32% 31%
30% 30%
34%
47%
29%
45%
25%
55%
59%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
Hrvaška Srbija BiH BiH - Srbski del BiH - Hrvaškidel
BiH - Bošnjaškidel
odprti nevtralni zaprti
18
Primer
Hrvaška
Hrvaška, PE - zaprti
(preferiram domače izdelke)
Hrvaška, ODP - negativni
(ne bi kupil izdelka iz Slovenije)
19
Primer
Hrvaška
Hrvaška, PE - zaprti
(preferiram domače izdelke)
Hrvaška, ODP - negativni
(ne bi kupil izdelka iz Slovenije)
20
Sklep
PE in ODP ne vplivata toliko na uspešnost slovenskih znamk na tujem, vendar pa vpliva PE na uspešnost domicilnih znamk. Ni problem torej, da je Barcaffe slovenska znamka problem je, da ni Hrvaška!
Z vidika priložnosti se kaže kot najbolj zanimivo srbsko tržišče, BiH pa izgleda celo bolj zaprt trg, sploh bošnjaški, nakazuje pa se zelo privlačen trg RS.
Je mogoče napočil čas za razvoj novih znamk za ta tržišča?
Click to edit Master title style
Click to edit Master text styles
Second levelThird level
• Fourth level
Fifth level
21
Dodatne informacije,...Rok [email protected]
Ljubljana, 2006
Top Related