1
ORGANIZACIJA PROIZVODNJE V
LESNEM PODJETJU
ORGANIZACIJA PROIZVODNJE V LESNEM PODJETJU
• Predavanja: 40 ur (prof.dr. Leon Oblak)
• Vaje 35 ur (asist. Matej Jošt)
Govorilne ure
Prof.dr. Leon Oblak
Katedra za management in ekonomiko lesnih podjetij ter razvoj izdelkov
Govorilne ure: torek od 11:00 do 13:00
2
Literatura
1. Oblak, L.: Organizacija proizvodnje, BF, Oddelek za lesarstvo, 2005.2. Rusjan B.: Management proizvodnje, EF, Ljubljana, 2001. 3. Dilworth J.B.: Operations Management, Mc Graw-Hill , New York, 1992. 4. Kaltnekar Z.: Organizacija delovnih procesov, MO, Kranj, 1989. 5. Schroeder R.G.: Operations Management, Mc Graw Hill, New York, 1993.
PREGLED SNOVI1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE
2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES
3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA
4. ŠTUDIJ DELA
5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA
6. PRIPRAVA PROIZVODNJE
7. PLANIRANJE PROIZVODNJE
8. NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE
9. NADZOR IN VODENJE ZALOG TER GOSPODARJENJE Z MATERIALOM
10.PLANIRANJE ZMOGLJIVOSTI
11.LOKACIJSKO PLANIRANJE
12.ODLOČANJE
13.KAKOVOST
14.OKOLJEVARSTVO
15.REINŽENIRING
PREGLED SNOVI1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE
2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES
3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA
4. ŠTUDIJ DELA
5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA
6. PRIPRAVA PROIZVODNJE
7. PLANIRANJE PROIZVODNJE
8. NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE
9. NADZOR IN VODENJE ZALOG TER GOSPODARJENJE Z MATERIALOM
10.PLANIRANJE ZMOGLJIVOSTI
11.LOKACIJSKO PLANIRANJE
12.ODLOČANJE
13.KAKOVOST
14.OKOLJEVARSTVO
15.REINŽENIRING
3
“Potem, ko smo končali s proučevanjem ENE,
pogosto mislimo, da vemo vse o DVE,
ker ENA in ENA je DVE.
Pozabljamo, da moramo proučiti še IN.
Proučevanje IN pa je proučevanje organizacije.”
(Arthur Stanley Eddington)
KAJ JE ORGANIZACIJA?
ORGANIZACIJA KOT VEDA IN KOT PROCES
Termin organizacija oz. ravnanje oz. management
• Organizacija proizvodnje• Organizacija izdelave• Organizacija tovarne• Organizacija industrije• Organizacija operacij
• Production management• Manufacturing management• Factory management• Industrial management• Operations management
4
Management proizvajanja
Terminologija
• Manager
• Management
• Organizacija
Vrste managerjev
• Nižji manager
• Srednji manager
• Višji manager
• Funkcijski managerji
• Generalni managerji
5
Osnovne naloge managerjev
• Planiranje
• Organiziranje
• Vodenje
• Kontroliranje
Delo managerjev
Potrebne sposobnosti in spretnosti managerjev
• Tehnične spretnosti
• Medosebne sposobnosti, spretnosti
• Konceptualne sposobnosti
• Komunikacijske spretnosti
6
Medosebne vloge managerjev
• Zastopniška vloga• Voditeljska vloga• Povezovalna vloga• Posredovalna vloga• Pregledovalna vloga• Predstavniška vloga
Manager kot odločevalec
Trije temeljni zakoni organizacije
• Zakon minimuma (ozkega grla)
• Zakon entropije (razpada)
• Zakon multiplikacije (pomnoževanja)
7
Zgodovina organizacije (ravnanja) proizvodnje - začetniki
• Adam Smith (delitev dela)
• Frederick Taylor (“The principles of Scientific Management” – 1911)
• Frank in Lillian Gilbreth (študij dela, študij časa)
• Henry Gannt (časovni diagram)
• Harrington Emerson (organizacijske strukture)• Henry Ford (montažna linija, tekoči trak)
• Dodge, Romig, Stewhart (kontrola kakovosti)
• Tippet (standardi, odvečni časi)
• Mayo (človeški faktorji, medčloveški odnosi)
• Muensterberg, Follettova, McGregor (humanizacija dela)
Razvoj organizacijske vede in njeni pomembnejši predstavniki
• Predhodna proučevanja (Aristotel, Galilejo, Descartes, Bernoulli…)
• Klasična teorija organizacije (Smith, Taylor, Gilbreth, Ford, Gantt, Emerson, Davis…)
• Neoklasična teorija organizacije (Newman, Dal, Drucker…)
• Moderna teorija organizacije (Winer, Bernard, Ettington, Bovlding…)
Predhodna proučevanja
8
Klasična teorija organizacije
Neoklasična teorija organizacije
Moderna teorija organizacije
9
Zgodovinski razvoj načinov proizvodnje
• rokodelski način
• manufakturni način
• industrijski način
Industrijski način proizvodnje
• kosovna proizvodnja
• serijska proizvodnja
• masovna proizvodnja
Razvoj proizvodnje in razvoj organizacije (ravnanja) proizvodnje
Na razvoj proizvodnje vplivajo tri pomembne okoliščine:
- tehnična delitev dela
- parni stroj
- zamenljivost delov
10
Tehnična delitev dela
Parni stroj
Zamenljivost delov
11
PREGLED SNOVI1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE
2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES
3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA
4. ŠTUDIJ DELA
5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA
6. PRIPRAVA PROIZVODNJE
7. PLANIRANJE PROIZVODNJE
8. NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE
9. NADZOR IN VODENJE ZALOG TER GOSPODARJENJE Z MATERIALOM
10.PLANIRANJE ZMOGLJIVOSTI
11.LOKACIJA ZMOGLJIVOSTI
12.ODLOČANJE
13.KAKOVOST
14.OKOLJEVARSTVO
15.REINŽENIRING
Proizvodni sistemi in proizvodni procesi
• Proizvodni proces
• Proizvodni sistem
• Proizvodnja
Elementi proizvodnega sistema
12
Elementi proizvodnega sistema
Vstopki, izstopki
Materiali
13
Oblike in delitev materialov v proizvodnji
Materiali
IZDELAVNIse nahajajo v izdelku
(les, plošče, lepila, vijaki…)
REŽIJSKIniso v izdelku
(brusni papirji, maziva…)
GLAVNIprevladujejo v izdelku
(les, plošče, furnir…)
POMOŽNIv izdelku v manjših količinah
(okovje, lepila, laki, tekstil…)
OBLIKE:surovine, trgovsko blago,
izdelki, polizdelki
Izkoristek materialov(neto, bruto količina materialov)
bruto * % izkoristka bruto * (100 % - % odpadka) neto = =
100 % 100 %
neto količineIzkoristek = * 100
bruto količine
Izkoristki materialov
• Izkoristek iz bukovega hloda v vezano ploščo
• Izkoristek iz hlodovine v deske• Izkoristek iz hlodovine v plemenite furnirje
• Izkoristek iz desk v frize
14
Naloga
Serijsko izdelujemo vrata , pri čemer za 1 kos potrebujemo neto 0,22 m3 bukovega žaganega lesa. Izkustveni izkoristek materiala znaša 55%, predvidevan izmet pa je 2%. Izračunajte potrebno bruto količino materiala za naročilo 100 kosov.
Rešitev
Poslovni proces
15
Dodana vrednost
transformacija(preoblikovanje)
outputi
kontrola
inputi
dodana vrednost
feedback feedback
feedback
Poslovni proces v podjetju
denar
delovna sredstvadelovni predmeti
delovna sila
NABAVA
KADRI
PROIZVODNJA proizvod ali storitev
denarPRODAJA
FINANCE
Proizvodni proces
16
Proizvodni proces
Delitev proizvodnih procesov• Faza
• Operacija
• Prijem
• Gib
Vrste proizvodnih procesov
• proizvodni proces posami čnega proizvoda– sintetični / analitični
– kemični / fizikalni
• proizvodnja ve čjega števila soodvisnih proizvodov ali storitev
17
Vrste proizvodnih procesovposami čnega proizvoda
• sintetični/analitični• kemični/fizikalni
Primeri proizvodnih sistemov in njihovih značilnosti
Proizvodni sistem Glavne poslovne prvine Opis procesa Proizvod ali storitev
Tovarna avtomobilov deli, surovine, barva, orodja, kadri, zgradba
Pretvarjanje surovin, materialov in dela v dokončane avtomobile z montažo
avtomobili
Fakulteta Študenti, knjige, zgradbe, kadri, oprema
Prenašanje informacij, razvijanje znanj
Izobražene osebe
Mizarsko podjetje
Svetovalno podjetje / tržne raziskave
Primeri proizvodnih procesovposamičnega proizvoda
• Proizvodnja železa iz železovih rud
• Proizvodnja naftnih derivatov
• Montaža pohištva
• Proizvodnja desk iz istega hloda
• S - K
• A - K
• S – F
• A - F
18
Proizvodni proces posami čnega proizvoda
proizvodni procesposlovne prvine proizvod ali storitev
Proizvodnja ve čjega števila soodvisnih proizvodov ali storitev
poslovne prvine proizvodi, storitve
Vrste proizvodnih procesov v lesarstvu
19
Vrste tehnoloških postopkov v lesarstvu
Oblike potekov tehnoloških procesov
Linijska oblika tehnološkega procesa
20
Analitična oblika tehnološkega procesa
Sintetična oblika tehnološkega procesa
Kombinirana oblika tehnološkega procesa
21
Tipi proizvodnih procesov v lesni industriji
• delavniška proizvodnja • tekoča proizvodnja• linijska proizvodnja
Delavniška proizvodnja
Tekoča proizvodnja
22
Linijska proizvodnja
Naloga
Potrebno je izdelati serijo 150 kosov izdelkov, število operacij je 3, posamezna operacija na enem kosu pa traja 2 minuti.
Izračunajte potreben čas pri običajni linijski proizvodnji in pri enokosovnem toku.
Rešitev
23
Prednosti delavniške pred linijsko proizvodnjo
Prednosti linijske pred delavniško proizvodnjo
Sodobni trendi
24
PREGLED SNOVI1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE
2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES
3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA
4. ŠTUDIJ DELA
5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA
6. PRIPRAVA PROIZVODNJE
7. PLANIRANJE PROIZVODNJE
8. NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE
9. NADZOR IN VODENJE ZALOG TER GOSPODARJENJE Z MATERIALOM
10.PLANIRANJE ZMOGLJIVOSTI
11.LOKACIJA ZMOGLJIVOSTI
12.ODLOČANJE
13.KAKOVOST
14.OKOLJEVARSTVO
15.REINŽENIRING
Človek kot dejavnik proizvodnega procesa
Človek je edini aktivni dejavnik proizvodnega procesa. Pri preučevanju človeka kot dejavnika proizvodnega procesa, je potrebno upoštevati:
- osebnost- motivacijo- medsebojne odnose- prilagajanje človeka delu- človekovo delo in učinek- prilagajanje dela človeku- varnost pri delu
Osebnost
25
Osebnostne lastnosti
Osebnostne lastnosti lahko razdelimo v 4 skupine:
1. telesne ali fizične lastnosti2. temperament3. značaj ali karakter duševne lastnosti4. sposobnosti
Telesne lastnosti
Temperament
počasnost, premišljenost, črnogledo razpoloženje, močna in dolgotrajna čustva, ki jih redko pokaže
melanholik
mirnost, počasnost, šibka in dolgotrajna čustva, prijetno in pomirjajoče razpoloženje
flegmatik
silovitost, naglost, razburljivost, aktivnost, prepirljivost, nezadovoljnost
kolerik
živahnost, vedrina, spremenljivo, prijetno razpoloženje, podjetnost
sangvinik
ZNAČILNOST VEDENJATIP TEMPERAMENTA
26
Poznavanje temperamenta
Značaj
Lastnosti značaja
27
Sposobnosti
Delitev sposobnosti
• telesne ali fizične sposobnosti• gibalne ali motorične sposobnosti• čutilne ali senzorne sposobnosti• umske ali intelektualne sposobnosti
Telesne ali fizične sposobnosti
• telesna moč
• telesna vzdržljivost
• telesna odpornost
28
Gibalne ali motorične sposobnosti
• ročne spretnosti
• spretnosti prstov
• sposobnost viziranja
• sposobnost motori čnega reagiranja na dražljaje
• sposobnost izvajanja usklajenih gibov rok, nog ali obojega hkrati
Čutilne ali senzorne sposobnosti
• sposobnost vida
• sposobnost sluha
Umske ali intelektualne sposobnosti
mentalna starostIQ = . 100 90 < IQ > 110
kronološka starost
29
Motivacija
VRSTE MOTIVACIJ
Dejavniki, ki u činkujejo na motivacijo
MOTIVACIJA
INDIVIDUALNE RAZLIKE:PotrebeStališča
ZNAČILNOSTI DELA:Različne zmožnostiPrepoznavanje nalogZnačilnosti nalog
AvtonomijaPovratna informacija
ORGANIZACIJSKA PRAKSA:Sistem nagrad
Pravila
30
Motivacijska metoda Maslowa
SAMOPOTRJEVANJE
FIZIOLOŠKE POTREBE
POTREBE PO VARNOSTI
POTREBE PO VARNOSTI IN LJUBEZNI
POTREBE PO UGLEDU IN SAMOSPOŠTO-
VANJU
KAKO PREPREČITI DEMOTIVACIJO?
Plača, kot glavni (de)motivacijski dejavnik
31
Plača oz. stroški dela
Dejavniki za ugotavljanje plače oz. stroškov dela
Značilnost sistema plačevanja delavcev
• Sistem mora biti stimulativen za delavca
• Sistem mora biti ugoden za podjetje
32
Sistemi plačevanja delavcev
• po času• po učinku
– po količinskem učinku• po normi• po akordu• po enoti proizvoda
– po ekonomskem učinku• po delnih ekonomskih učinkih• po skupnem ekonomskem učinku
Sistem plačevanja po času
Sistem plačevanja po učinku
– po količinskem učinku• po normi• po akordu• po enoti proizvoda
– po ekonomskem učinku• po delnih ekonomskih učinkih• po skupnem ekonomskem učinku
33
Učinki dela v odvisnosti od časa dela in intenzivnosti pri delu
t1 t2
u1
u2
u3
u4
d2
d1
t – čas dela
d – intenzivnost pri delu
u – učinki pri delu
Plačevanje po normi
Plačevanje po akordu
34
Plačevanje po enoti proizvoda
Prednosti in slabosti metod plačevanja po količinskih učinkih
Plačevanje po delnih ekonomskih učinkih
35
Plačevanje po skupnem ekonomskem učinku
Vpliv kolektivnih pogodb na ugotavljanje stroškov dela
Struktura plač v podjetju
36
Dodatki k osnovni plači
UGODNOSTI PRI DELU
Prejemki iz podjetniške skupne porabe
37
Povračila stroškov v zvezi z delom
Povračila stroškov v zvezi z nedelom
Razvoj motivacij
razvoj
stanje skupinske motivacije
individualne motivacije
38
Splet dejavnikov za uspešno delo
USPEŠNO DELO
ORGANI-ZACIJA
IZRABA DELOVNEGA ČASA
STIMULACIJE IN MOTIVACIJE
Zunanji
d e javniki
Medsebojni odnosi
Delovna skupina
39
Sistemi vodenja
• avtokratski sistem vodenja• demokratski sistem vodenja• liberalni sistem vodenja (sistem
individualne svobode)
Avtokratski način vodenja
vodja
delavci
Demokratski način vodenja
vodja
40
Prednosti demokratskega sistema vodenja
Liberalni način vodenja
vodja
Razvoj metod vodenja
razvoj
stanje
demokratične in liberalne metode vodenja
avtokratične metode vodenja
41
Osebnost vodje
Pravila za dajanje navodil in nalog
Prilagajanje človeka delu
Pravilo - “pravega človeka na pravo mesto.”
42
Poklicno usposabljanje
• strokovno izobraževanje
• strokovno usposabljanje
• strokovno izpopolnjevanje
Učenje
Krivulja izkušenj (experience curve) oz. krivulja učenja (learning curve)
43
Krivulja izkušenj (experience curve)
Krivulja učenja (learnig curve)
Dejavnik učenja oz. izkušenj
44
Degresivna krivulja učenja
Progresivna krivulja učenja
Krivulja izkušenj
61,41
72,25
85
100
1.0 2.0 8.0 Kumulativni obseg proizvodnje (v mio enot)
85% krivulja izkušenj – ob podvojitvi skupnega obsega proizvodnje, se stroški na enoto zmanjšajo za 15 %
4.0
Stroški na enoto (v%)
45
Primer
Enota izdelka Izdelavničas za enoto izdelka (v urah)
1. 15,9
2. 12,0
3. 10,1
4. 9,1
5. 8,4
6. 7,5
Pri vsakipodvojitvi proizvodnih količin se znižajo izdelavničasi za konstantno razmerje. Kakšna približno ta stopnjaznižanja je oz. kakšen je povprečen dejavnik učenja ?
Rešitev
Naloga
4,132
5,416
7,08
9,24
12,02
15,91
Izdelavničas za enoto garniture (v minutah)Število garnitur
Izračunajte povprečen dejavnik učenja pri montaži kuhinj.
46
Uporaba krivulje izkušenj in krivulje učenja
Pravila uspešnega učenja
• pravilo aktivnosti
• pravilo delitve
• pravilo odmorov
• pravilo ponavljanja
• pravilo načrtovanja
Človekovo delo in učinek
47
Telesno delo
• težko delo
• srednje težko delo
• lahko delo
Umsko (intelektualno ) delo
Delovni učinek
48
Učinki dela v odvisnosti od časa dela in intenzivnosti pri delu
t1 t2
u1
u2
u3
u4
d2
d1
t – čas dela
d – intenzivnost pri delu
u – učinki pri delu
Krivulja delovne storilnosti
Graf delovne storilnosti pri telesnem delu
odm
or -
mal
ica
0 1 2 3 4 5 6 7 8 0
25
5
0
75
100
125
15
0
trajanje delovnega časa
rela
tivni
učin
ek v
ods
totk
ih n
orm
e
49
Faze dela
• začetni elan • ogrevanje • utrujenost • končni elan
Začetni elan
Ogrevanje
50
Utrujenost
Končni elan
Objektivni in subjektivni znaki utrujenosti
51
Objektivni znaki utrujenosti
Subjektivni znaki utrujenosti
Utrujenost glede na vrsto in težavnost dela
nesposobnost misliti, motnje spominjanja in čustvovanja
duševna (mentalna) utrujenostdolgotrajno težko umsko delo
nespečnost, izguba apetita, tresenje rok, miselna raztresenost
čustvena utrujenostlahko, vendar zelo odgovorno in čustveno obremenjujoče telesno ali umsko delo
brezvoljnost, naveličanost, odpor do določenega dela
zasičenostlahko telesno ali umsko delo, ki se stalno ponavlja
telesna nelagodnost, manj kvalitetno, upočasnjeno delo
difuzna utrujenostsrednje težko telesno delo
delavec prekine delo, ker ni sposoben ničesar več narediti
izčrpanostdolgotrajno težko telesno delo
Znaki utrujenostiVrsta utrujenostiVrsta dela
52
Preprečevanje utrujenosti
• ustrezna organizacija odmorov • uživanje nekaterih snovi• uporaba stimulatorjev
Ustrezna organizacija odmorov
Uživanje nekaterih snovi
53
Uporaba stimulatorjev
Monotonija
Ukrepi zoper monotonijo
54
Trajanje in razporeditev delovnega časa
Motivacija za delo
Dejavnike, ki vplivajo na motivacijo za delo, delimo v tri skupine:
- ekološki dejavniki- organizacijski dejavniki- psihološki dejavniki
Ekološki dejavniki
55
Organizacijski dejavniki
Psihološki dejavniki
Vpliv pohval in graj na delovni učinek
36,728,634,7graja (javno)
10,723,066,3graja (privatno)
0,512,087,5pohvala (javno)
2,125,872,1pohvala (privatno)
slabšienakboljši
Delovni učinek (v %)Situacija
56
Drugi motivacijski dejavniki
Prilagajanje dela človeku
Delovno mesto
57
Oblikovanje delovnega mesta
Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta
Telesne mere
Telesne mere so pri vsakem človeku drugačne. Pri oblikovanju delovnega mesta moramo izhajati iz povprečnih mer, moramo pa upoštevati tudi zgornjo in spodnjo mejno vrednost.
58
Drža delavca pri delu
• delo stoje
• delo sede
• kombiniran položaj
Poraba energije glede na položaj telesa
Delovna višina
59
Delovne višine za delo v sedeči drži
Delovno področje rok
Delovni prostor na delovni mizi
60
Pravilno razmeščen material in pripomočki
Pravilno in napačno razmeščen material
Poenostavljanje in olajševanje gibov
61
Prijemanje ploskega materiala
Delovno področje nog
Delovno področje nog
A – minimalne zahteve
B – ugodne razmere
62
Delo stoje
Delovne višine za delo v stoječi drži
A - višina predmetov, ki jih mora delavec stalno opazovati
B - višina orodja pri delu na stroju
C - ročno delo, ni natančne očesne kontrole, komolci pa so prosti
D – delovna višina pri ravnanju s težkimi predmeti
Kombinirano delovno mesto
63
Kombinirano delovno mesto
Oblikovanje zagrabkov
Vrste ročajev
A – pri vrtečih se kolesih, B – ima odebelitev, na katero se roka lahko nasloni, C – ko je prijem točno določen, D – ko prijem ni točno določen
64
Ekološki dejavniki v delovnem procesu
Ekološki dejavniki v lesni industriji
EKOLOŠKA DIAGNOZA LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA1.RAZRED / 2.RAZRED / 3.RAZRED / 4.RAZRED / 5.RAZRED
ODPADNI PLINI DRUGI EKOLOŠKI DEJAVNIKIODPADNE VODE1.kategorija/2.kategorija/3.kategorija/4.kategorija/5.kategorija 1.kategorija/2.kategorija/3.kategorija/4.kategorija/5.kategorija 1.kategorija/2.kategorija/3.kategorija/4.kategorija/5.kategorija
SPLOŠNIPARAMETRI
ANORGANSKIPARAMETRI
ORGANSKIPARAMETRI
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
ANORGANSKESNOVI
RAKOTVORNESNOVI
ORGANSKE SNOVI V OBLIKIPLINOV, PAR ALI PRAHU
SNOVI IZ NAPRAV ZAPROIZVODNJO IN
PREDELAVO LESNIH TVORIV
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
POSREDNI EKOLOŠKIDEJAVNIKI
NEPOSREDNI EKOLOŠKIDEJAVNIKI
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina
temperatura
pH vrednost
neraztopljene snovi
usedljive snovi
strupenost
železo (Fe)
baker (Cu)
cink (Zn)
kobalt (Co)
cirkonij (Zr)
amonijak (N)
arzen (As)
bor (B)
KPK
BPK5
celokupni organskiogljik
formaldehid
fenoli
masti in olja
prašnate anorganskesnovi
prašnate anorganskesnovi
trdi odpadki
hrup
toplota
ionizirajoče sevanje
mikrolokacija podjetja
vhodne surovine
izdelki
uničenje (reciklaža)
1.grupa / 2.grupa / 3.grupa /4.grupa / 5.grupa
1.grupa / 2.grupa / 3.grupa /4.grupa / 5.grupa
snovi iz I.nevarnostne
skupine
snovi iz II.nevarnostne
skupine
snovi iz III.nevarnostne
skupine
snovi iz I.nevarnostne
skupine
snovi iz II.nevarnostne
skupine
snovi iz III.nevarnostne
skupine
snovi iz VI.nevarnostne
skupine
snovi iz I.nevarnostne
skupine
snovi iz II.nevarnostne
skupine
snovi iz III.nevarnostne
skupine
snovi iz VI.nevarnostne
skupine
snovi iz I.nevarnostne
skupine
snovi iz II.nevarnostne
skupine
snovi iz III.nevarnostne
skupine
emisija lesnega prahu emisije snovi emisije organskih spojin
1.grupa / 2.grupa / 3.grupa /4.grupa / 5.grupa
1.grupa / 2.grupa / 3.grupa /4.grupa / 5.grupa
1.grupa / 2.grupa / 3.grupa /4.grupa / 5.grupa
lesni prah priobdelavi bukovine
in hrastovine
lesni prah iz brusilnikov
skupni prah
plinaste anorganskeklorovodikove spojine
lesni prah zanaprave s posrednim
ogrevanjem
lesni prah prisušenju bukovine in
hrastovine
lesni prah iz vsehdrugih naprav
organske spojineII. nevarnostne
skupine
organske spojineI. nevarnostne
skupine
organske spojineIII. nevarnostne
skupine
ogljikov monoksid
organske spojine kotskupni organski ogljik
dušikovi oksidi
benzol
Najpomembnejši ekološki dejavniki
Najpomembnejši ekološki dejavniki v delovnem procesu so:
- mikroklimatski dejavniki- razsvetljava v prostoru- hrup, ropot in šumi- prah in zaprašenost- hlapi- tresljaji in sevanje
65
Mikroklimatski dejavniki
Najpomembnejši so štirje:- temperatura zraka- vlažnost zraka- gibanje zraka- kakovost zraka
Temperatura zraka
Vlažnost zraka
66
Gibanje zraka
Kakovost zraka
Razsvetljava
67
Jakost razsvetljave
Primeri minimalne in maksimalne osvetlitve
900300tehnično risanje načrtov
525175montaža
24080pisarniški prostori
6020transportna dela
maxmin
LUXI
Vrsta razsvetljave
68
Načini razsvetljave
Glede na to, kako svetila osvetljujejo prostor ločimo:
- direktno razsvetljavo- difuzno razsvetljavo- indirektno razsvetljavo- kombinirano razsvetljavo
Načini razsvetljave
Kombinirana razsvetljava
69
Vpliv razsvetljave na delavca
Hrup, ropot, šumi
Območje jakosti hrupa
70
Hrup v lesni industriji
Ukrepi za zaščito pred hrupom
• Tehnični ukrepi
• Organizacijski ukrepi
• Osebna varovalna sredstva
Prah in zaprašenost
71
Prah v lesni industriji
Zaščita pred prahom
Hlapi
72
Hlapi v lesni industriji
Zaščita pred hlapi
Tresljaji in sevanje
73
Varnost pri delu
Vzroki poklicnih nesreč in obolenj
• človekova slaba prilagojenost delu• slabi medsebojni odnosi• slaba prilagojenost dela človeku• neupoštevanje splošnih zakonitosti dela
Človekova slaba prilagojenost delu
74
Slabi medsebojni odnosi
Slaba prilagojenost dela človeku
Neupoštevanje splošnih zakonitosti dela
75
Vzgoja za varno delo
PREGLED SNOVI1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE
2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES
3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA
4. ŠTUDIJ DELA
5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA
6. PRIPRAVA PROIZVODNJE
7. PLANIRANJE PROIZVODNJE
8. NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE
9. NADZOR IN VODENJE ZALOG TER GOSPODARJENJE Z MATERIALOM
10.PLANIRANJE ZMOGLJIVOSTI
11.LOKACIJSKO PLANIRANJE
12.ODLOČANJE
13.KAKOVOST
14.OKOLJEVARSTVO
15.REINŽENIRING
Študij dela
Ni dela, ki se ne more boljše opraviti, kot se opravlja danes.
76
Namen študija dela
Osnovni namen proučevanja dela
Pomen študija dela
77
Institucije, pomembne za razvoj študija dela
Amerika:ASME – American Society of Mechanical Engineers (Ameriško društvo strojnih inženirjev)
AMA – American Management Association (Ameriško združenje managerjev)
AIIE – American Institute of Industrial Engineers (Ameriški inštitut industrijskih inženirjev)
Evropa:REFA – Verband fur Arbeitstudien und Betreibsorganisation (Zveza za študij dela in organizacijo poslovanja)
BTE – Bureau des Temps elementaries (Biro osnovnih časov)
ILO – International Labour Office (Mednarodni urad za delo)
Osnovni cilji analize dela
Področja študija dela
78
Delitev študija dela
- poenostavljanje (racionalizacija) dela
- študij in analiza časa
- poučevanje dela
- vrednotenje dela
Poenostavljanje dela
79
Področja oblikovanja dela
poenostavljanje dela
oblikovanje pogojev za delo
oblikovanje metode dela
oblikovanje tehnologije
ergonomsko oblikovanje delovnega mesta
študij in oblikovanje poteka gibov
oblikovanje delovnihpripomočkov
tehnološko oblikovanje(mehanizacija)
Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta
• antropometrično oblikovanje delovnega mesta
• fiziološko oblikovanje delovnega mesta
• psihološko oblikovanje delovnega mesta
• oblikovanje delovnega mesta glede pretoka informacij
• organizacijsko oblikovanje delovnega mesta
• oblikovanje delovnega mesta glede na zahteve varstva pri delu
Antropometrično oblikovanje delovnega mesta
80
Fiziološko oblikovanje delovnega mesta
Psihološko oblikovanje delovnega mesta
Oblikovanje delovnega mesta glede pretoka informacij
81
Organizacijsko oblikovanje delovnega mesta
Oblikovanje delovnega mesta glede na zahteve varstva pri delu
Študij gibov
82
Pravila in primeri uspešnih ukrepov študija gibov
Metode in tehnike racionalizacije (poenostavljanja) dela
• Metode stopenjske racionalizacije• Tehnika viharjenja možganov• Tehnika/metoda ABC analize• Vrednostna in funkcijska analiza
Metode stopenjske racionalizacije
Kako izvajati racionalizacijo dela?
postopno oz. stopenjsko(število stopenj ni tako bistveno)
83
Stopnje oz. koraki
Metoda šestih stopenjREFA je razvila 6-stopenjsko metodo poenostavljanja dela:
1. Določitev ciljev
2. Omejitev naloge
3. Iskanje idealnih rešitev
4. Oblikovanje realnih alternativnih rešitev
5. Izbira optimalne rešitve
6. Uvedba izbrane rešitve
Prva stopnja – določiti cilje
• stroškovni cilji
• človeški cilji
• organizacijski cilji
84
• opis delovnega sistema
• sestava skupine
• analiza sedanjega stanja
Druga stopnja – omejiti nalogo
Tretja stopnja – iskati idealne rešitve
Četrta stopnja – oblikovati uporabne rešitve
85
Peta stopnja – izbrati optimalno rešitev
Šesta stopnja – uvesti rešitev
Metoda stopenjskega poenostavljanja dela po Medjugorcu
Medjugorac predlaga naslednjo metodologijo poenostavljanja dela:
• Postavljanje naloge
• Snemanje obstoječega stanja
• Analiza posnetih podatkov (obstoječega stanja)
• Izdelava predloga izboljšanega načina dela
• Praktična vpeljava in izvajanje izboljšanega načina dela
• Spremljanje (kontrola) izvajanja izboljšanega načina dela
• Korekcija (dopolnjevanje) predlaganega načina dela
86
Metoda stopenjskega poenostavljanja dela po Taboršaku
Metodologija za poenostavljanje dela po Taboršaku:
• Določanje problema za izboljšanje dela
• Izračun koristi od izboljšanja dela
• Posnetek in preučevanje sedanjega načina dela
• Izdelava poenostavljenega izboljšanega načina dela
• Izvedba izboljšanega načina dela
Postopek za uvajanje racionaliziranih rešitev v proizvodnjo
• Predstavitev
• Demonstracija
• Učenje
• Kontrola in evalvacija
Tehnika viharjenja možganov“brain storming”
87
Pravila za oblikovanje skupin in potek dela
ABC analiza
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
posledica oz. učinek (%)
A B C
vzrok (%)
Parettovo načelo vzročno-posledične odvisnosti
90
0
10
20
30
50
60
70
80
40
100
88
Primer uporabe ABC analize za ugotavljanje ekološkega stanja v podjetju
Ugotavljanje ključnih oz. kritičnih parametrov onesnaževanja v odpadnih vodah v lesni industriji.
Ključni parametri onesnaževanja v odpadnih vodah
Splošni parametri Anorganski parametri Organski parametri
temperatura
pH vrednost
neraztopljene snovi
železo (Fe)
baker (Cu)
cink (Zn)
KPK
BPK5
kobalt (Co)
neraztopljene snovi
usedljive snovi
amonijak (N)
arzen (As)
cirkonij (Zr)
celokupni org. ogljik
formaldehid
fenoli
masti in olja
Ocenjevanje ekoloških parametrov s pomočjo ABC analize
Splošni parametri
temperatura
pH vrednost
neraztopljene snovi
usedljive snovi
Anorganski parametri
železo (Fe)
baker (Cu)
cink (Zn)
kobalt (Co)
cirkonij (Zr)
amonijak (N)
arzen (As)
Organski parametri
KPK
BPK5
celokupni organski ogljik
formaldehid
fenoli
masti in olja
ABC razrediOcenjevani parametri
89
V drugem razredu pa skupine:
A = ekološki parametri, ki so deležni stalnih, zelo močnih družbenih zahtev in kritik,
B = ekološki parametri, ki so deležni občasnih, ne tako močnih družbenih zahtev in kritik,
C = ekološki parametri, ki bi v prihodnosti lahko bili deležni družbenih zahtev in kritik.
ABC razredi
1. Okoljevarstveni predpisi (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila...)
2. Družbene zahteve (pritisk javnosti, javno mnenje, okoljevarstvene organizacije...)
V prvem razredu oblikujemo naslednje skupine A, B in C:
A = ekološki parametri, ki močno presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti,
B = ekološki parametri, ki so na meji ali nekoliko presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti,
C = ekološki parametri, ki so tik pod mejo in bi v prihodnosti lahko presegali dovoljene mejne vrednosti.
ABC razreda
Ocenjevalni parametri
Okoljevarstveni predpisi (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila...)
Družbene zahteve (okoljevarstvene organizacije, pritisk javnosti, javno mnenje...)
Splošni parametri A A
temperatura A A
pH vrednost B /
neraztopljene snovi B A
usedljive snovi A A
Anorganski parametri B /
železo (Fe) B /
baker (Cu) B /
cink (Zn) B /
kobalt (Co) C /
cirkonij (Zr) C /
amonijak (N) A /
arzen (As) B /
Organski parametri B A
KPK B B
BPK5 B B
celokupni organski ogljik B B
formaldehid B A
fenoli A A
masti in olja B A
Ocenjevanje ekoloških parametrov s pomočjo ABC analize
Vrednostna in funkcijska analiza
90
Vrednost izdelka za proizvajalca in za kupca
• Vrednost izdelka za proizvajalca
• Vrednost izdelka za kupca
Vrednost izdelka
funkcija (ustreznost)vrednost =
stroški (cena)
PREGLED SNOVI1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE
2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES
3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA
4. ŠTUDIJ DELA
5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA
6. PRIPRAVA PROIZVODNJE
7. PLANIRANJE PROIZVODNJE
8. NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE
9. NADZOR IN VODENJE ZALOG TER GOSPODARJENJE Z MATERIALOM
10.PLANIRANJE ZMOGLJIVOSTI
11.LOKACIJSKO PLANIRANJE
12.ODLOČANJE
13.KAKOVOST
14.OKOLJEVARSTVO
15.REINŽENIRING
91
Študij in analiza časa
Namen študija časa
Naloge pri študiju časa
92
Področja uporabe študija časa
Delitev delovnega časa (po Beniću)
delovni čas
čas dela čas prekinitev
efektivni čas dela
prazni hod
prekinitve po krivdi delavca
organizacijske prekinitve
tehnične prekinitve
Delitev delovnega časa (po Kovaču)
delovni čas
produktivni čas neproduktivni čas
nepotrebni
povzročajo ga delavci
povzročajo ga delovna sredstva
odvisen od delavca
drugo .
potrebni
odvisen od delovnih sredstev
93
Normiranje
Potreba za določanje norm
Vrste norm
94
Doseganje norme
Spreminjanje norme
Podajanje norme
95
Sestavni elementi norme
- pripravljalno zaključni čas
- glavni ali tehnološki čas
- pomožni čas
- dodatni čas
Pripravljalno zaključni čas (tpz)
Glavni (tehnološki) čas (tg)
96
Opravila, za katera velja glavni oz. tehnološki čas
Določanje glavnega oz. tehnološkega časa
Pomožni čas (tp)
97
Dodatni čas (td)
Odstotni delež dodatnega časa (Pd)
Kn - koeficient napora
98
Ko - koeficient vpliva okolice
Kd - koeficient dopolnilnega časa
Izračun deleža dodatnega časa
Če poznamo odstotni delež dodatnega časa, dodatni čas izračunamo po enačbi:
Pdtd = . to
100
td – dodatni čas to – osnovni čas Pd – odstotni delež dodatnega časa
99
Osnovni čas (to)
to = tg + tpto = ta + tč
tg – glavni (tehnološki) čas
tp – pomožni čas ta – čas dela
tč – čas čakanja
Čas za okrevanje (tok)
Poktok = to
100
tok – čas za okrevanje
to – osnovni čas
Pok – odstotni delež časa za okrevanje
Čas za enoto mere (te)
te = to + td + tok
te – čas za enoto mere
to – osnovni čas
td – dodatni čas
tok – čas za okrevanje
100
Predvideni čas za opravljanje delovne naloge (T)
T = tpz + n . te ali T = tpz + n . (to + td + tok)
T – predvideni čas za opravljanje delovne naloge
n – število kosovtpz – pripravljalno zaključni časte – čas za enoto mereto – osnovni častd – dodatni častok – čas za okrevanje
Sestavni elementi časa
Naloga
Izračunajte predvideni čas za opravljanje delovne naloge.(osnovni čas - dodatni čas - čas za okrevanje - čas za
enoto mere – predvideni čas delovne naloge)
Meritve (podatki):- glavni čas: 4 sek- pomožni čas: 2 sek- odstotni delež dodatnega časa: 11%- odstotni delež časa za okrevanje: 10%- pripravljalno zaključni čas: 3 min- naročena količina: 800 kosov
101
Rešitev
Določanje časov izdelave
Sodobni načini določanja časov/norm so naslednji:
- snemanje
- izračuni strojnih časov
- sistem vnaprej napovedanih časov
Snemanje
102
Oprema za snemanje
Postopek za izdelavo posnetka
Pogoji za začetek snemanja
103
Sistemi za določanje delovnega časa
Metode kronometriranja Metode naključnih posnetkov Metode vnaprej določenih časov
KM MNP VDČ
direktno določanje indirektno določanje indirektno določanje
za pretežno pravilen potekdelovnih procesov
za nepravilen potek delovnihprocesov
za popolnoma pravilen potekdelovnih procesov
Rezultati: čas (min, sek) Rezultati: odstotki, proporci(min, ure)
Rezultati: sintetične časovnevrednosti (deli sekunde)
Kronometrična metoda (KM)
Metodologija pristopa k snemanju s kronometrično metodo
1. Splošna pripravljalna dela
2. Priprave na snemanje
3. Poizkusno snemanje
4. Snemanje operacije ali prijema
5. Obračun snemanja
6. Preverjanje rezultatov snemanja
7. Izdelava elaborata snemanja
104
Tekoči način določanja norm
Povratni način določanja norm
Prednosti in pomanjkljivosti tekoče kronometrične metode
105
Prednosti in pomanjkljivosti povratne kronometrične metode
Metode vnaprej določenih časov (VDČ)
Prednosti in pomanjkljivosti metode VDČ
106
MTM (Methods time measurement)Metoda merjenja časa
Osnovni gibi, potrebni za delo
Metoda WF (Work Factor)
107
Spremenljivke pri metodi WF
Ocena delovne vneme oz. prizadevnosti in njen vpliv
Subjektivnost ocene delovne vneme
108
Metoda naključnih posnetkov (MNP)
Metodologija pristopa k snemanju z MNP
1. Splošna pripravljalna dela
2. Priprave na snemanje
3. Poizkusno snemanje
4. Snemanje delovnega procesa
5. Obračun snemanja
6. Preverjanje rezultatov snemanja
7. Izdelava elaborata snemanja
Osnovne značilnosti MNP
Z naklju čnimi intervalizapažanja
Z enakimi intervali zapažanja S praktičnimi intervali zapažanja
MNPS MNPE MNPČ
števne ali atributivne vrednosti števne ali atributivne vrednosti časovno numerične vrednosti
Rezultati: absolutna pogostnost, odstotki, proporci
Rezultati: absolutna pogostnost, odstotki, proporci
Rezultati: dejanskečasovnevrednosti v min, urah
Uporabnost: za dogodke v nepravilno potekajočih procesih
Uporabnost: za dogodke v izrazito nepravilno potekajočih
procesih
Uporabnost: za dogodke, ki se redno pojavljajo ali hitro
spreminjajo, ki imajo dolg in nepravilen ciklus
109
Prednosti in pomanjkljivosti metode naključnih posnetkov (MNP)
Rezultat študija in analize časov
Top Related