UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
Oddelek za biologijo
MAGISTRSKO DELO
Tadeja Gašparič
Maribor, 2018
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
Oddelek za biologijo
Tadeja Gašparič
Medpredmetno povezovanje biologije in matematike
MAGISTRSKO DELO
Mentor: red. prof. dr. Andrej Šorgo
Maribor, 2018
UNIVERSITY OF MARIBOR
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND MATHEMATICS
Department of Biology
Tadeja Gašparič
Cross-Curricular integration of biology and
mathematics
MASTER OF SCIENCE THESIS
Supervisor: prof. dr. Andrej Šorgo
Maribor, 2018
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju Šorgu, ki me je sprejel pod svoje
mentorstvo in mi s svojo strokovno pomočjo, usmerjanjem, potrpežljivostjo in
razumevanjem pripomogel k nastanku magistrskega dela.
Zahvaljujem se anketirancem, prevajalki Sabini Njegač, lektorici Marjani Hameršak
Kekec in vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k nastanku magistrskega
dela.
Posebna zahvala gre mojim staršem, ki so mi omogočili šolanje , in ostalim članom
družine, ki so mi tudi v najtežjih trenutkih brezpogojno stali ob strani ter mi vlivali
samozaupanje, samozavest in vso podporo, ki sem jo potrebovala na poti do cilja. Prav
posebna zahvala pa je namenjena mojemu partnerju Mateju in sinovoma Aneju in Maju,
ki osmišljajo moje življenje in delo.
Vsem iskrena hvala.
I
POVZETEK
Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem
posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega
učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do
teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno
povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje
biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in
matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil
zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V
ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po
obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene
predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več
povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To
pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje
razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je
pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih,
laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in
njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z
računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga
snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli
aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi,
naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za
izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje
preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati
s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija,
matematika.
II
ABSTRACT
Lifelong learning is becoming one of the key goals of modern education and is therefore
influencing the methods, forms and strategies of teaching. To achieve the competences of
lifelong learning a teacher has to choose appropriate teaching strategies and didactic
approaches, which lead towards these goals. One of the teaching strategies for achieving
these goals is cross-curricular integration. In the master thesis we focused on cross-
curricular integration of biology and mathematics. We researched the student's attitude
towards the subjects biology and mathematics and tried to establish what could be
included into each subject to make it more attractive and how students could connect
biology and mathematics. Therefore, we introduced an online questionnaire, which was
taken by 670 respondents. The data results showed that biology and mathematics are
among the favourite subjects. We also concluded that most students would prefer more
active lessons, which are more integrated with real-life situations, with more practice and
practical usage, field work etc. This is being argued by: the lessons are more interesting,
more conceivable, the topics are easier to understand, students memorize things better,
more real life situations etc. The answers about interesting things at biology classes
included: teaching material about humans, nature, animals, laboratory classes, practical
usage in everyday life, professor (his personality etc.) and his explanation etc. The
answers about what makes mathematics interesting included calculating lessons, practical
knowledge, knowledge, professor (his personality etc.) and his explanation of things,
understanding lessons etc. Students' suggestions for cross-curricular integration included
more active lessons with calculating (statistics), laboratory classes, project days, science
days, field work, learning mathematics at biology and vice versa etc. To achieve a better
cross-curricular integration between the subjects, teachers should pass knowledge through
various methods and forms, include practical work and connect it with real-life situations.
Keywords: lifelong learning, cross-curricular integration, biology, mathematics.
III
Kazalo vsebine:
1 Uvod ..................................................................................................................... 7
2 Teoretični del ........................................................................................................ 8
2.1 Terminologija medpredmetnega povezovanja ....................................................... 8
2.2 Načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja ..................................... 11
2.3 Medpredmetne povezave v učnih načrtih ............................................................ 15
2.4 Izpis medpredmetnih povezav med biologijo in matematiko v srednješolskih učnih
načrtih .................................................................................................................... 15
2.5 Teorije medpredmetnega povezovanja v biologiji in matematiki ......................... 18
3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................ 20
3.1 Namen ........................................................................................................... 20
3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega problema ........ 20
3.2.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................... 21
3.2.2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................. 21
3.3 Metodologija ................................................................................................. 22
3.3.1 Raziskovalne metode .................................................................................. 22
3.3.2 Vzorec ........................................................................................................ 22
3.3.3 Vzorčenje ................................................................................................... 23
3.3.4 Sestava vprašalnika ..................................................................................... 23
3.3.5 Statistične analize ....................................................................................... 25
4 Rezultati s komentarji .............................................................................................. 27
4.1 Razlike med predmetoma biologija in matematika.............................................. 29
4.1.1 Razlike v privlačnosti vsebin ....................................................................... 29
4.1.2 Primerjava privlačnosti vsebin v osnovni šoli .............................................. 31
4.1.3 Primerjava privlačnosti vsebin v srednji šoli ................................................ 33
4.1.4 Primerjava poučevanja v osnovni šoli .......................................................... 35
4.1.5 Primerjava poučevanja v srednji šoli ........................................................... 37
4.1.6 Primerjava sprememb pri pouku .................................................................. 38
4.1.7 Primerjava sprememb pri pouku s pojasnili na odgovore .............................. 41
4.1.8 Primerjava dobrega pri pouku ..................................................................... 45
4.1.9 Primerjava medpredmetnega povezovanja biologije in matematike .............. 49
4.1.10 Poklicne namere ........................................................................................ 50
4.1.11 Primerjava z drugimi raziskavami ............................................................. 52
5 Diskusija ............................................................................................................. 54
IV
6 Viri in literatura .................................................................................................. 57
7 Priloge ..................................................................................................................... 62
7.1 Priloga A: Anketni vprašalnik o medpredmetnem povezovanju matematike in
biologije ................................................................................................................. 62
7.2 Priloga B: Rezultati anketnega vprašalnika ........................................................ 71
V
Kazalo tabel:
Tabela 1: Izpis medpredmetnih povezav z biologijo iz Učnega načrta za matematiko v
gimnazijah in izpis medpredmetnih povezav z matematiko iz Učnega načrta za biologijo
v splošnih gimnazijah. ................................................................................................ 17
Tabela 2: Odnos srednješolcev do predmetov biologija, fizika, kemija, matematika,
tehnika in tehnologija ter informatika (računalništvo). ................................................. 27
Tabela 3: Razlike med posameznimi predmeti (N = 670). ............................................ 28
Tabela 4: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 238) na trditev: »Biološke
vsebine (botanika, zoologija, genetika, mikrobiologija, agronomija, veterina, medicina
ipd.) so:« .................................................................................................................... 29
Tabela 5: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev:
»Matematične vsebine (statistika, algebra, geometrija, algoritmi in programiranje,
finančna matematika, optimizacijske metode, matematično modeliranje ipd.) so:« ....... 30
Tabela 6: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N =
249). ........................................................................................................................... 30
Tabela 7: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev: »Večina
vsebin predmeta biologija v osnovni šoli je bila:« ....................................................... 31
Tabela 8: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Večina
vsebin predmeta matematika v osnovni šoli je bila:« ................................................... 31
Tabela 9: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N = 249)
v osnovni šoli. ............................................................................................................ 32
Tabela 10: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev: »Večina
vsebin predmeta biologija v srednji šoli je bila:« ......................................................... 33
Tabela 11: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Večina
vsebin predmeta matematika v srednji šoli je bila:« ..................................................... 33
Tabela 12: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N =
249) v srednji šoli. ...................................................................................................... 34
Tabela 13: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev:
»Poučevanje biologije v osnovni šoli je bilo:« ............................................................. 35
Tabela 14: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev:
»Poučevanje matematike v osnovni šoli je bilo:« ......................................................... 35
Tabela 15: Razlike med poučevanjem biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v
osnovni šoli. ............................................................................................................... 36
Tabela 16: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev:
»Poučevanje biologije v srednji šoli je bilo:« .............................................................. 37
Tabela 17: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev:
»Poučevanje matematike v srednji šoli je bilo:« .......................................................... 37
Tabela 18: Razlike med poučevanjem biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v
srednji šoli. ................................................................................................................. 38
Tabela 19: Odgovori na vprašanje: »Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku
biologije bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a):« .............................................. 39
Tabela 20: Odgovori na vprašanje: »Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku
matematike bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a):« .......................................... 40
Tabela 21: Odgovori na pojasnila – Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku
biologije bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a in te pojasni). ............................ 42
VI
Tabela 22: Odgovori na pojasnila – Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku
matematike bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a in te pojasni). ........................ 44
Tabela 23: Odgovori na vprašanje – Nedvomno je pri pouku biologije nekaj dobrega.
Povej nam, kaj je to. ................................................................................................... 46
Tabela 24: Odgovori na vprašanje – Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega.
Povej nam, kaj je to. ................................................................................................... 47
Tabela 25: Odgovori na vprašanje – Med biologijo in matematiko obstajajo povezave,
le v šoli jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta. .................................. 49
Tabela 26: Po končanem študiju bi se želel-a zaposliti v delovni organizaciji s področja,
ki bi ga najbolje označili kot. ...................................................................................... 51
Tabela 27: Razlike med primerjavo predmetov glede priljubljenosti pri Gašparič (N =
670), Kotnik (N = 270) in Meško. ............................................................................... 52
Tabela 28: Če bi imel-a možnost, da pri pouku biologije nekaj spremeniš bi (naved i tri
spremembe, ki bi jih uvedel-a) ter jih pojasni. ............................................................. 71
Tabela 29: Nedvomno je v pouku biologije nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to: .......... 80
Tabela 30: Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku matematike bi (navedi
tri spremembe, ki bi jih uvedel-a) ter jih pojasni. ......................................................... 83
Tabela 31: Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to .... 91
Tabela 32: Med matematiko in biologijo obstajajo povezave, le v šoli
jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta. ............................................... 94
Tabela 33: Osnovni podatki ........................................................................................ 96
Kazalo slik:
Slika 1: Vloga učenca in učitelja (Kuščer, 2000, str. 8). ............................................... 13
Slika 2: Statistične regije Slovenije (vir:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dne_regije_Slovenije). ............................ 70
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
7
1 Uvod
V šoli je potrebno vedno znova in znova iskati poti, ki učencem oz. dijakom pomagajo h
graditvi novega in kakovostnega znanja, da se bodo ti čutili kompetentne za sprejemanje
odločitev, ki jih bo prineslo življenje. Podobno mnenje imajo Ivanuša Grmek, Čagran in
Sadek (2009, str. 13), ki menijo, da bodo znanja, kot so sposobnost in prilagodljivost na
različne življenjske situacije, omogočala lažje vključevanje v sodobno družbo in hitro
prilagajanje na spremembe. Enega izmed temeljnih načinov preobrazbe družbe v družbo
znanja po mnenju Bevčeve (2008, str. 183) predstavlja vseživljenjsko učenje, katero
zahteva novo pojmovanje znanja ter nove spretnosti in stališča. Za uresničitev ciljev
družbe znanja je zato potrebno uvesti spremembe, ki bodo k temu stremele .
Sporočilo enega izmed ciljev memoranduma komisije Evropske skupnosti o
vseživljenjskem učenju (Memorandum, 2000, str. 14–15) je spreminjanje samega pojma
učenja, pojma znanja in tudi poti do znanja. S tem je potrebno prilagoditi načine učenja
in poučevanja, načine organiziranja vzgojno-izobraževalnega dela in načine načrtovanja
pedagoškega procesa. Tako se je spremenila učiteljeva vloga v organizatorja učenja,
učenec pa je aktivni tvorec znanja. S tem se spreminjajo načini, oblike in metode
načrtovanja za doseganje ciljev sodobne šole in ciljev vseživljenjskega učenja , in sicer
Bevčeva (2008, str. 183) pojasnjuje: »Le usklajeno medpredmetno in medrazredno
načrtovanje omogoča doseganje ciljev sodobne šole, ki govorijo o vseživljenjskem
izobraževanju (z razvijanjem sposobnosti za sodelovanje z drugimi, z razvijanjem
spretnosti in sposobnosti za samostojno iskanje informacij, selekcioniranjem le -teh za
kritično presojo …), o doseganju večje stopnje povezanosti med disciplinarnimi znanji, o
preprečevanju preobremenjenosti učencev, o vseživljenjskem izobraževanju z razvijanjem
sposobnosti za sodelovanje z drugimi, z navajanjem na samostojno učenje, z oblikovanjem
delovnih navad.« Če bodo učitelji v razredu učne vsebine povezovali z vsebinami drugih
predmetnih področij in z življenjskimi primeri, se bodo manjkrat srečevali z vprašanji
učencev: »Kje in kdaj v življenju bomo to sploh potrebovali?« (Jerman in Repolusk,
2008). V ta namen Šorgo (2010, str. 199) navaja, da bi se povezovanje naravoslovja
moralo pričeti čim prej v osnovni šoli in nadaljevati vse skozi do univerzitetne ravni
izobraževanja.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
8
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je odnos dijakov do predmetov biologija in
matematika. S pomočjo dijakov smo skušali raziskati, kaj bi se dalo v posamezen predmet
še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezali biologijo
in matematiko.
2 Teoretični del
Dijaki imajo v šoli stik z veliko predmeti, ki so ločeno obravnavani, in zaradi tega veliko
znanja ostane medsebojno nepovezanega, zato prihaja do problemov, saj dijaki velikokrat
ne prepoznajo uporabnosti naučenega za vsakdanje življenje (Breg, 2016).
2.1 Terminologija medpredmetnega povezovanja
V literaturi obstaja več različnih definicij medpredmetnega povezovanja, zato bomo
navedli nekaj definicij, ki nam bodo pomagale razjasniti pojem medpredmetna povezanost
v vzgoji in izobraževanju.
V tuji literaturi (Širec in sod., 2011, str. 40) obstajajo različni izrazi, s katerimi opisujejo
povezovanje znanj, npr.: cross-curriculum approaches, cross-disciplinary approaches,
cross-curriculum objectives and issues, integrated curriculum, interdisciplinary teaching,
interdisciplinary curriculum, thematic teaching, synergistic teaching, skills across the
curriculum. Pomen definicij teh izrazov se lahko razlikuje med seboj, saj nekateri avtorji
ločijo medpredmetno (povezovanje predmetov iz predmetnika) in medpodročno
povezovanje (prepletanje vsebin in ciljev različnih področij, npr.: učiti se učiti,
vseživljenjsko učenje, vzgoja za demokratično življenje in spoštovanje človekovih pravic,
komunikacijske veščine, vzgoja za mir in strpnost, okoljska vzgoja ipd.).
Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja (Termania, n. d.) definira medpredmetno
povezovanje kot izobraževanje, ki je organizirano tako, da je presečišče vsebin različnih
predmetov. Različne dele kurikuluma združuje v pomembno povezavo, saj je
osredotočeno na splošne življenjske probleme oz. obsežna področja učenja (učenčevo telo,
misli, občutke, predhodne izkušnje, intuicijo).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
9
Medpredmetne povezave je Shoemaker (1989; v Širec in sod., 2011, str. 41) definirala
kot: »To je izobraževanje, ki je organizirano tako, da je presečišče vsebin različnih
predmetov; združuje različne poglede kurikuluma v pomensko zvezo, da se tako lahko
osredotoči na široka področja učenja. Učenje in poučevanje obravnava na celovit način,
ki vključuje učenčevo telo, misli, občutke, predhodne izkušnje, intuicijo; vse to pomaga
učencu ′odkrivati interaktivni resnični svet′.« Marentič Požarnik (2007) medpredmetno
področje opisuje kot obogateno tematsko področje s specifičnimi cilji in vsebinami v
kurikulumu, ki se smiselno vključujejo k raznim predmetom. Tako se predmeti med seboj
povezujejo, hkrati pa se onemogoča preveliko razdrobljenost. Amalija Žakelj (2008)
navaja, da je medpredmetno povezovanje primer holističnega učenja in poučevanja, s
katerim prikazujemo realen in interaktiven svet, njegovo kompleksnost, odpravlja meje
med posameznimi predmeti in podpira načelo, da je vse znanje povezano. Tako
medpredmetno povezovanje razvija tudi generične veščine, ki so uporabne v različnih
okoliščinah (kritično mišljenje, uporaba IKT …) in ne samo konceptualnega povezovanja.
Medpredmetnost lahko poenostavimo kot povezovanje med predmeti. Zaradi večih
različnih pristopov k medpredmetnosti pa to ni ključna poenostavitev (Mršnik v Nolimal
in sod., 2011). Arzenšek in sod. (2011) navajajo, da s pomočjo medpredmetnega
povezovanja premagujemo ločnice med učnimi predmeti, zavestno vzpostavljamo zveze
med sorodnimi učnimi vsebinami znotraj enega ali več predmetov, da bi dosegli čim bolj
celostne izobraževalne učinke, ki bi učencem omogočili celostno razumevanje sveta.
Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc (2010) navajata, da je pojem medpredmetna povezava
poslovenjena različica pojma interdisciplinarna povezava , ki se izvaja z interaktivnim
timskim poučevanjem (dva ali več učiteljev hkrati poučuje skupino učencev v istem
prostoru) in s projektno organizacijo pouka (projektni dan …).
Po obliki so povezave učnih predmetov lahko (Blažič in sod., 2003, str. 233):
horizontalne: so omejene na posamezen razred/letnik; učne vsebine se povezujejo
znotraj enega predmeta ali pa se povezuje več predmetov s sorodnimi
(medpredmetnimi) vsebinami – te so nujno potrebne, saj omogočajo okrepljeno
razumevanje in racionalizacijo učnih vsebin.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
10
vertikalne: so stvar predmetnika in učnih načrtov; povezovanje učne snovi enega
predmeta poteka od začetka do konca šolanja – s takim načinom poučevanja omogočimo
nadgradnjo snovi, obenem pa zavaruje kontinuiteto predmeta do konca izobraževanja.
Medpredmetno povezovanje lahko oblikovno razvrščamo glede na globino in širino
povezanosti med predmeti. To storimo s stopenjskimi lestvicami, pri čemer so
najobčutljivejše deset oziroma enajst stopenjske. V praksi kot tud i pri teoriji pa se vedno
bolj uveljavljajo shematske lestvice, ki opredeljujejo temeljno morfologijo
medpredmetnih povezav s tri do štiri stopenjsko lestvico. Primer tri stopenjske lestvice je
prikazan spodaj (Pavlič Škerjanc, 2007).
Pavlič Škerjanc (2007, str. 174–176) navaja tri ravni povezovanj:
predmetne povezave – so povezave znotraj predmeta (enopredmetne povezave), ki
vsebinska in procesna znanja, spretnosti in veščine, stališča in vrednote povezujejo
vertikalno (med letniki za isto generacijo dijakov) in horizontalno (med posameznimi
oddelki istega letnika);
medpredmetne povezave – so povezave dveh ali več predmetov (večpredmetne
povezave), ki povezujejo pouk predmetov v istem letniku in oddelku lahko pa tudi med
letniki in oddelki;
nadpredmetne povezave – združevanje predmetov oziroma disciplin v nove predmete
oziroma discipline, pri čemer se meje med njimi zabrišejo. Takšni so nekateri izbirni
predmeti, kot je npr. okoljska vzgoja.
Širec in sod. (2011) navajajo, da je namen medpredmetnega načrtovanja vseživljenjsko
oziroma procesno znanje, ki temelji na vsebinskih povezavah v funkciji motivacije,
nadgradnje, povezovanja obstoječega znanja z novim in predvsem v okviru načrtovanih
dejavnosti učencev. V učnem načrtu za matematiko (Žakelj in sod., 2008) je namen
medpredmetnega povezovanja zapisan kot usposobitev učencev za uporabo in
povezovanje znanja ter razvijanja ustvarjalnosti. Tako dobimo osebnost, ki se je zmožna
soočiti z različnimi izzivi, saj je zmožna prenesti znanje. Perko (2009; v Širec in sod.,
2011, str. 44) navaja, da je naloga medpredmetnega povezovanja vzpostavljanje zveze
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
11
med sorodnimi učnimi vsebinami znotraj enega ali več predmetov. S tem dosežemo čim
bolj celostne izobraževalne učinke, ki učencem omogočijo celostno razumevanje sveta,
hkrati pa se premagujejo ločnice med učnimi predmeti, zato takšen način poučevanja
prinaša vsebinsko racionalnost, ekonomičnost ter boljšo učno uspešnost.
2.2 Načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja
Vzgojno izobraževalni proces je opredeljen kot zavestna in načrtna dejavnost učiteljev in
učencev, ki je usmerjena k doseganju ciljev, zato je potrebno delo načrtovati in
organizirati tako, da lahko pri poučevanju dosegamo čim višjo stopnjo organiziranosti,
racionalnosti in gospodarno izbiro vseh razpoložljivih možnosti. S tem se izognemo
improvizaciji, rutinskemu delu in parcialnosti (Bevc, 2005, str. 51).
Temelj medpredmetnega načrtovanja je povezovanje med predmetnimi področji (Širec in
sod., 2011, str. 42). Medpredmetne povezave uporabimo takrat, ko je to smiselno. Temu
mora biti primerna učna snov in imeti moramo zadovoljive možnosti za izvedbo. Pri tem
pa moramo čim bolj spodbujati ustvarjalnost učencev (Štemberger, 2008; v Hribernik,
2013, str. 26). Širec in sod. (2011, str. 42) pišejo: »Zato učitelj pri načrtovanju najprej
poišče skupne cilje predmetov, šele nato se zapišejo preostali posamezni cilji vsakega
predmeta. To pa pomeni, da je medpredmetno načrtovanje za učitelja tudi zahtevnejše, saj
mora dobro poznati učni načrt vsakega predmeta, razsodnost in širino ter mora izhajati iz
psihosocialnega razvoja otroka.« Pri vsem tem pa mora paziti tudi na učenčevo predznanje
in ga nadgrajevati (Širec in sod., 2011, str. 42). Povezujemo tiste vsebine in cilje, ki so
smiselni. Če povezave niso smiselne, jih ne delamo, prav tako ne delamo povezav samo
zato, da bi medpredmetno povezovali (Hodnik - Čadež, 2008; v Hribernik, 2013, str. 27).
V ta namen Bevčeva (2005, str. 51) navaja: »Brez premišljenega načrtovanja vzgojno-
izobraževalnega dela je učiteljevo delo in delo učencev obsojeno na neuspeh.«
Pri udejanjanju medpredmetnih povezav obstaja več načinov, nekatere lahko uresničimo
vsako uro, nekatere trajajo dalj časa, nekatere pa lahko nastanejo tudi čisto spontano. Pri
udejanjanju večjih medpredmetnih povezav so zaželene organizacijske oblike kot so šole
v naravi, športni dnevi, projektni dnevi, tedni ali meseci ipd. Zahtevajo več časa, bolj
prilagodljiv urnik in bolj poglobljeno obravnavo vsebin posameznih predmetov , zato
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
12
morajo biti zapisane v letni pripravi učitelja (Štemberger, 2008; v Hribernik, 2013, str.
27).
Načrtovanje medpredmetnih povezav mora biti čim bolj usklajeno zaradi doseganja ciljev
sodobne šole in učencev, ki se znajo samostojno učiti ter imajo izoblikovane delovne
navade. V ta namen Bevčeva (2005, str. 51–52) navaja pogoje za medpredmetno
načrtovanje:
jasnost ciljev (natančno je potrebno vedeti, katere cilje želimo doseči z medpredmetno
povezavo);
poznavanje ciljev kurikularne prenove;
poznavanje različnih vrst znanj;
poznavanje učnih načrtov, predmetov, ki so v predmetniku določenega razreda/letnika;
poznavanje procesa aktivnega izgrajevanja znanja s povezovanjem obstoječega znanja;
učiteljeva in učenčeva spremenjena vloga;
procesnociljna in vsebinska opredelitev tematskih sklopov po predmetih področjih;
terminološka usklajenost;
že v letni pripravi načrtovane dejavnosti učencev/dijakov, s katerimi bi dosegali cilje,
zapisane v učnih načrtih, in cilje kurikularne prenove;
predstavitev načrtovanega dela;
spremljanje in vrednotenje medpredmetnega načrtovanja ob koncu posameznega
ocenjevalnega obdobja in ob koncu šolskega leta;
čas za premislek o temeljnih vprašanjih.
Pred izvedbo medpredmetnega povezovanja je potrebno premišljeno oceniti smiselnost
povezav, ustreznost uporabljene tehnologije, relevantnost obravnavanih primerov in
vsebin ter prisotnost vseh elementov učnega procesa. Potrebno pa je tudi presoditi , ali se
spodbuja kritično mišljenje in problemska obravnava (Polšak, 2007, str. 38). V praksi je
to dokaj težko izvesti, saj je vključenih več predmetov (Rutar Ilc, 2010).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
13
Žakelj in sod. (2008; v Breg, 2016, str. 17) navajajo, da se pri pouku lahko lotimo
medpredmetnih povezav na treh različnih področjih:
na vsebinskem nivoju (obravnava interdisciplinarnih problemov);
pri učenju in uporabi procesnih znanj (primeri: iskanje virov, delo v skupini, oblikovanje
poročila ...);
na konceptualnem nivoju (dijaki pri pouku matematike obravnavajo ključne pojme z
različnih predmetnih perspektiv; primer: uporaba eksponentne funkcije (matematika)
pri naravni rasti (biologija) – takšni primeri služijo kot zgledi).
Za uspešno izvedeno medpredmetno povezovanje ima učitelj zelo pomembno vlogo, saj
mora biti strokovnjak na svojem področju in področjih, ki jih medpredmetna povezava
vsebuje (Žibert, 2007). Kuščerjeva (2000) navaja, da ima učitelj svobodno izbiro oblik in
metod dela, saj je potrebno fleksibilno prilagajanje sprotnim potrebam učitelja in učencev.
Prav zato pa učitelj nosi veliko odgovornost , da bi vsak učenec bil aktiven, samostojen,
vedoželjen, sproščen in hkrati tudi ustvarjalen. Učitelj pa mora učenca spremljati, mu
pomagati, organizirati njegovo delo, ga spodbujati ter skrbeti za dobro počutje v razredu.
Slika 1: Vloga učenca in učitelja (Kuščer, 2000, str. 8).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
14
Polšak (2007, str. 37) predlaga naslednje načine poučevanja za doseganje
medpredmetnega poučevanja:
timsko poučevanje: poudarek na tvorjenju enotnih ciljev in strategij;
učenje z odkrivanjem: učenci in učitelji morajo biti prilagodljivi in odprti, pri
pridobivanju učnih izkušenj pa ima učitelj vlogo pomočnika in pospeševalca;
sodelovalno učenje: poudarek je na tvorjenju socialnega sodelovanja;
projektno delo;
tako imenovane učeče se skupine: skupina se trdneje poveže na podlagi neke poljubne
medpredmetne teme, možnih pa je več pristopov.
Bevčeva (2005, str. 51) navaja probleme, s katerimi se pri medpredmetnem načrtovanju
srečujejo v praksi:
nezavedanje o nujnosti medpredmetnega načrtovanja ter nejasnosti ciljev,
učiteljevi lastniški odnosi do lastnih predmetov,
neusklajena terminologija,
nejasni cilji,
nevključitev vertikalnih in horizontalnih povezav v načrtovanje letnih priprav,
časovna omejitev – šolska ura traja 45 minut, te pa so porazdeljene med predmeti.
Pomembno vlogo pri medpredmetnem povezovanju ima tudi ravnatelj , ki je odgovoren za
pridobitev možnosti in izvedbo načrtovanja na ravni šole in na ravni razredov (Bevc,
2005).
Za učitelja nižjih razredov osnovne šole je izvedba medpredmetnega povezovanja lažja,
saj on sam poučuje vse predmete ter je za to strokovno in didaktično podkovan (Žibert,
2007).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
15
2.3 Medpredmetne povezave v učnih načrtih
Pri medpredmetnem povezovanju vsebin so učni načrti izredno pomembni, saj so
zakonsko predpisani in so temelj učiteljevega dela (Šorgo in Šteblaj, 2007) . S
posodobitvijo učnih načrtov je načelo medpredmetnosti še bolj upoštevano in tudi jasno
zapisano v učnih načrtih. To pa ne pomeni, da medpredmetnega povezovanja v preteklosti
ni bilo, najverjetneje je bilo drugače oblikovano in manj formalno izvedeno (Polšak, 2007 ,
str. 33).
V veljavnih učnih načrtih so medpredmetne povezave med matematiko in biologijo redke
ter osnovane na osnovni ravni, kar v praksi pomeni, da mora učitelj matematike s področja
biologije npr. izračunati verjetnost v Mendelovi genetiki in poznati eksponentno rast
populacije, učitelj biologije pa s področja matematike znati npr. narisati graf iz tabele,
izračunati odstotke in izračunati verjetnost v Mendelovi genetiki (Šorgo, 2010).
Štembergerjeva (2007, str. 107) je zapisala, da so medpredmetne povezave v učnih načrtih
nakazane, vendar ne v vseh enako. Kljub temu avtorica meni, da jih je dovolj, saj je
načrtovanje in izvajanje teh povezav odvisno od učitelja. Učitelj lahko medpredmetne
povezave odkrije tudi izven učnih povezav, ki so zapisane v učnem načrtu. Podobno
menita Šorgo in Šteblaj (2007), ki pravita, da mora učitelj sam najti medpredmetne
povezave, ker so v učnih načrtih napisane tako splošno, da jih ni mogoče povezati z
natančno določenimi cilji. Pri predmetih, za katere učitelj ni strokovnjak , to predstavlja
velik izziv, ki lahko vodi v zmanjšano medpredmetno povezovanje ali pa ga popolnoma
izrine.
2.4 Izpis medpredmetnih povezav med biologijo in matematiko v
srednješolskih učnih načrtih
V učnih načrtih za biologijo – gimnazija (Vilhar in sod., 2008a in 2008b) je poglavje
medpredmetne povezave, kjer so zapisane priporočene medpredmetne povezave z
različnimi predmeti. Tako so zapisane medpredmetne povezave biologije z matematiko:
»obvezni program: B Raziskovanje in poskusi, D Geni in dedovanje, G Ekologija;
maturitetni program: L Kako deluje znanost, O Ekologija, biotska pestrost in evolucija.«
(Vilhar in sod., 2008a in 2008b, str. 57).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
16
V učnem načrtu za matematiko – gimnazija (Žakelj in sod., 2008) je poglavje
medpredmetne povezave, kjer so zapisani cilji in primeri dejavnosti medpredmetnih
povezav ter kompetence in dejavnosti za razvoj kompetenc. Medpredmetne povezave s
posameznimi predmeti pa so zapisane na koncu posameznega poglavja v razdelku
Didaktična priporočila. Povezave so zapisane v ležečem besedilu. Tako so zapisane
naslednje medpredmetne povezave matematike z biologijo:
»Funkcije: Z medpredmetnimi povezavami (fizika, kemija, biologija) osmislimo pojem
spremenljivke, funkcijske odnose in prikazovanje spremenljivk ter odnosov.
Eksponentna funkcija: Z uporabo IKT lahko raziščemo lastnosti eksponentne funkcije.
Priporočamo medpredmetno povezavo z biologijo (npr. rast populacije).
Kombinatorika: Z namenom boljšega razumevanja pojme obravnavamo z različnih
predmetnih perspektiv: npr. matematike in biologije (dedovanje, populacijska genetika).
Verjetnostni račun: Priporočamo medpredmetno povezavo z biologijo (geni in
dedovanje).
Statistika: Priporočamo medpredmetno povezavo s fiziko in kemijo pri merjenjih
(standardni odklon, povprečje) ter z biologijo (ekologija, raziskovanja in poskusi) in pri
obdelavi podatkov (prikazovanje podatkov in interpretacija).« (Žakelj in sod., 2008, str.
22, 25, 34, 36).
Jerenčeva (2011, str. 10–11) navaja nekaj srednješolskih medpredmetnih povezav
matematike z biologijo (primeri so iz srednješolskih učnih načrtov za matematiko):
srednje strokovno izobraževanje (SSI):
Biologija Matematika
eksponentna rast celic eksponentna funkcija in enačba
srednje poklicno izobraževanje (PTI):
Biologija Matematika
iskanje modelov teles iz življenja, okolja geometrijska telesa
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
17
gimnazija:
Biologija Matematika
Dedovanje kombinatorika
geni in dedovanje verjetnostni račun
Anja Breg (2016, str. 31–34) je izpisala medpredmetne povezave z biologijo iz Učnega
načrta za matematiko v gimnazijah in medpredmetne povezave z matematiko iz Učnega
načrta za biologijo v splošnih gimnazijah, kar prikazuje tabela 1.
Tabela 1: Izpis medpredmetnih povezav z biologijo iz Učnega načrta za matematiko v
gimnazijah in izpis medpredmetnih povezav z matematiko iz Učnega načrta za biologijo
v splošnih gimnazijah.
Medpredmetne povezave z biologijo iz Učnega načrta za matematiko
naslov poglavja in podpoglavja
Funkcije
Funkcije: Eksponentna funkcija
Kombinatorika
Verjetnostni račun
Statistika
Medpredmetne povezave z matematiko iz Učnega načrta za biologijo
naslov poglavja in podpoglavja
Celostno razumevanje bioloških konceptov
Biologija kot naravoslovna znanost
Raziskovanje in poskusi
Pomen statistične analize pri razlagi bioloških pojavov
Uporaba modelov in modeliranje
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
18
Šorgo in Šteblaj (2007) ugotavljata, da učni načrt biologije na izvedbeni ravni pri izboru
vsebin ne ponuja svobode učiteljem in učencem, pri kreiranju povezav med vsebinami
znotraj le-tega predmeta in kombiniranju ciljev pa imajo večjo svobodo.
2.5 Teorije medpredmetnega povezovanja v biologiji in matematiki
Žakelj in sod. (2011; v Žakelj in Valenčič Zuljan, 2015, str. 17) navajajo, da je eden izmed
temeljnih predmetov v osnovni šoli matematika, saj ima številne naloge ( izobraževalno-
informativne, funkcionalno-formativne in vzgojne). Pogosteje kot pri preostalih
predmetih pa se učenci pri poučevanju le-te srečujejo s težavami (Žakelj in Valenčič
Zuljan, 2015). Kot meni Hodnik Čadež (2007), sodi matematika v šoli med najzahtevnejše
predmete, saj pomanjkljivo znanje določenih vsebin vodi v težave pri učenju vsebin, ki
predstavljajo nadgraditev. Prav tako se pojavljajo težave zaradi abstraktnosti
matematičnih pojmov, ki so premosorazmerni z leti šolanja. Gross (2004; v Breg 2016,
str. 22) navaja, da so vsebine prazne posode, ki se tekom šolanja polnijo z najrazličnejšimi
informacijami (če učenci ne dobijo določene informacije v šolskem procesu, je
najverjetneje ne bodo nikoli prejeli), zato je potrebno dobro premisliti , katere vsebine
učimo učence. Raziskave kažejo ugodne rešitve pri iskanju težav, ki se pojavljajo učencem
pri učenju matematike, vendar se te le redko prenesejo v prakso. Za to obstajata dva
razloga. Prvi govori o premalo kompleksnih raziskavah poučevanja matemat ike, drugi pa,
da učitelji ne želijo spremeniti ali pa se jim zdi pretežko, da bi spremenili svojo lastno
teorijo o učenju in poučevanju. Rešitev je aktivna vloga učitelja pri raziskovanju (Hodnik
Čadež, 2007). Podobno menita Žakelj in Valenčič Zuljan (2015), ki navajata, da imajo pri
organizaciji bolj smiselnega pouka matematike, pri vzbujanju zanimanja in aktivnem
sodelovanju učencev pomembno vlogo šole in učitelji.
Pri poučevanju biologije se tudi učitelji soočajo z njeno abstrakcijo. To se dogaja pri
razlagi in prikazu bioloških procesov (ti se lahko zgodijo izredno hitro in v kratkem
časovnem razmiku ali pa se odvijajo počasi, pri tem pa spremenljivke potrebujejo veliko
časa za spremembo) (Šorgo in Kocijančič, 2006). V ta namen Stepišnik (2004, str. 5)
meni: »Matematične metode so orodje naravoslovja, kar daje smisel pouku matematike .«
V naravoslovju brez matematičnih funkcij, grafov, zvez ipd. ni mogoče vzpostaviti
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
19
globljega razumevanja idej. Tudi Šorgo (2010) meni, da ne zadošča, če k biologiji dodamo
matematične vsebine, k matematičnim pa biološke, ampak je nujen razvoj pedagoških
modelov, ki bodo ustrezali takemu načinu pouka. Enako je, če k visokošolskemu pouku
biologije dodamo matematične predmete, katere bi učili matematični strokovnjaki.
Študentje sami najverjetneje teh povezav ne bi našli, če pa bi jim kdo le-te pokazal, bi
najverjetneje zaradi varnosti obtičali v biologiji. Avtor predlaga izobraževanje
osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ki se naj prične s »Strokovno izpolnitvijo
matematično-biološkega vsebinskega znanja« (Šorgo, 2010, str. 199).
Zanimanje mladine v Sloveniji za naravoslovna znanja in naravoslovno-tehnične poklice
po podatkih statističnih analiz upada. Na to kaže tudi število diplom s področja
naravoslovja. Tako je delež diplom v Sloveniji v letu 2016 iz naravoslovja, matematike
in računalništva 8 % (http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6698). V Evropi je bilo leta
2000 povprečje 12 % (Stepišnik, 2004). Da ni vse tako slabo, poroča
ravnatelj II. gimnazije v Mariboru, ki pravi, da se število njihovih maturantov, ki se
odločajo za vpis na naravoslovne fakultete, opazno veča. Vzrok je v večji zaposl itveni
možnosti teh diplomantov (Kontler Salamon, 2011).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
20
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Namen
Namen naloge je preveriti odnos dijakov do predmetov biologija ter matematika. Z analizo
odgovorov dijakov bomo skušali ugotoviti, kaj jim je pri pouku biologije in matematike
všeč oz. kaj jim ni všeč ter kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti ali v njem
spremeniti, da bi bil zanimivejši in poučevanje učinkovitejše. Nato pa bomo skušali ugotoviti,
kako oz. na kakšen način bi dijaki povezali biologijo in matematiko.
3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega
problema
V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetne povezave med biologijo in
matematiko ter na položaj vsakega od teh dveh predmetov.
V raziskavi smo:
ugotavljali odnos oz. priljubljenost posameznega predmeta (biologija, fizika, kemija,
matematika, tehnika in tehnologija ter informatika (računalništvo)),
ugotavljali, kakšne se dijakom zdijo biološke vsebine, kot so botanika, zoologija,
genetika, mikrobiologija, agronomija, veterina, medicina ipd.,
ugotavljali, kakšna je po njihovem mnenju večina vsebin predmeta biologija v osnovni
in srednji šoli,
ugotavljali, kakšno je bilo po mnenju dijakov poučevanje biologije v osnovni in srednji
šoli,
ugotavljali, katere tri spremembe bi dijaki vnesli v pouk biologije,
ugotavljali, kaj je bilo pri pouku biologije dobrega,
ugotavljali, kakšne se dijakom zdijo matematične vsebine, kot so statistika, algebra,
geometrija, algoritmi in programiranje, finančna matematika, optimizacijske metode,
matematično modeliranje ipd.,
ugotavljali, kakšna je po mnenju dijakov večina vsebin predmeta matematika v osnovni
in srednji šoli,
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
21
ugotavljali, kakšno je bilo po mnenju dijakov poučevanje matematike v osnovni in
srednji šoli,
ugotavljali, katere tri spremembe bi vnesli dijaki v pouk matematike,
ugotavljali, kaj je bilo pri pouku matematike dobrega,
ugotavljali, kako bi dijaki povezali biologijo in matematiko,
ugotavljali, v kateri delovni organizaciji bi se dijaki po končanem študiju želeli
zaposliti.
Sodelovanje pri anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Povezavo do ankete smo poslali
na srednje poklicne šole in gimnazije v vseh 12 statističnih regij Slovenije, profesorji in
njihovi dijaki pa so se sami odločili, ali bodo pri raziskavi sodelovali.
3.2.1 Raziskovalna vprašanja
1. Kakšen je odnos dijakov do posameznega predmeta?
2. Kaj je dijakom pri pouku biologije všeč?
3. Kaj dijakom pri pouku biologije ni všeč?
4. Kaj je dijakom pri pouku matematike všeč?
5. Kaj dijakom pri pouku matematike ni všeč?
6. Ali obstajajo spremembe, ki bi jih dijaki uvedli v pouk biologije in katere to so?
7. Ali obstajajo spremembe, ki bi jih dijaki uvedli v pouk matematike in katere to so?
8. Kako medsebojno povezati biologijo in matematiko?
3.2.2 Raziskovalne hipoteze
Ker je bil osnovni cilj raziskave ugotoviti obstoječe stanje in pridobiti mnenja o pouku
biologije in matematike ter o možnostih medpredmetnih povezav, si na osnovni ravni
proučevanja posameznega predmeta nismo zastavili hipotez, ki bi jih preverjali. Preverjali
pa smo razlike med predmetoma, kjer smo izhajali iz predpostavke (hipoteze), da obstajajo
večje ali manjše razlike med predmetoma.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
22
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalne metode
Uporabili smo 4 predvidene metode raziskovanja:
sestavili smo vprašalnik o medpredmetnem povezovanju med biologijo in
matematiko;
anketirali smo dijake slovenskih srednjih šol, anketiranje je potekalo na odprtokodni
aplikaciji 1KA (www.1ka.si);
zbrane podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa IMB SPSS Statistics;
izračunali smo velikost učinka s pomočjo programa s spleta (Psychometrica),
katerega tako interpretiramo (Field, 2009):
< 0 neželjen stranski učinek,
0,0–0,1 ni velikosti učinka,
0,1–0,3 majhna velikost učinka,
0,3–0,5 srednja velikost učinka,
> 0,5 velika velikost učinka.
3.3.2 Vzorec
Raziskovalni vzorec zajema dijake srednjih poklicnih šol in gimnazij v vseh 12 statističnih
regijah Slovenije. Povezavo do ankete smo poslali na srednje poklicne šole in gimnazije,
profesorji in njihovi dijaki pa so se sami odločili, ali bodo pri raziskavi sodelovali. Vzorec
je sestavljalo 670 anketirancev, le 212 pa jih je uspelo dokončati odgovore na celoten
vprašalnik. Popolni vzorec je tako sestavljalo 152 žensk in 60 moških. Po letniku
prevladuje prvi letnik (69 anketirancev), sledi mu četrti letnik (55 anketirancev), drugi
letnik (46 anketirancev) in najmanj tretji letnik (42 anketirancev). Pri povprečni oceni pri
biologiji prevladujejo ocena štiri, pri matematiki pa v drugem in četrtem letniku ocena tri,
v prvem in četrtem pa ocena štiri. Glede na regijo prevladuje podravska, sledi ji goriška,
pomurska, osrednjeslovenska, savinjska, obalno-kraška, gorenjska, zasavska, koroška in
notranjsko-kraška. Spodnjeposavska in jugovzhodna Slovenija pa nista zastopani.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
23
3.3.3 Vzorčenje
Za pridobitev podatkov smo uporabili spletni vprašalnik , samo anketiranje pa je potekalo
na odprtokodni aplikaciji 1KA (www.1ka.si). Sodelovanje pri anketi je bilo anonimno in
prostovoljno. Povezavo do ankete smo poslali na srednje poklicne šole in gimnazije v vseh
12 statističnih regij Slovenije, profesorji in njihovi dijaki pa so se sami odločili, ali bodo
pri raziskavi sodelovali. Odgovore anketirancev smo zbirali v obdobju med 5. 4. 2017 in
16. 5. 2017. Do takrat je k reševanju spletnega vprašalnika pristopilo 670 anketirancev. V
kasnejših fazah pa se je število anketirancev zmanjševalo, in sicer tako: prvo nalogo je
rešilo 670 anketirancev, sklop biologija je rešilo 338 anketirancev, sklop matematika 249
anketirancev, sklop poklicne namere 217 in sklop osnovni podatki 212 anketirancev.
3.3.4 Sestava vprašalnika
Vprašalnik je priložen v poglavju priloge (priloga A), sestavljalo ga je 26 nalog.
S prvo nalogo smo preverjali relativno priljubljenost posameznih naravoslovnih
predmetov ter matematike, tehnike in tehnologije ter informatike (računalništva). Dijaki
so morali v tabeli z vpisanimi predmeti po vrstnem redu za vsak predmet označiti najbolj
in najmanj priljubljen predmet na skali med 1 – najbolj priljubljen, 6 – najmanj priljubljen.
Vseh šolskih predmetov, kot je bilo to narejeno v drugih »nalogah«, nismo preverili, ker
STEM (Science, Technology, Engineering, Mathematics) najbolj vključuje predmete kot
so biologija, kemija, matematika, fizika, tehnika in tehnologija ter informatika
(računalništvo). Obenem pa lahko matematične vsebine s pomočjo naravoslovnih
predmetov, kot so biologija, kemija, fizika ipd., naredimo zanimivejše.
3.3.4.1 Sklop biologija in matematika
Edina razlika v tem sklopu se pojavi pri vprašanjih, in sicer v uporabi besede biologija ali
matematika, potem pa so vsa vprašanja enaka.
Drugi sklop nalog (priloga A) se je nanašal na predmet biologija/matematika. V prvem
delu ga je sestavljalo pet sklopov nalog, ki so jih v svoji raziskavi o odnosu do
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
24
naravoslovno-tehničnih predmetov in matematike že uporabili Šorgo in sod. (2018, str.
6). Vprašalnik je bil v tem delu prirejen po STEM Semantics Scale (Tyler-Wood, Knezek,
& Christensen, 2010). Vsem petim nalogam je bilo skupno, da so dijaki odgovarjali tako,
da so izbrali številko (od 1 do 7), ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
Drugi sklop nalog so bile naloge odprtega tipa. V prvi nalogi (Q8 in Q16) smo dijake
pozvali, da povedo, kaj bi spremenili pri pouku biologije/matematike in to svojo odločitev
tudi utemeljijo (priloga A).
Zadnja naloga sklopa (Q9 in Q17) je od dijaka zahtevala, da poda odgovor na trditev
(priloga A): »Nedvomno je v pouku biologije nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to:«
3.3.4.2 Sklop medpredmetno povezovanje
Sklop medpredmetno povezovanje smo vključili, da bi ugotovili, kako bi po mnenju
dijakov lahko povezali predmeta biologija in matematika.
Naloga pri tem sklopu se glasi (priloga A): »Med matematiko in biologijo obstajajo povezave,
le v šoli jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta.«
3.3.4.3 Sklop poklicne namere
Sklop smo vključili, da prepoznamo, kakšne želje imajo dijaki glede področij zaposlitve
in kako to vpliva na odnos do predmetov.
Naloga pri tem sklopu se glasi (Šorgo in sod., 2018) (priloga A): »Po končanem študiju bi
se želel-a zaposliti v delovni organizaciji s področja, ki bi ga najbolje označili kot:«
Dijaki so odgovarjali na sedem-stopenjski lestvici z vrednostmi (1) sploh se ne strinjam;
(2) se ne strinjam; (3) delno se ne strinjam; (4) niti niti; (5) delno se strinjam; (6) se
strinjam; (7) povsem se strinjam. Na voljo so imeli 14 možnosti različnih gospodarskih in
negospodarskih dejavnosti, povzetih po klasifikaciji Slovenskega statističnega urada
(http://www.stat.si/StatWeb/Methods/Classifications). Navedene dejavnosti so bile:
družbene dejavnosti; finance; informacijske in komunikacijske dejavnosti; inženiring;
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
25
kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
obramba in varnost; okoljske in naravovarstvene dejavnosti; pravo; proizvodne in
predelovalne dejavnosti (industrija, gradbeništvo, promet ipd) ; raziskovanje in razvoj;
trgovina; turizem in gostinstvo; vzgoja in izobraževanje.
3.3.4.4 Sklop osnovni podatki
Prvo vprašanje sklopa sprašuje po letniku, ki ga anketiranec obiskuje (Lang, 2017, str.
68). Možni odgovori so bili med prvim in četrtim letnikom.
Drugo vprašanje sprašuje anketiranca po spolu. Tretje in četrto vprašanje pa se nanašata
na povprečno oceno pri predmetu biologija in matematika za vsak letnik.
Zadnje vprašanje sklopa je zemljevid Slovenije z regijami, s pomočjo katerega so
anketiranci morali označiti regijo, s katere prihajajo (Lang, 2017, str. 69).
3.3.5 Statistične analize
Najprej smo izvedli opisno statistiko ter izračunali vrednost frekvenc, aritmetičnih sredin,
standardnih odklonov, median in modusa (Field, 2009). To smo storili s pomočjo
programa IMB SPSS Statistics 24. Nato smo izračunali razlike med predmetoma s
pomočjo Cohenovega d, ki je mera velikosti učinka. Izračunamo ga tako, da razliko
aritmetičnih sredin delimo s skupnim standardnim odklonom, katerega pa izračunamo iz
dosežkov v vseh vzorcih skupaj.
𝑑 =𝑀1 – 𝑀2
SD𝑆𝐾𝑈𝑃𝑁𝑂
Vrednosti d-ja okoli 0,2 predstavljajo majhen učinek, srednje velik učinek predstavljajo
vrednosti do 0,5 in velik učinek nad 0,5.
Mi smo to storili s pomočjo programa s spleta
(https://www.psychometrica.de/effect_size.html) tako, da smo v program vnesli
aritmetično sredino (AS), število anketirancev in standardno deviacijo (SD), ta pa nam je
izračunal velikost učinka oz. razlike med predmetoma.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
26
Kodiranje prostih odgovorov je potekalo v skladu s principi utemeljene teorije (Mesec,
1998 v Šorgo in Špernjak, 2007). S tem načinom kodiranja ločimo med prevladujočimi
večinskimi mnenji in mnenji posameznikov ali manjših skupin, vendar pa se jasnost
posameznih odgovorov in nekaj informacij kljub vsemu izgubi. Pri nekaterih odgovorih
je bilo dva ali več jasno ločenih odgovorov, zato smo te obravnavali ločeno.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
27
4 Rezultati s komentarji
S prvo nalogo smo preverjali relativno priljubljenost posameznih naravoslovnih
predmetov ter matematike, tehnike in tehnologije ter informatike in računalništva. Dijaki
so morali v tabeli z vpisanimi predmeti po vrstnem redu za vsak predmet označiti najbolj
in najmanj priljubljen predmet na skali med 1 – najbolj priljubljen, 6 – najmanj priljubljen.
Tabela 2: Odnos srednješolcev do predmetov biologija, fizika, kemija, matematika,
tehnika in tehnologija ter informatika (računalništvo).
Koda Predmet F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
AS SD Med Mo
Q1.4 Matematika 183
27,3
140
20,9
110
16,4
105
15,7
74
11,0
58
8,7
2,28 1,63 3 1
Q1.1 Biologija 198
29,6
123
18,4
106
15,8
97
14,5
80
11,9
66
9,9
2,90 1,69 3 1
Q1.3 Kemija 111
16,6
145
21,6
106
15,8
104
15,5
102
15,2
102
15,2
3,37 1,70 3 2
Q1.5 Tehnika in
tehnologija
60
9,0
91
13,6
115
17,2
110
16,4
166
24,8
128
19,1
3,92 1,59 4 5
Q1.2 Fizika 54
8,1
90
13,4
116
17,3
137
20,4
127
19,0
146
20,8
3,94 1,58 4 6
Q1.6 Informatika
(računalništvo)
64
9,6
81
12,1
117
17,5
117
17,5
120
17,9
170
25,4
3,98 1,65 4 6
N = 670
Iz tabele 2 lahko razberemo, da sta biologija in matematika znotraj podanega nabora med
priljubljenimi predmeti. Sledijo kemija, tehnika in tehnologija ter fizika. Med najmanj
priljubljene predmete pa spada informatika (računalništvo). Langova (2017) in Kotnikova
(2016) pa sta ugotovili, da biologija spada med priljubljene predmete, medtem ko je
matematika med manj priljubljenimi predmeti.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
28
Tabela 3: Razlike med posameznimi predmeti (N = 670).
Predmet Matematika Biologija Kemija Tehnika in
tehnologija
Fizika Informatika
(računalništvo)
Matematika -
Biologija 0,373 -
Kemija 0,655 0,277 -
Tehnika in
tehnologija
1,019 0,622 0,334 -
Fizika 1,034 0,636 0,347 0,013 -
Informatika
(računalništvo)
1,037 0,647 0,364 0,037 0,025 -
V tabeli 3 je med predmeti fizika ter tehnika in tehnologija, informatika in fizika,
informatika ter tehnika in tehnologija velikost učinka zanemarljiva. Iz tega lahko
sklepamo, da jih dijaki obravnavajo enako, saj so vsi ti predmeti med anketiranci manj
priljubljeni.
Majhna velikost učinka se kaže med pari predmetov: matematika in biologija, biologija in
kemija, fizika in kemija, kemija in informatika, kemija ter tehnika in tehnologija. Na
podlagi tega sklepamo, da so predmeti matematika, biologija in kemija med seboj
obravnavani podobno, kar nakazuje tudi majhna razlika v modusu (tabela 1). Ugotovili
smo tudi, da se kemija obravnava podobno v primerjavi z manj priljubljenimi predmeti.
Srednja velikost učinka se kaže med pari predmetov matematika in kemija, biologija in
fizika, biologija in informatika, biologija ter tehnika in tehnologija, iz česar razberemo,
da dijaki biologijo v primerjavi z ostalimi predmeti, ki spadajo med manj priljubljene,
obravnavajo drugače. Kaže pa se tudi razlika v obravnavi med matematiko in kemijo.
Velika velikost učinka se kaže med pari predmetov matematika in fizika, matematika in
informatika, matematika ter tehnika in tehnologija. Sklepamo lahko, da dijaki matematiko
v primerjavi z ostalimi predmeti obravnavajo na drugačen način.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
29
4.1 Razlike med predmetoma biologija in matematika
Razlike med predmetoma smo izračunali s pomočjo programa s spleta, kjer je
d = velikost učinka (effect size): https://www.psychometrica.de/effect_size.html.
4.1.1 Razlike v privlačnosti vsebin
Tabela 4: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 238) na trditev: »Biološke
vsebine (botanika, zoologija, genetika, mikrobiologija, agronomija, veterina, medicina
ipd.) so:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q3.3 pomembne/nepomembne 117
17,5
83
12,4
71
10,6
36
5,4
16
2,4
5
0,7
10
1,5
2,43 1,49 2 1
Q3.2 zanimive/vsakdanje 82
12,2
79
11,8
76
11,3
43
6,4
28
4,2
15
2,2
15
2,2
2,88 1,66 3 1
Q3.1 navdušujoče/dolgočasne 57
8,5
80
11,9
71
10,6
62
9,3
35
5,2
15
2,2
18
2,7
3,16 1,66 3 2
Q3.4 privlačne/ neprivlačne 49
7,3
73
10,9
64
9,6
70
10,4
39
5,8
24
3,6
19
2,8
3,37 1,70 3 2
Q3.5 vznemirljive/nevznemirljive 41
6,1
60
9,0
69
10,3
69
10,3
48
7,2
29
4,3
22
3,3
3,59 1,71 3 3
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
30
Tabela 5: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Matematične
vsebine (statistika, algebra, geometrija, algoritmi in programiranje, finančna matematika,
optimizacijske metode, matematično modeliranje ipd.) so:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q11.3 pomembne/nepomembne 54
8,1
43
6,4
40
6,0
39
5,8
25
3,7
22
3,3
2
3,9
3,43 1,97 3 1
Q11.2 zanimive/vsakdanje 46
6,9
34
5,1
41
6,1
49
7,3
24
3,6
31
4,6
24
3,6
3,64 1,93 4 4
Q11.1 navdušujoče/dolgočasne 32
4,8
29
4,3
43
6,4
53
7,9
36
5,4
23
3,4
33
4,9
3,94 1,87 4 4
Q11.4 privlačne/neprivlačne 34
5,1
28
4,2
40
6,0
39
5,8
31
4,6
31
4,6
46
6,9
4,13 2,03 4 7
Q11.5 vznemirljive/nevznemirljive 30
4,5
24
3,6
44
6,6
49
7,3
29
4,3
27
4,0
46
6,9
4,16 1,96 4 4
Po mediani in modusu večina dijakov ocenjuje oba predmeta za pomembna, za biologijo
večina misli, da je zanimiva. Prav tako so v biologiji vse mediane pod srednjo vrednostjo
trditev, česar pa ne moremo reči za matematiko. Večina dijakov tako pri matematiki meni,
da so vsebine neprivlačne.
Tabela 6: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N = 249).
Biologija Matematika Velikost
razlik
Koda ODGOVOR AS SD Med Mo Koda AS SD Med Mo AS r SD r d
Q3.5 vznemirljive/nevznemirljive 3,59 1,71 3 3 Q11.5 4,16 1,96 4 4 0,57 0,25 0,31
Q3.4 privlačne/neprivlačne 3,37 1,70 3 2 Q11.4 4,13 2,03 4 7 0,76 0,33 0,41
Q3.1 navdušujoče/dolgočasne 3,16 1,66 3 2 Q11.1 3,94 1,87 4 4 0,78 0,21 0,45
Q3.3 pomembne/nepomembne 2,43 1,49 2 1 Q11.3 3,43 1,97 3 1 1,0 0,48 0,59
Q3.2 zanimive/vsakdanje 2,88 1,66 3 1 Q11.2 3,64 1,93 4 4 0,76 0,27 0,61
Pri razlikah med privlačnostjo vsebin biologije in matematike so vse vrednosti v »korist«
biologije, kar se izkazuje kot velika velikost učinka pri odgovoru pomembne/nepomembne
in zanimive/vsakdanje. Pri vseh ostalih odgovorih pa je srednja velikost učinka. Do razlik
po mojem mnenju prihaja zaradi predmeta samega, saj ima matematika veliko postopkov,
da pridemo do željenega rezultata in dijaki velikokrat ne vidijo povezave z vsakdanjim
življenjem, biologija pa obravnava teme, ki so velikokrat vsakdanje in zaradi tega
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
31
zanimive ter privlačnejše. Na podlagi podatkov menim, da matematika za biologijo
zaostaja zaradi premajhne povezave z vsakdanjim življenjem in premajhne uporabnosti
le-te v vsakdanjem življenju.
4.1.2 Primerjava privlačnosti vsebin v osnovni šoli
Tabela 7: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev: »Večina
vsebin predmeta biologija v osnovni šoli je bila:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q4.3 pomembna/nepomembna 42
6,3
67
10,0
90
13,4
63
9,4
36
5,4
20
3,0
20
3,0
3,37 1,63 3 3
Q4.2 zanimiva/vsakdanja 50
7,5
57
8,5
79
11,8
56
8,4
45
6,7
25
3,7
26
3,9
3,50 1,77 3 3
Q4.1 navdušujoča/dolgočasna 33
4,9
49
7,3
71
10,6
77
11,5
41
6,1
35
5,2
32
4,8
3,82 1,74 4 4
Q4.4 privlačna/neprivlačna 28
4,2
41
6,1
75
11,2
80
11,9
48
7,2
30
4,5
36
5,4
3,93 1,71 4 4
Q4.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 30
4,5
28
4,2
73
10,9
79
11,8
47
7,0
36
5,4
45
6,7
4,10 1,76 4 4
Tabela 8: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Večina
vsebin predmeta matematika v osnovni šoli je bila:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q12.3 pomembna/nepomembna 55
8,2
57
8,5
47
7,0
40
6,0
18
2,7
10
1,5
22
3,3
3,11 1,83 3 2
Q12.2 zanimiva/ vsakdanja 36
5,4
51
7,6
42
6,3
43
6,4
29
4,3
22
3,3
26
3,9
3,59 1,88 3 2
Q12.1 navdušujoča/ dolgočasna 33
4,9
44
6,6
49
7,3
45
6,7
24
3,6
22
3,3
32
4,8
3,71 1,91 3 3
Q12.4 privlačna/ neprivlačna 33
4,9
40
6,0
51
7,6
46
6,9
27
4,0
14
2,1
38
5,7
3,76 1,92 4 3
Q12.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 27
4,0
34
5,1
44
6,6
51
7,6
36
5,4
20
3,0
37
5,5
3,98 1,87 4 4
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
32
V osnovni šoli sta po mediani in modusu oba predmeta v odgovorih podobna. Prav tako
pa so vse mediane pod srednjo vrednostjo trditev.
Tabela 9: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v
osnovni šoli.
Biologija Matematika Velikost
razlik
Koda ODGOVOR AS SD Med Mo Koda AS SD Med Mo AS r SD r d
Q4.2 zanimiva/vsakdanja 3,50 1,77 3 3 Q12.2 3,59 1,88 3 2 0,09 0,11 0,05
Q4.1 navdušujoča/ dolgočasna 3,82 1,74 4 4 Q12.1 3,71 1,91 3 3 0,11 0,17 0,06
Q4.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 4,10 1,76 4 4 Q12.5 3,98 1,87 4 4 0,12 0,11 0,07
Q4.4 privlačna/neprivlačna 3,93 1,71 4 4 Q12.4 3,76 1,92 4 3 0,17 0,21 0,10
Q4.3 pomembna/nepomembna 3,37 1,63 3 3 Q12.3 3,11 1,83 3 2 0,26 0,20 0,15
Primerjava v privlačnosti vsebin predmetov biologija in matematika v osnovni šoli nam je
pokazala, da je velikost učinka zanemarljiva. Le v primeru pomembnosti ocenjujejo
pomen matematike nekaj višje, razlike v velikosti učinka pa so male. Na podlagi tega
sklepamo, da niso vsebine tiste, ki bi dijake pritegovale k predmetu samemu.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
33
4.1.3 Primerjava privlačnosti vsebin v srednji šoli
Tabela 10: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev: »Večina
vsebin predmeta biologija v srednji šoli je bila:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q5.2 zanimiva/vsakdanja 51
7,6
69
10,3
85
12,7
61
9,1
35
5,2
21
3,1
16
2,4
3,26 1,63 3 3
Q5.3 pomembna/nepomembna 56
8,4
82
12,2
62
9,3
49
7,3
48
7,2
22
3,3
19
2,8
3,28 1,74 3 2
Q5.1 navdušujoča/dolgočasna 32
4,8
60
9,0
83
12,4
63
9,4
40
6,0
35
5,2
25
3,7
3,66 1,70 3 3
Q5.4 privlačna/neprivlačna 34
5,1
57
8,5
76
11,3
60
9,0
45
6,7
39
5,8
27
4,0
3,74 1,75 4 3
Q5.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 29
4,3
54
8,1
79
11,8
57
8,5
51
7,6
33
4,9
35
5,2
3,85 1,76 4 3
Tabela 11: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Večina
vsebin predmeta matematika v srednji šoli je bila:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q13.2 zanimiva/vsakdanja 40
6,0
52
7,8
37
5,5
40
6,0
32
4,8
22
3,3
26
3,9
3,57 1,92 3 2
Q13.3 pomembna/nepomembna 46
6,9
58
8,7
32
4,8
32
4,8
19
2,8
27
4,0
35
5,2
3,57 2,08 3 2
Q13.1 navdušujoča/dolgočasna 34
5,1
37
5,5
41
6,1
46
6,9
35
5,2
28
4,2
28
4,2
3,83 1,89 4 4
Q13.4 privlačna/neprivlačna 33
4,9
37
5,5
45
6,7
43
6,4
23
3,4
28
4,2
40
6,0
3,92 1,99 4 3
Q13.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 24
3,6
39
5,8
41
6,1
44
6,6
34
5,1
22
3,3
45
6,7
4,09 1,94 4 7
Večina dijakov ocenjuje vsebine obeh predmetov za pomembne. Mediane pri vseh
vsebinah obeh predmetov se gibljejo okrog srednje vrednosti trditev. Za matematične
vsebine večina dijakov meni, da so zanimive in nevznemirljive.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
34
Tabela 12: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v
srednji šoli.
Biologija Matematika Velikost
razlik
Koda ODGOVOR AS SD Med Mo Koda AS SD Med Mo AS r SD r d
Q5.1 navdušujoča/dolgočasna 3,66 1,70 3 3 Q13.1 3,83 1,89 4 4 0,17 0,19 0,10
Q5.4 privlačna/neprivlačna 3,74 1,75 4 3 Q13.4 3,92 1,99 4 3 0,18 0,24 0,10
Q5.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 3,85 1,76 4 3 Q13.5 4,09 1,94 4 7 0,24 0,18 0,13
Q5.3 pomembna/nepomembna 3,28 1,74 3 2 Q13.3 3,57 2,08 3 2 0,29 0,34 0,15
Q5.2 zanimiva/vsakdanja 3,26 1,63 3 3 Q13.2 3,57 1,92 3 2 0,31 0,29 0,18
Primerjava v privlačnosti vsebin predmeta biologija in matematika v srednji šoli nam je
pokazala, da je pri mnenjih o dolgočasnosti in privlačnosti velikost učinka zanemarljiva,
medtem ko je v ostalih primerih mala in v vseh primerih v »korist« biologije. Iz tega
sklepamo, da se v srednji šoli pričneta predmeta glede na privlačnost vsebin razlikovati
med seboj. Menim, da se matematika prične razlikovati z biologijo zaradi vsebin, pri
katerih je potrebno videti z različnih zornih kotov in zaradi predstave, ki si jo dijaki težko
ustvarijo ter kompleksnih vsebin (tridimenzionalni prostori, integrali …).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
35
4.1.4 Primerjava poučevanja v osnovni šoli
Tabela 13: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev: »Poučevanje
biologije v osnovni šoli je bilo:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q6.2 zanimivo/vsakdanje 39
5,8
48
7,2
7
11,5
58
8,7
38
5,7
28
4,2
50
7,5
3,86 1,90 4 3
Q6.3
pomembno/nepomembno 30
4,5
48
7,2
83
12,4
72
10,7
29
4,3
35
5,2
41
6,1
3,86 1,79 4 3
Q6.1 navdušujoče/dolgočasno 27
4,0
41
6,1
57
8,5
77
11,5
46
6,9
33
4,9
57
8,5
4,19 1,84 4 4
Q6.4 privlačno/neprivlačno 29
4,3
43
6,4
53
7,9
71
10,6
46
6,9
41
6,1
55
8,2
4,20 1,87 4 4
Q6.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 32
4,8
34
5,1
57
8,5
60
9,0
55
8,2
43
6,4
57
8,5
4,27 1,88 4 4
Tabela 14: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Poučevanje
matematike v osnovni šoli je bilo:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q14.3 pomembno/nepomembno 54
8,1
52
7,8
42
6,3
38
5,7
20
3,0
17
2,5
26
3,9
3,29 1,94 3 1
Q14.2 zanimivo/vsakdanje 46
6,9
45
6,7
43
6,4
38
5,7
23
3,4
21
3,1
33
4,9
3,57 2,00 3 1
Q14.1 navdušujoče/dolgočasno 38
5,7
45
6,7
43
6,4
46
6,9
23
3,4
19
2,8
35
5,2
3,67 1,96 3 4
Q14.4 privlačno/neprivlačno 32
4,8
43
6,4
40
6,0
48
7,2
30
4,5
23
3,4
33
4,9
3,81 1,92 4 4
Q14.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 33
4,9
34
5,1
34
5,1
51
7,6
33
4,9
25
3,7
39
5,8
4,00 1,96 4 4
Razlika v poučevanju obeh predmetov v osnovni šoli se kaže v tem, da večina dijakov
meni, da je poučevanje matematike pomembno in zanimivo. Pri vseh ostalih odgovorih se
poučevanje obeh predmetov po mnenju dijakov ne razlikuje.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
36
Tabela 15: Razlike med poučevanjem biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v osnovni
šoli.
Biologija Matematika Velikost
razlik
Koda ODGOVOR AS SD Med Mo Koda AS SD Med Mo AS r SD r d
Q6.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 4,27 1,88 4 4 Q14.5 4,00 1,96 4 4 0,27 0,08 0,14
Q6.2 zanimivo/vsakdanje 3,86 1,90 4 3 Q14.2 3,57 2,00 3 1 0,29 0,10 0,15
Q6.4 privlačno/neprivlačno 4,20 1,87 4 4 Q14.4 3,81 1,92 4 4 0,39 0,05 0,21
Q6.1 navdušujoče/dolgočasno 4,19 1,84 4 4 Q14.1 3,67 1,96 3 4 0,52 0,12 0,28
Q6.3 pomembno/nepomembno 3,86 1,79 4 3 Q14.3 3,29 1,94 3 1 0,57 0,15 0,31
Pri primerjavi poučevanja v osnovni šoli se kaže majhna velikost učinka. To pomeni, da
se oba predmeta poučujeta podobno. Razlika se kaže pri poučevanju matematike, za katero
večina dijakov meni, da je poučevanje zanimivo in pomembno, kar pa ne moremo v toliki
meri reči za biologijo.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
37
4.1.5 Primerjava poučevanja v srednji šoli
Tabela 16: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev : »Poučevanje
biologije v srednji šoli je bilo:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q7.3 pomembno/nepomembno 47
7,0
62
9,3
74
11,0
62
9,3
41
6,1
22
3,3
30
4,5
3,51 1,78 3 3
Q7.2 zanimivo/vsakdanje 51,
7,6
63
9,4
69
10,3
56
8,4
41
6,1
25
3,7
33
4,9
3,53 1,84 3 3
Q7.1 navdušujoče/dolgočasno 35
5,2
53
7,9
82
12,2
65
9,7
39
5,8
32
4,8
32
4,8
3,72 1,75 3 3
Q7.4 privlačno/neprivlačno 39
5,8
47
7,0
68
10,1
63
9,4
44
6,6
36
5,4
41
6,1
3,88 1,86 4 3
Q7.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 32
4,8
49
7,3
67
10,0
59
8,8
47
7,0
35
5,2
49
7,3
4,01 1,87 4 3
Pri poučevanju biologije v srednji šoli so vse trditve po mnenju dijakov enako zastopane.
Tabela 17: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Poučevanje
matematike v srednji šoli je bilo:«
Koda ODGOVOR F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mo
Q15.3 pomembno/nepomembno 54
8,1
53
7,9
25
3,7
39
5,8
28
4,2
20
3,0
30
4,5
3,46 2,04 3 1
Q15.2 zanimivo/vsakdanje 42
6,3
53
7,9
44
6,6
33
4,9
32
4,8
19
2,8
26
3,9
3,49 1,92 3 2
Q15.1 navdušujoče/dolgočasno 38
5,7
56
8,4
31
4,6
38
5,7
26
3,9
33
4,9
27
4,0
3,66 1,98 3 2
Q15.4 privlačno/neprivlačno 37
5,5
41
6,1
37
5,5
49
7,3
26
3,9
23
3,4
36
5,4
3,80 1,97 4 4
Q15.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 37
5,5
35
5,2
39
5,8
44
6,6
31
4,6
22
3,3
41
6,1
3,91 2,01 4 4
Vrednosti median pri poučevanju obeh predmetov so pri vseh trditvah enake. Večina
dijakov pa meni, da je poučevanje matematike v srednji šoli pomembno, zanimivo in
navdušujoče, kar pa v tolikšni meri ne velja za biologijo.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
38
Tabela 18: Razlike med poučevanjem biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v srednji
šoli.
Biologija Matematika Velikost
razlik
Koda ODGOVOR AS SD Med Mo Koda AS SD Med Mo AS r SD r d
Q7.2 zanimivo/vsakdanje 3,53 1,84 3 3 Q15.2 3,49 1,92 3 2 0,04 0,08 0,02
Q7.3 pomembno/nepomembno 3,51 1,78 3 3 Q15.3 3,46 2,04 3 1 0,05 0,26 0,03
Q7.1 navdušujoče/dolgočasno 3,72 1,75 3 3 Q15.1 3,66 1,98 3 2 0,06 0,23 0,03
Q7.4 privlačno/neprivlačno 3,88 1,86 4 3 Q15.4 3,80 1,97 4 4 0,08 0,11 0,04
Q7.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 4,01 1,87 4 3 Q15.5 3,91 2,01 4 4 0,10 0,14 0,05
Pri primerjavi poučevanja v srednji šoli med predmetoma ni statistično značilnih razlik,
kar se izkazuje z vrednostjo velikosti učinka, ki je v vseh primerih v območju (d < 0,1),
ki ga lahko označimo za zanemarljivega.
S pomočjo primerjav trditev lahko opazimo, da so biološke vsebine privlačnejše kot
matematične. Raziskava je pokazala, da osnovnošolske vsebine obeh predmetov niso tiste,
ki bi pritegovale k samemu predmetu, kar pa ne moremo trditi za srednješolske vsebine.
Pri poučevanju v osnovni in srednji šoli pa je po mnenju dijakov matematika
pomembnejša in zanimivejša kot biologija.
4.1.6 Primerjava sprememb pri pouku
Kodiranje je potekalo tako, da smo najprej vse odgovore z enakimi oz. podobnimi zapisi
označili z besedo ali besedno zvezo, ki te odgovore najbolj predstavi. Nato smo odgovore
prešteli in zapisali njihovo število (priloga B). Kasneje smo oblikovali skupine tako, da smo
besede ali besedne zveze združili v skupino, ki te najbolj predstavi, ter ponovno zapisali njihovo
število.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
39
Tabela 19: Odgovori na vprašanje: »Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku
biologije bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a):«
Sklopi trditev Frekvenca Odstotek
Prazna mesta 1158 57,6
Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 325 16,2
Odgovori, povezani s snovjo 179 8,95
Odgovori, povezani s profesorjem 62 3,1
Odgovori, povezani z dijaki 58 2,9
Nerazumljivo 49 2,4
Odgovori, povezani z IKT 47 2,3
Nič 45 2,2
Ne razumem 30 1,5
Odgovori, povezani z učbenikom in delovnim zvezkom 27 1,35
Odgovori, povezani z urami pouka 13 0,65
Ne vem 12 0,6
Odgovori, povezani z željo po manj aktivnem pouku 3 0,15
Ne 2 0,1
Skupaj 2010 100%
Ob upoštevanju neizpolnjenih mest smo pridobili 2010 odgovorov. Rezultate podajamo v
tabeli 19. Nekateri dijaki so v enem stavku zapisali več predlogov (npr.: več dela z
živalmi, ne samo predavanja; večino časa porabimo za proučevanje rastlinstva in živalstva
in le majhen del v vseh treh letih je posvečen človeku itd.), ki pa smo jih obravnavali
ločeno. Večina dijakov (N = 325; 16,2 %) si želi aktivnejši pouk z več laboratorijskega
dela, več terena, več prakse, več povezav z življenjem ipd. Sledijo odgovori, povezani s
snovjo (N = 179; 8,95 %), odgovori, povezani s profesorji (N = 62; 3,1 %), odgovori,
povezani z dijaki (N = 58; 2,9 %), ter odgovori, povezani z IKT (N = 47; 2,3 %).
Vodilna misel pri odgovorih, povezanih s profesorji, je: »da bi nas profesorji namesto preveč
podrobnih informacij naučili tisto, kar nam bo koristilo v prihodnosti, npr. kaj se dogaja z našim
telesom, če se poslužujemo nezdravega načina življenja, hrane, zdrav odnos do našega planeta,
živali, rastlin ... take stvari.«
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
40
Ničesar ne bi spremenilo 45 (2,2 %) učencev, pomena nekaterih odgovorov (N = 30; 1,5
%) pa nismo uspeli razvozlati.
Iz tega lahko sklepamo, da bi učitelji pri pouku biologije morali vključevati več aktivnosti
ter povezave z vsakdanjim življenjem. Podobno sta pokazali raziskavi Meškove (2009)
ter Šorge in Špernjakove (2007), v kateri si učenci in dijaki želijo več praktičnega dela.
Tabela 20: Odgovori na vprašanje: »Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku
matematike bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a):«
Sklopi trditev Frekvenca Odstotek
Prazna mesta 1396 69,1
Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 168 8,3
Odgovori, povezani s snovjo 102 5,1
Nič 79 3,9
Nerazumljivo 65 3,2
Odgovori, povezani z dijaki 61 3,0
Odgovori, povezani s profesorjem 57 2,8
Odgovori, povezani z urami 21 1,0
Ne razumem 21 1,0
Odgovori, povezani z IKT 16 0,8
Ne vem 12 0,6
Ne 7 0,45
Odgovori, povezani z učbenikom in delovnim zvezkom 6 0,3
Ne bi 5 0,25
Odgovori, povezani z željo po manj aktivnem pouku 3 0,15
Vse je super 1 0,05
Skupaj 2020 100%
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
41
Ob upoštevanju neizpolnjenih mest za odgovore smo pridobili 2020 odgovorov. Nekateri
dijaki so v enem stavku zapisali več predlogov (npr. lažja snov, do stopnje, ki je uporabna
v vsakdanjem življenju; več poudarka bi dal na pomen razumevanja principov in ne učenju na
pamet itd.), ki pa smo jih obravnavali ločeno. Rezultate podajamo v tabeli 20. Večina
dijakov (N = 168; 8,3 %) si želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično
uporabo, z več vajami ipd. Temu sledijo odgovori, povezani s snovjo (N = 102; 5,1 %),
odgovori, povezani z dijaki (N = 61; 3 %), odgovori, povezani s profesorji (N = 57; 2,8
%), odgovori, povezani z urami (N = 21; 1 %), odgovori, povezani z IKT (N = 16; 0,8 %).
Vodilna misel pri odgovorih, povezanih z aktivnejšim poukom, se glasi: »Več bi delali na
primerih, povezanih z realnostjo.«
Ničesar ne bi spremenilo 79 (3,9 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 21; 1 %) pa
nismo uspeli razvozlati.
Iz tega sklepamo, da bi učitelji morali pri pouku matematike vključevati več povezav z
življenjem (uporaba snovi v vsakdanjem življenju).
4.1.7 Primerjava sprememb pri pouku s pojasnili na odgovore
Dijake smo pozvali, da k predlogom o tem, kako bi izboljšali pouk biologije in matematike
podajo utemeljitev (priloga A). Vse utemeljitve za posamezni predmet smo združili in
njihove frekvence podajamo v tabelah 21 in 22. Izpis odgovorov pa podajamo v dodatku
(priloga B).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
42
Tabela 21: Odgovori na pojasnila – Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku
biologije bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a in te pojasni).
Sklopi trditev Frekvenca Odstotek
Prazna mesta 1158 65,5
Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 313 17,15
Odgovori, povezani z dijaki 56 2,9
Nerazumljivo 49 2,8
Nič 45 2,5
Odgovori, povezani s snovjo 43 2,35
Odgovori, povezani s profesorjem 30 1,6
Ne razumem 30 1,7
Odgovori, povezani z urami 15 0,85
Ne vem 9 0,5
V redu 5 0,3
Odgovori, povezani z IKT 4 0,2
Odgovori, povezani z učbenikom in delovnim zvezkom 3 0,15
Ne 2 0,1
Mi je všeč 2 0,1
Odgovori, povezani z željo po manj aktivnem pouku 1 0,05
Nepomembno 1 0,05
Nerazumljivo 1 0,05
Nerelevantno 1 0,05
Zelo pomembno 1 0,05
Skupaj 1769 100%
Z upoštevanjem praznih mest smo pridobili 1769 odgovorov. Rezultate podajamo v tabeli 21.
Večina dijakov (N = 1158; 65,5 %) se ni opredelila. Med tistimi, ki so podali odgovor, pa si
večina dijakov (N = 313; 17,15 %) želi aktivnejši pouk, ker je tak način pouka zanimivejši,
lažje predstavljiv, lažje razumejo, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Pri
odgovorih, ki so povezani s snovjo (N = 43; 2,35 %), si večina želi manj snovi.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
43
Vodilna misel pri odgovorih, povezanih z aktivnejšim poukom, se glasi: »Z raziskovanjem
bi bil pouk zanimivejši in posledično snov privlačnejša.«
Ničesar ne bi spremenilo 45 (2,5 %) učencev, pomena nekaterih odgovorov (N = 30; 1,7 %) pa
nismo uspeli razvozlati.
Iz tega sklepamo, da bi učitelji morali snov bolje približati učencem in dijakom s pomočjo
primerov oziroma situacij iz vsakdanjega življenja ter ustrezne ponazoritve pripovedovanega
(slike, skice, videoposnetki …).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
44
Tabela 22: Odgovori na pojasnila – Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku
matematike bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a in te pojasni).
Sklopi trditev Frekvenca Odstotek
Prazna mesta 1418 70,55
Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 205 10,25
Odgovori, povezani z dijaki 103 5,1
Nič 64 3,2
Nerazumljivo 63 3,15
Odgovori, povezani s snovjo 47 2,35
Odgovori, povezani s profesorjem 28 1,4
Ne razumem 27 1,35
V redu 11 0,55
Ne vem 10 0,5
Odgovori, povezani z urami 6 0,3
Ne 6 0,3
Ni zanimivo 4 0,2
Odgovori, povezani z IKT 3 0,15
Ne maram 3 0,15
Neuporabno 3 0,15
Izguba časa 2 0,1
Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 1 0,05
Odgovori, povezani z učbenikom in delovnim zvezkom 1 0,05
Ni mi všeč 1 0,05
Da 1 0,05
Mi je všeč 1 0,05
Je boljše 1 0,05
Nihče ne dela 1 0,05
Skupaj 2010 100%
Z upoštevanjem praznih mest kot odgovora smo pridobili 2010 odgovorov. Rezultate podajamo
v tabeli 22. Utemeljitve smo uspeli pridobiti le od slabe tretjine dijakov. Med temi, ki so
odgovorili, pa si večina dijakov (N = 205; 10,25 %) želi aktivnejši pouk, ker je pri takem načinu
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
45
pouka več praktične uporabe, zanimivejše, boljše in lažje razumejo snov, več vadijo, imajo lažjo
predstavo ipd. Temu sledijo odgovori, povezani z dijaki (N = 103; 5,1 %), ki si želijo več znanja.
Sledijo odgovori, povezani s snovjo (N = 47; 2,35 %), pri kateri večina dijakov meni, da je
snovi preveč. Temu sledijo odgovori, povezani s profesorji (N = 28; 1,4 %), pri katerih si dijaki
želijo boljši prikaz snovi.
Vodilna misel pri odgovorih, povezanih z dijaki, se glasi: »Pri matematiki testi zadoščajo,
svoje znanje učenci lažje pokažemo, ko imamo čas razmišljati sami. To se kaže tudi v tem, da
večina profesorjev matematike sprašuje z vnaprej pripravljenimi nalogami, med reševanjem pa
nimajo veliko interakcij z dijakom.«
Ničesar ne bi spremenilo 64 (3,15 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 27; 1,35 %)
pa nismo uspeli razvozlati. Iz tega sklepamo, da bi učitelji pri pouku matematike morali
vključiti več povezav z uporabo snovi v vsakdanjem življenju in razumljivejšo razlago s
prikazom snovi, ki je težje razumljiva.
Primerjava med biologijo in matematiko
Ugotovimo lahko, da si dijaki pri obeh predmetih želijo aktivnejšega pouka. Medtem ko
si dijaki v biologiji želijo (11 %) predvsem več praktičnega dela pa si v matematiki želijo
(3 %) več povezave z življenjem in s praktično uporabo. Nobenih sprememb ne bi izvedla
le manjšina.
4.1.8 Primerjava dobrega pri pouku
Da bi presegli nivo negativne kritike, smo dijake povprašali, kaj je v obstoječem
poučevanju biologije in matematike dobrega (dodatek A). Frekvence odgovorov
podajamo v tabeli 23 in 24.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
46
Tabela 23: Odgovori na vprašanje – Nedvomno je pri pouku biologije nekaj dobrega.
Povej nam, kaj je to.
Sklopi trditev Frekvenca Odstotek
Prazna mesta 1686 83,9
Odgovori, povezani s snovjo 164 8,1
Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 74 3,7
Odgovori, povezani s profesorjem 40 2,0
Odgovori, povezani z dijaki 26 1,3
Nerazumljivo 7 0,35
Nič 5 0,25
Vse 4 0,2
Ne razumem 2 0,1
Odgovori, povezani z učbenikom in delovnim zvezkom 1 0,05
Da 1 0,05
Skupaj 2010 100%
Odgovorilo je le dobrih 15 % dijakov, večina pa je pustila prostor za odgovor prazen. Z
upoštevanjem praznih mest kot odgovor smo pridobili 2010 odgovorov. Nekateri dijaki
so v enem stavku zapisali več predlogov (npr. izvemo zelo veliko o našem telesu, okolju
okoli nas; terenske vaje, laboratorijske vaje, biologija, povezana z računalništvom itd.), ki pa
smo jih obravnavali ločeno. Rezultate podajamo v tabeli 23.
Pri vprašanju, kaj je pri pouku biologije dobrega, so učenci odgovarjali: večina dijakov
(N = 164; 8,1 %) je odgovore povezala s snovjo, in sicer si želijo snov o človeku, naravi
… želijo si zanimive snovi … sledijo odgovori, povezani z aktivnejšim poukom (N = 74;
3,7 %), kjer prevladujeta odgovora laboratorijske vaje in uporaba v vsakdanjem življenju ,
sledijo odgovori, povezani s profesorji (N = 40; 2 %), kjer prevladujeta sam profesor
(njegova osebnost ipd.) in njegova razlaga ter odgovori, povezani z dijaki (N = 26; 1,3
%).
Vodilna misel pri odgovorih, povezanih s profesorji, se glasi: »Če je dobra profesorica,
sta dobra biologija in pouk, všeč mi je snov ne pa pristop učenja na pamet.«
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
47
Vodilna misel pri odgovorih, povezanih s snovjo, se glasi: »Po razlagi razumem, kaj se v
resnici dogaja v telesu in okolju.«
Ničesar ne bi spremenilo 5 (0,25 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 2; 0,1 %) pa
nismo uspeli razvozlati.
Iz tega sklepamo, da je pouk biologije, ki je povezan z vsakdanjim življenjem, dobro razlago
(primerna učenčevemu razumevanju) in prikazom snovi ter učiteljem, ki je do učencev in
dijakov razumevajoč, hkrati pa jih uspe s svojo osebnostjo, humorjem ipd. pritegniti v različnih
situacijah, zanimiv in učno uspešnejši.
Tabela 24: Odgovori na vprašanje – Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega.
Povej nam, kaj je to.
Sklopi trditev Frekvenca Odstotek
Prazna mesta 1767 87,8
Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 98 4,85
Odgovori, povezani s snovjo 60 3,0
Odgovori, povezani s profesorjem 34 1,7
Odgovori, povezani z dijaki 26 1,3
Nič 9 0,45
Nerazumljivo 8 0,4
Odgovori, povezani z IKT 3 0,15
Odgovori, povezani z urami 2 0,1
Da 2 0,1
Je zanimivo 2 0,1
Ne razumem 1 0,05
Skupaj 2012 100%
Ob upoštevanju praznih mest smo pridobili 2012 odgovorov, vendar je le manjšina (okoli
12 %) bila pripravljena podati pozitivno kritiko. Nekateri učenci so v enem stavku zapisali
več predlogov (npr.: zakon profesor, nekatere teme so zelo zanimive, dobra razlaga na lahkih
primerih, redno reševanje nalog itd.), ki pa smo jih obravnavali ločeno. Rezultate podajamo
v tabeli 24.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
48
Večina učencev (N = 98; 4,85 %) si želi aktivnejši pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem
… sledijo odgovori, povezani s snovjo (N = 60; 3 %), kjer prevladujeta odgovora vse in sama
snov. Sledijo odgovori, povezani s profesorji (N = 34; 1,7 %), kjer prevladujeta sam profesor
(njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi ter odgovori, povezani z dijaki (N = 26; 1,3 %),
kjer je v ospredju razumevanje.
Vodilna misel se glasi: »Matematika je po mojem mnenju najboljši približek
univerzalnega vesoljnega vidika. Poznavanje je pomembno zaradi splošne razgledanosti,
poglobljeno razumevanje pa za pogoj marsikatere vrste napredka.«
Ničesar ne bi spremenilo 9 (0,45 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 1; 0,05 %) pa
nismo uspeli razvozlati.
Iz tega sklepamo, da je pouk matematike zanimivejši in učno uspešnejši, če je vanj
vključena uporaba z vsakdanjim življenjem, modeli in učiteljem, ki je do učencev in
dijakov razumevajoč, hkrati pa jih uspe s svojo osebnostjo, humorjem ipd. pritegniti v
različnih situacijah.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
49
4.1.9 Primerjava medpredmetnega povezovanja biologije in matematike
Dijakom smo ponudili možnost, da sami ponudijo predlog za medpredmetne povezave.
Tabela 25: Odgovori na vprašanje – Med biologijo in matematiko obstajajo povezave,
le v šoli jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta.
Sklopi trditev Frekvenca Odstotek
Prazna mesta 1776 88,4
Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 95 4,7
Ne vem 35 1,7
Odgovori, povezani s snovjo 29 1,45
Ne vidim povezav 16 0,8
Nerazumljivo 15 0,7
Ne tega 9 0,45
Odgovori, povezani z urami 7 0,35
Ne bi 7 0,35
Odgovori, povezani s profesorjem 6 0,3
Odgovori, povezani s predmetom 4 0,2
Ne da se 3 0,15
Odgovori, povezani z dijaki 2 0,1
Ne 2 0,1
Odgovori, povezani z IKT 1 0,05
Ju že povezujemo 1 0,05
Več stvari je 1 0,05
Ne znam si predstavljati 1 0,05
Skupaj 2010 100%
Ugotovimo lahko, da je ob upoštevanju praznih mest kot odgovor odgovorila le dobra
desetina dijakov (N = 2010 odgovorov). Nekateri dijaki so v enem stavku zapisali več
predlogov (npr. primeri iz matematike pri biologiji in obratno, krožki ali obvezne izbirne
vsebine, projekti, naravoslovni dnevi, raziskovalni tabori, raziskovalne naloge itd.), ki pa smo
jih obravnavali ločeno. Rezultate podajamo v tabeli 25.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
50
Večina dijakov (N = 95; 4,7 %) si želi aktivnejši pouk z računanjem, laboratorijskimi vajami,
projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno
… temu sledijo odgovori, povezani s snovjo (N = 29; 1,45 %), kjer prevladuje odgovor statistika
ter odgovori, povezani s profesorji (N = 6; 0,3 %), kjer je v ospredju razlaga.
Vodilna misel se glasi: »Lahko bi povezali spreminjanje nekih količin v BIO z MAT
funkcijami. Tako bi s pomočjo lastnosti funkcij opazovali vpliv različnih pogojev na
spreminjanje. Delitve celic bi se dalo povezati z zaporedji. Predstavitve ekosistemov in
kraljestev so možne tudi z množicami. Računanje verjetnosti za recimo kakšno določeno
mutacijo ali verjetnost, da se izrazi nek genom čez nekaj generacij. Pri meritvah kakšnih
lastnosti pri večji populaciji bi lahko povezali s statistiko. (Matematika je osnova vsemu
in tako sta bili biologija in matematika že od nekdaj povezani.)«
Povezav ne vidi 16 (0,8 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 30; 1,5 %) pa nismo
uspeli razvozlati.
Iz tega sklepamo, da bi učenci povezali oba predmeta tako, da bi pri matematiki vključili
biologijo tam, kjer se snov navezuje nanjo (dedovanje …) in obratno bi naredili pri biologiji
(uporaba formul …), zato pa je potrebno, da se učitelji med seboj povežejo in si tako izmenjajo
znanje ter se obenem dopolnjujejo.
4.1.10 Poklicne namere
Dijake smo povprašali o njihovih poklicnih namerah po koncu študija (tabela 26, dodatek
A).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za
biologijo, 2018.
51
Tabela 26: Po končanem študiju bi se želel-a zaposliti v delovni organizaciji s področja, ki bi ga najbolje označili kot.
Koda ZAPOSLITEV N F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
F5
%
F6
%
F7
%
AS SD Med Mod
Q21.11 Raziskovanje in razvoj povsem resnično/
povsem neresnično
217 39
5,8
23
3,4
25
3,7
33
4,9
34
5,1
34
5,1
29
4,3
4,00 2,04 4 1
Q21.14 Vzgoja in izobraževanje povsem resnično/
povsem neresnično
217 35
5,2
27
4,0
26
3,9
38
5,7
30
4,5
38
5,7
23
3,4
3,95 1,97 4 4
Q21.8 Okoljske in
naravovarstvene dejavnosti
povsem resnično/
povsem neresnično
217 30
4,5
31
4,6
32
4,8
37
5,5
37
5,5
23
3,4
27
4,0
3,91 1,92 4 4
Q21.3 Informacijske in
komunikacijske dejavnosti
povsem resnično/
povsem neresnično
217 35
5,2
24
3,6
37
5,5
44
6,6
29
4,3
28
4,2
20
3,0
3,79 1,88 4 4
Q21.6 Kulturne razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti
povsem resnično/
povsem neresnično
217 42
6,3
28
4,2
27
4,0
38
5,7
34
5,1
29
4,3
19
2,8
3,72 1,95 4 1
Q21.4 Inženiring povsem resnično/
povsem neresnično
217 34
5,1
32
4,8
37
5,5
41
6,1
30
4,5
24
3,6
19
2,8
3,69 1,86 4 4
Q21.1 Družbene dejavnosti povsem resnično/
povsem neresnično
217 50
7,5
27
4,0
26
3,9
35
5,2
28
4,2
27
4,0
24
3,6
3,65 2,05 4 1
Q21.5 Kmetijstvo in lov,
gozdarstvo, ribištvo
povsem resnično/
povsem neresnično
217 63
9,4
18
2,7
21
3,1
33
4,9
31
4,6
21
3,1
30
4,5
3,62 2,17 4 1
Q21.2 Finance povsem resnično/
povsem neresnično
217 47
7,0
31
4,6
27
4,0
45
6,7
21
3,1
18
2,7
28
4,2
3,59 2,02 4 1
Q21.12 Trgovina povsem resnično/
povsem neresnično
217 46
6,9
28
4,2
31
4,6
40
6,0
29
4,3
22
3,3
21
3,1
3,59 1,96 4 1
Q21.13 Turizem in gostinstvo povsem resnično/
povsem neresnično
217 42
6,3
30
4,5
36
5,4
36
5,4
32
4,8
22
3,3
19
2,8
3,59 1,91 4 1
Q21.7 Obramba in varnost povsem resnično/
povsem neresnično
217 47
7,0
30
4,5
28
4,2
46
6,9
21
3,1
24
3,6
21
3,1
3,55 1,97 4 1
Q21.10 Proizvodne in predelovalne
dejavnosti (industrija,
gradbeništvo, promet ipd.)
povsem resnično/
povsem neresnično
217 59
8,8
27
4,0
28
4,2
30
4,5
23
3,4
28
4,2
22
3,3
3,47 2,09 3 1
Q21.9 Pravo povsem resnično/
povsem neresnično
217 61
9,1
28
4,2
29
4,3
27
4,0
25
3,7
23
3,4
24
3,6
3,42 2,10 3 1
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
52
Po končanem študiju se dijaki najbolj želijo zaposliti v delovni organizaciji s področja
prava, proizvodne in predelovalne dejavnosti (industrija, gradbeništvo, promet ipd.),
obramba in varnost ipd. (tabela 26). Iz tega sklepamo, da pri dijakih upada zanimanje za
naravoslovne znanosti, kar so v svojih raziskavah zapisali tudi Šorgo in Špernjakova
(2007) ter Kotnikova (2016).
4.1.11 Primerjava z drugimi raziskavami
Izvedli smo primerjavo rezultatov, ki jih je pokazala naša raziskava, in rezultatov,
pridobljenih s pomočjo raziskav v diplomskih nalogah Mirjane Meško (2009) in Andreje
Kotnik (2016).
Tabela 27: Razlike med primerjavo predmetov glede priljubljenosti pri Gašparič (N =
670), Kotnik (N = 270) in Meško.
Gašparič –
Kotnik
d
Gašparič –
Meško (OŠ)
d
Gašparič –
Meško (SŠ)
d
Kotnik –
Meško
(OŠ)
d
Kotnik –
Meško
(SŠ)
d
Matematika 1,972 2,498 1,667 0,095 0,414
Biologija 1,854 1,929 1,797 0,248 0,204
Kemija 2,116 2,188 1,501 0,228 0,551
Tehnika in
tehnologija
1,123 1,388 / 0,023 /
Fizika 1,709 2,212 1,97 0,071 0,042
Informatika
(računalništvo)
/ / 1,343 / /
Rezultate smo primerjali s pomočjo programa Psychometrica, kjer smo izračunali velikost
učinka za posamezen predmet. Osnova za primerjanje je bila priljubljenost posameznih
predmetov, predstavljenih v tabeli 28. Naša raziskava pri vseh predmetih v primerjavi z
drugima raziskavama kaže veliko velikost učinka. Pri raziskavah Kotnikove (2016) in
Meškove (2009) v osnovni šoli pa se kaže pri biologiji in kemiji majhna velikost učinka,
medtem ko pri ostalih predmetih ni velikosti učinka. Prav tako se pri raziskavah Kotnikove
(2016) in Meškove (2009) v srednji šoli kaže pri biologiji majhna velikost učinka, pri
matematiki in kemiji pa srednja velikost učinka. Razlike v raziskavah Kotnikove in
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
53
Meškove so majhne, naše vrednosti pa zelo odstopajo. Menimo, da do takih razlik prihaja,
ker smo v raziskavi imeli manj stopenjsko lestvico (od 1 do 6) v primerjavi z ostalima
dvema raziskavama (od 1 do 17). Biologija po priljubljenosti v naši raziskavi, raziskavi
Kotnikove in raziskavi Meškove v osnovni šoli spada med priljubljene predmete, med tem
ko je pri raziskavi Meškove v srednji šoli med manj priljubljenimi. Matematika pa v naši
raziskavi spada med priljubljene predmete, v raziskavi Kotnikove je med manj
priljubljenimi, v raziskavi Meškove pa je v osnovni šoli med manj priljubljenimi, v srednji
šoli pa med priljubljenimi.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
54
5 Diskusija
Namen raziskovalnega dela magistrske naloge je bil preveriti odnos dijakov do predmetov
biologija in matematika. S pomočjo dijakov pa smo skušali ugotoviti, kaj jim je pri pouku
biologije in matematike všeč oz. kaj jim ni všeč ter kaj bi se dalo v posamezen predmet
še vključiti ali v njem spremeniti, da bi bil le-ta zanimivejši in poučevanje učinkovitejše. Nato
pa smo skušali raziskati, kako oz. na kakšen način bi dijaki povezali biologijo in
matematiko.
V raziskavi smo ugotovili, da spadata biologija in matematika med priljubljene predmete
znotraj podanega nabora, sledijo kemija, tehnika in tehnologija ter fizika. Med najmanj
priljubljene predmete spada informatika (računalništvo). Langova (2017) in Kotnikova
(2016) sta ugotovili, da biologija spada med priljubljene predmete, medtem ko je
matematika med manj priljubljenimi predmeti.
Raziskave je pokazala tudi, da je dijakom pri pouku biologije všeč snov o človeku, naravi,
… všeč so jim laboratorijske vaje, uporaba predmeta v vsakdanjem življenju, sam profesor
(njegova osebnost …) in njegova razlaga, pozitivno vzdušje pri pouku, zanimiv način
prikaza snovi (slike, videi, modeli …) itd. Ni jim pa všeč obsežnost snovi, nezanimivo
podana snov, slaba in nerazločna razlaga snovi, preobsežnost učbenikov, veliko
strokovnih besed, preveč prepisovanja s table ali narekovanj itd.
Pri pouku matematike je dijakom všeč aktiven pouk z računanjem, uporabnostjo v
vsakdanjem življenju, znanjem, razumevanjem povedanega, reševanjem problemov,
logičnim mišljenjem. Všeč jim je tudi sam profesor (njegova osebnost …) in njegova
razlaga, pozitivno vzdušje pri pouku, uporaba tehnologije, zanimiv način prikaza snovi
itd. Ni jim pa všeč hitenje, dokazovanje, veliko računanja, učenje formul na pamet,
obsežnost snovi, nezanimivo podana snov, slaba razlaga snovi, preobsežnost učbenikov
in delovnih zvezkov itd.
Dijaki si želijo sprememb pri pouku biologije tako, vključili bi več laboratorijskega dela,
več terena, več prakse, več povezav z življenjem, boljši prikaz snovi, manj strokovnih
besed, boljšo razlago snovi (prilagojena starosti dijakov …), več slik, več videov, več
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
55
prezentacij itd. Navedeno pojasnjujejo z argumenti, kot so: zanimivejši način pouka, lažje
predstavljiv, lažje razumljiv, večje pomnjenje, več je povezave z življenjem itd.
Pri pouku matematike si dijaki želijo sprememb tako, in sicer bi vključili več povezav z
življenjem, več praktične uporabnosti, več vaj, manj abstraktnosti, več izzivov, boljši
prikaz snovi, boljše in zanimive razlage, več vključevanja IKT v pouk (geogebra, apleti,
kalkulator, interaktivni učbeniki …), kar pojasnjujejo z argumenti, kot so: več je povezave
z življenjem in s praktično uporabo, zanimivejši način pouka, lažje predstavljiv, lažje
razumljiv, več je pomnjenja, večja uporaba logičnega mišljenja, lažje prehajanje na težje
naloge itd.
V naši raziskavi so dijaki podali, da bi matematiko in biologijo povezali s projektnimi
dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno, s
snovmi kot so genetika, statistika, zaporedja … s povezovanjem profesorjev in njihovo
izmenjavo snovi itd.
Dijaki so v anketi z odgovori na vprašanja podali veliko število nepodanih prostih
odgovorov, kar se je po mojem mnenju zgodilo, ker se nekaterim ni dalo pisati, nekateri
niso znali odgovoriti na vprašanje, nekaterim se je mudilo h koncu, nekateri pa so anketo
izpolnili, da so imeli mir pred profesorji, ki so jih k temu pozvali.
Zaključki:
V šolah je potrebno v sam pouk vključiti več praktičnega dela, več samostojnosti, več
poskusov, več prepletanja učnih vsebin z vsakdanjim življenjem ter tako narediti pouk
zanimivejši.
Stari način poučevanja z uporabo prosojnic in učiteljevim predavanjem ni zanimiv, je
težje predstavljiv in manj je pomnenja.
Poučevanje je potrebno prilagoditi novim načinom, ki vključujejo uporabo računalnika
za razne meritve in prikaze najrazličnejših demonstracij, apletov itd. ter v sam pouk
vnesti medpredmetno povezovanje.
Medpredmetno povezovanje je potrebno zaradi združitve več procesov in znanj v neko
celoto, katere s specialnostjo v eni smeri ne moremo razumeti in izgraditi.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
56
Možnost nadaljnjih raziskav se kaže v proučevanju različnih učnih ur medpredmetnega
poučevanja s časovno organizacijo in s primernimi učnimi zgledi za učence in dijake ter
v vrednotenju medpredmetnih povezav. S tem bi učiteljem omogočili večji vpogled v
kakovostno medpredmetno povezovanje, pripravo nanj in evalvacijo oziroma vrednotenje.
Na ta način pa bi tudi učenci ali dijaki dobili vpogled v uporabnost naučenega v
vsakdanjem življenju in učiteljev ne bi spraševali: »Kje bomo pa to v življenju
potrebovali?«
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
57
6 Viri in literatura
Arzenšek, K., Deutsch, S., Košpenda, V., Kumer, V., Laco, J., Lamut, N., Lazar, J.,
Širec, A. (2011). Medpredmetno povezovanje kot strategija za kakovostno učenje
učencev v osnovni šoli. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Letnik 9. Številka 1. Str.
33–58. Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni strani:
file:///C:/Users/Tadeja/Downloads/Medpredmetno_URN-NBN-SI-DOC-
TW57QGYK%20(1).pdf
Bevc, V. (2005). Medpredmetno načrtovanje in povezovanje vzgojno-izobraževalnega
dela. V Rutar Ilc, Z., Rupnik Vec, T., Bevc, V., Vesel, J., Žakelj A., Debeljak, B.,
Zupan, A., Kač, L., Steinbuch, M., Wechtersbach, R., Sentočnik, S. (2005).
SPODBUJANJE aktivne vloge učenca v razredu: zbornik prispevkov . Ljubljana. Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Blažič, M., Ivanuša Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003). Didakta. Novo
mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Breg, A. (2016). Medpredmetno povezovanje matematike in biologije v gimnazijah .
Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, oddelek za matematiko in
računalništvo. Pridobljeno 3. 10. 2017 na spletni strani:
https://dk.um.si/Dokument.php?id=97863
Field, A. (2009). Discovering statistics using SPSS. Third edition. Sage publications.
Hodnik Čadež, T. (2007). Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezovanja. V
Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, V.
(2007). Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih
medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana. Pedagoška
fakulteta. Str. 131–149.
Hribernik, M. (2013). Medpredmetno povezovanje v 3. razredu osnovne šole. Maribor.
Pedagoška fakulteta, oddelek za razredni pouk. Pridobljeno 22. 1. 2018 na spletni
strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=58985
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
58
Ivanuša Grmek, M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Didaktični pristopi pri poučevanju
predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana. Pedagoški
inštitut. Pridobljeno 4. 3. 2018 na spletni strani:
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/03_09_didakti%
C4%8Dnipristopipripoucevanjupredmetaspoznavanjeokoljavtretjemrazreduosnovnes
ole.pdf
Jerenec, S. (2011). Medpredmetno načrtovanje vsebin pri pouku matematike v srednji
šoli. Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, oddelek za matematiko in
računalništvo. Pridobljeno 22. 1. 2018 na spletni strani:
https://dk.um.si/Dokument.php?id=24403
Kontler Salamon, J. (2011). Kako odpraviti neskladja med naravoslovnimi in
družboslovnimi študiji. Delo. Pridobljeno 25. 1. 2018 na spletni strani:
http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/kako-odpraviti-neskladja-med-
naravoslovnimi-in-druzboslovnimi-studiji.html
Kotnik, A. (2016). Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni
šoli. Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, oddelek za biologijo.
Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=97677
Kuščer, K. (2000). Integriran pouk: priročnik za obdelavo tematskega sklopa
Sadovnjak. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Lang, V. (2017). Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije. Maribor. Fakulteta
za naravoslovje in matematiko, oddelek za biologijo. Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni
strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=118755
Marentič Požarnik, B. (2007). Okoljska vzgoja kot vzgoja za trajnostni razvoj – nekaj
izhodišč za uveljavljanje medpredmetnega kurikularnega področja v kurikulu. V
Žakelj, A., Pušnik, M., Turk Škraba, M., Lesjak Reichenberg, M. (2007). KURIKUL
kot proces in razvoj: Zbornik prispevkov posveta, Postojna, 17.–19. 1. 2007.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Str. 210–220.
Meško, M. (2009). Odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega
predmeta biologija. Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, oddelek za
biologijo. Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni strani:
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
59
https://dk.um.si/Dokument.php?id=7616
Pavlič Škerjanc, K. (2007). (Kros) kurikularne povezave: od fragmentiranosti do
holizma. V Žakelj, A., Pušnik, M., Turk Škraba, M., Lesjak Reichenberg, M. (2007).
KURIKUL kot proces in razvoj: Zbornik prispevkov posveta, Postojna, 17.–19. 1.
2007. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Str. 172–181.
Polšak, A. (2007). Medpredmetno povezovanje in učni načrt. Geografija v šoli. Letnik
16, številka 2, str. 33–43. Psychometrica. Pridobljeno 13. 12. 2017 na spletni strani:
https://www.psychometrica.de/effect_size.html
Rutar Ilc, Z., Pavlič Škerjanc, K. (2010). MEDPREDMETNE in kurikularne povezave:
priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni strani:
http://www.stat.si/StatWeb/Methods/Classifications
Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni strani:
http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6698
Stepišnik, J. (2004). Naravoslovno-tehnično opismenjevanje v konceptu splošnega
izobraževanja. Ljubljana. Fakulteta za matematiko in fiziko. Pridobljeno 15. 1. 2018
na spletni strani: https://www.fmf.uni-lj.si/~stepisnik/obj_clanki/opismenjevanje.pdf
Širec, A., Arzenšek, K., Deutsch, S., Košpenda, V., Kumer, V., Laco, J., Lamut, N. in
Lazar, J. (2011). Medpredmetno povezovanje kot strategija za kakovostno učenje
učencev v osnovni šoli. V Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Letnik 9, številka 1, str.
33–58. Pridobljeno 29. 9. 2017 na spletni strani:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TW57QGYK/
Memorandum o vseživljenjskem učenju. (2000). Evropska komisija. Bruselj.
Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni strani:
http://arhiv.acs.si/dokumenti/Memorandum_o_vsezivljenjskem_ucenju.pdf
Šorgo, A. (2010). Connecting biology and mathematics: first prepare the teachers.
Life sciences education. Letnik 9, številka 3, str.126–200. Pridobljeno 15. 1. 2018 na
spletni strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2931666/
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
60
Šorgo, A., Kocijančič, S. (2006). Demonstration of biological processes in lakes and
fishponds through computerised laboratory practice. Journal of engineering
education. Letnik 22, številka 6, str. 1224–1230. Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni
strani:
https://www.researchgate.net/publication/233635389_Demonstration_of_biological_
processes_in_lakes_and_fishponds_through_computerised_laboratory_practice
ŠORGO, A., ŠPERNJAK, A. (2007). Profesorice bi morale bit zgoraj brez ali kaj
spremeniti v pouku biologije. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična
vprašanja vzgojno-izobraževalnega dela. Letnik 38, številka 5, str. 37–40.
Šorgo, A., Šteblaj, M. (2007). Učni načrti in njihov vpliv na medpredmetno
povezovanje naravoslovnih predmetov v gimnaziji. V Pedagoška obzorja. Letnik 22,
številka 1–2, str. 113–127.
Šorgo, A., Dojer, B., Golob, N., Repnik, R., Repolusk, S., Pesek, I., Ploj Virtič, M.,
Špernjak, A., Špur, N. (2018). Opinions about STEM content and classroom
experiences as predictors of upper secondary school students’ career aspirations to
become researchers or teachers. Journal of Research in Science Teaching. Pridobljeno
3. 5. 2018 na spletni strani: https://onlinelibrary.wiley.com/toc/10982736/0/0
Štemberger, V. (2007). Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V Krek, J.,
Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, V. (2007).
Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega
povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana. Pedagoška fakulteta. Str. 93–
111.
Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja (2008–2009). Agencija za raziskovanje
RS. Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni strani:
http://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-
izobrazevanja/3474791/medpredmetno-
povezovanje?query=medpredmetno+povezovanje&SearchIn=All&tl=2
Tyler-Wood, T., Knezek, G., & Christensen, R. (2010). Instruments for Assessing
Interest in STEM Content and Careers. Journal of Technology and Teacher Education,
18(2), 341–363.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
61
Vilhar, B., Zupančič, G., Vičar, M., Sojar, A., Devetak, B., Gilčvert Berdnik, D.,
Sobočan, V. (2008a). UČNI načrt. Biologija: gimnazija: klasična, strokovna
gimnazija: obvezni predmet (140, 175, 280 ur), izbirni predmet in matura (35, 70, 140,
175, 210 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni strani:
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ucni_nacrti/U
N_BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf
Vilhar, B., Zupančič, G., Vičar, M., Sojar, A., Devetak, B., Gilčvert Berdnik, D.,
Sobočan, V. (2008b). UČNI načrt. Biologija: gimnazija: splošna gimnazija: obvezni
predmet (210 ur), izbirni predmet (35, 70, 105 ur), matura (105 + 35 ur). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni
strani:
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ucni_nacrti/U
N_BIOLOGIJA_gimn.pdf
Žakelj, A. (2008). Posodabljanje kurikula za večjo fleksibilnost učnega procesa. V
Nolimal, F., Milekšič, V., Skvarč, M., Kerndl, M., Lesničar, B., Furlan, B., Rapac, J.
(2008). FLEKSIBILNI predmetnik – pot do večje avtonomije, strokovne odgovornosti
in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela: zbornik prispevkov. Ljubljana. Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Žakelj, A., Bon Klanjšček, M., Kmetič, S., Repolusk, S., Ruter, A. (2008). Učni načrt,
Matematika: gimnazija: splošna, klasična in strokovna gimnazija: obvezni predmet in
matura (560 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Pridobljeno 23. 1. 2018 na spletni strani:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_
UN/UN_matematika.pdf
Žakelj, A., Valenčič Zuljan, M. (2015). Učenci z učnimi težavami pri matematiki:
prepoznavanje učnih težav in model pomoči. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo.
Žibert, S. (2007). Medpredmetna povezanost vzgojnih predmetov v prvih treh razredih.
Razredni pouk: revija zavoda RS za šolstvo. Letnik 9, številka 3, str. 27–32.
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
62
7 Priloge
7.1 Priloga A: Anketni vprašalnik o medpredmetnem povezovanju
matematike in biologije
Medpredmetno povezovanje biologije in matematike
Spoštovani dijak/dijakinja!
Sem Tadeja Gašparič, študentka izobraževalne biologije in matematike. Pred teboj je
anketni vprašalnik, s katerim ugotavljam, kako bi v šoli uporabljali in povezovali snov iz
matematike pri biologiji in obratno. Vprašalnik je anonimen in vsi odgovori bodo skrbno
varovani, rezultati pa bodo prikazani na način, da iz njih ne bo mogoče razbrati identitete
posameznika.
Prosim, da natančno prebereš vprašanja oziroma postavke, temeljito razmisliš in iskreno
odgovoriš. Odgovore vpiši v ustrezna polja, jih obkroži ali kako drugače označi.
Za sodelovanje se ti iskreno zahvaljujem!
___________________________________________________________________________
1. Odnos do predmetov biologija, fizika, kemija, matematika, tehnika in tehnologija
ter informatika (računalništvo).
Po vrstnem redu za vsak predmet označi, kateri je najbolj in kateri najmanj priljubljen (1 –
najbolj priljubljen, 6 – najmanj priljubljen). Označi le eno številko za vsako od spodaj
navedenih trditev.
Biologija
Fizika
Kemija
Matematika
Tehnika in tehnologija
Informatika (računalništvo)
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
63
2. Biologija
2.1 Biološke vsebine (botanika, zoologija, genetika, mikrobiologija, agronomija,
veterina, medicina ipd.) so:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoče dolgočasne
zanimive vsakdanje
pomembne nepomembne
privlačne neprivlačne
vznemirljive nevznemirljive
2.2 Večina vsebin predmeta biologija v osnovni šoli je bila:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoča dolgočasna
zanimiva vsakdanja
pomembna nepomembna
privlačna neprivlačna
vznemirljiva nevznemirljiva
2.3 Večina vsebin predmeta biologija v srednji šoli je bila:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoča dolgočasna
zanimiva vsakdanja
pomembna nepomembna
privlačna neprivlačna
vznemirljiva nevznemirljiva
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
64
2.4 Poučevanje biologije v osnovni šoli je bilo:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoče dolgočasno
zanimivo vsakdanje
pomembno nepomembno
privlačno neprivlačno
vznemirljivo nevznemirljivo
2.5 Poučevanje biologije v srednji šoli je bilo:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoče dolgočasno
zanimivo vsakdanje
pomembno nepomembno
privlačno neprivlačno
vznemirljivo nevznemirljivo
2.6 Če bi imel-a možnost, da nekaj spremenim pri pouku biologije bi (navedi tri
spremembe, ki bi jih uvedel-a).
a)_______________________
Odločitev utemelji:
Spremembo bi uvedel-a, ker ______________________________
b)_______________________
Odločitev utemelji:
Spremembo bi uvedel-a, ker ______________________________
c) _____________________
Odločitev utemelji:
Spremembo bi uvedel-a, ker ______________________________
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
65
2.7 Nedvomno je pri pouku biologije nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
3. Matematika
3.1 Matematične vsebine (statistika, algebra, geometrija, algoritmi in programiranje,
finančna matematika, optimizacijske metode, matematično modeliranje ipd.) so:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoče dolgočasne
zanimive vsakdanje
pomembne nepomembne
privlačne neprivlačne
vznemirljive nevznemirljive
3.2 Večina vsebin predmeta matematika v osnovni šoli je bila:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoča dolgočasna
zanimiva vsakdanja
pomembna nepomembna
privlačna neprivlačna
vznemirljiva nevznemirljiva
3.3 Večina vsebin predmeta matematika v srednji šoli je bila:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoča dolgočasna
zanimiva vsakdanja
pomembna nepomembna
privlačna neprivlačna
vznemirljiva nevznemirljiva
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
66
3.4 Poučevanje matematike v osnovni šoli je bilo:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoče dolgočasno
zanimivo vsakdanje
pomembno nepomembno
privlačno neprivlačno
vznemirljivo nevznemirljivo
3.5 Poučevanje matematike v srednji šoli je bilo:
Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.
1 2 3 4 5 6 7
navdušujoče dolgočasno
zanimivo vsakdanje
pomembno nepomembno
privlačno neprivlačno
vznemirljivo nevznemirljivo
3.6 Če bi imel-a možnost, da nekaj spremenim pri pouku matematike bi (navedi tri
spremembe, ki bi jih uvedel-a).
a)________________________
Odločitev utemelji:
Spremembo bi uvedel-a, ker ______________________________
b)_______________________
Odločitev utemelji:
Spremembo bi uvedel-a, ker ______________________________
c) _____________________
Odločitev utemelji:
Spremembo bi uvedel-a, ker ______________________________
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
67
3.7 Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
4. Medpredmetno povezovanje
Med matematiko in biologijo obstajajo povezave, le v šoli jih ni. Predlagaj, kako bi
lahko povezali oba predmeta.
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
68
5. Poklicne namere
Po končanem študiju bi se želel-a zaposliti v delovni organizaciji s področja, ki bi
ga najbolje označili kot:
Označi eno od številk med trditvama povsem resnično in povsem neresnično tako, da bo
mogoče nedvoumno razbrati, kako močno le-te držijo zate. Označi le eno številko za
vsako od spodaj navedenih trditev.
Družbene
dejavnosti
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Finance povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Informacijske in
komunikacijske
dejavnosti
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Inženiring povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Kmetijstvo in
lov, gozdarstvo,
ribištvo
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Kulturne
razvedrilne in
rekreacijske
dejavnosti
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Obramba in
varnost
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Okoljske in
naravovarstvene
dejavnosti
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Pravo povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Proizvodne in
predelovalne
dejavnosti
(industrija,
gradbeništvo,
promet ipd.)
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Raziskovanje in
razvoj
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Trgovina povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Turizem in
gostinstvo
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Vzgoja in
izobraževanje
povsem
resnično
1 2 3 4 5 6 7 povsem
neresnično
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
69
6. Osnovni podatki (obkroži):
letnik: 1 2 3 4
spol: M Ž
Tvoja povprečna ocena pri biologiji za vsak letnik:
1. letnik: 2 3 4 5
2. letnik: 2 3 4 5
3. letnik: 2 3 4 5
4. letnik (izbirni predmet): 2 3 4 5
Tvoja povprečna ocena pri matematiki za vsak letnik:
1. letnik: 2 3 4 5
2. letnik: 2 3 4 5
3. letnik: 2 3 4 5
4. letnik: 2 3 4 5
Od kod prihajaš?
(Obkroži številko, pod katero je
navedena tvoja regija.)
1. Pomurska regija
2. Podravska regija
3. Koroška regija
4. Savinjska regija
5. Zasavska regija
6. Spodnjeposavska regija
7. Jugovzhodna Slovenija
8. Osrednjeslovenska regija
9. Gorenjska regija
10. Notranjsko-kraška regija
11. Goriška regija
12. Obalno-kraška regija
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
70
Slika 2: Statistične regije Slovenije (vir:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dne_regije_Slovenije).
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
71
7.2 Priloga B: Rezultati anketnega vprašalnika
Biologija
Tabela 28: Če bi imel-a možnost, da pri pouku biologije nekaj spremeniš bi (navedi tri
spremembe, ki bi jih uvedel-a) ter jih pojasni.
Frekvenca Odstotek
Odgovori, povezani z željo
po aktivnejšem pouku
Več laboratorijskih vaj 121 6,0
Več prakse 51 2,5
Več terena 49 2,4
Več povezave z življenjem 18 0,9
Več življenjskih tem 18 0,9
Zanimivejše 16 0,8
Več laboratorijski vaj, več
terena
12 0,6
Več raziskovanj 5 0,25
Več aktivnosti 5 0,25
Več medpredmetnih
povezav
5 0,25
Več poskusov 4 0,2
Več govornih nastopov 2 0,1
Več zanimivosti 2 0,1
Več dela v skupini, več
kvizov
1 0,05
Bolj sproščen pouk 1 0,05
Bolj strukturirano
poučevanje
1 0,05
Bolj uporabno 1 0,05
Več uporabnih nalog 1 0,05
Več asociacij 1 0,05
Več diskusij 1 0,05
Več diskutiranj 1 0,05
Več modelov 1 0,05
Več nalog 1 0,05
Več novosti 1 0,05
Več izbirnih vsebin 1 0,05
Več prakse, manj besedila 1 0,05
Več učnih načinov 1 0,05
Več vprašanj 1 0,05
Več življenjskih tem, več
povezave z življenjem
1 0,05
Več znanja 1 0,05
Skupaj 325 16,1
Odgovori, povezani z željo
po manj aktivnem pouku
Manj laboratorijskih vaj 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
72
Manj medpredmetne
povezave
1 0,05
Brez telesnih delov živali 1 0,05
Skupaj 3 0,15
Odgovori, povezani s
snovjo
Manj podrobno 48 2,4
Manj snovi 38 1,9
Več o človeku 16 0,8
Boljši prikaz snovi 5 0,25
Manj strokovnih besed 5 0,25
Več o živalih 4 0,2
Manj latinskih imen 3 0,15
Manj mikrobiologije 3 0,15
Več medicine 3 0,15
Več sistematičnosti 3 0,15
Več raznolikih tem 3 0,15
Več zanimivih tem 3 0,15
Bolj sistematsko urejene
snovi
2 0,1
Več anatomije 2 0,1
Več o prehrani 2 0,1
Več o rastlinah 2 0,1
Več snovi 2 0,1
Zanimivejše teme 2 0,1
Bolj raznolika snov 1 0,05
Lažja snov 1 0,05
Manj podrobno 1 0,05
Manj abstraktno 1 0,05
Manj besedila 1 0,05
Manj botanike 1 0,05
Manj definicij in teorije 1 0,05
Manj ekologije 1 0,05
Manj evolucije 1 0,05
Manj o hranilnih snoveh 1 0,05
Manj o živalih 1 0,05
Manj sklepanj 1 0,05
Manj snovi, več ur 1 0,05
Manj učenja definicij, več
logičnega razmišljanja
1 0,05
Manj učenja podrobnosti 1 0,05
Manj zahtevno, manj
strokovnih imen
1 0,05
Modernejša snov 1 0,05
Več ekologije 1 0,05
Več evolucije 1 0,05
Več genetike 1 0,05
Več mikrobiologije 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
73
Več o boleznih in
zdravljenju
1 0,05
Več o človeku, manj o
rastlinah
1 0,05
Več o človeku, več o naravi 1 0,05
Več o človeku, manj o
rastlinah, manj o živalih
1 0,05
Več o naravi, več o živalih 1 0,05
Več predavanj 1 0,05
Več razlage, manj
PowerPointa
1 0,05
Več sistematike 1 0,05
Več spolne vzgoje 1 0,05
Več virologije 1 0,05
Zamenjava snovi 1 0,05
Zamenjava tem na
laboratorijskih vajah
1 0,05
Skupaj 179 8,95
Odgovori, povezani s
profesorjem
Boljša razlaga 22 1,1
Zamenjava profesorja 20 1,0
Počasnejša razlaga 5 0,25
Več discipline 2 0,1
Mirnejši potek dela 1 0,05
Razločnejši govor profesorja 1 0,05
Razločnejša, počasnejša
razlaga
1 0,05
Boljša razlaga, zanimivejša 1 0,05
Boljše organizirane
laboratorijske vaje
1 0,05
Počasnejše narekovanje 1 0,05
Posredovanje skript učencev 1 0,05
Več narekovanja zapiskov 1 0,05
Več poslušnosti 1 0,05
Več razgledanosti, bolj
izobraženi
1 0,05
Več spodbujanja dijakov 1 0,05
Večja dostopnost profesorja 1 0,05
Manj teženja 1 0,05
Skupaj 62 3,1
Odgovori, povezani z
učbenikom in delovnim
zvezkom
Zamenjava učbenika 24 1,2
Manj učenja po učbeniku 1 0,05
Več delovnih zvezkov 1 0,05
Zamenjava delovnih
zvezkov
1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
74
Skupaj 27 1,35
Odgovori, povezani z
dijaki
Več samostojnega dela 10 0,5
Več ponavljanja 5 0,25
Več testov 4 0,2
Več skupinskega dela 3 0,15
Več dela v skupini 2 0,1
Lažji testi 2 0,1
Manj prepisovanja 2 0,1
Manj ponavljanja snovi 2 0,1
Manj testov 2 0,1
Manj učenja na pamet 2 0,1
Več dela v skupini 2 0,1
Več učnih listov 2 0,1
Zamenjava testov 2 0,1
Manj domačih nalog 1 0,05
Manj ocenjevanja 1 0,05
Manj spraševanja 1 0,05
Manj zahtevni testi 1 0,05
Več napovedanega
spraševanja
1 0,05
Počasnejše pisanje 1 0,05
Skrb za živali 1 0,05
Splošni testi 1 0,05
Ukinitev testov 1 0,05
Sprememba učnega načrta 1 0,05
Več krajših testov 1 0,05
Več miselnih vzorcev 1 0,05
Več posameznega dela 1 0,05
Več priprav na tekmovanje 1 0,05
Več ustnih ocenjevanj 1 0,05
Več zapiskov 1 0,05
Višji nivo 1 0,05
Boljše razumevanje 1 0,05
Skupaj 58 2,9
Odgovori, povezani z IKT
Več videov 17 0,85
Več slik 12 0,6
Več dokumentarnih filmov 2 0,1
Več interaktivnosti 2 0,1
Več slik, več videov 2 0,1
Več animacij, več spletnih
aplikacij
2 0,1
Več uporabe medijev 1 0,05
Več 3D prikazov 1 0,05
Več filmov, več prezentacij,
več slik
1 0,05
Več videov, več skic 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
75
Več powerpoint prezentacij 1 0,05
Več računalnika 1 0,05
Več skic 1 0,05
Več skic, več slik 1 0,05
Več slik, več laboratorijskih
vaj
1 0,05
Več videov, več animacij 1 0,05
Skupaj 47 2,35
Odgovori, povezani z
urami
Več ur 9 0,4
Manj ur 2 0,1
Krajše ure 1 0,05
Več ur vaj 1 0,05
Skupaj 13 0,7
1158 57,6
Nerazumljivo 49 2,4
Nič 45 2,2
Ne razumem 30 1,5
Ne vem 12 0,6
Ne 2 0,1
Pojasnila na odgovore
Frekvenca Odstotek
Odgovori, povezani z željo
po aktivnejšem pouku
Zanimivejše 73 4,1
Lažja predstava 27 1,5
Lažje razumevanje 22 1,2
Več zapomniš 17 1,0
Več povezave z življenjem 11 0,6
Lažje učenje 10 0,6
Več znanja 10 0,6
Več naučiš 9 0,5
Manj dolgočasno 8 0,45
Več laboratorijskih vaj 8 0,45
Boljši prikaz snovi 7 0,4
Več praktičnega znanja 6 0,3
Uporabnejše 5 0,3
Manj učenja na pamet 5 0,3
Privlačnejše 4 0,2
Zanimivejše, lažje zapomniš 4 0,2
Več aktivnosti 3 0,2
Več izkušenj 3 0,2
Razumljivejše, zanimivejše
ure
2 0,1
Premalo laboratorijskih vaj 2 0,1
Premalo poskusov 2 0,1
Zanimivejše, privlačnejše 2 0,1
Zanimivejše, drugačno 2 0,1
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
76
Medpredmetno povezovanje 2 0,1
Več nazornosti 2 0,1
Več povezovanja snovi 2 0,1
Več sodelovanja 2 0,1
Več terena 2 0,1
Več učenja iz narave 2 0,1
Več vaj 2 0,1
Več zanimivosti 2 0,1
Večje navdušenje 2 0,1
Zabavno 2 0,1
Manj težavnosti 2 0,1
Bolj efektiven pouk 1 0,05
Nazornejše 1 0,05
Bolj pristno 1 0,05
Privlačnejše, več naučili 1 0,05
Bolj razgibano 1 0,05
Bolj spretni 1 0,05
Zanimivejše, bolj razgibano 1 0,05
Bolj zanimivo, manj
zahtevno
1 0,05
Boljša popestritev 1 0,05
Boljša predstava, lažje
razumevanje
1 0,05
Boljše delo 1 0,05
Boljše počutje 1 0,05
Boljše spoznavanje narave 1 0,05
Boljše znanje 1 0,05
Hitreje zapomniš 1 0,05
Več izmenjave razmišljanj 1 0,05
Lažje predstavljaš, boljše
razumevanje
1 0,05
Lažje razumevanje,
nazornejše
1 0,05
Lažje sledenje pouku 1 0,05
Lažje učenje, hitrejša
zapolnitev
1 0,05
Lažje učenje, lažje
razumevanje
1 0,05
Več naučiš, zanimivejše 1 0,05
Pomembno, zanimivo 1 0,05
Popestri pouk 1 0,05
Popestri pouk, lažje
razumevanje
1 0,05
Poučno, zabavno 1 0,05
Povezovanje, razmišljanje 1 0,05
Premalo vaj 1 0,05
Premalo vizualne predstave 1 0,05
Bolj pritegne učence,
zanimivejše, razumljivejše
1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
77
Več dela z živim 1 0,05
Več laboratorijskih vaj, več
terena
1 0,05
Več drugačnosti 1 0,05
Več odkrivanja 1 0,05
Več popestritev ur 1 0,05
Več pozornosti 1 0,05
Več pozornosti, več
zanimanja
1 0,05
Več prakse 1 0,05
Več zapomnili, večja
predstava
1 0,05
Več zapomniš, bolj pritegne 1 0,05
Večja motivacija, lažja
predstava
1 0,05
Večje zanimanje 1 0,05
Veliko naučiš 1 0,05
Več samostojnega dela 1 0,05
Več samostojnosti, več
praktičnosti
1 0,05
Preveč podrobno, več
življenjskih tem
1 0,05
Vsakdanja snov 1 0,05
Manj učenja na pamet, več
razumevanja
1 0,05
Premalo skupinskega dela 1 0,05
Skupaj 313 17,15
Odgovori, povezani z željo
po manj aktivnem pouku
Manj laboratorijskih vaj 1 0,05
Skupaj 1 0,05
Odgovori, povezani s
snovjo
Manj snovi 14 0,8
Več o človeku 5 0,3
Več življenjskih tem 4 0,2
Preveč definicij in teorije 3 0,2
Bolj podrobno 2 0,1
Manj preskakovanja med
snovmi
2 0,1
Več o živalih 1 0,05
Več raznolikih tem 1 0,05
Bolj pregledna snov 1 0,05
Premalo o človeku, preveč o
rastlinah, preveč o živalih
1 0,05
Premalo različnih tem 1 0,05
Preveč informacij 1 0,05
Preveč pisanja, preveč
podrobno
1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
78
Več tujk 1 0,05
Večje poznavanje snovi 1 0,05
Boljša predstavitev tem 1 0,05
Manj strokovnih besed 1 0,05
Nezanimivo, preveč teorije 1 0,05
Boljša razdelitev snovi 1 0,05
Skupaj 43 2,35
Odgovori, povezani s
profesorjem
Boljša razlaga 9 0,5
Prehitra razlaga 3 0,2
Več splošne razgledanosti 2 0,1
Bolj počasi 1 0,05
Bolj približati mladim 1 0,05
Manj miritev učencev 1 0,05
Nedostopnost profesorja 1 0,05
Nerazumevanje profesorja 1 0,05
Premalo izobraženi 1 0,05
Premalo posvečanja 1 0,05
Več navzočnosti 1 0,05
Pretiho 1 0,05
Preveč strokovno 1 0,05
Več discipline 1 0,05
Zamenjava profesorja 1 0,05
Zanimivo podajanje snovi 1 0,05
Počasnejša menjava slajdov 1 0,05
Razlaga s prakso 1 0,05
Krajše razlage 1 0,05
Skupaj 30 1,6
Odgovori, povezani z
učbenikom in delovnim
zvezkom
Preveč dolgi učbeniki 1 0,05
Manj različnih virov 1 0,05
Zastareli, nepregledni 1 0,05
Skupaj 3 0,15
Odgovori, povezani z
dijaki
Pomembnejše 4 0,2
Manj stresa 4 0,2
Bolj zapomniti 3 0,2
Manj zapomniti 3 0,2
Manj zanimivo 2 0,1
Premalo znanja 2 0,1
Preveč abstraktno 2 0,1
Preveč zahtevno 2 0,1
Bolj dolgočasno 1 0,05
Bolj preprosto napisano 1 0,05
Boljša preglednost 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
79
Boljše izluščevanje
podatkov
1 0,05
Lažje preverjanje znanja 1 0,05
Lažje testi 1 0,05
Lažje zapisovanje 1 0,05
Manj dela doma 1 0,05
Manj kaosa 1 0,05
Manj latinskih imen 1 0,05
Manj naporno 1 0,05
Manj obremenjenosti 1 0,05
Manj obsežni testi 1 0,05
Manj pisanja 1 0,05
Manj pomanjkljivosti 1 0,05
Manj prepisovanja 1 0,05
Manj utrujajoče 1 0,05
Manj zahtevno 1 0,05
Manj zmedenosti 1 0,05
Premalo informacij 1 0,05
Premalo obširno 1 0,05
Premalo posameznega dela 1 0,05
Premalo risanja 1 0,05
Premalo ustnih ocenjevan 1 0,05
Pretežko 1 0,05
Preveč monotono 1 0,05
Slabša zapomnitev 1 0,05
Sproti učim 1 0,05
Težje naučiš 1 0,05
Več odgovornosti 1 0,05
Več povezovanj med učenci 1 0,05
Več razumevanja 1 0,05
Več učenja 1 0,05
Več ustnega ocenjevanja,
manj pisnega ocenjevanja
1 0,05
Skupaj 56 2,9
Odgovori, povezani z IKT
Več videov 2 0,1
Več animacij, več grafov,
več 3D slik
1 0,05
Več slik, počasnejša razlaga 1 0,05
Skupaj 4 0,2
Odgovori, povezani z
urami
Premalo časa 8 0,45
Premalo ur 3 0,2
Več dodatnih ur 1 0,05
Več ur 1 0,05
Preveč ur 1 0,05
Krajše ure 1 0,05
Skupaj 15 0,85
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
80
1158 65,5
Nerazumljivo 49 2,8
Nič 45 2,5
Ne razumem 30 1,7
Ne vem 9 0,5
Ne 2 0,1
V redu 5 0,3
Mi je všeč 2 0,1
Nepomembno 1 0,05
Nerazumljivo 1 0,05
Nerelevantno 1 0,05
Zelo pomembno 1 0,05
Tabela 29: Nedvomno je v pouku biologije nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to:
Frekvenca Odstotek
Odgovori, povezani z željo
po aktivnejšem pouku
Laboratorijske vaje 42 2,1
Uporaba v vsakdanjem
življenju
7 0,35
Zanimivo 5 0,25
Zabavno 2 0,1
Zanimivosti 2 0,1
Boljše razumevanje sveta 1 0,05
Laboratorijske vaje,
biologija človeka
1 0,05
Laboratorijske vaje, dobra
razlaga, dober odnos
1 0,05
Laboratorijske vaje, različne
teme
1 0,05
Laboratorijske vaje, teren,
računalnik
1 0,05
Laboratorijske vaje, teren,
zanimive snovi
1 0,05
Laboratorijske vaje, živali 1 0,05
Način poučevanja,
laboratorijske vaje
1 0,05
Nova spoznanja 1 0,05
Pozitivno vzdušje,
laboratorijske vaje
1 0,05
Raziskovanje 1 0,05
Več zabave 1 0,05
Vzdušje 1 0,05
Zanimivo, evolucija 1 0,05
Znanje, uporabnost 1 0,05
Način učenja 1 0,05
Skupaj 74 3,7
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
81
Odgovori, povezani s
snovjo
Biologija človeka 37 1,8
Zanimiva snov 20 1,0
Znanje 17 0,8
Biologija človeka, narava 12 0,6
Razumevanje sveta 9 0,45
Snov 7 0,35
Narava 6 0,3
Pridobivanje znanja 5 0,25
Genetika 4 0,2
Evolucija 3 0,15
Razumevanje procesov 3 0,15
Obravnava življenjski tem 3 0,15
Živali 3 0,15
Informacije 2 0,1
Medpredmetno povezovanje 2 0,1
Narava, živali 2 0,1
Organizmi 2 0,1
Različne teme 2 0,1
Veda 2 0,1
Zanimiva snov, razlaga
profesorjev
2 0,1
Zanimive teme 2 0,1
Pomembna snov 2 0,1
Anatomija 1 0,05
Biologija človeka, narava,
živali
1 0,05
Biologija človeka, zanimiva
snov
1 0,05
Biologija človeka, živali,
genetika
1 0,05
Ekologija 1 0,05
Genetika, anatomija 1 0,05
Genetika, medpredmetno
povezovanje
1 0,05
Medicina, veterina 1 0,05
Snov, vsebine 1 0,05
Zanimiva snov, novo znanje 1 0,05
Zanimiva snov, uporabnost 1 0,05
Zanimiva vsebina, način
poučevanja
1 0,05
Poznavanje naravnih
procesov
1 0,05
Spolnost 1 0,05
Pomembne informacije 1 0,05
Pomembnost predmeta 1 0,05
Risanje 1 0,05
Skupaj 164 8,1
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
82
Odgovori, povezani s
profesorjem
Profesor 24 1,2
Dobra razlaga 11 0,55
Dober profesor, snov, manj
učenja na pamet
1 0,05
Dobra razlaga, povezava z
vsakdanjikom
1 0,05
Dobra razlaga, vizualna
predstava
1 0,05
Dobro podana snov 1 0,05
Profesor, zapiski 1 0,05
Skupaj 40 2,0
Odgovori, povezani z
učbenikom in delovnim
zvezkom
Dobri učbeniki 1 0,05
Skupaj 1 0,05
Odgovori, povezani z
dijaki
Spanje 4 0,2
Odmor 3 0,15
Splošna razgledanost 3 0,15
Sošolci 2 0,1
Testi 2 0,1
Brez domačih nalog 1 0,05
Čigumi 1 0,05
Delam, kar hočem 1 0,05
Jesti kekse 1 0,05
Kariera 1 0,05
Manj pisanja 1 0,05
Naloga za drug predmet 1 0,05
Natančnost 1 0,05
Pogled z drugega zornega
kota
1 0,05
Vsakdanjost 1 0,05
Zvonec 1 0,05
Razumevanje 1 0,05
Skupaj 26 1,3
1686 83,9
Nerazumljivo 7 0,35
Nič 5 0,25
Vse 4 0,2
Ne razumem 2 0,1
Da 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
83
Matematika
Tabela 30: Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku matematike bi (navedi
tri spremembe, ki bi jih uvedel-a) ter jih pojasni.
Frekvenca Odstotek
Odgovori, povezani z željo
po aktivnejšem pouku
Več povezave z življenjem 37 1,8
Praktična uporaba 30 1,5
Več vaj 15 0,7
Več težjih nalog 7 0,35
Ločene skupine po znanju –
nivoji
7 0,35
Več medpredmetnega
povezovanja
7 0,35
Več ponavljanja 5 0,25
Več nalog 5 0,25
Več interaktivnosti 4 0,2
Več različnih tipov nalog 4 0,2
Več skupinskega dela 4 0,2
Več zgodovine matematike 3 0,15
Več reševanja pred tablo 3 0,15
Zanimivejše 2 0,1
Več modelov 2 0,1
Več preiskovanja 2 0,1
več računanja 2 0,1
Več raziskovalnih nalog 2 0,1
Več tekmovanj 2 0,1
Enaka težavnost nalog 2 0,1
Bolj inovativno učenje 1 0,05
Več povezave z življenjem,
lažja snov
1 0,05
Manj abstraktnih primerov 1 0,05
Poskusi 1 0,05
Preiskovanje 1 0,05
Projektna naloga 1 0,05
Več terena 1 0,05
Več govornih nastopov 1 0,05
Več aktivnosti 1 0,05
Več izpeljevanja, več
utemeljevanja
1 0,05
Več lastnega razmišljanja 1 0,05
Več matematičnih trikov 1 0,05
Več poudarka na
pomembnih snoveh
1 0,05
Več preverjanj 1 0,05
Več primerov 1 0,05
Več problemov, več izzivov 1 0,05
Več projektnega dela 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
84
Več razmišljanja, več
računanja
1 0,05
Več vaj, več ponavljanja 1 0,05
Več zanimivosti 1 0,05
Več samostojnega dela 1 0,05
Manj dokazovanj 1 0,05
Lažje naloge 1 0,05
Skupaj 168 8,3
Odgovori, povezani z željo
po manj aktivnem pouku
Manj računanja 2 0,1
Manj hitenja 1 0,05
Skupaj 3 0,15
Odgovori, povezani s
snovjo
Manj snovi 27 1,35
Manj nepomembnih snovi 7 0,35
Počasnejše jemanje snovi 7 0,35
Manj podrobno 6 0,3
Zanimivejša snov 4 0,2
Več geometrije 4 0,2
Več logike 4 0,2
Več teorije 4 0,2
Manj učenja formul 4 0,2
Manj geometrije 3 0,15
Brez funkcij 2 0,1
Boljši prikaz snovi 2 0,1
Hitrejše jemanje snovi 2 0,1
Manj zahtevno 2 0,1
Več finančne matematike 2 0,1
Bolj splošno 1 0,05
Brez dokazovanj 1 0,05
Lažja snov 1 0,05
Lažja geometrija 1 0,05
Manj algebre 1 0,05
Manj finančne matematike 1 0,05
Manj izrazov 1 0,05
Manj korenjenja 1 0,05
Manj korenjenja, manj
potenc
1 0,05
Manj kotnih funkcij 1 0,05
Manj matematike 1 0,05
Manj odvodov 1 0,05
Manj pisnega deljenja 1 0,05
Manj risanja 1 0,05
Manj teorije 1 0,05
Manj učenja na pamet 1 0,05
Manj učenja na pamet, več
razumevanja
1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
85
Manj vaj 1 0,05
Več enačb 1 0,05
Več logike, manj algebre 1 0,05
Več statistike 1 0,05
Več števil, manj izrazov 1 0,05
Skupaj 102 5,1
Odgovori, povezani s
profesorjem
Boljša razlaga 17 0,8
Več razlage 13 0,65
Zamenjava profesorja 8 0,4
Počasnejši način dela 3 0,15
Zanimivejša predavanja 3 0,15
Več vključevanja dijakov 2 0,1
Več metod poučevanja 2 0,1
Počasnejši govor profesorja 1 0,05
Boljši učiteljski zbor 1 0,05
Manj klicanja pred tablo 1 0,05
Več mlajših profesorjev 1 0,05
Več pregledovanja nalog 1 0,05
Več strpnosti 1 0,05
Lažja razlaga 1 0,05
Več razlage, več vaj 1 0,05
Zanimivejše poučevanje 1 0,05
Skupaj 57 2,8
Odgovori, povezani z
učbenikom in delovnim
zvezkom
Zanimivejše gradivo 2 0,1
Več delovnih zvezkov 2 0,1
Več gradiva 1 0,05
Zamenjava učbenika 1 0,05
Skupaj 6 0,3
Odgovori, povezani z
dijaki
Manj domače naloge 12 0,6
Manj testov 9 0,4
Več domače naloge 4 0,2
Manj težavni testi 3 0,15
Več medsebojne pomoči 3 0,15
Lažji testi 2 0,1
Manj ocenjevanja 2 0,1
Sprememba učnega načrta 2 0,1
Več dopolnilnega pouka 2 0,1
Več ustnih ocenjevanj 2 0,1
Boljši zapiski 1 0,05
Brez domače naloge 1 0,05
Brez reševanja na tablo 1 0,05
Brez spraševanj 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
86
Krajši testi 1 0,05
Manj dodatnega dela 1 0,05
Manj pisanja 1 0,05
Manj strahu 1 0,05
Manj stresa 1 0,05
Manj ustnega ocenjevanja 1 0,05
Manjše skupine 1 0,05
Sodelovanje s profesorji 1 0,05
Več dodatnega pouka 1 0,05
Več metod učenja 1 0,05
Več poslušanja glasbe ob
reševanju nalog
1 0,05
Več spraševanj 1 0,05
Več sprotnega dela 1 0,05
Več sprotnih testov 1 0,05
Več testov 1 0,05
Več znanja 1 0,05
Skupaj 61 3,0
Odgovori, povezani z IKT
Več računalnika 8 0,4
Več kalkulatorja 4 0,2
Manj računalnika 1 0,05
Več geogebre 1 0,05
Več interaktivnih učbenikov 1 0,05
Več videov 1 0,05
Skupaj 16 0,8
Odgovori, povezani z
urami
Manj ur 11 0,5
Več časa 4 0,2
Več ur 4 0,2
Blok ure 1 0,05
Dodatne ure za razlago 1 0,05
Skupaj 21 1,0
1396 69,1
Nerazumljivo 65 3,2
Nič 79 3,9
Ne razumem 21 1,0
Ne vem 12 0,6
Ne 7 0,45
Ne bi 5 0,25
Vse je super 1 0,05
Pojasnila na odgovore
Frekvenca Odstotek
Odgovori, povezani z željo
po aktivnejšem pouku
Več praktične uporabe 78 3,9
Zanimivejše 29 1,45
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
87
Boljše razumevanje 18 0,9
Lažje razumevanje 8 0,4
Lažja predstava 6 0,3
Več vaj 5 0,25
Več razumevanja 5 0,25
Večje razumevanje 4 0,2
Več logičnega mišljenja 4 0,2
Več razmišljanja 3 0,15
Manj neuporabnosti 3 0,15
Večja uporaba 2 0,1
Več raziskovanja 2 0,1
Bolj uporabno 2 0,1
Boljše vzdušje 2 0,1
Večja pomembnost 1 0,05
Večja udeležba tekmovanj 1 0,05
Večje veselje 1 0,05
Večji napredek 1 0,05
Zanimivejše, drugačno 1 0,05
Več primerov 1 0,05
Več razmišljanja, več
iskanja rešitev
1 0,05
Več razmišljanja, več znanja 1 0,05
Več rokovanja z denarjem 1 0,05
Več sodelovanja 1 0,05
Več sodelovanja, več znanja 1 0,05
Več druge snovi 1 0,05
Več medsebojnega
komuniciranja
1 0,05
Več samostojnega
razmišljanja
1 0,05
Več različnih primerov 1 0,05
Več sprotnega preverjanja 1 0,05
Več medpredmetnega
povezovanja
1 0,05
Več medsebojne pomoči 1 0,05
Več metod reševanja 1 0,05
Manj nelogičnosti 1 0,05
Bolj postopno prehajanje na
težje naloge
1 0,05
Bolj poučno, zanimivejše 1 0,05
Bolj praktično, več
predstave
1 0,05
Zanimivejše, več znanja 1 0,05
Boljša motiviranost 1 0,05
Hitrejše pomnjenje 1 0,05
Hitrejše računanje 1 0,05
Hitrejše reševanje 1 0,05
Lažje razumevanje, boljša
predstava
1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
88
Manj formul 1 0,05
Manj dokazovanj 1 0,05
Boljše urjenje 1 0,05
Manj preprostih primerov 1 0,05
Manj risanja 1 0,05
Skupaj 205 10,25
Odgovori, povezani z željo
po manj aktivnem pouku
Preveč vaj 1 0,05
Skupaj 1 0,05
Odgovori, povezani s
snovjo
Preveč snovi 10 0,5
Prehitro jemanje snovi 5 0,25
Prepočasno jemanje snovi 3 0,15
Več števil 2 0,1
Preveč nepomembnih,
neuporabnih snovi
2 0,1
Preveč obsežna snov 2 0,1
Premalo vaj 2 0,1
Manj učenja na pamet 2 0,1
Manj zanimivo 2 0,1
Več obravnave snovi 1 0,05
Več statistike 1 0,05
Preveč snovi, manj
podrobno
1 0,05
Preveč teorije 1 0,05
Bolj povezana snov 1 0,05
Izločitev nepomembnih
snovi
1 0,05
Manj črk 1 0,05
Manj kopičenja snovi 1 0,05
Manj neobdelane snovi 1 0,05
Manj snovi 1 0,05
Manj podrobno 1 0,05
Manj teorije 1 0,05
Nesmiselne snovi 1 0,05
Nezanimiva snov 1 0,05
Manj podrobno spoznavanje
tem
1 0,05
Pretežke naloge 1 0,05
Prezahtevne naloge 1 0,05
Skupaj 47 2,35
Odgovori, povezani s
profesorjem
Boljši prikaz snovi 7 0,35
Bolj natančno podajanje
snovi
2 0,1
Boljša razlaga 2 0,1
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
89
Sprotno pregledovanje
domačih nalog
2 0,1
Premalo razlage 2 0,1
Bolj približati mladim 2 0,1
Bolje posvetiti dijakom 1 0,05
Manj abstraktno 1 0,05
Manj nerazumljive razlage 1 0,05
Manj slabih profesorjev 1 0,05
Najslabši profesor 1 0,05
Ne zna razlagat,
neposlušnost
1 0,05
Ni zabaven 1 0,05
Več razlage 1 0,05
Več pomoči dijakov 1 0,05
Manj vikanja 1 0,05
Bolje pripraviti na maturo 1 0,05
Skupaj 28 1,4
Odgovori, povezani z
učbenikom in delovnim
zvezkom
Več uporabe delovnega
zvezka
1 0,05
Skupaj 1 0,05
Odgovori, povezani z
dijaki
Več znanja 20 1,0
Manj stresa 6 0,3
Nerazumevanje 5 0,25
Preveč časa 5 0,25
Lažje učenje 4 0,2
Boljše ocene 3 0,15
Boljše znanje 3 0,15
Manj hitenja 3 0,15
Manj nerazumevanja 3 0,15
Več utrjevanja znanja 3 0,15
Lažje pomnenje 2 0,1
Lažje reševanje 2 0,1
Manj depresije 2 0,1
Manj dolgočasno 2 0,1
Manj pisnih testov 2 0,1
Manj težko 2 0,1
Preveč testov 2 0,1
Manj stresa 2 0,1
Več naučili 2 0,1
Več zapomniti 2 0,1
Bolj razumeti 1 0,05
Boljša priprava na test 1 0,05
Boljši uspeh 1 0,05
Brez domačih nalog 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
90
Lažje in hitrejše
razumevanje
1 0,05
Manj domačih nalog 1 0,05
Manj dodatnih nalog 1 0,05
Manj občutka
izpostavljenosti
1 0,05
Manj pozabljanja 1 0,05
Manj slabih ocen 1 0,05
Manj sramežljivosti 1 0,05
Manj strahu 1 0,05
Manj stresno, manj
neprijetno
1 0,05
Manj tečno 1 0,05
Manj oteževanja učenja 1 0,05
Premalo ustnih ocenjevanj 1 0,05
Preveč obširne domače
naloge
1 0,05
Preveč učenja 1 0,05
Prezahtevni testi 1 0,05
Več razumevanja 1 0,05
Ukinitev testov 1 0,05
Več testov 1 0,05
Več ponavljanja 1 0,05
Več pregleda naučenega 1 0,05
Več preverjanja 1 0,05
Več učenja 1 0,05
Več ustnih ocen 1 0,05
Skupaj 103 5,1
Odgovori, povezani z IKT
Manj kalkulatorja 1 0,05
Več uporabe tehnologije 1 0,05
Manj programiranja 1 0,05
Skupaj 3 0,15
Odgovori, povezani z
urami
Preveč ur 3 0,15
Več ur 2 0,1
Premalo časa 1 0,05
Skupaj 6 0,3
1418 70,55
Nerazumljivo 63 3,15
Nič 64 3,2
Ne razumem 27 1,35
Ne vem 10 0,5
Ne 6 0,3
Ne maram 3 0,15
Ni mi všeč 1 0,05
Da 1 0,05
Mi je všeč 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
91
V redu 11 0,55
Ni zanimivo 4 0,2
Izguba časa 2 0,1
Je boljše 1 0,05
Neuporabno 3 0,15
Nihče ne dela 1 0,05
Tabela 31: Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to
Frekvenca Odstotek
Odgovori, povezani z željo
po aktivnejšem pouku
Računanje 19 0,9
Uporabnost 16 0,8
Znanje 11 0,55
Zanimivo 9 0,45
Miselne sposobnosti 4 0,2
Izziv 2 0,1
Naloge 2 0,1
Reševanje problemov 2 0,1
Risanje 2 0,1
Urjenje možganov 2 0,1
Vaje 2 0,1
Zabava 2 0,1
Pravilen rezultat 2 0,1
Hitrejši in zanesljivejši način
do rešitev
2 0,1
Debatiranje 1 0,05
Delo v skupinah 1 0,05
Hitro razmišljanje, reševanje
problemov
1 0,05
Igranje šaha, kockanje 1 0,05
Logično mišljenje 1 0,05
Način razmišljanja 1 0,05
Naloge, izzivi 1 0,05
Natančnost 1 0,05
Natančnost, dobro razložena
snov, dobri primeri v
učbeniku
1 0,05
Natančnost, način
razmišljanja
1 0,05
Povezovanje 1 0,05
Praksa 1 0,05
Razgibavanje možganov 1 0,05
Samostojno delo 1 0,05
Samostojno razmišljanje 1 0,05
Zgodovina matematike 1 0,05
Znanje, uporaba tehnologije 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
92
Razmišljanje 1 0,05
Predstava abstraktnih snovi 1 0,05
Pretvarjanje merskih enot 1 0,05
Postopki 1 0,05
Skupaj 98 4,85
Odgovori, povezani s
snovjo
Vse 9 0,45
Snov 8 0,4
Matematika 5 0,25
Geometrija 4 0,2
Enačbe 3 0,15
Logika 3 0,15
Neuporabnost 3 0,15
Statistika 2 0,1
Števila 2 0,1
Algebra, logika 1 0,05
Celota 1 0,05
Celota, reševanje problemov 1 0,05
Formule 1 0,05
Funkcije, geometrija,
algebra, programiranje
1 0,05
Funkcije, praktična uporaba
znanja
1 0,05
Geometrija, logika 1 0,05
Izrazi 1 0,05
Logaritmi 1 0,05
Logika, uporabne snovi 1 0,05
Ploščine, prostornine,
odstotki, deljenje …
1 0,05
Polinomi 1 0,05
Snov, uporabnost 1 0,05
Snov, znanje, razumevanje 1 0,05
Statistika, koordinatni
sistem, kotne funkcije
1 0,05
Vse, izrazi, enačbe 1 0,05
Všeč snovi 1 0,05
Zaporedja 1 0,05
Sistematika, logika 1 0,05
Števila, črke 1 0,05
Ni težka 1 0,05
Skupaj 60 3,0
Odgovori, povezani s
profesorjem
Profesor 20 1,0
Razlaga snovi 4 0,2
Dobra razlaga 2 0,1
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
93
Dobra razlaga, redno pisanje
domačih nalog, veliko
ponavljanja
1 0,05
Dobra razlaga, reševanje
nalog
1 0,05
Dobra razlaga, veliko vaj 1 0,05
Dobro vzdušje, profesor 1 0,05
Mlade asistentke 1 0,05
Način poučevanja 1 0,05
Profesor, snov 1 0,05
Zamuda profesorja 1 0,05
Skupaj 34 1,7
Odgovori, povezani z
dijaki
Razumevanje 8 0,4
Domača naloga 3 0,15
Splošna razgledanost 2 0,1
Zvonec 2 0,1
Zbranost, resnost,
obojestransko spoštovanje
1 0,05
Ocenjevanje 1 0,05
Osnovna življenjska podlaga 1 0,05
Pomembno 1 0,05
Punca 1 0,05
Splošna izobrazba 1 0,05
Sprotno delo – boljše znanje 1 0,05
Stres 1 0,05
Trdo delo, uničevanje
kreativnosti
1 0,05
Ure učencev 1 0,05
Veliko dela 1 0,05
Skupaj 26 1,3
Odgovori, povezani z IKT
Računalnik 1 0,05
Uporaba tehnologije 1 0,05
Več uporabe kalkulatorja 1 0,05
Skupaj 3 0,15
Odgovori, povezani z
urami
Konec ure 1 0,05
Proste ure 1 0,05
Skupaj 2 0,1
1767 87,8
Nič 9 0,45
Nerazumljivo 8 0,4
Da 2 0,1
Je zanimivo 2 0,1
Ne razumem 1 0,05
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
94
Medpredmetno povezovanje
Tabela 32: Med matematiko in biologijo obstajajo povezave, le v šoli
jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta.
Frekvenca Odstotek
Odgovori, povezani z željo
po aktivnejšem pouku
Računanje 46 2,3
Laboratorijske vaje 11 0,55
Medpredmetno povezovanje 7 0,35
Projektni dnevi 5 0,25
Učenje matematike pri
biologiji in obratno
4 0,2
Naravoslovni dan 3 0,15
Laboratorijske vaje, teren 2 0,1
Teren 2 0,1
Delo na problemih 1 0,05
Dnevi dejavnosti, projektni
dnevi
1 0,05
Laboratorijske vaje,
profesorje povezat
1 0,05
Laboratorijske vaje,
računanje
1 0,05
Meritve 1 0,05
Obvezne izbirne vsebine,
krožki
1 0,05
Poskusi 1 0,05
Združene praktične vaje 1 0,05
Projekti 1 0,05
Projektni dnevi,
naravoslovni dnevi,
raziskovalni tabori,
raziskovalne naloge
1 0,05
Tehnični dnevi 1 0,05
Teren, laboratorijska vaja 1 0,05
Teren, projektne naloge 1 0,05
Več prakse 1 0,05
Krožki 1 0,05
Skupaj 95 4,75
Odgovori, povezani s
snovjo
Statistika 10 0,5
Grafi 3 0,15
Statistika, računanje 2 0,1
Sistematika 2 0,1
Podobne snovi – istočasna
obravnava
2 0,1
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
95
Genetika 1 0,05
Genetika, dedovanje 1 0,05
Zaporedja 1 0,05
Statistika in ekologija 1 0,05
Statistika, medpredmetno
povezovanje
1 0,05
Procenti 1 0,05
Razmerja 1 0,05
Podvojevanje DNK 1 0,05
Odvodi 1 0,05
Lažje snovi 1 0,05
Skupaj 29 1,45
Odgovori, povezani s
profesorjem
Razlaga bioloških pojavov s
pomočjo matematike
3 0,15
Razlaga pojava s pogleda
obeh področij
1 0,05
Finski sistem poučevanja 1 0,05
Predavanja 1 0,05
Skupaj 6 0,3
Odgovori, povezani z
dijaki
Dolgočasno 1 0,05
Risanje 1 0,05
Skupaj 2 0,1
Odgovori, povezani s
predmetom
Predmet matematična
biologija
2 0,1
En predmet 1 0,05
Razumevanje obeh
predmetov
1 0,05
Skupaj 4 0,2
Odgovori, povezani z IKT
Geogebra 1 0,05
Skupaj 1 0,05
Odgovori, povezani z
urami
Skupne ure 3 0,15
Združiti uri 1 0,05
Več skupnih ur 1 0,05
Blok ure 1 0,05
Brez odmorov med
matematiko in biologijo
1 0,05
Skupaj 7 0,35
1776 88,4
Ne vem 35 1,7
Ne vidim povezav 16 0,8
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
96
Nerazumljivo 15 0,7
Ne tega 9 0,45
Ne bi 7 0,35
Ne da se 3 0,15
Ne 2 0,1
Ju že povezujemo 1 0,05
Več stvari je 1 0,05
Ne znam predstavljat 1 0,05
Osnovni podatki:
Tabela 33: Osnovni podatki
KODA LETNIK N = 212 F1
%
AS = 2,39 SD = 1,19 Mo = 1 Med = 2
Q23.1 1 69
10,3
Q23.2 2 46
6,9
Q23.3 3 42
6,3
Q23.4 4 55
8,2
KODA SPOL N = 212 F1
%
AS = 1,72 SD = 0,45 Mo = 2 Med = 2
XSPOL.1 moški 60
9,0
XSPOL.2 ženski 152
22,7
KODA POVPREČNA
OCENA ZA:
N F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
AS SD Med Mo
Q24.1 1. LETNIK (BIO) 210 9
1,3
44
6,6
66
9,9
91
13,6
3,14 0,89 3 4
Q24.2 2. LETNIK (BIO) 156 7
1,0
32
4,8
44
6,6
73
10,9
3,17 0,91 3 4
Q24.3 3. LETNIK (BIO) 107 6
0,9
16
2,4
37
5,5
48
7,2
3,19 0,90 3 4
Q24.4 4. LETNIK (BIO) 61 3
0,4
8
1,2
16
2,4
34
5,1
3,33 0,89 4 4
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
97
KODA POVPREČNA
OCENA ZA:
N F1
%
F2
%
F3
%
F4
%
AS SD Med Mo
Q25.1 1. LETNIK (MAT) 209 26
3,9
60
9,0
51
7,6
72
10,7
2,81 1,05 3 4
Q25.2 2. LETNIK (MAT) 155 28
4,2
31
4,6
50
7,5
46
6,9
2,74 1,08 3 3
Q25.3 3. LETNIK (MAT) 110 12
1,8
24
3,6
35
5,2
39
5,8
2,92 1,01 3 4
Q25.4 4. LETNIK (MAT) 83 14
2,1
18
2,7
28
4,2
23
3,4
2,72 1,05 3 3
KODA REGIJA N = 212 F1
%
AS = 5,40 SD = 4,33 Med = 2 Mo =2
Q26.1 Pomurska 33
4,9
Q26.2 Podravska 83
12,4
Q26.3 Koroška 1
0,1
Q26.4 Savinjska 6
0,9
Q26.5 Zasavska 2
0,3
Q26.6 Spodnjeposavska
Q26.7 Jugovzhodna
Slovenija
Q26.8 Osrednjeslovenska 16
2,4
Q26.9 Gorenjska 3
0,4
Q26.10 Notranjsko-kraška 1
0,1
Q26.11 Goriška 61
9,1
Q26.12 Obalno-kraška 6
0,9
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
98
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE MAGISTRSKEGA
DELA
Ime in priimek študent-a/-ke: Tadeja Gašparič
Študijski program: Izobraževalna biologija in izobraževalna matematika
Naslov zaključnega dela: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike
Mentor: izr. prof. dr. Andrej Šorgo
Somentor: ________________________________________________
Podpisan-i/-a študent/-ka Tadeja Gašparič
izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/-a ob pomoči mentor-ja/-ice oz. somentor-ja/-ice;
izjavljam, da sem pridobil/-a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v magistrskem delu in jih v magistrskem delu jasno in ustrezno označil/-a;
na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/-a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY-NC-ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;
dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v magistrskem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;
izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/-a za objavo v DKUM.
Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: _________________ (navedite
obliko)
Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v
Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.
99
Začasna nedostopnost:
Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti
ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika:
_____________________________________________________ (naziv in naslov
naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne
objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko
obliko zaključnega dela.
Temporary unavailability:
To ensure competition competition priority, protection of trade secrets, safety of people and
nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis
___________________________________________________ must not be accessible to the
public till _________________________ (delay date of thesis availability to the public must not
exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis
forms.
Datum in kraj: ___________ Podpis študent-a/-ke:
____________________________
Podpis mentor-ja/-ice: _________________________
(samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)
Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:
_______________________________________
(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)
Top Related