Univerza v Mariboru
Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Oddelek za fiziko
MAGISTRSKO DELO
Ana Tement
Maribor, 2018
Univerza v Mariboru
Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Oddelek za fiziko
Magistrsko delo
OSNOVANJE OPISNIKOV GRADNIKOV ZA
DVIG NARAVOSLOVNE PISMENOSTI IN
NJIHOVA UPORABA PRI POUČEVANJU
TEME ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ana Tement
Mentor: izr. prof. dr. Robert Repnik
Somentorica: asist. Eva Klemenčič
Maribor, 2018
ZAHVALA
Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam –
vsak problem, ki ga sam reši –
postane mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer.
Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev uspeh,
koncentracija misli, potrebnih znanj,
in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju,
prispevajo k temu, da se dejstva vtisnejo v spomin,
kot se ne bi mogla nobena informacija,
ki jo je slišal od učitelja ali prebral v učbeniku.
~ Herbert Spencer ~
Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Robertu Repniku, za strokovno pomoč in napotke pri
izdelavi magistrskega dela. Zahvala gre tudi somentorici, asist. Evi Klemenčič, za svetovanje
in koristne nasvete.
Iz srca se zahvaljujem mami Ireni in očetu Tomažu, ki sta mi omogočila brezskrben študij, mi
vsa leta potrpežljivo stala ob strani ter mi razsvetlila življenje z nepozabnimi potovanji. Zahvala
tudi bratu Janu za iskren smeh, norčije in skupaj preživete nepozabne trenutke. Iskrena hvala
tudi zaročencu Žigi za vso podporo, pomoč, neizmerno ljubezen in najboljši sladoled v času
pisanja magistrskega dela.
Vsaka pot je lažja, kadar imamo ob sebi prave ljudi. Vsem iskrena hvala!
TEMENT, A.: Osnovanje opisnikov gradnikov za dvig naravoslovne pismenosti in njihova
uporaba pri poučevanju teme odboj in lom svetlobe
Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za
fiziko, 2018.
POVZETEK
Eden izmed pomembnejših ciljev poučevanja fizike je usposobiti učence in dijake za kritično
presojo svojega napredka in pomanjkljivosti. Zato je zelo pomembno, da ves čas učnega
procesa prejemajo povratne informacije o razsežnostih svojega znanja in spretnosti. To jim
omogoča diagnostično in formativno preverjanje znanja, ki služi tudi kot povratna informacija
učitelju o uspešnosti njegovega dela. V magistrski nalogi se posvetimo obravnavi izbrane
fizikalne teme iz učenega načrta odboj in lom svetlobe z dodanimi opisniki gradnikov. Učne
priprave so narejene za osnovno šolo, srednje strokovno izobraževanje, klasično in splošno
gimnazijo. V pripravah so razvidne razlike med poučevano vsebino, zahtevnostjo poučevane
vsebine in v dodanih opisnikih, glede na stopnjo izobraževanja. Uporabili smo opisnike 1.
gradnika, ki so jih razdelali člani projekta Na-Ma POTI, ter 2. gradnika, ki smo jih izdelali sami
v magistrski nalogi. S takšnimi pripravami na učne ure želimo izboljšati in povečati raznolikost
pouka, izboljšati učiteljevo oziroma profesorjevo podajanje snovi in ne nazadnje dvigniti nivo
znanja in razumevanja učencev in dijakov.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, osnovna šola, srednja šola, splošna gimnazija,
klasična gimnazija, fizika, gradniki, podgradniki, opisniki, odboj in lom svetlobe.
TEMENT, A.: Designing the elements used for an increase in natural sciences literacy and their
usage in teaching the topic of reflection and refraction of light
Master thesis, University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics,
Department od Physics, 2018.
ABSTRACT
One of the most important goals of teaching physics is to train students to be able to critically
asses their progress and shortcomings. It is also one of the reasons why it's so important for the
students to get non-stop feedback regarding their knowledge and skills. This is achieved with
diagnostic and formative tests, which also serves as a feedback about the teacher and his
teaching abilities. In the master’s thesis we discuss the reflection and refraction of light, with
added descriptors of the elements, which is a physics theme chosen from the curriculum. Lesson
plans are created for primary and secondary schools. The lesson plans show a visible difference
between the content that is taught, its difficulty, and in the added elements, based on the level
of education. We used the descriptors of the first element, which was worked out in detail by
the team working on the project Na-Ma POTI, and the second element, which we elaborate in
the thesis. Our goal with such a lesson preparation is to increase the diversity of the classes,
improve the teachers knowledge passing skills, and lastly, to increase the level of proficiency
and understanding among the students.
Keywords: scientific literacy, primary school, secondary school, physics, elements, sub-
elements, descriptors, reflection and refraction of light.
Kazalo vsebine
1 Uvod .................................................................................................................................... 1
2 Naravoslovna pismenost in naravoslovne kompetence ...................................................... 3
3 Gradniki naravoslovne pismenosti v projektu Na-Ma POTI .............................................. 8
3. 1 Osnovni gradniki ......................................................................................................... 8
3. 2 Podgradniki in opisniki ................................................................................................ 8
4 Učni načrti za fiziko v osnovni šoli in srednjih šolah ....................................................... 20
4. 1 Učni načrt za fiziko v osnovni šoli ............................................................................ 20
4. 2 Učni načrt za fiziko za srednje strokovno izobraževanje .......................................... 26
4. 3 Učni načrt za fiziko v klasični gimnaziji ................................................................... 30
4. 4 Učni načrt za fiziko v splošni gimnaziji .................................................................... 37
5 Analizirana izbrana fizikalna tema v učnem načrtu – odboj in lom svetlobe ................... 58
6 Primeri poučevanja in analiza teme »odboj in lom svetlobe« na različnih stopnjah v
izobraževalni vertikali .............................................................................................................. 65
7 Predlog načrta evalvacije ................................................................................................ 163
8 Zaključek ......................................................................................................................... 168
1
1 Uvod
V obdobju behaviorizma so znanje enačili s poznavanjem dejstev, informacij in vsebin. Tako
je bila takrat vloga učiteljev ta, da znanje prenašajo na učence in dijake, ki so bili pri pouku
pasivni prejemniki [1]. Menimo, da se je danes pogled na znanje zelo spremenil. Učitelj več ne
uči le golih vsebin, temveč učence in dijake spodbuja k samostojnemu mišljenju in reševanju
problemskih situacij. Tako so učenci in dijaki postali aktivnejši oblikovalci pouka, ogromno
poudarka pa se daje na razumevanje in uporabo pridobljenega znanja. Poudarek ni torej le na
teoriji, temveč vse bolj tudi na praksi.
Od tod tudi izvira naš navdih za magistrsko delo. Menimo namreč, da je učence in dijake
potrebno naučiti določenih veščin in spretnosti, ki jih bodo lahko kasneje uporabili pri različnih
učnih vsebinah, pri različnih šolskih predmetih in ne nazadnje v različnih življenjskih situacijah.
Podlaga magistrskega dela je bil projekt Na-Ma POTI [2], kjer se zavzemajo ravno za razvoj
kompetenc, ki naj bi jih učitelji razvijali pri pouku.
Rutar Ilc [1] je zapisala, da je kljub temu najprej potrebno pridobivanje in poznavanje raznih
dejstev in pojmov ter šele nato njihova uporaba v konkretnih problemskih situacijah. Sami smo
mnenja, da bi moral biti večji poudarek na razvijanju kompetenc, saj bodo tako učenci in dijaki
sposobni sami pridobiti znanje in veščine, ki jih bodo potrebovali v življenju in bodo zanje
koristne. Dobro je učence in dijake naučiti različnih vrst kompetenc, ki jih moramo smiselno
vključevati v vsako učno uro. Menimo, da si učenci in dijaki ogromno podrobnih podatkov in
vsebin ne zapomnijo, saj so v večini zanje nekoristne, v spominu pa jim ostanejo kompetence
oziroma veščine, ki jih pridobijo in jih lahko uporabijo, kadarkoli želijo pridobiti zanje koristne
in uporabne informacije ali pa jih uporabijo v konkretnih življenjskih situacijah.
S tem bi vloga učitelja postala kompleksnejša, saj bi delovali kot mentorji in ne le zgolj kot
prenašalci znanja. Kljub temu moramo še zmeraj upoštevati realizacijo učnih ciljev. Tako bi
bilo smiselno pri doseganju vsakega posameznega učnega cilja razmisliti, kako bi jih lahko
učenci in dijaki samostojno dosegli, razvijanje katerih kompetenc lahko pri tem spodbujamo in
kako bomo učencem in dijakom pri tem pomagali oziroma jih pri tem vzpodbujali.
Katere cilje je učenec oziroma dijak že dosegel, se preverja tako s sprotnim kot tudi s končnim
preverjanjem znanja. Sprotno ali formativno preverjanje znanja je občasno preverjanje med
2
samim učnim procesom, končno ali sumativno preverjanje pa poteka ob zaključku nekega
obdobja učenja. Sprotno preverjanje je namenjeno predvsem ugotavljanju, ali so učenci in dijaki
usvojili nove učne cilje, odstranjevanju problemov in napak ter ne nazadnje služi tudi kot
refleksija učiteljevega dela. Pri končnem preverjanju pa nas zanimajo predvsem razumevanje
in uporaba usvojenega znanja [3]. Zato smo mnenja, da je za odkrivanje usvojenih kompetenc
in veščin ter posledično za našo magistrsko delo ključno sprotno preverjanje. Skozi celoten učni
proces moramo namreč učence preizkušati v problemskih situacijah, saj lahko tako preverjamo
globlje razumevanje in uporabo znanj in spretnosti. S takšnim delom učenci in dijaki tudi vidijo,
da so pridobljene kompetence pomembne in uporabne v vsakdanjem življenju.
Cilj magistrskega dela je bila analiza obravnave izbrane fizikalne teme iz učnega načrta (lom
in odboj svetlobe) z opisniki v povezavi s projektom Na-Ma POTI [2]. Najprej smo predstavili,
kaj je to naravoslovna pismenost in katere so naravoslovne kompetence (poglavje 2). V
naslednjem poglavju smo predstavili gradnike, podgradnike in opisnike (poglavje 3).
Osredotočili smo se na opisnike iz gradnika Naravoslovno znanstveno razlaganje pojavov in
Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje naravoslovno-znanstvenega raziskovanja,
interpretiranje podatkov in dokazov ter izpustili analizo gradnika Odnos do naravoslovja. Pri
tem smo uporabili že izdelane opisnike gradnika Naravoslovno znanstveno razlaganje pojavov,
ki so jih pripravili člani razvojne skupine za Naravoslovno pismenost. Opisnike gradnika
Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje naravoslovno-znanstvenega raziskovanja,
interpretiranje podatkov in dokazov pa smo izdelali sami. V naslednjem poglavju (poglavje 4)
smo pregledali učne načrte za osnovno šolo, sprednje strokovno izobraževanje, klasično in
splošno gimnazijo ter podrobneje opisali in primerjali obravnavano vsebino. V poglavju 5 smo
na visokošolskem nivoju analizirali temo odboj in lom svetlobe. Nadaljnje poglavje (poglavje
6) vsebuje izdelane učne priprave na temo odboj in lom svetlobe za vse štiri vrste izobraževanja.
Naš cilj je bil raziskati, v katerih elementih naravoslovne pismenosti bi bil pouk z upoštevanjem
opisnikov boljši in kvalitetnejši. Predlagali smo ustrezen način preverjanja usvojenega znanja
v izbrani fizikalni temi, ki bo sledil sistemu vpeljanih gradnikom s podgradniki in njihovimi
opisniki. Proučili smo elemente naravoslovne pismenosti v okviru izbrane teme na različnih
nivojih izobraževanja ter predlagali ukrepe, ki bi jih učitelj moral sprejeti za doseganje bolj
učinkovitega poučevanja fizike, kar smo predstavili v zadnjem poglavju (poglavje 7).
3
2 Naravoslovna pismenost in naravoslovne kompetence
Poučevanje ne poteka več po določenem principu, korakih in pravilih, temveč je postalo vse
bolj raznoliko in kompleksno. Učitelj nima več vloge učencem in dijakom samo predajati
znanje s pomočjo učbenika, ampak od njega zahteva vse več spretnosti, veščin in obvladovanja
odnosov v razredu. Ambrožič in drugi [4] navajajo devet najpomembnejših zahtev sodobnega
poučevanja:
• zahteve po razvoju sposobnosti za vseživljenjsko izobraževanje;
• zahteve po povezovanju znanj z različnih področij;
• sposobnost za razreševanje problemov;
• sposobnost hitre prilagoditve na delovne razmere in zamenjavo delovnega področja;
• razvoj kreativnosti in inovativnosti;
• spremembe pri učencih;
• vseprisotnost informacijske tehnologije;
• spremembe v razumevanju procesov učenja;
• kopičenje novih spoznanj v posameznih disciplinah in zamenjava sedanjega vedenja z
novimi spoznanji.
Da bi učitelji imeli pomoč pri poučevanju, kjer bi lahko upoštevali in izvedli vse zgoraj naštete
zahteve, so pri projektu Razvoj naravoslovnih kompetenc [4] vpeljali osem ključnih kompetenc
in štirinajst generičnih kompetenc, ki jih lahko učitelji razvijajo predvsem s svojim načinom
dela v razredu.
Ključne kompetence, ki naj bi v družbi znanja vsakemu posamezniku omogočile osebno
izpolnitev, dejavno državljanstvo, socialno kohezijo in zaposljivost, so:
K1 sporazumevanje v maternem jeziku;
K2 sporazumevanje v tujih jezikih;
K3 matematična kompetenca ter osnovne kompetence v naravoslovju (znanosti) in
tehnologiji;
K4 digitalna pismenost;
K5 učenje učenja;
K6 socialne in državljanske kompetence;
4
K7 samoiniciativnost in podjetnost;
K8 kulturna zavest in izražanje [5].
Generične kompetence, ki so neodvisne od predmeta poučevanja, so:
G1 sposobnost zbiranja informacij;
G2 sposobnost analize in organizacije informacij;
G3 sposobnost interpretacije;
G4 sposobnost sinteze sklepov;
G5 sposobnost učenja in reševanja problemov;
G6 prenos teorije v prakso;
G7 uporaba matematičnih idej in tehnik;
G8 prilagajanje novim situacijam;
G9 skrb za kakovost;
G10 sposobnost samostojnega in timskega dela;
G11 organiziranje in načrtovanje dela;
G12 verbalna in pisna komunikacija;
G13 medsebojna interakcija;
G14 varnost pri delu [4].
Pri načrtovanju pouka mora učitelj zmeraj upoštevati tudi taksonomijo znanj in Bloomovo
taksonomijo kognitivnih ciljev [6]. Taksonomija znanj je pomembna, saj učenci oziroma dijaki
niso več pasivni prejemniki, kot nekoč, temveč so vse bolj dejavni in si sami gradijo znanje in
spretnosti. Ta premik od pasivnega k bolj konstruktivnemu pogledu na učenje poudarja, da
morajo učenci in dijaki sami izgraditi svoj lasten smisel na temelju svojega predznanja. Tako
Anderson in drugi [3] opredelijo štiri glavne vrste znanja: faktografsko znanje, konceptualno
znanje, proceduralno znanje in metakognitivno znanje. Faktografsko znanje vsebuje le osnovne
elemente, ki jih morajo učenci usvojiti, da so seznanjeni z določeno disciplino in da lahko v
nadaljevanju rešujejo probleme znotraj te discipline. Sem spada poznavanje terminologije, kot
poznavanje raznih verbalnih in neverbalnih oznak in simbolov, ter poznavanje specifičnih
podrobnosti in elementov, ki pa zajema poznavanje nekih informacij, kot so dogodki, kraji,
datumi, ljudi in podobno. Konceptualno znanje že predstavlja kompleksnejše in bolj
organizirane oblike znanja ter vključuje znanje o kategorijah in klasifikacijah ter razmerje med
njimi. Sem spadajo klasifikacije in kategorije, ki predstavljajo določene kategorije, vrste,
5
razdelitve in razvrstitve, ki so značilne za določeno predmetno področje. Prav tako pod področje
konceptualnih znanj spadajo tudi načela in posplošitve, ki vključujejo poznavanje določenih
abstrakcij, ki povzemajo opazovanje nekega pojava, ter nazadnje še teorije, modeli in strukture,
kamor spada poznavanje načel in posplošitev ter njihovih medsebojnih odnosov. Proceduralno
znanje vključuje obvladovanje veščin, algoritmov, tehnik in metod. Vključuje tudi uporabo
kriterijev, ki služijo za odločitve o tem, katere postopke bomo uporabili. Proceduralno znanje
zajema obvladovanje predmetno specifičnih veščin in algoritmov, predmetno specifične
tehnike in metode ter poznavanje kriterijev kot osnova za odločitve o izbiri določenega
postopka. Metakognitivno znanje je znanje o lastnem znanju in mišljenju ter zajema strateško
znanje, ki je znanje o strategijah učenja in mišljenja, poznavanje zahtevnosti nalog in vedenja
o tem, kdaj uporabiti določene strategije in zakaj ter samopoznavanje, ki pa zajema poznavanje
posameznikovih močnih področij in slabosti. Menimo, da je vsaka posamezna vrsta znanja zelo
pomembna. Brez faktografskega znanja namreč ne moremo graditi drugih znanj. Vsaka vrsta
znanj je nadgraditev prejšnje. V magistrski nalogi se sicer ne omejujemo le na znanje, saj
zajema naravoslovna pismenost dosti več. Poudarek daje namreč predvsem na veščinah,
spretnosti in ne nazadnje tudi na odnosu do naravoslovja. Učence in dijake namreč ne želimo
naučiti le golega znanja, temveč jih želimo naučiti raznih spretnosti in veščin, ki jih bodo lahko
uporabljali pri različnih področjih v življenju. Menimo namreč, da lahko znanje velikokrat
zbledi, zmeraj pa ostanejo veščine, ki smo jih pridobili med izobraževanjem.
Bloomova taksonomija kognitivnih ciljev vzgoje in izobraževanja [6] [7] je razdeljena na šest
kategorij (Slika 1), ki so urejene hierarhično in je nižja kategorija nujna, a ne zadostna osnova
za višje kategorije:
• ZNANJE, ki zajema poznavanje besednjaka, dejstev, podatkov, metod, pravil,
zakonitosti in tako dalje. Navodila, s katerimi preverimo pomnjenje, so: Kaj veš o …?
Opiši. Ponovi. Določi. Kdo? Kdaj? Kateri? Kaj? in podobno.
• RAZUMEVANJE, ki zajema pojasnjevanje, napovedovanje in prevajanje iz ene oblike
v drugo. Navodila, s katerimi preverimo razumevanje in pojasnjevanje, so: Opiši s
svojim besedami. Povej, kaj pomeni. Pojasni. Primerjaj. Poveži. in podobno.
• UPORABA, kjer gre za uporabo znanja na konkretnih situacijah in za reševanje
problemov. Navodila, s katerimi preverimo uporabo znanj, so: Kako bi lahko to
uporabil? Kam te to vodi? Reši problem. Demonstriraj. in podobno.
6
• ANALIZA, ki zajema analizo elementov in odnosov med njimi. Navodila, pri katerih je
treba razdruževati, so: Kateri deli? Kateri razlogi? Kateri problemi? Kakšne rešitve?
Kakšne posledice? Katero zaporedje? in podobno.
• SINTEZA, ki predstavlja ustvarjalnost, ki se kaže v oblikovanju sporočila, izdelavi
načrta za raziskovanje, oblikovanje hipotez. Navodila, pri katerih je treba združevati,
so: V čem bi lahko bil drugačen? Kako še drugače? Kaj če? Predpostavi. Razvij.
Izboljšaj. Naredi na svoj način. in podobno.
• EVALVACIJA, kjer gre za kritičnost, ki se kaže v vrednotenju po notranjih ali zunanjih
kriterijih. Navodila, pri katerih se presoja ali ocenjuje, so: Kako bi to presodil? Ali bo
delovalo? Kaj bi imel najraje? Zakaj tako misliš? in podobno [7].
Slika 1. Bloomova taksonomija kognitivnih ciljev vzgoje in izobraževanja.
Sami smo mnenja, da vsaka nižja kategorija ni nujno zahtevnejša od višjih. Problem Bloomove
taksonomije se pojavi namreč v dejstvu, da je Bloomova taksonomija vezana na miselne
procese in ne na vsebine. Podobno kritiko je podal tudi Rowntree (povzeto po [7]), ki je
poudaril, da lahko analizirajo, sintetizirajo in evalvirajo tudi majhni otroci, ter se sprašuje, ali
je evalvacija starejšega na višji ravni kot evalvacija mlajšega učenca. Glede na povezavo s
vsebino pa se problem pojavi pri tem, da je lahko nekatere vsebine težje razumeti, kot druge
evalvirati.
V magistrski nalogi smo se oprli na akcijsko raziskovanje, saj menimo, da daje učitelju hiter in
dober pogled na izvedbo ure ter analizo in mu omogoča efektivno izboljšavo ter morebitne
spremembe. Začetnik akcijskega raziskovanja je Lewin [8], ki akcijsko raziskovanje razdeli na
7
načrtovanje, akcijo oziroma izvedbo in nazadnje na ocenjevanje oziroma analizo doseženega.
Carr in Kemmis [9] sta zapisala, da je akcijsko raziskovanje oblika razmišljujočega poučevanja,
ki ga izvajajo učitelji z namenom, da bi izboljšali svojo prakso, izboljšali razumevanje svoje
prakse in izboljšali razumevanje okoliščin, v katerih praksa poteka. Bassey [10] meni, da
akcijsko raziskovanje izvede učitelj z namenom, da spozna, prouči in evalvira svoje delo in
lahko tako vpelje spremembe za izboljšavo prakse. Lesha [11] opredeljuje akcijsko
raziskovanje kot spiralni proces, ki vključuje proučevanje problema, izvajanje akcije in iskanje
napak v izvedeni akciji. Kot lahko opazimo, je vsem avtorjem skupno, da akcijsko raziskovanje
izvede učitelj, ki želi doseči spremembe svojega poučevanja. Najprej mora pripraviti
raziskovalni načrt z zastavljenimi cilji, ki jih želi izvesti. Učitelj mora razmisliti tudi, kako bo
spremljal učinke svoje izvedbe. Evalvacija je lahko sprotna, kjer lahko učitelj pravočasno
presodi o smiselnosti izvedbe in jo spremeni ali pa končna, kjer učitelj ob koncu izvedbe
evalvira svoje delo in razmisli o nadaljnjih spremembah.
Pojem naravoslovne pismenosti vključuje predvsem pomnjenje naravoslovnih dejstev in
definicij, razumevanje in razlago vsakodnevnih pojavov in metod. Tako opredeljena pismenost
ne zajema praktičnih znanj in spretnosti, ki so za naravoslovje nujno potrebne. Pismenost je v
največji meri teoretično znanje na različnih kognitivnih nivojih, praktični vidik pismenosti pa
se izraža na nivoju tvorjenja sporočil ter komunikacije in ne v obliki laboratorijskega in
eksperimentalnega dela. Pojem znanja je nadrejen pojmu pismenosti in ga tudi vključuje.
Vsebuje namreč tudi psihomotorične elemente in spretnosti. Manjka pa mu vzpostavitev odnosa
do objekta. Pojem kompetence, opredeljene v projektu Razvoj naravoslovnih kompetenc,
najbolje opredeljuje želeno ciljno stanje naravoslovnega izobraževanja. Predstavlja namreč
kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov, ki ustrezajo določenim okoliščinam [12].
Na projektu Na-Ma POTI [2] so naravoslovno pismenost opredelili kot pismenost, ki zajema
posameznikovo naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti/veščine in odnos do
naravoslovja. Temelji na uporabi znanja, spretnosti/veščin za: obravnavanje naravoslovno-
znanstvenih vprašanj, pridobivanje novega znanja, razlaganje naravoslovnih pojavov ter
izpeljavo ugotovitev o naravoslovnih tematikah, ki temeljijo na podatkih in preverjenih
dejstvih. Naravoslovna pismenost vključuje tudi razumevanje značilnosti naravoslovnih
znanosti kot oblike človeškega znanja in raziskovanja, zavedanje o tem, kako naravoslovne
znanosti in tehnologija oblikujejo naše snovno, intelektualno in kulturno okolje, ter
8
pripravljenost za sodelovanje in zmožnost sporazumevanja o naravoslovno-znanstvenih
vprašanjih kot razmišljujoč in odgovoren posameznik v odnosu do narave.
3 Gradniki naravoslovne pismenosti v projektu Na-Ma POTI
V tem poglavju bomo predstavili, kaj so to gradniki, kaj podgradniki in kaj opisniki [13] ter
kako so jih razčlenili v projektu Na-Ma POTI [2]. Prikazali bomo opisnike 1. gradnika
naravoslovne pismenosti, kot so jih zapisali člani projekta Na-Ma POTI, opisnike 2. gradnika
pa bomo izdelali sami. Analizo 3. gradnika Odnos do naravoslovja pa bomo izpustili.
3. 1 Osnovni gradniki
Na projektu Na-Ma POTI so naravoslovno pismenost razdelili na tri gradnike. Gradniki
predstavljajo kompetence oziroma veščine, ki naj bi jih razvijali pri pouku. Naravoslovno
pismena oseba se je zmožna in pripravljena vključiti v argumentirane razprave o naravoslovnih
znanostih in tehnologiji, za kar potrebuje kompetence oziroma veščine vseh treh opredeljenih
gradnikov. Prvi gradnik je Naravoslovno znanstveno razlaganje pojavov, pri čemer mora
posameznik prepoznati, razložiti in ovrednotiti razlago naravnih in tehnoloških pojavov,
procesov, zakonitosti in njihovo povezanost/soodvisnost v sistemih, kar izkaže s podgradniki
prvega gradnika. Drugi gradnik je Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje naravoslovno-
znanstvenega raziskovanja, interpretiranje podatkov in dokazov. Pri tem posameznik opiše,
načrtuje, izvede in ovrednoti poskuse/raziskave ter predlaga načine naravoslovno znanstvenega
»naslavljanja« vprašanj ter v različnih prikazih in na več načinov naravoslovno znanstveno
analizira in ovrednoti podatke, trditve in argumente ter povzema ustrezne zaključke, kar izkaže
z upoštevanjem podgradnikov drugega gradnika. Tretji in zadnji gradnik je Odnos do
naravoslovja, ki pa ga ne bomo obravnavali in analizirali.
3. 2 Podgradniki in opisniki
Osnovni gradniki so razdeljeni na podgradnike in ti so nato podrobneje opredeljeni v opisnikih.
Opisnike imenujemo lahko še opisni kriteriji. S pomočjo opisnih kriterijev preverjamo
realizacijo ciljev in standardov znanja. Pri sestavljanju opisnikov izhajamo iz učnega načrta
(UN). Opisniki služijo predvsem sprotnemu preverjanju, saj jih uporabljamo v skladu z
namenom oziroma za opis procesa spremljave napredka posameznega učenca oziroma dijaka.
9
Učencem in dijakom služijo kot usmerjevalnik in jim povedo, kje so njihova močna in kje šibka
področja, učitelju pa nudijo izčrpnejšo povratno informacijo o različnih vidikih znanja in
veščinah [14] [15].
Prvi gradnik (G1) vsebuje štiri podgradnike (P1-P4). Realizacijo vsakega podgradnika smo
podrobneje opisali z opisnimi kriteriji. Opisni kriteriji se ločijo glede na stopnjo izobraževanja
in so primerni za določeno starostno stopnjo otrok, učencev in dijakov. Tako smo opisne
kriterije napravili za vrtec, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (prvo VIO), drugo vzgojno-
izobraževalno obdobje (drugo VIO), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (tretje VIO) in za
srednje šole (SŠ).
Tabela 1. Prvi gradnik in njegovi podgradniki [2].
G1: NARAVOSLOVNO
ZNANSTVENO
RAZLAGANJE POJAVOV
Posameznik prepozna, razloži in
ovrednoti razlago naravnih in
tehnoloških pojavov, procesov,
zakonitosti in njihovo
povezanost/soodvisnost v
sistemih …
… kar izkaže tako, da:
P1: prikliče, poveže in uporabi naravoslovno znanje za opis/razlago
pojavov z uporabo strokovnega besedišča
P2: iz virov pridobi ustrezne in relevantne informacije za razlago
pojmov in pojavov ter pozna/uporablja znanstvene podatkovne zbirke
(baze podatkov)
P3: prepozna, uporablja in ustvarja razlage pojavov, ki vključujejo
različne prikaze/ponazoritve, analogije, modele …
P4: prepozna in razloži možno uporabo ter vplive in posledice
naravoslovnega znanja za posameznika, družbo in okolje
Poglejmo si podgradnike in opisnike prvega gradnika, kot so jih pripravili člani projekta Na-
Ma POTI. Najprej poglejmo prvi podgradnik (Tabela 2), kjer posameznik prikliče, poveže in
uporabi naravoslovno znanje za opis/razlago pojavov z uporabo strokovnega besedišča in
njegove opisnike.
Tabela 2. Opisniki prvega podgradnika prvega gradnika [2].
1. gradnik: NARAVOSLOVNO ZNANSTVENO RAZLAGANJE POJAVOV
Posameznik prepozna, razloži in ovrednoti razlago naravnih in tehnoloških pojavov, procesov, zakonitosti in
njihovo povezanost/soodvisnost v sistemih, kar izkaže tako, da:
1. podgradnik: prikliče, poveže in uporabi naravoslovno znanje za opis/razlago pojavov z uporabo
strokovnega besedišča
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- sebe in svoje
neposredno
okolje
(preproste
pojave)
zaznava,
odkriva in
proučuje z
uporabo vseh
- lastne
izkušnje in
zamisli o
pojavih iz
ožjega okolja
prikliče, sooča
in povezuje z
- prikliče
ustrezno znanje
ter ga uporabi za
razlago pojavov
v ožjem in
širšem okolju
- smiselno
povezuje, ureja/
- prikliče in povezuje
usvojeno naravoslovno
znanje (vezano na vse
naravoslovne UN) in ga
uporabi za opis/celostno
razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj
obravnavanih sistemov
- v teoriji in praksi
prepozna naravne in
tehnološke pojave, procese
in zakonitosti ter za
celostno razlago
pojavov/procesov
dosledno uporablja
strokovno besedišče (v
skladu s cilji učnih
10
čutil in jih
opiše z
uporabo
ustreznega
besedišča
- za razlago
preprostih
pojavov
uporabi lastne
besede in
strokovne
besede, s
katerimi se
ima možnost
srečevati v
ožjem okolju
- pri
opisovanju/
razlagi
pojavov
razlikuje med
vzrokom in
posledico
usvojenim
znanjem
- preproste
pojave
opisuje/
razlaga z
uporabo
ustreznih
strokovnih
besed in
besednih zvez
v skladu s cilji
učnega načrta
- pri
opisovanju/
razlagi
pojavov
razlikuje med
vzrokom in
posledico
organizira
podatke/pojme v
preprosto
hierarhično
strukturo
- za opis/
razlago pojavov
(pisno in ustno)
uporablja
temeljno
strokovno
besedišče v
skladu s cilji
učnih načrtov
- pri
opisovanju/
razlagi pojavov
razlikuje med
vzrokom in
posledico
- smiselno povezuje,
ureja/organizira
podatke/pojme v
hierarhično strukturo
- za opis/razlago
pojavov/procesov
uporablja temeljno
strokovno besedišče v
skladu s cilji učnih
načrtov (ustno in pisno,
tudi s pomočjo
informacijsko-
komunikacijske
tehnologije (IKT))
- pozna načelo vzročnosti
(kavzalnosti*)
načrtov) in strokovne
argumente (ustno in pisno,
tudi s pomočjo
informacijsko-
komunikacijske
tehnologije (IKT))
- uporabi usvojene
naravoslovne pojme,
koncepte in teorije za
celostno razlago
kompleksnejših
pojavov/procesov in s tem
izkaže razumevanje narave
kot soodvisno povezane
celote
- smiselno povezuje,
ureja/organizira
podatke/pojme v
hierarhično strukturo
- uporablja načelo
vzročnosti (kavzalnosti*)
Pri naslednjem podgradniku prvega gradnika in njegovih opisnikih (Tabela 3) posameznik iz
virov pridobi ustrezne in relevantne informacije za razlago pojmov in pojavov ter
pozna/uporablja znanstvene podatkovne zbirke (baze podatkov).
Tabela 3. Opisniki drugega podgradnika prvega gradnika [2].
1. gradnik: NARAVOSLOVNO ZNANSTVENO RAZLAGANJE POJAVOV
Posameznik prepozna, razloži in ovrednoti razlago naravnih in tehnoloških pojavov, procesov, zakonitosti in
njihovo povezanost/soodvisnost v sistemih, kar izkaže tako, da:
2. podgradnik: iz virov pridobi ustrezne in relevantne informacije za razlago pojmov in pojavov ter
pozna/uporablja znanstvene podatkovne zbirke (baze podatkov)
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- informacije
pridobiva v
neposrednem
okolju in v
primernih
virih
- razlikuje
med
domišljijskim
in realnim
svetom
- informacije
za razlago
pojavov
pridobiva iz
konkretnih
situacij in
različnih
(preprostih)
virov
- iz predlaganih/
danih virov
zbere ustrezne
podatke za
razlago in vire
ustrezno navaja
- prepozna
značilnosti
predlagane
podatkovne
zbirke (baze
podatkov)
- uporablja (išče
zahtevan
podatek)
predlagane
- samostojno poišče
podatke za razlago
- pozna in uporablja
različne vire in jih
ustrezno navaja
- presoja ustreznost
podatkov/informacij iz
različnih virov in
zanesljivost virov
- pozna in uporablja
predlagane relevantne in
zanesljive podatkovne
zbirke (baze podatkov)
- samostojno poišče vse
potrebne podatke/
informacije, jih kritično
vrednoti glede na
relevantnost in zanesljivost
virov ter zna
argumentirati/pojasniti
svoj izbor
- poišče, pozna in
uporablja nekaj relevantnih
in zanesljivih podatkovnih
zbirk (baz podatkov) ter
gradi in uporablja lastno
zbirko podatkov
- razvršča podatke/
informacije (vire) glede na
11
relevantne in
zanesljive
podatkovne
zbirke (baze
podatkov)
namen uporabe/
funkcionalnost pri dani
nalogi
- dosledno navaja in citira
vire glede na standarde
posameznega področja
Tretji podgradnik prvega gradnika se glasi: posameznik prepozna, uporablja in ustvarja razlage
pojavov, ki vključujejo različne prikaze/ponazoritve, analogije, modele … Poglejmo si opisnike
tega podgradnika (Tabela 4).
Tabela 4. Opisniki tretjega podgradnika prvega gradnika [2].
1. gradnik: NARAVOSLOVNO ZNANSTVENO RAZLAGANJE POJAVOV
Posameznik prepozna, razloži in ovrednoti razlago naravnih in tehnoloških pojavov, procesov, zakonitosti in
njihovo povezanost/soodvisnost v sistemih, kar izkaže tako, da:
3. podgradnik: prepozna, uporablja in ustvarja razlage pojavov, ki vključujejo različne
prikaze/ponazoritve, analogije, modele …
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- s pomočjo
preprostih
prikazov
opisuje/
razlaga
(neverbalno in
verbalno)
naravoslovne
pojave/
procese iz
neposrednega
okolja
- razlikuje
med modelom
in stvarnim
objektom/
procesom
- glavne
značilnosti
opazovanih
naravoslovnih
pojavov/
procesov
razlaga z
različnimi
preprostimi
prikazi,
modeli in
preprostimi
analogijami na
ustvarjalen
način
- razlikuje
med modelom
in stvarnim
objektom/
procesom
- opazovane
naravoslovne
pojave/procese
razloži (ustno in
pisno) z
različnimi
preprostimi
prikazi, modeli
in analogijami
na ustvarjalen
način
- v razlago
naravoslovnih
pojavov/
procesov s
prikazi/modeli
vključuje glavne
značilnosti in
ključne
podrobnosti
- ustvarja in
uporablja
preproste
modele ter
prepoznava
njihove
omejitve
- (poljudnoznanstveno)
razlaga naravoslovne
pojave/procese z
ustreznimi prikazi,
modeli in analogijami
(ustno in pisno, tudi s
pomočjo IKT)
- razlaga isti
naravoslovni
pojav/proces z uporabo
različnih (vrst) modelov
ter prepoznava prednosti
in pomanjkljivosti
posameznih modelov
- ve, da znanstvene
razlage pojavov/
procesov temeljijo na
preverjenih dejstvih in
zakonitostih
- loči med znanstvenimi
in neznanstvenimi
razlagami
-za celostno razlago
kompleksnih
naravoslovnih
pojavov/procesov,
tehnoloških procesov
uporablja in ustvarja
ustrezne prikaze, modele
in analogije (ustno in
pisno, tudi s pomočjo IKT)
- loči med znanstvenimi in
neznanstvenimi razlagami
- pozna negativne
posledice neznanstvene
razlage pojavov/procesov
ter ve, da znanstvene
razlage temeljijo na
preverjenih dejstvih in
zakonitostih, a imajo
omejeno področje
veljavnosti
- primerjalno presoja
ustreznost (prednosti in
omejitve) modelov in
analogij
Zadnji podgradnik: prepozna in razloži možno uporabo ter vplive in posledice naravoslovnega
znanja za posameznika, družbo in okolje, vsebuje opisnike iz naslednje tabele (Tabela 5).
12
Tabela 5. Opisniki četrtega podgradnika prvega gradnika [2].
1. gradnik: NARAVOSLOVNO ZNANSTVENO RAZLAGANJE POJAVOV
Posameznik prepozna, razloži in ovrednoti razlago naravnih in tehnoloških pojavov, procesov, zakonitosti in
njihovo povezanost/soodvisnost v sistemih, kar izkaže tako, da:
4. podgradnik: prepozna in razloži možno uporabo ter vplive in posledice naravoslovnega znanja za
posameznika, družbo in okolje
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- ob
predstavljenih
primerih
tehnoloških
odkritij navaja
njihovo
uporabo v
vsakdanjem
življenju
- ob
predstavljenih
primerih
znanstvenih in
tehnoloških
odkritij
navajajo
vidike uporabe
in njihove
posledice
- prepozna
znanstvena in
tehnološka
odkritja, katerih
uporaba je
pomembno
vplivala na
izboljšanje
kvalitete življenja
posameznika, ter
presoja njihove
posledice na
posameznika,
družbo in okolje
- loči med temeljnimi
(bazičnimi) in
uporabnimi
(aplikativnimi)
raziskavami in pozna
njihov pomen za
naravoslovno znanje
- razume (prepozna in
razlaga) pozitivne in
negativne vplive in
posledice
naravoslovnega in
tehnološkega znanja za
posameznika, družbo in
okolje
- navaja primere uporabe
izsledkov bazičnih in
aplikativnih raziskav ter
kritično presoja njihove
vplive in posledice na
posameznika, družbo in
okolje
- predvideva možne
posledice uporabe
naravoslovnega in
tehnološkega znanja v
hipotetičnih situacijah
Opisnike drugega gradnika (G2) smo izdelali sami (avtorica, mentor in somentorica). Kasneje
bodo lahko te opisnike člani projekta Na-Ma POTI še spreminjali in urejali. Lahko pa jih bodo
tudi uporabili ali pa jim bodo služili kot pomoč pri sestavljanju končne verzije projekta.
Opisniki drugega gradnika so naša ideja in predstavljajo vpogled v naše mišljenje o dotični
temi. Najprej si oglejmo pregledno tabelo vseh podgradnikov drugega gradnika.
Tabela 6. Podgradniki drugega gradnika [2].
G2: NAČRTOVANJE,
IZVAJANJE IN
VREDNOTENJE
NARAVOSLOVNO-
ZNANSTVENEGA
RAZISKOVANJA,
INTERPRETIRANJE
PODATKOV IN
DOKAZOV
Posameznik opisuje,
načrtuje, izvede in
ovrednoti
poskuse/raziskave ter
predlaga načine
naravoslovno
znanstvenega
»naslavljanja« vprašanj
ter v različnih prikazih in
na več načinov
naravoslovno znanstveno
… kar izkaže tako, da:
P1: prepozna in presoja teme/probleme/vprašanja, ki jih je možno
naravoslovno znanstveno raziskati in predlaga načine kako
P2: opredeli/zastavlja raziskovalna vprašanja
P3: oblikuje in utemelji ustrezne napovedi, hipoteze
P4.1: opredeli dejavnike poskusa/raziskave ter
razlikuje med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami
P4.2: predlaga/izbere kvalitativne pristope (npr. opazovanje) in
kvantitativne pristope (merjenje) za zbiranje podatkov iz poskusov/raziskav
P4.3: izbere ustrezen vzorec za raziskavo
P4.4: načrtuje in prepoznava kontrolne (referenčne) poskuse
P4.5: se zaveda pomena ponavljanja in ponovljivosti raziskav, poskusov in
vpliva negotovosti oz. nezanesljivosti meritev/podatkov na rezultate
P5: uporablja merilne naprave/pripomočke in tehnološke postopke izdelave
P6: skrbi za varno, etično in odgovorno načrtovanje in izvajanje poskusov/
raziskav/izdelavo izdelkov
P7: analizira izvedbo poskusa/raziskave in predlaga izboljšave
poskusa/raziskave/ izdelka
13
analizira in ovrednoti
podatke, trditve in
argumente ter povzema
ustrezne zaključke …
P8: prepozna (opiše in ovrednoti) različne načine, kako se z znanstvenim
pristopom zagotovi zanesljivost podatkov ter objektivnost in posplošljivost
razlag
P9: uredi in predstavi podatke v različnih prikazih in pretvori podatke iz
enega prikaza v drugega
P10: analizira in interpretira v raziskavi pridobljene podatke, prepozna
odnose/vzorce ter izpelje ustrezne zaključke/sklepe/ugotovitve
P11: razlikuje med domnevami, dokazi in sklepi/zaključki v naravoslovnih
besedilih
P12: razlikuje med argumenti, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in
teorijah ter tistimi argumenti, ki ne; ovrednoti naravoslovne argumente in
dokaze iz različnih virov oz. pridobljenih s poskusi/raziskavami
Tako, kot so opisniki prvega gradnika predstavljeni v obliki tabel, bomo na enak način prikazali
tudi opisnike drugega gradnika (Tabela 7).
Tabela 7. Opisniki drugega gradnika [16].
2. gradnik: NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN VREDNOTENJE NARAVOSLOVNO-
ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA, INTERPRETIRANJE PODATKOV IN DOKAZOV
Posameznik opiše, načrtuje, izvede in ovrednoti poskuse/raziskave ter predlaga načine naravoslovno
znanstvenega »naslavljanja« vprašanj ter v različnih prikazih in na več načinov naravoslovno znanstveno
analizira in ovrednoti podatke, trditve in argumente ter povzema ustrezne zaključke, kar izkaže tako, da:
1. podgradnik: prepozna in presoja teme/probleme/vprašanja, ki jih je možno naravoslovno znanstveno
raziskati in predlaga načine kako.
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- ob
predstavljenih
primerih
problemov iz
vsakdanjega
življenja, jih
zazna in ob
popolnem
vodenju
razmisli, kako
jih je možno
raziskati
- ob
predstavljenih
primerih
problemov iz
vsakdanjega
življenja, jih
zazna in ob
pomoči in
namigih
razmisli, kako
jih je možno
raziskati
- samostojno
prepozna probleme
iz vsakdanjega
življenja, jih
presoja in ob
namigih ter s
pomočjo virov
predlaga načine,
kako jih je možno
raziskati
- samostojno
prepozna
naravoslovno
znanstvene probleme
- razume smisel
presoje problemov in
samostojno in s
pomočjo virov,
kritično predlaga
načine, kako jih
raziskati
- uporabi teoretično
znanje ali znanje iz
vsakdanjega življenja, da
zazna problem
- razume pomembnost
presoje problema in
kritično ter s podanimi
potrjenimi argumenti
predlaga načine, kako jih
raziskati
2. podgradnik: opredeli/zastavlja raziskovalna vprašanja
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- ob pomoči in
vodenju
zastavlja
raziskovalna
vprašanja, ki
jih prikliče s
poznavanjem
osnov iz
vsakdanjega
življenja
- ob pomoči in
vodenju
zastavlja
raziskovalna
vprašanja, ki jih
prikliče s
poznavanjem
teoretičnega
ozadja in iz
osnov iz
vsakdanjega
življenja
- samostojno in z
nekaj pomoči
zastavlja
raziskovalna
vprašanja, ki jih
prikliče s
poznavanjem
teorije in znanjem,
ki ga je pridobil v
vsakdanjem
življenju
- samostojno
zastavlja raziskovalna
vprašanja, ki jih
prikliče s
poznavanjem teorije,
znanja iz vsakdanjega
življenja in s
pomočjo uporabe
raznih virov
- samostojno zastavlja
raziskovalna vprašanja
- pri zastavljanju
vprašanj uporabi znanje
teorije, znanje iz
vsakdanjega življenja ter
uporabo znanstvene
literature
3. podgradnik: oblikuje in utemelji ustrezne napovedi, hipoteze
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
14
- ob pomoči in
vodenju
oblikuje
ustrezne
hipoteze, ki jih
ob pomoči in
vodenju
utemelji z
uporabo
osnovnih
znanj iz
vsakdanjega
življenja
- uporablja
svoje besede
in osnovne
strokovne
besede, ki jih
ima možnost
srečevati v
vsakdanjem
življenju
- ob pomoči in
vodenju
zastavlja
oblikuje
ustrezne
hipoteze, ki jih
ob pomoči in
vodenju
utemelji z
uporabo
teoretičnega
znanja in znanja
iz vsakdanjega
življenja
- uporablja
preproste
strokovne
besede in
besedne zveze v
skladu z učnim
načrtom
- samostojno in z
nekaj pomoči
oblikuje ustrezne
hipoteze, ki jih
samostojno utemelji
s pomočjo uporabe
teoretičnega znanja
in uporabe
preproste osnovne
literature
- uporablja temeljno
strokovno besedišče
v skladu z UN
- samostojno oblikuje
hipoteze, ki jih
samostojno utemelji
in razlago podkrepi z
uporabo predhodnega
teoretičnega znanja in
uporabe strokovne
literature
- uporablja strokovno
besedišče v skladu z
UN
- samostojno oblikuje
hipoteze, ki jih
samostojno utemelji in
razlago podkrepi z
uporabo teoretičnega
znanja in s pomočjo
uporabe znanstvene
literature, ki jo kritično
ovrednoti in argumentira
svoj izbor
- uporablja strokovno
besedišče, koncepte in
teorijo za celostno
razlago
4.1 podgradnik: opredeli dejavnike poskusa/raziskave ter razlikuje med odvisnimi in neodvisnimi
spremenljivkami
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- s pomočjo
vodenja in
igre naredi
načrt izvedbe
poskusa
- dejavnike
poskusa
opredeli s
pomočjo
asociacij iz
vsakdanjega
življenja
- prepozna
odvisno in
neodvisno
spremenljivko,
vendar ne
spozna tega
termina
- s pomočjo
navodil in
vodenja naredi
načrt izvedbe
poskusa
- dejavnike
poskusa
opredeli na
podlagi
namigov in
predlogov
- s pomočjo
znanja iz
vsakdanjega
življenja
prepozna
odvisno in
neodvisno
spremenljivko
- pozna cilje
raziskave in njen
pomen
- s pomočjo navodil
naredi načrt izvedbe
poskusa
- dejavnike poskusa
opredeli s pomočjo
teoretičnega znanja
in z uporabo
temeljne literature
- s pomočjo navodil
prepozna in
opredeli eno
odvisno in eno
neodvisno
spremenljivko
- pozna cilje
raziskave in jih
smiselno umešča v
koncept poskusa
- samostojno ali s
pomočjo navodil
naredi načrt izvedbe
poskusa za določanje
odvisnosti količin in
opredeli dejavnike
poskusa na podlagi
poznavanja
teoretičnega ozadja in
s pomočjo uporabe
raznih literatur in
raziskav
- samostojno ali s
pomočjo navodil
prepozna in opredeli
eno odvisno in eno
neodvisno
spremenljivko
- pozna cilje raziskave in
jih smiselno umešča v
koncept poskusa
- zna samostojno narediti
načrt izvedbe poskusa za
določanje odvisnosti
količin in opredeliti
dejavnike poskusa na
podlagi poznavanja
teoretičnega ozadja in s
pomočjo uporabe
predhodnih raziskav ter
kritično presoja njihovo
uporabo na novih
raziskavah
- samostojno prepozna in
opredeli odvisne in
neodvisne spremenljivke
ter zna pri tem našteti in
razložiti vse kontrolirane
pogoje pri izvedbi
poskusa
4.2 podgradnik: predlaga/izbere kvalitativne pristope (npr. opazovanje) in kvantitativne pristope
(merjenje) za zbiranje podatkov iz poskusov/raziskav
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- pozna
najpreprostej-
še
kvantitativne
in kvalitativne
metode, ki se
uporabljajo v
- pozna osnovne
kvantitativne in
kvalitativne
metode
raziskovanja, ki
so predpisane v
UN
- pozna nekaj
kvantitativnih in
kvalitativnih metod
raziskovanj, ki so
predpisana v UN
- pozna vse
kvantitativne in
kvalitativne metode
raziskovanj
- pri izbiri metode si
pomaga z raznimi viri
- pozna in razume vse
kvantitativne in
kvalitativne vrste
raziskovanja
- glede izbire metode si
pomaga tudi s
15
zgodnjem
obdobju
otroštva
- metodo
raziskovanja
izbere na
podlagi
izkušenj iz
vsakdanjega
življenja in s
pomočjo
svetovanja
- glede izbire
metode si
pomaga s
preprosto
literaturo
- z namigi in
pomočjo
ugotovi, katera
metoda je
najučinkovitejša
- glede izbire
metode si pomaga z
osnovno predpisano
literaturo
- s posvetovanjem
ugotovi, katera
metoda je
najučinkovitejša za
kontrolo
spremenljivk
- predlaga načine
izvedbe poskusa ter
z namigi in
svetovanjem pri
tem izbere
najučinkovitejšo
- samostojno ve,
katera metoda je
najučinkovitejša za
kontrolo
spremenljivk
- predlaga načine
izvedbe poskusa ter
poskuša pri tem
izbrati
najučinkovitejšega
predhodnimi
znanstvenimi
raziskovanji ali z drugo
znanstveno literaturo
- samostojno ve, katera
metoda je
najučinkovitejša za
kontrolo spremenljivk
- predlaga efektiven
način izvedbe poskusa,
ki omogoča zbiranje
ustreznih podatkov in
njihovo nadaljnje
procesiranje
4.3 podgradnik: izbere ustrezen vzorec za raziskavo
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- razume,
zakaj je neki
vzorec
smiselno
uporabiti in
zakaj drugega
nesmiselno,
ter s
preprostimi
besedami
razloži razlog
za izbiro
vzorca
- s pomočjo
izbere vzorec ter
s strokovnimi
besedami
razloži razloge
za izbiro
- z vodenjem izbere
vzorec ter
samostojno razloži
uporabo vzorca
- samostojno ter s
pomočjo dodatne
literature izbere
vzorec
- s strokovnim
besediščem opiše
razloge za uporabo
vzorca
- samostojno in s
pomočjo znanstvene
literature in drugih virov
ustrezno izbere vzorec
- z uporabo strokovnega
besedišča opiše razloge
za uporabo vzorca ter
jasno opredeli njegove
značilnosti
4.4 podgradnik: načrtuje in prepoznava kontrolne (referenčne) poskuse
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- ve, da
obstajajo
kontrolni
poskusi ter
čemu služijo
- s pomočjo in
vodenjem
načrtuje
izvedbo
kontrolnih
poskusov
- s pomočjo
opisa prepozna
kontrolni poskus
- s pomočjo in
vodenjem
načrtuje izvedbo
kontrolnih
poskusov
- pozna kontrolni
poskus in ve, čemu
služi
- samostojno, z
morebitno pomočjo
načrtuje izvedbo
kontrolnega
poskusa
- samostojno izvede
kontrolni poskus
- pozna lastnosti
kontrolnega poskusa
in ve, čemu služi
- samostojno načrtuje
izvedbo kontrolnega
poskusa
- samostojno izvede
kontrolni poskus
- kontrolni poskus
smiselno uporabi pri
raziskavi
- prepozna kontrolni
poskus
- ve, čemu kontrolni
poskus služi in zakaj ga
je potrebno uporabiti
- samostojno in smiselno
izvede kontrolni poskus
- kontrolni poskus
analizira ter pridobljene
podatke smiselno in
učinkovito uporabi pri
nadaljnji obdelavi
podatkov
4.5 podgradnik: se zaveda pomena ponavljanja in ponovljivosti raziskav, poskusov in vpliva
negotovosti oz. nezanesljivosti meritev/podatkov na rezultate
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- ob pogovoru
in namigih
vzgojitelja ter
s pomočjo
primerov iz
vsakdanjega
- ob pogovoru
opazi
nesmiselnost
pridobljenih
podatkov in s
pomočjo in
- ob razmisleku
opazi smiselnost
pridobljenih
podatkov
- ob razmisleku in
uporabi teoretičnega
znanja opazi
smiselnost
pridobljenih
- takoj opazi smiselnost
pridobljenih podatkov in
jih kritično oceni
16
življenja opazi
smiselnost
podatkov ter s
pomočjo poda
razloge za
napake
meritev
vodenjem
podatke kritično
oceni ter s
pomočjo
predpisane
literature
razmisli, zakaj
je prišlo do
napake
- s pomočjo
podatkov kritično
oceni in presodi, ali
je prišlo do napake
meritev ter razmisli,
zakaj
podatkov in jih
kritično oceni
- zna samostojno
kritično presoditi o
smiselnosti ponovitve
raziskave
- presodi, ali je prišlo
do napake meritev ter
to napako upošteva
- samostojno in s
pomočjo strokovne
literature opiše
razloge za
nezanesljivost
meritev
- zna samostojno kritično
presoditi o smiselnosti
ponovitve raziskave
- ve, da so pridobljeni
podatki smiselni, kadar
ob ponovitvi raziskave
na drugem kraju, ob
drugem času dobimo
enake rezultate
- kritično presodi, ali je
prišlo do napake meritev
ter to napako upošteva
- samostojno opiše
razloge za zanesljivost
oziroma nezanesljivost
meritev
5. podgradnik: uporablja merilne naprave/pripomočke in tehnološke postopke izdelave
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- uporablja
preproste
merilne
naprave, ki jih
pozna iz
vsakdanjega
življenja ali
naprave, ki jih
izdela s
pomočjo in
vodenjem
- pri
rokovanju s
pripomočki je
spreten ter z
njimi ravna
varno in lepo
- uporablja
preproste
merilne naprave
- enostavne
pripomočke zna
samostojno
sestaviti po
sliki,
zahtevnejše s
pomočjo
- pri rokovanju s
pripomočki je
spreten ter z
njimi ravna
varno in
odgovorno
- samostojno
uporablja merilne
naprave
- pripomočke zna
samostojno sestaviti
po sliki
- pri rokovanju s
pripomočki je
samostojen in
spreten
- s pripomočki
ravna varno ter se
zaveda
odgovornosti za
poškodovane
naprave
- samostojno
uporablja vse merilne
naprave, tudi
zahtevnejše
- vse pripomočke zna
popolnoma
samostojno in
suvereno sestaviti po
sliki ali po navodilih
- pri rokovanju s
pripomočki je
samostojen, spreten
in učinkovit
- s pripomočki ravna
varno ter prevzema
odgovornost za
poškodovane naprave
- samostojno uporablja
vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
- pripomočke zna
samostojno in suvereno
sestaviti po sliki,
navodilih ali iz glave
- pri rokovanju s
pripomočki je
samostojen, spreten in
natančen
- s pripomočki ravna
previdno in varno
- za poškodovane
naprave samostojno
prevzame odgovornost
6. podgradnik: skrbi za varno, etično in odgovorno načrtovanje in izvajanje poskusov/raziskav/izdelav
izdelkov
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- zna poskrbeti
za svojo
varnost
- s pripomočki
ravna varno in
previdno
- izkazuje
etičen odnos
do živih bitij
in ravnanja z
njimi
- poskrbi za
svojo varnost in
varnost okolice
- zaveda se
posledic in
nevarnosti pri
delu
- s pripomočki
ravna varno,
pravilno in
previdno
- samostojno
poskrbi za svojo
varnost, varnost
drugih in celotne
okolice
- zaveda se
nevarnosti pri delu
ter pozna pravila
reda
- pozna osnovne
znake za nevarnost
in njihov pomen
- samostojno in
vestno poskrbi za
svojo varnost
- pozoren je za
varnost bližnje
okolice
- hitro in pravilno
ukrepa v primeru
nevarnosti
- pozna vse znake za
nevarnost in njihov
pomen ter ve kako
- zmeraj naprej poskrbi
za svojo varnost in
varnost okolice
- v primeru nevarnosti
ukrepa hitro in
učinkovito, pozna pravila
ukrepanja
- pozna znake za
nevarnost ter njihov
pomen
- pravilna in varna
uporaba pripomočkov in
17
- izkazuje etičen
odnos do živih
bitij in ravnanja
z njimi
- s pripomočki
ravna varno,
pravilno in
previdno ter
odgovarja za
poškodbe opreme
- izkazuje etičen
odnos do živih bitij
in ravnanja z njimi
ravnati v primeru
bližine določene
nevarne snovi ali
pripomočka
- s pripomočki ravna
zelo previdno in
varno, v primeru
poškodbe opreme
prevzame
odgovornost in
ustrezno ukrepa
- izkazuje etičen
odnos do živih bitij in
ravnanja z njimi
merilnih naprav je
nedvoumno izkazana
- upošteva vsa navodila
in se smiselno prilagaja
novim okoliščinam
- v celoti upošteva
laboratorijski red
- seznanjen je s
pripomočki in njihovo
uporabo ter z njimi ravna
varno in v primeru
poškodbe opreme
ustrezno ukrepa in
prevzame odgovornost
- vedno uporablja
zaščitno opremo,
pravilno in varno
uporablja kemikalije,
ostalo opremo in biološki
material
- kemikalije in kužnino
po končanem delu odlije
v posebej za to
pripravljene posode
- izkazuje etičen odnos
do živih bitij in ravnanja
z njimi
7. podgradnik: analizira izvedbo poskusa/raziskave in predlaga izboljšave poskusa/raziskave/izdelka
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- s pomočjo
namigovanj
pazi
nesmiselnost
podatkov
- s pomočjo
znanja iz
vsakdanjega
življenja
poišče razloge
za
pomanjkljivo-
sti in z
vodenjem
razmisli o
predlogih za
izboljšanje
- opazi
morebitno
nesmiselnost
podatkov ter s
pomočjo
literature
razmisli razloge
za to, poišče
pomanjkljivosti
poskusa in
navede predloge
za izboljšanje
- podatke primerja s
smiselnimi podatki
druge literature ali
raziskav ter jih
analizira
- razmisli o
pomanjkljivostih in
šibkih točkah
izvedbe poskusa ter
poda predloge za
izboljšanje
- pri predstavitvi
analize in
predlogov izboljšav
uporablja preprosto
strokovno besedišče
- glede na postavljeno
hipotezo analizira
dobljene rezultate in
jih kritično ovrednoti
- smiselno ovrednoti
pomanjkljivosti ali
šibke točke izvedbe
poskusa ter zna
navesti glavni vir
napak ter navesti
izboljšave poskusa
- pri oblikovanju
zaključka upošteva
vsa eksperimentalna
opažanja in rezultate,
zaključki so jasni in
dobro utemeljeni; zna
sklepati in
posploševati
- predstavi analizo in
predloge izboljšav ter
pri tem uporablja
- zna pravilno in kritično
samostojno ovrednotiti
dobljene rezultate glede
na postavljene cilje/
hipotezo
- smiselno samostojno
ovrednoti
pomanjkljivosti ali šibke
točke izvedbe poskusa
ter zna navesti glavni vir
napak
- samostojno predlaga
smiselne in realne
izboljšave, ki temeljijo
na analizi
pomanjkljivosti oziroma
šibkih točk izvedbe
poskusa
- pri oblikovanju
zaključka upošteva vsa
eksperimentalna
opažanja in rezultate,
18
strokovno besedišče
predpisano v UN
zaključki so jasni in
dobro utemeljeni; zna
odlično sklepati in
posploševati
- analizo in predloge
izboljšav zna samostojno
in suvereno predstaviti
ter pri tem uporablja
pravilno strokovno
besedišče
8. podgradnik: prepozna (opiše in ovrednoti) različne načine, kako se z znanstvenim pristopom zagotovi
zanesljivost podatkov ter objektivnost in posplošljivost razlag
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- pozna
načine, kako
se z
znanstvenim
pristopom
zagotovi
zanesljivost
podatkov
- pozna pojem
objektivnosti
ter ga
upošteva pri
izpeljevanju
poskusa
- rezultate zna
z vodenjem
posplošiti
- pozna in
prepozna
načine, kako se
z znanstvenim
pristopom
zagotovi
zanesljivost
podatkov
- razume, kaj je
objektivnost in
zakaj je
pomembna pri
izpeljevanju
poskusa
- rezultate
pravilno
samostojno
posploši
- pozna in prepozna
načine, kako se z
znanstvenim
pristopom zagotovi
zanesljivost
podatkov ter opiše
in komentira te
načine
- razume pojem
objektivnosti, ga
upošteva in
prepozna
- samostojno opiše
in posploši rezultate
- pozna in prepozna
načine za zanesljivost
podatkov
- kritično presodi o
zanesljivost in
objektivnosti
rezultatov
- rezultate pravilno
posploši in se zaveda
posledic
posploševanja
- kritično komentira
načine za zanesljivost
podatkov ter jih
prepozna v nalogi
- kritično in s potrditvijo
raznih raziskav dokaže
objektivnost podatkov
- zaveda se slabosti in
prednosti posploševanja
ter kritično predlaga
rešitve
9. podgradnik: uredi in predstavi podatke v različnih prikazih in pretvori podatke iz enega prikaza v
drugega
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- s pomočjo in
vodenjem na
estetski način
predstavi
podatke v
obliki tabele
ali s
piktogrami
- razbere
podatke iz
grafikona in
tabele
- podatke
prikazuje z
osnovnimi
vrstami
grafikonov in
tabelami
- iz danih
podatkov
narišejo različne
vrste grafov
- iz grafikona
razberejo
podatke
- meritve
zapisujejo z
ustreznimi
enotami
- meritve prikaže na
estetski način s
tabelami ali
grafikoni
- uporablja osnovne
vrste grafikonov, ki
so predpisane v UN
- pozna lastnosti
posameznega
grafikona in se
odloči za
najprimernejšega;
svojo odločitev
kritično predstavi
- podatke zna
prikazati na različne
načine
- meritve prikaže na
pregleden način, pri
čemer uporablja
pravilen zapis
rezultata z
upoštevanjem napake
meritve, pravilno
zapisuje enote
- pozna linearni graf
ter osnovne grafe
statistike zapisane v
UN
- pravilno označuje
osi grafa, vrisuje
podatke ter graf
oblikuje estetsko in
pravilno
- samostojno se
odloči za ustrezno
vrsto grafa ter svojo
- poda zaključke z
razlago, ki temelji na
pravilni interpretaciji
rezultatov poskusa
- meritve so prikazane na
pregleden način,
uporablja pravilne enote
z zapisom natančnosti
meritev ter vsemi
kvalitativnimi opažanji
- procesiranje podatkov
je smiselno in usmerjeno
v namen poskusa
- rezultati so pravilno
zapisani, enote so
pravilno uporabljene; če
je potrebno, zna podatke
dobiti z računanjem in
jih pravilno razvrstiti
19
- meritve zapisuje
natančno in podaja
ustrezno enoto
odločitev podkrepi z
razumevanjem
lastnosti posamezne
vrste grafa
- podatke predstavi
tudi na drugačne
načine ter zna
učinkovito pretvarjati
prikaz podatkov iz
ene oblike v drugo
- pravilno in estetsko
oblikuje grafe in tabele;
pozna vse vrste grafov
ter se pravilno in
suvereno odloči za
najprimernejšega, pri
čemer svojo izbiro
korektno obrazloži
- zna narisati koordinatni
sistem in označiti osi ter
izbrati izmerjenim
vrednostim primerno
dolžino enote
- razume odvisnost
količin in samostojno in
kritično interpretira
narisan graf
- zna iz podatkov narisati
graf, ali iz grafa vnesti
vrednosti v tabelo, zna
odčitati vrednosti iz
grafa in pravilno in
suvereno prikaze
podatkov pretvarjati iz
ene oblike v drugo
10. podgradnik: analizira in interpretira v raziskavi pridobljene podatke, prepozna odnose/vzorce ter
izpelje ustrezne zaključke/sklepe/ugotovitve
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- s pomočjo
primerov iz
vsakdanjega
življenja
spozna način
interpretiranja
podatkov ter
sklepa s
pomočjo
poznanega in
videnega
- s pomočjo in
vodenjem
analizira
pridobljene
podatke ter s
podanimi
vprašanji izpelje
sklepe in
ugotovitve
- s pomočjo
predznanja in
dodatne osnovne
literature izpelje
sklepe in ugotovitve
- svoje ugotovitve
predstavi s
strokovnim
besediščem
predvidenim v UN
- samostojno ter s
pomočjo dodatne
literature izpelje
sklepe in ugotovitve
ter jih z ustreznim
besediščem predstavi
- poda zaključke z
razlago, ki temelji na
pravilni interpretaciji
rezultatov poskusa
- samostojno in kritično
izpelje sklepe in
ugotovitve ter jih s
strokovnimi besedami
predstavi
- pri interpretaciji si
pomaga s znanstveno
literaturo
11. podgradnik: razlikuje med domnevami, dokazi in sklepi/zaključki v naravoslovnih besedilih
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- v preprostih
besedilih in s
sličicami
predstavljeni-
mi primeri iz
vsakdanjega
življenja
spozna, kaj je
domneva, kaj
dokaz in kaj
sklep
- iz predpisane
literature in
primerih iz
vsakdanjega
življenja razloči,
kaj je domneva,
kaj dokaz in kaj
sklep
- iz predpisane
strokovne literature
razbere ustrezne
podatke, ki
nakazujejo na
domnevo, dokaz in
na sklep
- prepozna
značilnosti
domneve, dokaza in
sklepa
- samostojno išče
različna besedila v
različnih virih ter
kritično presoja,
katera literatura je
relevantna in
zanesljiva ter katera
ne
- samostojno
prepozna domnevo,
dokaz in sklep ter
razloči med njimi
- samostojno išče
podatke v različnih virih
ter zna kritično presojati
glede relevantnosti in
zanesljivosti virov ter
svoj izbor pravilno
argumentira
- iz ustreznih virov
poišče in razvršča vire
glede na domneve,
dokaze in sklepe ter
20
svojo izbiro kritično
pojasni
12. podgradnik: razlikuje med argumenti, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in teorijah ter tistimi
argumenti, ki ne; ovrednoti naravoslovne argumente in dokaze iz različnih virov oz. pridobljenih s
poskusi/raziskavami
VRTEC PRVO VIO DRUGO VIO TRETJE VIO SŠ
- razloči med
resničnim in
namišljenim
oziroma med
domišljijskim
in realnim
- zaveda se, da
niso vsi viri
relevantni
- pregleda razne
zgodovinske
raziskave in jih
po razmisleku
ovrednoti
- pozna razlike med
znanstveno in
strokovno literaturo
- iz različnih virov
pridobi informacije
o rezultatih poskusa
ter jih kritično
ovrednoti
- razlikuje med
znanstveno in
strokovno literaturo
- zaveda se
pomembnosti
ovrednotenja
rezultatov raziskav z
dodatno literaturo
- pozna lastnosti in
razlikuje med znanstveno
in strokovno literaturo
- samostojno presodi, ali
argumenti temeljijo na
znanstvenih dokazih in
teorijah ali ne
- poišče dodatno
znanstveno literaturo in
rezultate raziskav
kritično ovrednoti
4 Učni načrti za fiziko v osnovni šoli in srednjih šolah
V tem poglavju si ogledamo vsebine, ki se obravnavajo v osnovni šoli in v srednjih šolah ter so
predpisane v učnem načrtu. Pregledamo učne načrte za osnovno šolo, klasično in splošno
gimnazijo ter učni načrt za srednje strokovno izobraževanje. Imamo še tudi druge srednješolske
izobraževalne programe, kot so nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje
in poklicno tehniško izobraževanje, vendar smo se v magistrski nalogi omejili na le na zgoraj
omenjene. Nižje poklicno izobraževanje traja dve leti, srednje poklicno izobraževanje tri leta,
srednje strokovno izobraževanje štiri leta, srednjemu poklicnemu izobraževanju lahko sledita
še dodatni dve leti poklicno-tehniškega izobraževanja, kar skupaj predstavlja pet let, in
gimnazijsko izobraževanje traja štiri leta. Srednje strokovno izobraževanje ter kombinacija
srednjega poklicnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja dajeta ob koncu
izobraževanja enako znanje fizike, vendar imata drugačen učni načrt. Prav tako obema
izobraževalnima programoma ob koncu sledi poklicna matura. Pri gimnazijskih učnih načrtih
se omejimo na učni načrt splošne in klasične gimnazije, poznamo pa še mednarodne gimnazije.
Ob koncu gimnazijskega izobraževanja sledi splošna matura.
4. 1 Učni načrt za fiziko v osnovni šoli
Fizika se v osnovni šoli obravnava v 8. in 9. razredu. Predstavlja nadgradnjo naravoslovnih
vsebin, izkušenj in spretnosti iz nižjih razredov, ki vsebujejo elemente fizike. V učnem načrtu
za fiziko v osnovni šoli [17] imamo predstavljene operativne cilje, ki so razporejeni po
21
vsebinskih temah in sklopih in se delijo na obvezne in izbirne. Obvezni operativni cilji so
namenjeni vsem učencem in so potrebni za splošno izobrazbo ob koncu osnovne šole, zato jih
mora učitelj obvezno obravnavati. Izbirni operativni cilji predstavljajo dodatna znanja in jih
lahko učitelj obravnava po lastni presoji glede na zmožnosti in interese učencev.
Prva tema, ki je zapisana v učnem načrtu, je uvod v fiziko. Tukaj naj bi učenci spoznali različna
področja fizike, uporabo fizike v vsakdanjem življenju ter njen pomen. Nato spoznajo različne
metode in oblike dela pri fiziki, kot so opazovanje, načrtovanje, merjenje, eksperimentiranje,
oblikovanje sklepov, interpretacija meritev in izidov poskusov. Pri tem izvedejo tudi nekaj
izbranih poskusov ter se tako še eksperimentalno soočijo z metodami in oblikami dela. Nato
spoznajo razne pojme, kot so fizikalna količina in enota ter merilna naprava. Opravljajo razne
meritve ter ocenjujejo napake. Usvojijo tudi predpone in pretvarjajo med enotami. Nato
spoznajo razne velikost v naravi ter tako dobijo občutek, kako so majhni mikroskopski delci in
kako je razsežno vesolje, kar pa je izbirni operativni cilj.
Sledi obravnava svetlobe. Tukaj spoznajo odbojni in lomni zakon, kjer z raznimi poskusi
predstavijo odboj in lom svetlobe na različnih površinah. Seznanijo se z lečami ter usvojijo
pojem gorišča in goriščne razdalje. Napravijo tudi razne poskuse preslikav z zbiralno lečo.
Spoznajo, kako nastane slika v cameri obscuri in v očesu. Nazadnje se seznanijo z delovanjem
nekaterih optičnih naprav, kot so lupa, projektor in fotoaparat, kar pa predstavlja izbirni
operativni cilj.
Naslednja obravnavana tema je vesolje. Najprej učenci spoznajo Osončje, kjer se naučijo
razložiti pojme zvezda, planet, satelit, komet, meteor in galaksija, nato spoznajo lastnosti
posameznih planetov in nazadnje še tirnice planetov okoli Sonca. Sledi obravnava zvezd, kjer
najprej spoznajo, da zvezde sijejo v različnih barvah, spoznajo osnovna ozvezdja ter zakaj se
njihova lega spreminja skozi leto in uro, obravnavajo različne vrste orientacije na nebu ter
uporabo zvezdnih kart ter se z njimi orientirajo na nebu. Nazadnje sledi pregled zgodovine
astronomije in znanih astronomov. Poznavanje zamisli o nastanku in razvoju vesolja je izbirni
operativni cilj.
Pri obravnavi teme enakomerno gibanje učenci najprej spoznajo premo in krivo gibanje, nato
kaj je hitrost in da je odvisna od poti in časa, naučijo se uporabljati enačbo za računanje hitrosti
ter pretvarjanja med enotami za hitrost. Nato sledi obravnava premo enakomernega gibanja,
22
kjer spoznajo enakomerno in neenakomerno gibanje, naučijo se risati grafe, ki prikazujejo
odvisnost poti od časa ter hitrost od časa, ter uporabljati enačbo za računanje poti. Pri tej temi
ni izbirnih operativnih ciljev.
Sledi obravnava najobsežnejše teme osnovne šole; sile. V uvodu učenci opredelijo pojma telo
in okolica, nato spoznajo, da so sile vzrok za spremembo gibanja ter da ločimo sile, ki delujejo
na dotik, in sile, ki delujejo na daljavo. Nato spoznajo enoto za merjenje sile ter se naučijo
meriti sile, risati graf raztezka v odvisnosti od sile ter spoznajo, da je raztezek vzmeti premo
sorazmeren s silo, ki deluje na vzmet. Sledi vsebinski sklop risanja sil, kjer rišejo sile, kot
usmerjene daljice v nekem merilu, spoznajo težišče in se iz prijemališča naučijo risati sile. Sledi
vsebinski sklop težišče, ki v celoti predstavlja izbirni sklop. Tu se učenci naučijo določanja
težišča geometrijskih in negeometrijskih teles. Nato sledi ravnovesje sil, kjer se naučijo
ugotoviti, ali so sile, ki delujejo na telo, v ravnovesju, ter da se v tem primeru telo giblje premo
enakomerno ali miruje. Spoznajo tudi matematični zapis pogoja za ravnovesje sil. Pri obravnavi
trenja in upora spoznajo, da sta to sili, ki zavirata gibanje, ju znajo opisati ter z raznimi poskusi
raziščejo, katere količine vplivajo na velikost trenja in upora. Ponovno sledi izbirni vsebinski
sklop, kjer spoznajo zakon o vzajemnem učinku. Nato se naučijo sestavljanja vzporednih sil,
spoznajo, kaj je rezultanta sil ter jo znajo določiti računsko in načrtovalno. Sestavljanje
nevzporednih sil in razstavljanje sil na komponenti pa sta izbirna vsebinska sklopa.
Naslednja obsežna tema je gostota, tlak in vzgon. Učenci se najprej naučijo določiti ploščine
geometrijskih in negeometrijskih teles, nato spoznajo tlak, od katerih količin je odvisen in
kakšna je enota za merjenje tlaka. Sledi sklop merjenja mase in prostornine negeometrijskih
teles. Nato preidemo na obravnavo gostote in specifične teže, kjer spoznajo, da je gostota
količnik mase in prostornine ter specifična teža količnik sile teže in prostornine, naučijo se
uporabljati enačbi za izračun gostote in specifične teže ter spoznajo homogena in nehomogena
telesa ter njihove lastnosti. Naslednji vsebinski sklop je tlak, kjer najprej spoznajo tlak v
tekočinah in nato tlak zaradi teže mirujoče tekočine. Pri obravnavi tlaka v tekočinah ugotovijo
smer sil zaradi tlaka na ploskev telesa in na steno posode, pri obravnavi tlaka zaradi teže
mirujoče tekočine pa ugotovijo, od česa je odvisen tlak, uporabljajo enačbo za izračun
spremembe tlaka v tekočini, spoznajo normalni zračni tlak ter uporabljajo enačbo za računanje
tlaka v kapljevinah z upoštevanjem normalnega zračnega tlaka. Atmosferski pojavi in vreme
predstavlja izbirni vsebinski sklop. Nato sledi še obravnava vzgona in plavanja. Tukaj s poskusi
23
raziščejo lastnosti vzgona ter se naučijo uporabljati enačbo za računanje vzgona, spoznajo, kdaj
telo plava, lebdi ali potone, ter kot izbirni operativni sklop spoznajo še areometer.
Sledi obravnava pospešenega gibanja in drugega Newtonovega zakona. Najprej učenci
spoznajo vse lastnosti enakomerno pospešenega gibanja, spoznajo pojme, kot so začetna,
končna in povprečna hitrost, spoznajo pospešek ter uporabljajo enačbo za izračun pospeška.
Naučijo se, kako izračunati pot pri enakomerno pospešenem gibanju ter s poskusi ugotovijo
zvezo med pospeškom telesa, njegovo maso in vsoto vseh zunanjih sil, ki nanj delujejo.
Spoznajo tudi prosto padanje in ga interpretirajo. V nadaljevanju ponovijo zvezo med maso in
težo ter kot končni vsebinski sklop te teme je kroženje, ki pa predstavlja izbirni sklop.
Pri obravnavi dela in energije učenci najprej spoznajo različne energijske vire. Nato sledi
pridobivanje energije in s tem povezana okoljska vprašanja, ki predstavljajo izbirni vsebinski
sklop. Sledi obravnava dela, kjer razložijo, da je delo odvisno od sile in opravljene poti, naučijo
se uporabljati enačbo za izračun dela ter vedo, kdaj sila opravlja delo in kdaj ne. Obravnava
dela sile, ki ni vzporedna s smerjo gibanja, je izbirni vsebinski sklop. Nato učenci spoznajo
kinetično in potencialno energijo ter izrek o kinetični in potencialni energiji. Sledi še obravnava
dela z orodji, kjer usvojijo delovanje vzvoda, škripca in klanca ter obravnava prožnostne
energije. Nazadnje spoznajo, da je moč količnik dela in časa, v katerem je delo opravljeno.
Tema toplota in notranja energija najprej vsebuje obravnavo trdnin, kapljevin in plinov. Nato
spoznajo, kaj je temperatura, katere temperaturne lestvice poznamo ter enote za merjenje
temperature. Sledi obravnava temperaturnega raztezanja teles in razloge za to. Tlak plina
predstavlja izbirni vsebinski sklop. Nato se obravnava notranja energija, kjer se naučijo, v
katerih primerih je sprememba notranje energije povezana s spremembo temperature. Pri
obravnavi toplote se naučijo razlikovati med toploto in temperaturo, spoznajo prehajanje
toplote ter naučijo se računanja toplote. Obravnava toplotnega toka predstavlja izbirni vsebinski
sklop. Nazadnje spoznajo kot obvezen del še energijske zakone, zakon o ohranitvi energije in
energijske pretvorbe ter kot neobvezen del energijske pretvorbe v človeškem telesu.
Naslednja tema je električni tok. Tukaj učenci najprej spoznajo, kaj je električni naboj in kaj
električna sila, spoznajo načine naelektritve teles, opišejo elektroskop in spoznajo nevarnosti
strele. Influenca predstavlja izbirni vsebinski sklop. Nato spoznajo, kaj je električni tok, kaj so
prevodniki in izolatorji, spoznajo zakon o ohranitvi električnega naboja, rišejo električni krog
24
in se naučijo izmeriti električni tok. Spoznajo tudi različne učinke električnega toka, pri čemer
predstavlja analiza električnega toka izbirni operativni cilj. Nato spoznajo električno napetost
ter upor, kot zvezo med električnim tokom in napetostjo. Tukaj spoznajo tudi Ohmov zakon.
Naučijo se zaporedne in vzporedne vezave porabnikov, spoznajo lastnosti posamezne vezave
in zakonitosti. Upor žic in drsni upornik je izbirni vsebinski sklop. Nazadnje spoznajo še
električno delo in moč, ugotovijo, od česa je odvisna ter se naučijo uporabljati enačbe za izračun
le-teh.
Zadnja tema, ki se obravnava v osnovni šoli, je magnetna sila. Učenci najprej spoznajo, kaj je
to magnetna sila, kaj je magnet, Zemlja kot magnet in silo na vodnik, po katerem teče električni
tok. Nato sledi kar nekaj izbirnih vsebinskih sklopov, kot so obravnava elektromotorjev, polje
sil, elektromagnet, indukcija, generator napetosti, transformator in zemeljsko magnetno polje.
Kot zaključek se obravnavata še fizika in okolje, kjer se učenci seznanijo s fizikalnimi
dogajanji, ki nam lajšajo življenje.
Število ur fizike v osnovni šoli znaša za 8. razred 70 ur in za 9. razred 64 ur, kar je skupaj 134
ur. Ključne kompetence, ki so zapisane v učnem načrtu in jih razvijamo pri pouku fizike, so
kritično mišljenje, reševanje problemov, ustvarjalnost, dajanje pobud, sprejemanje odločitev,
ocena tveganj. Prav tako pa udejanjamo tudi druge kompetence, kot so matematična
kompetenca, kompetenca digitalne pismenosti, sporazumevanje v maternem in tujih jezikih,
učenje učenja in socialna kompetenca.
Tabela 8. Teme in vsebinski sklopi pri fiziki v osnovni šoli [17]. Obvezni operativni cilji so pisani pokončno,
izbirni operativni cilji pa s poševnim tiskom.
VSEBINE PRI PREDMETU FIZIKA V OSNOVNI ŠOLI
Uvod v fiziko Področje fizike in njen pomen
Oblike in metode dela pri fiziki
Merjenje in merski sistem
Velikostne stopnje v naravi
Svetloba Odbojni in lomni zakon
Lastnosti leč
Preslikave z zbiralno lečo
Camera obscura in fizikalni model očesa
Projekcijski aparat, lupa, fotoaparat
Vesolje Osončje
Zvezde
Vesolje
Enakomerno gibanje Opis gibanja
Premo enakomerno gibanje
Sile Opis sil
25
Merjenje sil
Vzmetna tehnica
Risanje sil
Težišče
Ravnovesje sil
Trenje in upor
Zakon o vzajemnem učinku
Sestavljanje vzporednih sil
Sestavljanje nevzporednih sil
Razstavljanje sil
Gostota, tlak in vzgon Merjenje ploščine
Tlak v trdnih snoveh
Merjenje mase in prostornine
Gostota in specifična teža
Tlak v tekočinah
Tlak zaradi teže mirujoče tekočine
Atmosferski pojavi in vreme
Vzgon
Plavanje
Pospešeno gibanje in drugi
Newtonov zakon
Opis gibanja in premo enakomerno gibanje, ponovitev
Enakomerno pospešeno gibanje
Pot pri enakomerno pospešenem gibanju
Zveza med maso, silo in pospeškom
Prosto padanje
Zveza med maso in težo
Kroženje
Delo in energija Energijski viri
Pridobivanje energije in s tem povezana okoljska vprašanja
Delo
Delo sile, ki ni vzporedna s smerjo gibanja
Kinetična energija
Potencialna energija
Izrek o kinetični in potencialni energiji
Delo z orodji
Prožnostna energija
Moč
Toplota in notranja energija Zgradba trdnin, kapljevin in plinov
Temperatura
Temperaturno raztezanje
Tlak plina
Notranja energija
Toplota
Računanje toplote
Toplotni tok
Energijski zakon, zakon o ohranitvi energije in energijske pretvorbe
Energijske pretvorbe v človeškem telesu
Električni tok Električni naboj in električna sila
Influenca
Električni tok
Učinki električnega toka
Električna napetost
Zveza med električnim tokom in električno napetostjo
Zaporedna vezava porabnikov
Vzporedna vezava porabnikov
Upor žic in drsni upornik
Električno delo in moč
Magnetna sila Magnetna sila
Sila na vodnik, po katerem teče električni tok
26
Elektromotorji
Polje sil
Elektromagnet, indukcija, generator napetosti, transformator
Zemeljsko magnetno polje
Fizika in okolje Fizikalna dognanja nam olajšajo življenje
4. 2 Učni načrt za fiziko za srednje strokovno izobraževanje
Učni načrt za fiziko za srednje strokovno izobraževanje [18] upošteva pričakovano predznanje,
ki ga dijaki pridobijo v osnovni šoli. V učnem načrtu je zapisano, da pouk fizike razvija enake
kompetence, kot je zapisano v učnem načrtu za osnovno šolo. Število ur predmeta fizika za
srednje strokovno izobraževanje je 140. Prav tako ima učni načrt za srednje strokovno
izobraževanje zapisano predvideno število ur za posamezno temo, kar pa ni obvezujoče.
Prva tema, ki se obravnava, je fizika kot temeljna naravoslovna znanost. Pri tem se dijaki
spoznajo z vlogo fizike pri raziskovanju naravnih procesov in pojavov ter spoznajo razne izraze,
kot so model, matematični zapis, zakon in teorija. Kot vidimo, se tukaj v primerjavi z osnovno
šolo nadgradi znanje in poznavanje raznih izrazov.
Naslednja obravnavana tema je merjenje, fizikalne količine in enote, kjer dijaki ponovijo
osnovne enote in količine, se jih naučijo izmeriti, pretvarjati enote, računati povprečne
vrednosti. Na novo spoznajo zapis rezultata z uporabo eksponentnega načina zapisovanja,
zapisovanje rezultata z absolutno in relativno napako in računanje z merskimi napakami.
Sledi obravnava premega in krivega gibanja. Nekaj obravnavane snovi je ponovitev iz osnovne
šole, kot je premik in opravljena pot, trenutna in povprečna hitrost pri premem gibanju,
računanje pospeška in hitrosti pri enakomerno pospešenem gibanju ter enačbe za pot pri
enakomernem in pri enakomerno pospešenem gibanju. Nadgradnja snovi iz osnovne šole je
grafičen prikaz poti, hitrosti in pospeška pri enakomernem in enakomerno pospešenem gibanju
ter kroženje, kjer spoznajo frekvenco, obhodni čas in obhodno hitrost. Kot izbirni operativni
cilj se lahko obravnava tudi radialni pospešek.
V vsebinskem sklopu sila, Newtonovi zakoni in mehanske lastnosti snovi se ponovi sila in enota
sile, grafično seštevanje sil in pomen rezultante, zveza med težo in maso, definicija tlaka in
enota za tlak, izrek o ravnovesju sil, zakon o vzajemnem učinku ter Newtonovi zakoni in
njihova uporaba pri premem gibanju. Na novo se obravnava sila kot vektorska količina,
27
grafično in računsko razstavljanje sil, Hookov zakon, definicija prožnostnega koeficienta, zapis
in uporaba odvisnosti tlaka tekočine od višine stolpca tekočine in gostote, navor, s silami med
gradniki pojasniti mikroskopsko sliko snovi v trdnem, tekočem in plinastem agregatnem stanju.
Merjenje zračnega tlaka, centripetalna sila, izrek o ravnovesju navorov, površinska napetost,
kapilarnost in viskoznost, mehanične lastnosti trdnin, trdnost in trdota materiala ter elastični
modul snovi pa predstavljajo izbirne operativne cilje.
Gibanje tekočin v primerjavi z osnovno šolo, v celoti predstavlja novo snov. Dijaki morajo znati
definirati prostorninski in masni tok, kot izbirni cilji pa se lahko obravnava tudi zveza med
tokom, presekom in hitrostjo curka, Bernoullijeva enačba in kvadratni zakon upora.
Sledi poglavje o gibalni in vrtilni količini, ki je v celoti izbirno poglavje in se prav tako ne
obravnava v osnovni šoli. Tukaj dijaki spoznajo sunek sile in gibalno količino, izrek o gibalni
količini, ohranjanje gibalne količine, uporabo gibalne količine pri trkih in sili curka, masno
središče in izrek o gibanju masnega središča, sunek navora in vrtilna količina za vrtenje togega
telesa, izpeljava izreka o vrtilni količini, ohranjanje vrtilne količine ter vztrajnostni moment.
Naslednja obravnavana tema je delo, energija, temperatura in toplota. Kot ponovitev se
obravnavajo delo, moč, kinetična in prožnostna energija, pretvarjanje energij, Celzijeva
temperaturna skala, definicija toplote in specifične toplote. Kot novost spoznajo izrek o
mehanski energiji ter ohranitev mehanske energije, linearno in prostorsko razteznost, zapis
energijskega zakona, opis prehodov med agregatnimi stanji in definicija izparilne, talilne in
sežigne toplote ter definicijo toplotne prevodnosti in izračun toplotnega toka skozi steno. Ta
sklop vsebuje tudi veliko izbirnih operativnih ciljev. Med temi najdemo Kelvinovo
temperaturno lestvico, plinske zakone, tlak in notranja energija plina z mikroskopsko sliko
gibanja molekul, uporabo izparilne in talilne toplote pri reševanju nalog, definicijo absolutne in
relativne vlažnosti zraka, definicijo toplotnega toka in načine prenosa toplote, Stefanov zakon,
delovanje toplotnega stroja in izkoristek toplotnega stroja, delovanje hladilnega stroja in
toplotne črpalke ter obravnavo drugega zakona termodinamike.
Sledi poglavje električnega naboja in električnega polja, kjer se iz osnovne šole ponovijo
naelektritev teles in njihove lastnosti, obravnava prevodnikov in izolatorjev, delovanje
elektroskopa, zapis Coulombovega zakona, ponazoritev električnega polja točkastega naboja,
dipola in kondenzatorja. Dijaki na novo spoznajo jakost električnega polja in influenco ter
28
Faradayevo kletko. Izbirni operativni cilji so vektorsko seštevanje električne sile in električne
poljske jakosti, uporaba elektronvolta kot enote za energijo, kapaciteta kondenzatorja ter odklon
curka nabitih delcev v homogenem električnem polju.
Pri poglavju električni tok se pojavijo ponovitve učinkov električnega toka, zveze med
električnim nabojem in tokom, Ohmovega zakona in definicije upora, izračuna nadomestnega
upora pri vezavah, vezave ampermetra in voltmetra v električni krog ter enačb za električno
delo in moč. To poglavje vsebuje nove vsebine le kot izbirne operativne cilje, kar je definicija
gonilne napetosti vira.
Magnetno polje in indukcija vsebuje nekaj ponovitve iz osnovnošolske fizike ter ogromno
novih vsebin. Iz osnovne šole dijaki ponovijo ponazoritev magnetnega polja paličastega
magneta, podkvastega magneta in magnetno polje Zemlje in delovanje elektromagneta. Kot
novost se obravnavajo lastnosti trajnih magnetov, namagnetenje in razmagnetenje, določitev
velikosti sile na vodnik s tokom v magnetnem polju, definicija gostote magnetnega polja, opis
pojava indukcije pri gibanju vodnika in vrtenju tuljave v magnetnem polju, opis delovanja
generatorja, opis indukcije pri spreminjanju polja skozi tuljavo, delovanje transformatorja in
prenos električne moči. Med izbirne operativne cilje spadajo določitev smeri magnetnega polja,
uporaba magnetnega navora pri modelu elektromotorja na enosmerni tok, razlike med
električno in magnetno silo, odklon curka nabitih delcev v homogenem magnetnem polju, opis
pojava indukcije pri transformatorju in opis indukcijskega taljenja.
Ena izmed daljših in popolnoma novih tem je nihanje in valovanje. Dijak mora po obravnavi
obveznih vsebin znati opisati nihanje in nihala, definirati pojme nihajni čas, frekvenca,
ravnovesna lega in amplituda, opisati nitno in vzmetno nihalo ter njune lastnosti, uporabljati
enačbe za lastni nihajni čas, grafično prikazati sled nihanja ter iz grafa določiti amplitudo,
frekvenco in nihajni čas, pojasniti, da je vzrok za nihanje sila, definirati energijo nihanja in
opisati pretvorbe energije, opisati longitudinalno in transverzalno valovanje, prikazati sliko
potujočega sinusnega valovanja in na njej določiti amplitudo in valovno dolžino, povezati
hitrost valovanja, valovno dolžino in frekvenco, opisati odboj, lom, uklon, interferenco in
polarizacijo ter opisati interferenco valovanj dveh sočasno nihajočih točkastih izvirov. Kot
izbirno vsebino lahko profesorji obravnavajo grafičen prikaz časovnega spreminjanja hitrosti
in pospeška pri sinusnem nihanju, uporabo zveze med amplitudnim odmikom, hitrostjo in
pospeškom, prehajati med vrstami grafov, risanje grafa spreminjanja energije v odvisnosti od
29
časa za nitno in vzmetno nihalo, opis razlogov za dušeno nihanje ter ga grafično prikazati, opis
vsiljenega nihanja, resonance, pojasnitev pojmov hrib, dol, zgoščina in razredčina.
Tudi zvok in svetloba predstavljata v večini popolnoma novo vsebinsko poglavje iz fizike.
Dijaki se na novo seznanijo z zvokom, hitrostjo zvoka, Dopplerjevim pojavom, spektralnim
območjem elektromagnetnega valovanja, povezavo med barvo svetlobe in valovno dolžino,
interferenco enobarvne in bele svetlobe na režah in na uklonski mrežici, potekom žarkov pri
preslikavi z lečo in zrcalom, enačbami za velikost predmeta in slike ter prehodom svetlobe skozi
snov, absorpcijo in filtri. Iz osnovne šole pa že poznajo lomni in odbojni zakon ter lomni
količnik. Pri izbirnih operativnih ciljih spoznajo energijski spekter valovanja, ton, zven in šum,
frekvenčni interval občutljivosti očesa, gostoto energijskega toka, mejo občutljivosti ušesa in
očesa, glasnost, valovni model svetlobe, popolni odboj, uporabo leč pri korekciji vida, uporabo
lupe, mikroskopa ter definirati povečavo, gostoto energijskega toka, zvezo med gostoto
svetlobnega toka in osvetljenostjo ploskve, enoto za svetlobni tok in osvetljenost.
Atom se obravnava kot popolnoma nova vsebina in v večini vsebuje izbirne operativne cilje.
Kot obvezni cilji so sestava atoma, naboj, masa elektrona in atomsko jedro, nastanek črtastih
emisijskih in absorpcijskih spektrov v plinih, lestvica energijskih stanj atoma ter predstavitev
izvorov svetlobe in značilnosti izsevane svetlobe. K temu lahko profesor doda fotoefekt,
odvisnost energije fotona od frekvence svetlobe, zvezo med energijo, delom in kinetično
energijo pri fotoefektu, izračun največje kinetične energije izbitih elektronov pri fotoefektu,
pojasnitev delovanja rentgenske cevi, povezavo energije elektrona in fotona, ki se v rentgenski
cevi izseva iz anode, obravnavo diskretnega in zveznega dela spektra rentgenske svetlobe,
enačbo za kratkovalovno mejo zavornega spektra rentgenske svetlobe ter izračun frekvence in
valovne dolžine izsevane svetlobe in absorbirane svetlobe pri prehodu med energijskimi stanji.
Prav tako se tudi atomsko jedro ne obravnava v osnovni šoli. Dijaki ob koncu obravnave snovi
znajo definirati masno število in vrstno število, opisati nukleon in izotop, opisati razpad alfa,
beta in gama, pojasniti masni efekt, opisati jedrsko cepitev, zlivanje jeder in delovanje jedrskega
reaktorja te pojasniti pomen razpolovnega časa.
Nazadnje se obravnava še vesolje, ki v celoti predstavlja izbirno poglavje. Tako lahko profesor
dijake seznani s sončnim sistemom, lego in velikostjo v galaksiji, procesi, ki potekajo v Soncu,
življenjem zvezd, galaksij in vesolja, gravitacijskim zakonom, maso Zemlje in Sonca,
30
računanjem temperature površine Sonca, vidnim delom spektra Sončevega sevanja, sevanjem
črnega telesa in pomenom absorpcijskih spektralnih črt, Stefanovim zakonom, Wienovim
zakonom ter z efektom tople grede.
4. 3 Učni načrt za fiziko v klasični gimnaziji
V učnem načrtu za fiziko v klasični gimnaziji [19] so vsebine razdeljene na tri kategorije.
Splošna znanja so znanja, ki so potrebna za splošno izobrazbo in jih morajo poznati vsi dijaki.
Posebna znanja dopolnjujejo splošna znanja in vključujejo vsebine, ki predstavljajo poglobljena
znanja in primere, pri katerih je večji poudarek na kvantitativni obravnavi. Obseg posebnih
znanj se lahko razlikuje za različne skupine dijakov glede na njihove interese in zmožnosti.
Izbirne vsebine sestavljajo samostojne zaključene vsebine in zahtevnejše vsebine ter niso del
obveznega znanja, saj jih profesorji vključujejo v pouk po lastni presoji, glede na zanimanje
dijakov. Za pouk fizike je predvidenih 140 ur, ki se izvajajo le v 1. in 2. letniku. V 3. letniku si
lahko dijaki fiziko izberejo kot izbirni predmet, ki se nato s 70 urami izvaja v 3. letniku in s 105
urami v 4. letniku. Ogledali si bomo vsebine, ki se obravnavajo v klasični gimnaziji, ter jih
primerjali z obravnavo vsebin v srednjih strokovnih izobraževanjih.
Prva vsebina, ki se obravnava, je merjenje, fizikalne količine in enote. Tukaj dijaki iz osnovne
šole ponovijo osnovne fizikalne količine in enote, merjenje izbranih fizikalnih količin in
prikazovanje vrednosti s tabelami in grafi. Na novo spoznajo pretvarjanje enot z uporabo
eksponentnega načina pisave, računanje povprečne vrednosti merjene količine in ocenjevanje
absolutnega in relativnega odmika od povprečja ter računanje z merskimi napakami. Pri tem
poglavju ni vsebine, ki se ne bi obravnavala v srednjem strokovnem izobraževanju.
Sledi poglavje premega in krivega gibanja. Obnovi se znanje trenutne in povprečne hitrosti pri
premem gibanju, pospeška pri premem gibanju, enačbe za pot, hitrost in pospešek pri
enakomernem in enakomerno pospešenem premem gibanju, predznak hitrosti povežejo s
smerjo gibanja in predznak pospeška s pospeševanjem ali zaviranjem. Kot novost dijaki
spoznajo prikaz poti, hitrosti in pospeška v odvisnosti od časa, enačbe za pot, hitrost in pospešek
pri enakomernem in enakomerno pospešenem gibanju za primere, ko začetna hitrost ni enaka
nič, iz grafa poti v odvisnosti od časa razberejo hitrost, iz grafa hitrost v odvisnosti od časa
pospešek in iz grafa pospešek v odvisnosti od časa hitrost, poznajo definicijo za frekvenco,
obhodni čas in obodno hitrost pri enakomernem kroženju. V primerjavi z obravnavo vsebin v
31
srednjem strokovnem izobraževanju se na klasični gimnaziji doda obravnava vektorskega
prikaza hitrosti in pospeška, pomen strmine in ploščine na grafu, pomen in računanje radialnega
pospeška pri enakomernem kroženju ter ga povežejo s centripetalno silo, uporaba definicije
kotne hitrosti ter razstavljanje enakomernega gibanja v smeri koordinatnih osi.
Pri obravnavi sile in navora se obnovi znanje grafičnega seštevanja sil in pomen rezultante,
ponovijo uporabo izreka o ravnovesju sil ter zunanje sile, razumejo zakon o vzajemnem učinku,
uporabijo vzmet za merjenje sil, ponovijo silo trenja, silo lepenja in upora, definicijo tlaka,
merjenje tlaka in merilnike tlaka ter izračun sile vzgona. Na novo spoznajo silo kot vektorsko
količino in njeno enoto, grafično razstavljanje sil, računanje velikosti komponent sil v
pravokotnem koordinatnem sistemu, spoznajo prožnostni koeficient vzmeti, uporabljajo enačbe
za računanje sile trenja in lepenja, izračunajo sile na telo, ki miruje ali se giblje po klancu,
poznajo definicijo za navor sile ter znajo navesti težišča preprostih homogenih teles. V
primerjavi s srednjim strokovnim izobraževanjem se obravnava še lega težišča za sistem
točkastih teles v ravnini, izpeljava enačbe za težni tlak v tekočinah ter izpeljava sile vzgona.
Naslednje poglavje se nanaša na Newtonove zakone in gravitacijo. Ponovi se uporaba
Newtonovih zakonov pri poljubnem premem gibanju in padanju, ponovi se zveza med težo in
maso. Na novo spoznajo gravitacijsko silo ter gravitacijski zakon in izračunajo maso Sonca iz
gravitacijske konstante ter oddaljenost Zemlje od Sonca in njen obhodni čas okoli Sonca. Kot
dodatek, v primerjavi s srednjim strokovnim izobraževanjem, se obravnava tudi uporaba
Newtonovih zakonov pri enakomernem kroženju, izpeljava težnega pospeška iz gravitacijskega
zakona, izpeljava spreminjanja težnega pospeška nad Zemljinim površjem v odvisnosti od
oddaljenosti od središča Zemlje, uporaba gravitacijskega zakona pri kroženju planetov in
satelitov ter obravnava Keplerjevih zakonov.
Poglavje izrek o gibalni količini predstavlja v celoti posebna znanja in izbirne vsebine. Dijaki
spoznajo definicijo za sunek sile in gibalno količino v vektorski obliki, izrek o gibalni količini
ter kdaj se gibalna količina ohranja, ohranitev gibalne količine uporabijo pri trkih in odrivih ter
spoznajo silo curka in nasprotno silo curka.
Tudi poglavje izrek o vrtilni količini predstavlja v celoti izbirno poglavje. Dijaki se naučijo
uporabljati definicijo za sunek navora in vrtilno količino pri vrtenju togega telesa, izpeljejo
izrek o vrtilni količini, vedo, kdaj se vrtilna količina ohranja, znajo uporabljati definicijo
32
vztrajnostnega momenta, poznajo vztrajnostne momente nekaterih homogenih teles ter
uporabljajo izrek o vrtilni količini pri kvalitativni obravnavi vrtečih se togih teles.
Pri obravnavi dela in energije se iz osnovne šole ponovi definicija za delo in moč, uporabljajo
enačbo za kinetično energijo in potencialno energijo. Kot novost dijaki spoznajo izračun sile za
primere, ko sila ni vzporedna s premikom, izračunajo delo, ki ga prožna vijačna vzmet prejme
ali odda ter zapišejo enačbo za prožnostno energijo, spoznajo enačbo za kinetično energijo
telesa pri vrtenju okoli osi. V primerjavi s srednjim strokovnim izobraževanjem v klasični
gimnaziji spoznajo tudi izrek o mehanski energiji ter vedo, kdaj se mehanska energija ohranja
ter izpeljejo enačbo za delo tlaka.
Poglavje tekočine predstavlja izbirno vsebino. Pri tem poglavju dijaki spoznajo definicijo
prostorninskega in masnega toka, zvezo med tokom, presekom in hitrostjo curka, Bernoullijevo
enačbo, kvadratni in linearni zakon upora ter površinsko napetost.
Naslednje poglavje je zgradba snovi in temperatura. Dijaki ponovijo mikroskopsko zgradbo v
trdnem, kapljevinskem in plinastem agregatnem stanju, izračunajo velikost atoma in molekule,
definirajo Kelvinovo temperaturno lestvico, primerjajo termično raztezanje trdnih snovi,
kapljevin in plinov ter definirajo linearno in prostorsko raztezanje. Na novo spoznajo zvezo
med linearnim in prostorskim raztezanjem ter absolutno in relativno vlažnost zraka ter
temperaturo rosišča. V primerjavi s srednjim strokovnim izobraževanjem se v klasični
gimnaziji obravnava še izračun gradnikov snovi in maso enega gradnika, termično raztezanje v
mikroskopski sliki, uporabo plinske enačbe za idealni plin ter spremembe idealnega plina na
diagramu tlaka v odvisnosti od prostornine.
Notranja energija in toplota vsebuje ponovitev energijskega zakona in definicije toplote,
specifične toplote, definicije toplotnega toka in načine prenosa toplote. Kot novost v primerjavi
z osnovno šolo se obravnava delo tlaka, Stefanov zakon in sevanje črnega telesa, delovanje
toplotnih strojev in njihov izkoristek ter drugi zakon termodinamike. Če primerjamo obravnavo
vsebine klasične gimnazije s srednjim strokovnim izobraževanjem, spoznajo tukaj še prehode
med agregatnimi stanji, računajo specifično toploto ter talilno, izparilno in sežigno toploto
snovi, definicijo toplotne prevodnosti, načine učinkovite toplotne izolacije zgradb, delitev
obnovljivih in neobnovljivih virov energije, razlikujejo med reverzibilnimi in ireverzibilnimi
pojavi, spoznajo enačbo za povprečno kinetično energijo atoma enoatomnega plina in za
33
notranjo energijo plina, uporabijo energijski zakon pri spremembah plina ter ločijo med
specifično toploto pri stalnem tlaku in pri stalni prostornini ter spoznajo krožno spremembo in
jo znajo skicirati na diagramu tlaka v odvisnosti od prostornine.
Sledi vsebina električnega naboja in električnega polja. Tukaj se ponovi, kako naelektrimo
telesa, kaj je električna sila, ločijo med prevodniki in izolatorji ter pojasnijo delovanje
elektroskopa. Na novo se obravnava Coulombov zakon in računanje sil med dvema točkastima
nabojema, električno polje in ponazoritev polja točkastega naboja, ploščatega kondenzatorja ter
definicija za jakost električnega polja, definirajo kapaciteto kondenzatorja, zapišejo napetost
med točkama v homogenem električnem polju s poljsko jakostjo. Kot dodatek k vsebinam
srednjega strokovnega izobraževanja se doda še delovanje naprav, v katerih ima pomembno
vlogo mirujoči električni naboj, definicija za električno napetost med dvema točkama v
homogenem električnem polju, izračunajo kapaciteto kondenzatorja pri raznih vezavah,
izračunajo jakost električnega polja v okolici nekaterih sistemov nabojev, uporabijo izrek o
električnem pretoku, rišejo ekvipotencialne ploskve za homogeno električno polje in za polje
točkastega naboja, pojasnijo z mikroskopskega stališča pojav polarizacije v dielektriku,
računajo energijo kondenzatorja ter definirajo gostoto energije električnega polja ter zapišejo
zvezo med gostoto energije in jakostjo električnega polja.
Vsebina električni tok vsebuje ponovitev Ohmovega zakona in definicijo upora, vzporedne in
zaporedne vezave upornikov in vezavo ampermetra in voltmetra v električni krog. Znajo
izmeriti tok in napetost v preprostih električnih krogih ter izračunajo nadomestno uro. Ponovijo
enačbo za električno moč pri enosmernem toku. Kot novost se obravnava jakost električnega
toka, napetost vira in padec napetosti, poznavanje notranjega upora vira, enačba za moč pri
izmeničnem toku ter izračunajo upor vodnika. V primerjavi s srednjim strokovnim
izobraževanjem spoznajo še razširitev merilnega območja voltmetra in ampermetra, vezavo
porabnikov v hišni napeljavi, poznajo prvi in drugi Kirchhoffov zakon ter se seznanijo z
delovanjem in uporabo gorilnih celic.
Pri obravnavi magnetnega polja se ponovijo lastnosti trajnih magnetov, dijaki s silnicami
ponazorijo magnetno polje paličastega, podkvastega magneta ter magnetno polje Zemlje. Na
novo spoznajo pojav namagnetenja in razmagnetenja, opišejo magnetno polje v okolici ravnega
vodnika in v dolgi tuljavi, opišejo delovanje elektromagneta in lastnosti magnetne sile na
električni naboj, opišejo uporabo magnetnega navora pri modelu elektromotorja in pri
34
merilniku na vrtljivo tuljavo, definicija gostote magnetnega polja, določitev tira nabitih delcev
v električnem in magnetnem polju, izračunajo navor na tokovno zanko in definirajo magnetni
pretok skozi dano ploskev v homogenem magnetnem polju. Nadgradnjo vsebine srednjega
strokovnega izobraževanja predstavlja obravnava magnetne sile na vodnik na mikroskopski
ravni, delovanje katodne cevi, električna in magnetna sila na električni naboj, delovanje
linearnega pospeševalnika in ciklotrona, delovanje masnega spektrografa in Hallove sonde.
Indukcija se v osnovni šoli ne obravnava, se pa nekaj vsebin pojavi v srednjem strokovnem
izobraževanju. Dijaki opišejo pojav indukcije pri gibanju vodnika v magnetnem polju, pri
spreminjanju magnetnega polja v tuljavi ter opišejo pojav indukcije pri transformatorju. Kot
nadgradnja srednjega strokovnega izobraževanja morajo dijaki znati tudi opisati delovanje
naprav, v katerih ima pomembno vlogo indukcija, naučijo se uporabljati Lancovo pravilo za
določanje smeri induciranega toka, zapišejo splošni indukcijski zakon, opišejo delovanje
generatorja trifaznega toka in asinhronskega motorja, spoznajo definicijo induktivnosti tuljave
in enačbo za energijo tuljave, spoznajo enačbo za gostoto energije magnetnega polja, opišejo
zgradbo in delovanje električnega nihajnega kroga, pojasnijo energijske pretvorbe pri nihanju
električnega nihajnega kroga, uporabljajo enačbo za lastni nihajni čas električnega nihajnega
kroga, pojasnijo nastanek elektromagnetnega valovanja, poznajo zvezo med amplitudo jakosti
električnega polja in gostote magnetnega polja v potujočem elektromagnetnem valovanju v
vakuumu ter poznajo enačbo za gostoto energijskega toka elektromagnetnega valovanja.
Tudi nihanje in valovanje se v osnovni šoli ne obravnava, zato si poglejmo le primerjavo z
obravnavo v srednjem strokovnem izobraževanju. Dijaki opišejo nihanje in nihala, spoznajo
pojme, kot so nihajni čas, lastna frekvenca, odmik, ravnovesna lega, skrajna lega, amplituda,
opišejo vzmetno nihalo, nitno nihalo, grafično prikažejo časovno spreminjanje odmika pri
sinusnem nihanju in odčitajo amplitudo, frekvenco in nihajni čas, iz grafa odmika v odvisnosti
od časa znajo skicirati grafa hitrosti in pospeška v odvisnosti od časa, poznajo energijo nihanja
in opišejo energijske pretvorbe, narišejo graf spreminjanja energije v odvisnosti od časa ter
opišejo dušeno nihanje. Kar se ne obravnava v srednjem strokovnem izobraževanju, je grafičen
prikaz časovnega poteka odmika pri dušenem nihanju, vsiljeno nihanje, pojasnitev resonance,
resonančna krivulja, grafičen prikaz spreminjanja hitrosti in pospeška pri sinusnem nihanju ter
odčitek amplitude hitrosti in pospeška, zapis zveze med amplitudo, hitrostjo in pospeškom,
uporaba enačb poti, hitrosti in pospeška v odvisnosti od časa pri sinusnem nihanju, uporaba
35
Newtonovega zakona pri določanju nihajnega časa vzmetnega nihala ter uporaba enačb za lastni
nihajni čas nihala na vijačno vzmet in nitno nihalo.
Pri obravnavi valovanja spoznajo pojme motnja, hitrost motnje, longitudinalno in transverzalno
valovanje, grafično prikažejo sliko potujočega sinusnega valovanja ter določijo amplitudo in
valovno dolžino, pojasnijo pojme hrib, dol, zgoščina, razredčina, pojasnijo pojma valovna črta
in žarek, povežejo hitrost valovanja, frekvenco, valovno dolžino in nihajni čas, opišejo odboj,
lom, uklon, polarizacijo in interferenco valovanja, navedejo hitrost zvoka v zraku, poznajo
definicijo za energijski spekter valovanja in ločijo med tonom, zvenom in šumom, pojasnijo
Dopplerjev pojav, poznajo definicijo za gostoto energijskega toka in enačbo za gostoto
energijskega toka pri usmerjenem curku valovanja. V primerjavi s srednjim strokovnim
izobraževanjem obravnavajo še stoječe valovanje ter pojma hrbet in vozel, prikažejo gibanje
stoječega valovanja, uporabijo pogoj za lastno nihanje strune, povežejo hitrost valovanja vrvi s
silo, s katero je vrv napeta, pojasnijo nastanek pasov okrepitev pri interferenci, uporabijo
enačbo določanja smeri okrepljenih curkov pri interferenci, opišejo zvok kot longitudinalno
valovanje, uporabljajo enačbe za Dopplerjev pojav ter določijo kot pri vrhu Machovega stožca.
Poglavje svetloba vsebuje ponovitev odbojnega in lomnega zakona, pojasnijo popolni odboj.
Na novo se obravnavajo razlogi za valovni model svetlobe, spektralna območja
elektromagnetnega valovanja, interferenca enobarvne in bele svetlobe, preslikava z lečo,
ravnim in ukrivljenim zrcalom, preslikave z lupo, enačbe lege in velikosti predmetov in slik pri
preslikavah z lečami in zrcali, uporaba leč pri korekciji vida, določitev gostote energijskega
toka na razdalji in zveza med gostoto svetlobnega toka in osvetljenostjo ploskve. V primerjavi
s srednjim strokovnim izobraževanjem se na klasični gimnaziji doda povečava lupe in merjenje
valovne dolžine svetlobe z uklonsko mrežico.
Pod poglavjem atom dijaki spoznajo zgradbo atoma, maso elektrona, maso atomskega jedra in
naboj, opišejo fotoefekt, uporabljajo zvezo med energijo fotona, izstopnim delom in kinetično
energijo elektrona, pojasnijo nastanek črtastih emisijskih in absorpcijskih spektrov v plinih,
opišejo lestvico energijskih stanj atoma, zapišejo frekvenco izsevane in absorbirane svetlobe
med diskretnimi stacionarnimi energijskimi stanji, pojasnijo delovanje rentgenske cevi,
povežejo energijo elektrona in fotona, ki se v rentgenski cevi izseva iz anode, pojasnijo diskretni
in zvezni del spektra rentgenske svetlobe. Nadgradnjo srednje strokovno izobraževalne snovi
36
predstavlja enačba za kratkovalovno mejo zavornega spektra rentgenske svetlobe in vzbujanje
atomov s trki.
Polprevodniki v celoti predstavljajo izbirno poglavje in se ta vsebina ne obravnava v srednjih
strokovnih programih. Dijaki se tukaj naučijo razlikovati med kovinami, izolatorji in
polprevodniki, pojasnijo lastnosti polprevodnika s primesmi, pojasnijo vpliv temperature na
specifični upor polprevodnikov, pojasnijo karakteristiko polprevodniške diode, opišejo
lastnosti fotodiode ter spoznajo način delovanja sončnih celic.
Naslednje poglavje je atomsko jedro, ki se ne obravnava v osnovni šoli. Dijaki se naučijo
sestavo jedra, poznajo naboj in maso nukleonov, poznajo oceno za velikostni red jedra, poznajo
definicijo za masno število in vrstno število ter vedo, kaj je izotop, pojasnijo masni defekt in
vezavno energijo jedra, opišejo razpade alfa, beta in gama ter vedo, kaj pri njih nastane, opišejo
jedrsko cepitev in zlivanje jeder, pojasnijo sestavo jedrskega reaktorja in pridobivanje
električne energije v jedrski elektrarni. V primerjavi s srednjim strokovnim izobraževanjem
spoznajo še specifično vezavno energijo, poskus, s katerim lahko ugotovimo vrsto razpada,
poznajo princip delovanja fuzijskega reaktorja, z računom določijo vrsto reakcije, opišejo
delovanje plinske ionizacijske celice, uporabijo enačbi za radioaktivni razpad in aktivnost ter
pojasnijo pomen razpolovnega časa in razpadne konstante, uporabijo ohranitvene zakone pri
jedrskih reakcijah ter izračunajo reakcijsko energijo ter zapišejo jedrsko reakcijo z uporabo
periodnega sistema elementov.
Poglavje astronomija je izbirno poglavje. Dijaki ponovijo sončni sistem, lego in velikost v
galaksiji, opišejo zvezde, zvezdne kopice in galaksije, opišejo življenje zvezd, galaksij in
vesolja. Nadgradijo znanje s procesi, ki potekajo na Soncu, opišejo spektralne tipe zvezd,
pojasnijo meritev oddaljenih zvezd s paralakso, izračunajo maso Sonca in temperaturo površine
Sonca, opišejo vidni del sevanja Sonca in ga povežejo s sevanjem črnega telesa ter opišejo
zvezo med barvo zvezd in njihovo temperaturo. Klasična gimnazija ne obravnava dodatne
vsebine v primerjavi s snovjo srednjih strokovnih programov.
Zadnje izbirno poglavje je teorija relativnosti, ki se ne obravnava v osnovni in ne v srednjem
strokovnem izobraževanju. Tukaj dijaki opišejo merjenje svetlobne hitrosti, vedo, da je hitrost
svetlobe v vakuumu za vse opazovalne sisteme enaka, pojasnijo relativistično podaljšanje časa
37
in skrčenje dolžin, zapišejo četverec gibalne količine in izraz za polno energijo relativističnih
delcev ter zapišejo izraz za kinetično energijo relativističnih delcev.
4. 4 Učni načrt za fiziko v splošni gimnaziji
V učnem načrtu za fiziko v splošni gimnaziji [20] je zapisano, da obvezni predmet fizika zajema
210 ur. Tako kot v učnem načrtu za fiziko v klasični gimnaziji so tudi tukaj vsebine razdeljene
na splošna znanja, posebna znanja in izbirne vsebine. Ker ta učni načrt vsebuje vse cilje, ki jih
vsebuje učni načrt za klasično gimnazijo, bomo predstavili le cilje, ki se v klasični gimnaziji ne
obravnavajo. Posledično se ti cilji ne obravnavajo niti v osnovni niti v srednjih strokovnih
programih. Poglejmo si primerjavo učnega načrta za splošno gimnazijo z učnim načrtom za
klasično gimnazijo.
Prva vsebina, ki se obravnava, je merjenje, fizikalne količine in enote. To poglavje vsebuje
identične cilje, kot jih vsebuje istoimensko poglavje klasične gimnazije.
Sledi poglavje premega in krivega gibanja, kjer je cilj predstavitev hitrosti in pospeška kot
vektorja v klasični gimnaziji obravnavan kot posebno znanje ter v splošni gimnaziji kot splošno
znanje. Enako velja za cilj definicija frekvence, obhodnega časa in obodne hitrosti pri
enakomernem kroženju.
Naslednje poglavje je sila in navor. Tudi tukaj se pojavi za enak cilj razlika v posebnih in
splošnih znanjih. Kar je v klasični gimnaziji posebno znanje, je v splošni gimnaziji splošno
znanje. Takšni cilji so grafično seštevanje sil v ravnini in pomen rezultante, grafično
razstavljanje sil na komponente, uporaba enačbe za silo trenja ter računanje sile vzgona.
Pri poglavju Newtonovi zakoni in gravitacija enako kot pri prejšnjih poglavjih opazimo pri cilju
uporabe gravitacijskega zakona.
Poglavja izrek o gibalni količini, izrek o vrtilni količini, delo in energija in tekočine so enaka,
kot v učnem načrtu klasične gimnazije.
Sledi poglavje zgradba snovi in temperatura, kjer so v klasični gimnaziji kot posebna znanja in
v splošni gimnaziji kot splošna znanja predstavljeni naslednji cilji: računanje števila gradnikov
38
snovi v masi čiste snovi in računanje mase enega gradnika, definicija Kelvinove temperaturne
lestvice ter uporaba plinske enačbe za idealni plin.
Notranja energija in toplota vsebuje enake cilje kot v klasični gimnaziji.
Naslednje poglavje je električni naboj in električno polje, kjer se razlika med posebnimi in
splošnimi znanji pojavi pri cilju uporabe Coulombovega zakona pri računanju sil med dvema
točkastima nabojema ter pri definiciji za kapaciteto kondenzatorja.
Pri poglavju električni tok se enako pojavi pri cilju računanja nadomestnega upora zaporednih
in vzporednih vezav upornikov, pri posploševanju enačbe za električno moč pri enosmernem
toku na enačbo za moč pri izmeničnem toku.
Poglavje magnetno polje vsebuje enake cilje kot v klasični gimnaziji.
Sledi poglavje indukcija, kjer so pod posebna znanja v klasični gimnaziji in pod splošna znanja
v splošni gimnaziji navedeni cilji opis pojava indukcije pri spreminjanju magnetnega polja v
tuljavi, opis pojava indukcije pri transformatorju, opis zgradbe in delovanja električnega
nihajnega kroga ter pojasnitev nastanka elektromagnetnega valovanja z nihanjem odprtega
električnega nihajnega kroga.
Pri poglavju nihanja se enako zgodi pri cilju skiciranja resonančne krivulje ter pri poglavju
valovanja pri cilju opazovanja in opisovanja interference valovanja ter pojasnitve nastanka
pasov okrepitev pri interferenci valovanj dveh sočasno nihajočih točkastih izvirov.
Naslednje poglavje je svetloba, kjer enako opazimo pri cilju pojasnitve popolnega odboja,
pojasnitve interference enobarvne in bele svetlobe na dveh tankih režah in na uklonski mrežici
ter pri poglavju atom pri cilju opisa fotoefekta na cinkovi ploščici ter v fotocelici, pri pojasnitvi
nastanka črtastih emisijskih in absorpcijskih spektrov v plinih, opisu lestvice energijskih stanj
atoma, zapisu frekvence izsevane in absorbirane svetlobe pri prehodih med diskretnimi
stacionarnimi energijskimi stanji.
Poglavje polprevodniki tako pri klasični gimnaziji kot v splošni gimnaziji predstavljajo izbirno
poglavje.
39
Atomsko jedro vsebuje naslednja posebna znanja v klasični gimnaziji, ki so v splošni gimnaziji
predstavljena kot splošna znanja: ocena za velikost reda jedra, definicija za masno število,
vrstno število in pojasnitev, kaj je izotop, opis razpada alfa, beta in gama ter napoved, kaj pri
njih nastane, kvalitativni opis jedrske cepitve in zlivanja jeder.
Naslednje poglavje je astronomija, ki v učnem načrtu za klasične gimnazije predstavlja v celoti
izbirno poglavje, v učnem načrtu za splošne gimnazije pa obvezno poglavje. Cilji so v obeh
primerih enaki. Poglavje teorija relativnosti pa v obeh primerih predstavlja izbirno poglavje z
enakimi cilji.
Nazadnje si oglejmo še pregled obravnavane vsebine v srednjem strokovnem izobraževanju,
splošni gimnaziji in klasični gimnaziji ter primerjavo obravnavanih tem. Če se katera izmed
tem v določenem izobraževalnem programu ne pojavi, je tam prostor v tabeli prazen. Kjer se
pojavijo razlike, smo celico tabele označili temneje. Splošna znanja so zapisana s pokončnim
zapisom, posebna znanja in izbirne vsebina pa v poševnem.
40
Tabela 9. Primerjava obravnavanih vsebin v srednjih šolah
VSEBINA SREDNJE STROKOVNO
IZOBRAŽEVANJE
KLASIČNA GIMNAZIJA SPLOŠNA GIMNAZIJA
Fizika kot
temeljna
naravoslovna
znanost
Temeljna vloga fizike pri raziskovanju in
razumevanju naravnih procesov in pojavov
ter pomembna vloga v razvoju vseh
tehničnih strok
Strokovni izrazi model, matematični zapis,
zakon, teorija
Kriterij v naravoslovni znanosti, po katerem
domneve sprejmemo kot zakone narave in
jih povežemo v teorije
Merjenje,
fizikalne količine
in enote
Poznajo in uporabljajo osnovne količine SI
in njihove enote
Poznajo in uporabljajo osnovne količine SI in
njihove enote
Poznajo in uporabljajo osnovne količine SI in
njihove enote
Znajo izmeriti osnovne fizikalne količine Znajo izmeriti izbrane fizikalne količine Znajo izmeriti izbrane fizikalne količine
Pretvarjajo enote in uporabljajo eksponentni
način pisave (desetiške potence) pri velikih
oziroma majhnih številskih vrednostih
Pretvarjajo enote in uporabljajo eksponentni način
pisave (desetiške potence) pri velikih oziroma
majhnih številskih vrednostih
Pretvarjajo enote in uporabljajo eksponentni
način pisave (desetiške potence) pri velikih
oziroma majhnih številskih vrednostih
Na podlagi več ponovljenih meritev
izračunajo povprečno vrednost merjene
količine in ocenijo absolutni in relativni
odmik od povprečja
Na podlagi več ponovljenih meritev izračunajo
povprečno vrednost merjene količine in ocenijo
absolutni in relativni odmik od povprečja
Na podlagi več ponovljenih meritev izračunajo
povprečno vrednost merjene količine in ocenijo
absolutni in relativni odmik od povprečja
Pri računanju uporabijo poenostavljena
pravila za upoštevanje merskih napak pri
glavnih računskih operacijah in zapisu
rezultata, tako da natančnost prikažejo le s
številom mest
v decimalnem zapisu (število decimalnih ali
število veljavnih mest)
Pri računanju uporabijo poenostavljena pravila za
upoštevanje merskih napak pri glavnih računskih
operacijah in zapisu rezultata, tako da natančnost
prikažejo le s številom mest
v decimalnem zapisu (število decimalnih ali
število veljavnih mest)
Pri računanju uporabijo poenostavljena pravila za
upoštevanje merskih napak pri glavnih računskih
operacijah in zapisu rezultata, tako da natančnost
prikažejo le s številom mest
v decimalnem zapisu (število decimalnih ali
število veljavnih mest)
Znajo zapisati vrednosti z absolutno in relativno
napako in uporabljati pravila za upoštevanje
merskih napak pri temeljnih računskih operacijah
Znajo zapisati vrednosti z absolutno in relativno
napako in uporabljati pravila za upoštevanje
merskih napak pri temeljnih računskih
operacijah
Znajo definirati gostoto snovi
Izmerjene vrednosti prikažejo s tabelami in
grafi
Izmerjene vrednosti prikažejo s tabelami in grafi Izmerjene vrednosti prikažejo s tabelami in grafi
41
Premo in krivo
gibanje
Razlikujejo med koordinato, premikom in
opravljeno potjo
Poznajo definiciji za trenutno in povprečno
hitrost pri premem gibanju
Poznajo definiciji za trenutno in povprečno hitrost
pri premem gibanju
Poznajo definiciji za trenutno in povprečno
hitrost pri premem gibanju
Ponovijo in znajo uporabiti definicijo
pospeška pri premem gibanju
Ponovijo in znajo uporabiti definicijo pospeška
pri premem gibanju
Ponovijo in znajo uporabiti definicijo pospeška
pri premem gibanju
Ponovijo in uporabljajo enačbe za pot pri
enakomernem in pri enakomerno
pospešenem premem gibanju ter grafično
prikažejo količine 𝑠, 𝑣 in 𝑎 v odvisnosti od
časa 𝑡 (samo za primere, ko je začetna
hitrost enaka nič)
Ponovijo in uporabljajo enačbe za pot, hitrost in
pospešek pri enakomernem in pri enakomerno
pospešenem premem gibanju ter grafično
prikažejo količine 𝑠, 𝑣 in 𝑎 v odvisnosti od časa 𝑡
(samo za primere, ko je začetna hitrost enaka nič)
Ponovijo in uporabljajo enačbe za pot, hitrost in
pospešek pri enakomernem in pri enakomerno
pospešenem premem gibanju ter grafično
prikažejo količine 𝑠, 𝑣 in 𝑎 v odvisnosti od časa 𝑡
(samo za primere, ko je začetna hitrost enaka nič)
Zapišejo in uporabljajo enačbe za pot, hitrost in
pospešek pri enakomernem in pri enakomerno
pospešenem premem gibanju ter grafično
prikažejo količine 𝑠, 𝑣 in 𝑎 v odvisnosti od časa 𝑡
(za primere, ko začetna hitrost ni enaka nič)
Zapišejo in uporabljajo enačbe za pot, hitrost in
pospešek pri enakomernem in pri enakomerno
pospešenem premem gibanju ter grafično
prikažejo količine 𝑠, 𝑣 in 𝑎 v odvisnosti od časa 𝑡
(za primere, ko začetna hitrost ni enaka nič)
Razumejo, da sta hitrost in pospešek vektorja, in
ju znajo predstaviti s sliko
Razumejo, da sta hitrost in pospešek vektorja, in
ju znajo predstaviti s sliko
Razumejo, kaj v grafu pomenita strmina in
ploščina
Razumejo, kaj v grafu pomenita strmina in
ploščina
Pri enakomernem in enakomerno pospešenem
premem gibanju z grafa 𝑠(𝑡) razberejo hitrost, iz
grafa 𝑣(𝑡) pot in pospešek, iz grafa 𝑎(𝑡) pa
določijo hitrost
Pri enakomernem in enakomerno pospešenem
premem gibanju z grafa 𝑠(𝑡) razberejo hitrost, iz
grafa 𝑣(𝑡) pot in pospešek, iz grafa 𝑎(𝑡) pa
določijo hitrost
Za premo gibanje povežejo predznak hitrosti s
smerjo gibanja, po predznaku pospeška pa
prepoznajo zaviranje ali pospeševanje
Za premo gibanje povežejo predznak hitrosti s
smerjo gibanja, po predznaku pospeška pa
prepoznajo zaviranje ali pospeševanje
Poznajo in znajo uporabiti definicije za
frekvenco, obhodni čas in obodno hitrost pri
enakomernem kroženju.
Poznajo in znajo uporabiti definicije za
frekvenco, obhodni čas in obodno hitrost pri
enakomernem kroženju. Navedene količine tudi
izmerijo in izračunajo
Poznajo in znajo uporabiti definicije za
frekvenco, obhodni čas in obodno hitrost pri
enakomernem kroženju. Navedene količine tudi
izmerijo in izračunajo
Zapišejo radialni pospešek, pojasnijo njegov
pomen in ga izračunajo za dano enakomerno
kroženje
Zapišejo radialni pospešek, pojasnijo njegov
pomen in ga izračunajo za dano enakomerno
kroženje
Zapišejo radialni pospešek, pojasnijo njegov
pomen in ga izračunajo za dano enakomerno
kroženje
Razumejo izpeljavo izraza za radialni pospešek
pri enakomernem kroženju in ga pri obravnavi sil
povežejo s centripetalno silo
Razumejo izpeljavo izraza za radialni pospešek
pri enakomernem kroženju in ga pri obravnavi sil
povežejo s centripetalno silo
42
Poznajo in znajo uporabiti definicijo kotne
hitrosti
Poznajo in znajo uporabiti definicijo kotne
hitrosti
Ravninsko enakomerno gibanje razstavijo na
gibanji v smeri koordinatnih osi, postopek
uporabijo v računskih primerih. Vodoravni met
razstavijo na prosto padanje in enakomerno
gibanje ter računajo domet in trenutno hitrost
Ravninsko enakomerno gibanje razstavijo na
gibanji v smeri koordinatnih osi, postopek
uporabijo v računskih primerih. Vodoravni met
razstavijo na prosto padanje in enakomerno
gibanje ter računajo domet in trenutno hitrost
Sila in navor Prepoznajo, da je sila vektorska količina in
ponovijo njeno enoto
Prepoznajo, da je sila vektorska količina in
ponovijo njeno enoto
Prepoznajo, da je sila vektorska količina in
ponovijo njeno enoto
Ponovijo grafično seštevanje sil v ravnini in
pomen rezultante
Ponovijo grafično seštevanje sil v ravnini in
pomen rezultante
Ponovijo grafično seštevanje sil v ravnini in
pomen rezultante
Grafično in računsko razstavijo sile na
komponente
Grafično razstavijo sile na komponente Grafično razstavijo sile na komponente
V pravokotnem koordinatnem sistemu izračunajo
velikost komponent vzdolž osi oziroma iz
komponent izračunajo velikost sile
V pravokotnem koordinatnem sistemu izračunajo
velikost komponent vzdolž osi oziroma iz
komponent izračunajo velikost sile
Zapišejo in znajo uporabiti izrek o
ravnovesju sil
Zapišejo in znajo uporabiti izrek o ravnovesju sil Zapišejo in znajo uporabiti izrek o ravnovesju sil
Vedo, da so za ugotavljanje ravnovesja
telesa in za pospešek telesa pomembne le
sile, s katerimi okolica deluje na telo,
imenujemo jih zunanje sile
Vedo, da so za ugotavljanje ravnovesja telesa in
za pospešek telesa pomembne le sile, s katerimi
okolica deluje na telo, imenujemo jih zunanje sile
Vedo, da so za ugotavljanje ravnovesja telesa in
za pospešek telesa pomembne le sile, s katerimi
okolica deluje na telo, imenujemo jih zunanje sile
Razumejo zakon o vzajemnem učinku in ga
znajo uporabiti na posameznih primerih
Razumejo zakon o vzajemnem učinku in ga znajo
uporabiti na posameznih primerih
Razumejo zakon o vzajemnem učinku in ga znajo
uporabiti na posameznih primerih
Zapišejo in uporabijo Hookov zakon
Uporabijo vzmet za merjenje sil (ponovitev
iz OŠ) in spoznajo prožnostni koeficient
vzmeti
Uporabijo vzmet za merjenje sil (ponovitev iz
OŠ) in spoznajo prožnostni koeficient vzmeti
Uporabijo vzmet za merjenje sil (ponovitev iz
OŠ) in spoznajo prožnostni koeficient vzmeti
Določijo centripetalno silo pri kroženju
Na kvalitativni ravni ponovijo silo trenja, silo
lepenja in silo upora. Rešujejo naloge, kjer
nastopajo omenjene sile ter znajo uporabiti
enačbo za silo trenja
Na kvalitativni ravni ponovijo silo trenja, silo
lepenja in silo upora. Rešujejo naloge, kjer
nastopajo omenjene sile ter znajo uporabiti
enačbo za silo trenja
Poznajo enačbo za silo lepenja in rešujejo naloge,
kjer nastopa lepenje
Poznajo enačbo za silo lepenja in rešujejo
naloge, kjer nastopa lepenje
Znajo izračunati sile na telo, ki miruje ali se
giblje po klancu
Znajo izračunati sile na telo, ki miruje ali se
giblje po klancu
43
Poznajo in znajo uporabiti definicijo za
navor sile in pojasniti njegov pomen za
ravnovesje teles
Poznajo in znajo uporabiti definicijo za navor sile
in pojasniti njegov pomen za ravnovesje teles
Poznajo in znajo uporabiti definicijo za navor
sile in pojasniti njegov pomen za ravnovesje teles
S silami med gradniki snovi kvalitativno
pojasnijo mikroskopsko sliko snovi v
trdnem, tekočem in plinastem agregatnem
stanju
Kvalitativno pojasnijo površinsko napetost,
kapilarnost in viskoznost
Opišejo mehanične lastnosti trdnin:
obremenitve in deformacije ter pojasnijo
pojma trdnost in trdota materiala
Definirajo elastični modul snovi
Vedo, da je prijemališče sile teže telesa v težišču
in znajo navesti težišča preprostih homogenih
teles
Vedo, da je prijemališče sile teže telesa v težišču
in znajo navesti težišča preprostih homogenih
teles
Izračunajo lego težišča za sistem točkastih teles v
ravnini
Izračunajo lego težišča za sistem točkastih teles v
ravnini
Ponovijo definicijo tlaka, znajo opisati, kako
ga merimo. Uporabijo merilnike tlaka
Ponovijo definicijo tlaka, znajo opisati, kako ga
merimo. Uporabijo merilnike tlaka
Ponovijo definicijo tlaka, znajo opisati, kako ga
merimo. Uporabijo merilnike tlaka
Zapišejo in uporabijo odvisnost težnega
tlaka od višine stolpca tekočine in njene
gostote
Izpeljejo enačbo za težni tlak v tekočinah in jo
uporabijo pri ravnovesju tekočin in teles v
tekočinah (izpeljejo silo vzgona)
Izpeljejo enačbo za težni tlak v tekočinah in jo
uporabijo pri ravnovesju tekočin in teles v
tekočinah (izpeljejo silo vzgona)
Opišejo merjenje zračnega tlaka in
kvalitativno razložijo, kako se spreminja z
nadmorsko višino
Ponovijo izračun sile vzgona. Sila vzgona je
nasprotno enaka teži izpodrinjene tekočine
Ponovijo izračun sile vzgona. Sila vzgona je
nasprotno enaka teži izpodrinjene tekočine
Newtonovi
zakoni in
gravitacija
Ponovijo in znajo uporabiti Newtonove
zakone pri poljubnem premem gibanju
Ponovijo in znajo uporabiti Newtonove zakone
pri poljubnem premem gibanju in padanju
Ponovijo in znajo uporabiti Newtonove zakone
pri poljubnem premem gibanju in padanju
Ponovijo in uporabljajo zvezo med težo in
maso
Ponovijo in uporabljajo zvezo med težo in maso Ponovijo in uporabljajo zvezo med težo in maso
Uporabijo Newtonove zakone pri enakomernem
kroženju
Uporabijo Newtonove zakone pri enakomernem
kroženju
Razumejo in znajo uporabiti gravitacijski
zakon
Vedo, da je gravitacijska sila privlačna sila,
sorazmerna z masama obeh teles in obratno
sorazmerna s kvadratom razdalje med težiščema
Razumejo in znajo uporabiti gravitacijski zakon
44
teles. Razumejo in znajo uporabiti gravitacijski
zakon
Iz gravitacijskega zakona izpeljejo težni
pospešek in izračunajo maso Zemlje
Iz gravitacijskega zakona izpeljejo težni pospešek
in izračunajo maso Zemlje
Iz gravitacijskega zakona izpeljejo težni pospešek
in izračunajo maso Zemlje
Izpeljejo, kako se spreminja težni pospešek nad
površjem Zemlje v odvisnosti od oddaljenosti do
središča Zemlje
Izpeljejo, kako se spreminja težni pospešek nad
površjem Zemlje v odvisnosti od oddaljenosti do
središča Zemlje
Uporabijo gravitacijski zakon pri kroženju
planetov in satelitov
Uporabijo gravitacijski zakon pri kroženju
planetov in satelitov
Naštejejo Keplerjeve zakone in pojasnijo tretji
Keplerjev zakon za kroženje planetov
Naštejejo Keplerjeve zakone in pojasnijo tretji
Keplerjev zakon za kroženje planetov
Izračunajo maso Sonca iz gravitacijske konstante,
oddaljenosti Zemlje od Sonca ter njenega
obhodnega časa okrog Sonca
Izračunajo maso Sonca iz gravitacijske
konstante, oddaljenosti Zemlje od Sonca ter
njenega obhodnega časa okrog Sonca
Izrek o gibalni
količini
Definirajo sunek sile in gibalno količino Spoznajo in znajo uporabiti definiciji za sunek
sile in gibalno količino v vektorski obliki
Spoznajo in znajo uporabiti definiciji za sunek
sile in gibalno količino v vektorski obliki
Zapišejo izrek o gibalni količini in razložijo,
kdaj se gibalna količina ohranja
Zapišejo izrek o gibalni količini in razložijo, kdaj
se gibalna količina ohranja
Zapišejo izrek o gibalni količini in razložijo, kdaj
se gibalna količina ohranja
Uporabijo izrek o gibalni količini pri trkih in
sili curka
Uporabijo ohranitev gibalne količine pri trkih in
odrivih. Razložijo nekaj primerov, pri katerih se
gibalna količina ohranja
Uporabijo ohranitev gibalne količine pri trkih in
odrivih. Razložijo nekaj primerov, pri katerih se
gibalna količina ohranja
Poznajo in razumejo silo curka in nasprotno silo
curka
Poznajo in razumejo silo curka in nasprotno silo
curka
Definirajo masno središče in uporabijo izrek
o gibanju masnega središča
Izrek o vrtilni
količini
Poznajo definicijo za sunek navora in vrtilno
količino pri vrtenju togega telesa okrog
stalne osi
Poznajo in znajo uporabiti definicijo za sunek
navora in vrtilno količino pri vrtenju togega
telesa okrog stalne osi
Poznajo in znajo uporabiti definicijo za sunek
navora in vrtilno količino pri vrtenju togega
telesa okrog stalne osi
Izpeljejo izrek o vrtilni količini in razložijo,
kdaj se vrtilna količina ohranja
Izpeljejo izrek o vrtilni količini in razložijo, kdaj
se vrtilna količina ohranja
Izpeljejo izrek o vrtilni količini in razložijo, kdaj
se vrtilna količina ohranja
Poznajo definicijo vztrajnostnega momenta
za tog sistem točkastih teles
Poznajo in znajo uporabiti definicijo
vztrajnostnega momenta za tog sistem točkastih
teles. Poznajo vztrajnostne momente nekaterih
homogenih teles
Poznajo in znajo uporabiti definicijo
vztrajnostnega momenta za tog sistem točkastih
teles. Poznajo vztrajnostne momente nekaterih
homogenih teles
Uporabijo izrek o vrtilni količini pri
kvalitativni obravnavi vrtečih se togih teles
Uporabijo izrek o vrtilni količini pri kvalitativni
obravnavi vrtečih se togih teles
Uporabijo izrek o vrtilni količini pri kvalitativni
obravnavi vrtečih se togih teles
Delo in energija Ponovijo definicijo za delo in spoznajo
definicijo za moč
Ponovijo definicijo za delo in spoznajo definicijo
za moč ter ju uporabljajo v računskih primerih
Ponovijo definicijo za delo in spoznajo definicijo
za moč ter ju uporabljajo v računskih primerih
45
Izračunajo delo stalne sile za primere, ko sila ni
vzporedna s premikom
Izračunajo delo stalne sile za primere, ko sila ni
vzporedna s premikom
Uporabljajo enačbo za kinetično energijo pri
translacijskem gibanju
Uporabljajo enačbo za kinetično energijo pri
translacijskem gibanju
Ponovijo enačbo za spremembo potencialne
energije v homogenem težnem polju
Ponovijo enačbo za spremembo potencialne
energije v homogenem težnem polju
Zavedajo se, da ima izraz 𝛥𝑊𝑝 = 𝑚𝑔𝛥ℎ
omejeno veljavnost, ko se oddaljujemo od Zemlje
Zavedajo se, da ima izraz 𝛥𝑊𝑝 = 𝑚𝑔𝛥ℎ
omejeno veljavnost, ko se oddaljujemo od Zemlje
Izračunajo delo, ki ga prožna vijačna vzmet
prejme ali odda, ter zapišejo enačbo za
prožnostno energijo vijačne vzmeti
Izračunajo delo, ki ga prožna vijačna vzmet
prejme ali odda, ter zapišejo enačbo za
prožnostno energijo vijačne vzmeti
Znajo uporabiti izrek o mehanski energiji in
razložiti, kdaj se mehanska energija ohranja
Znajo uporabiti izrek o mehanski energiji in
razložiti, kdaj se mehanska energija ohranja
Znajo uporabiti izrek o mehanski energiji in
razložiti, kdaj se mehanska energija ohranja
Uporabijo enačbo za kinetično energijo telesa pri
vrtenju okrog stalne osi
Uporabijo enačbo za kinetično energijo telesa pri
vrtenju okrog stalne osi
Izpeljejo in uporabijo enačbo za delo tlaka Izpeljejo in uporabijo enačbo za delo tlaka
Navedejo primere pretvarjanj energij
Tekočine Definirajo prostorninski in masni tok Definirajo prostorninski in masni tok
Uporabijo zvezo med tokom, presekom in
hitrostjo curka pri računskih primerih
Uporabijo zvezo med tokom, presekom in
hitrostjo curka pri računskih primerih
Razumejo in znajo uporabiti Bernoullijevo
enačbo
Razumejo in znajo uporabiti Bernoullijevo
enačbo
Poznajo kvadratni in linearni zakon upora in
rešujejo računske primere
Poznajo kvadratni in linearni zakon upora in
rešujejo računske primere
Poznajo površinsko napetost in razložijo nekatere
zanimive naravne pojave
Poznajo površinsko napetost in razložijo nekatere
zanimive naravne pojave
Zgradba snovi in
temperatura
Izračunajo število gradnikov snovi (molekul ali
atomov) v dani masi čiste snovi in izračunajo
maso enega gradnika
Izračunajo število gradnikov snovi (molekul ali
atomov) v dani masi čiste snovi in izračunajo
maso enega gradnika
Kvalitativno pojasnijo mikroskopsko sliko snovi
v trdnem, kapljevinskem in plinastem agregatnem
stanju
Kvalitativno pojasnijo mikroskopsko sliko snovi
v trdnem, kapljevinskem in plinastem agregatnem
stanju
Izračunajo približno velikost atomov (molekul) Izračunajo približno velikost atomov (molekul)
Definirajo Celzijevo temperaturno skalo
Definirajo Kelvinovo temperaturno lestvico
s plinskim termometrom
Definirajo Kelvinovo temperaturno lestvico s
plinskim termometrom
Definirajo Kelvinovo temperaturno lestvico s
plinskim termometrom
Primerjajo termično raztezanje (krčenje) trdnih
snovi, kapljevin in plinov
Primerjajo termično raztezanje (krčenje) trdnih
snovi, kapljevin in plinov
46
Definirajo linearno in prostorninsko
razteznost in znajo zapisati zvezo med njima
Definirajo linearno in prostorninsko razteznost in
znajo zapisati zvezo med njima
Definirajo linearno in prostorninsko razteznost in
znajo zapisati zvezo med njima
Zapišejo in uporabijo plinske zakone
Razložijo termično raztezanje v
mikroskopski sliki
Razložijo termično raztezanje v mikroskopski sliki Razložijo termično raztezanje v mikroskopski
sliki
Zapišejo in uporabijo plinsko enačbo za idealni
plin
Zapišejo in uporabijo plinsko enačbo za idealni
plin
Predstavijo spremembe idealnega plina na
diagramu 𝑝 − 𝑉
Predstavijo spremembe idealnega plina na
diagramu 𝑝 − 𝑉
Definirajo absolutno in relativno vlažnost
zraka
Definirajo absolutno in relativno vlažnost zraka
ter temperaturo rosišča
Definirajo absolutno in relativno vlažnost zraka
ter temperaturo rosišča
Notranja
energija in
toplota
Znajo uporabiti energijski zakon in definirati
toploto
Znajo uporabiti energijski zakon in definirati
toploto
Znajo uporabiti energijski zakon in definirati
toploto
Izpeljejo in uporabijo enačbo za delo tlaka Izpeljejo in uporabijo enačbo za delo tlaka
Poznajo specifično toploto snovi in jo
uporabljajo pri računanju
Poznajo specifično toploto snovi in jo uporabljajo
pri računanju
Poznajo specifično toploto snovi in jo uporabljajo
pri računanju
Opišejo prehode med agregatnimi stanji Opišejo prehode med agregatnimi stanji Opišejo prehode med agregatnimi stanji
Uporabijo specifično toploto ter talilno,
izparilno in sežigno toploto snovi v računih
Uporabijo specifično toploto ter talilno, izparilno
in sežigno toploto snovi v računih
Uporabijo specifično toploto ter talilno, izparilno
in sežigno toploto snovi v računih
Definirajo toplotni tok in ločijo med načini
prenosa toplote
Definirajo toplotni tok in ločijo med načini
prenosa toplote
Definirajo toplotni tok in ločijo med načini
prenosa toplote
Zapišejo in uporabijo Stefanov zakon za
sevanje črnega telesa
Zapišejo in uporabijo Stefanov zakon za sevanje
črnega telesa
Zapišejo in uporabijo Stefanov zakon za sevanje
črnega telesa
Definirajo toplotno prevodnost in jo
uporabijo v računih
Definirajo toplotno prevodnost in jo uporabijo v
računih
Definirajo toplotno prevodnost in jo uporabijo v
računih
Spoznajo področje varčne rabe energije ter
načine učinkovite toplotne izolacije zgradb.
Podrobneje spoznajo delitev na obnovljive in
neobnovljive vire energije
Spoznajo področje varčne rabe energije ter
načine učinkovite toplotne izolacije zgradb.
Podrobneje spoznajo delitev na obnovljive in
neobnovljive vire energije
Opišejo delovanje toplotnega stroja,
definirajo njegov izkoristek ter pojasnijo
razloge, da je izkoristek precej manjši od
100 odstotkov
Opišejo delovanje toplotnega stroja, definirajo
njegov izkoristek ter pojasnijo razloge, da je
izkoristek precej manjši od 100 odstotkov
Opišejo delovanje toplotnega stroja, definirajo
njegov izkoristek ter pojasnijo razloge, da je
izkoristek precej manjši od 100 odstotkov
Opišejo delovanje hladilnega stroja in
toplotne črpalke
Razlikujejo med reverzibilnimi in ireverzibilnimi
pojavi
Razlikujejo med reverzibilnimi in ireverzibilnimi
pojavi
47
Kvalitativno pojasnijo drugi zakon
termodinamike
Kvalitativno pojasnijo drugi zakon termodinamike Kvalitativno pojasnijo drugi zakon
termodinamike
Zapišejo in uporabijo enačbo za povprečno
kinetično energijo atoma enoatomnega plina ter
izračunajo notranjo energijo plina
Zapišejo in uporabijo enačbo za povprečno
kinetično energijo atoma enoatomnega plina ter
izračunajo notranjo energijo plina
Uporabijo energijski zakon pri spremembah plina
ter ločijo med specifično toploto pri stalnem tlaku
in pri stalni prostornini
Uporabijo energijski zakon pri spremembah
plina ter ločijo med specifično toploto pri
stalnem tlaku in pri stalni prostornini
Znajo definirati krožno spremembo in jo skicirajo
na diagramu 𝑝 − 𝑉
Znajo definirati krožno spremembo in jo skicirajo
na diagramu 𝑝 − 𝑉
Električni naboj
in električno
polje
Ponovijo, kako naelektrimo telesa, razložijo
pojem električne sile kot sile med
električnima nabojema, ločijo med
prevodniki in izolatorji, pojasnijo delovanje
elektroskopa
Ponovijo, kako naelektrimo telesa, razložijo
pojem električne sile kot sile med električnima
nabojema, ločijo med prevodniki in izolatorji,
pojasnijo delovanje elektroskopa
Ponovijo, kako naelektrimo telesa, razložijo
pojem električne sile kot sile med električnima
nabojema, ločijo med prevodniki in izolatorji,
pojasnijo delovanje elektroskopa
Zapišejo Coulombov zakon in ga uporabijo
pri računanju sil med dvema točkastima
nabojema
Zapišejo Coulombov zakon in ga uporabijo pri
računanju sil med dvema točkastima nabojema.
Ugotavljajo podobnost med gravitacijsko silo ter
silo med naboji
Zapišejo Coulombov zakon in ga uporabijo pri
računanju sil med dvema točkastima nabojema.
Ugotavljajo podobnost med gravitacijsko silo ter
silo med naboji
Opišejo delovanje nekaterih naprav, v katerih ima
pomembno vlogo mirujoči električni naboj
Opišejo delovanje nekaterih naprav, v katerih
ima pomembno vlogo mirujoči električni naboj
Opišejo električno polje, z električnimi
silnicami ponazorijo polje točkastega naboja
in ploščnega kondenzatorja ter poznajo
definicijo za jakost električnega polja
Opišejo električno polje, z električnimi silnicami
ponazorijo polje točkastega naboja in ploščnega
kondenzatorja ter poznajo definicijo za jakost
električnega polja
Opišejo električno polje, z električnimi silnicami
ponazorijo polje točkastega naboja in ploščnega
kondenzatorja ter poznajo definicijo za jakost
električnega polja
Poznajo definicijo za električno napetost med
dvema točkama v homogenem električnem polju
Poznajo definicijo za električno napetost med
dvema točkama v homogenem električnem polju
Vektorsko seštevajo električne sile ter
električne poljske jakosti
Poznajo definicijo za kapaciteto
kondenzatorja in jo uporabijo v računskih
primerih
Poznajo definicijo za kapaciteto kondenzatorja in
jo uporabijo v računskih primerih
Poznajo definicijo za kapaciteto kondenzatorja in
jo uporabijo v računskih primerih
Izračunajo nadomestno kapaciteto pri vzporedni,
pri zaporedni in pri kombinirani vezavi
kondenzatorjev
Izračunajo nadomestno kapaciteto pri vzporedni,
pri zaporedni in pri kombinirani vezavi
kondenzatorjev
Izračunajo jakost električnega polja v okolici
nekaterih sistemov nabojev
Izračunajo jakost električnega polja v okolici
nekaterih sistemov nabojev
48
Pojasnijo z mikroskopskega stališča pojav
influence v kovinah in Faradayevo kletko
Pojasnijo odklon curka nabitih delcev v
homogenem električnem polju
Uporabijo izrek o električnem pretoku Uporabijo izrek o električnem pretoku
Zapišejo napetost med točkama v homogenem
električnem polju z električno poljsko jakostjo
Zapišejo napetost med točkama v homogenem
električnem polju z električno poljsko jakostjo
Rišejo ekvipotencialne ploskve za homogeno
električno polje in za polje točkastega naboja ter
poznajo pomen teh ploskev
Rišejo ekvipotencialne ploskve za homogeno
električno polje in za polje točkastega naboja ter
poznajo pomen teh ploskev
Z mikroskopskega stališča pojasnijo pojav
polarizacije v dielektriku
Z mikroskopskega stališča pojasnijo pojav
polarizacije v dielektriku
Uporabijo enačbo za energijo kondenzatorja Uporabijo enačbo za energijo kondenzatorja
Definirajo gostoto energije električnega polja in
za homogeno polje zapišejo zvezo med gostoto
energije in jakostjo električnega polja
Definirajo gostoto energije električnega polja in
za homogeno polje zapišejo zvezo med gostoto
energije in jakostjo električnega polja
Električni tok Zapišejo definicijo jakosti električnega toka
ter navedejo osnovni naboj
Zapišejo definicijo jakosti električnega toka ter
navedejo osnovni naboj
Zapišejo definicijo jakosti električnega toka ter
navedejo osnovni naboj
Opišejo učinke električnega toka
Definirajo napetost vira in padec napetosti
na porabniku
Definirajo napetost vira in padec napetosti na
porabniku
Definirajo napetost vira in padec napetosti na
porabniku
Ponovijo Ohmov zakon in definicijo za upor Ponovijo Ohmov zakon in definicijo za upor Ponovijo Ohmov zakon in definicijo za upor
Poznajo notranji upor vira Poznajo notranji upor vira
Ponovijo vzporedno in zaporedno vezavo
upornikov ter pojasnijo vezavo ampermetra
in voltmetra v električnem krogu. Znajo
izmeriti tok in napetost v preprostih
električnih krogih
Ponovijo vzporedno in zaporedno vezavo
upornikov ter pojasnijo vezavo ampermetra in
voltmetra v električnem krogu. Znajo izmeriti tok
in napetost v preprostih električnih krogih
Ponovijo vzporedno in zaporedno vezavo
upornikov ter pojasnijo vezavo ampermetra in
voltmetra v električnem krogu. Znajo izmeriti tok
in napetost v preprostih električnih krogih
Razložijo, kako lahko razširimo merilni območji
voltmetra in ampermetra
Razložijo, kako lahko razširimo merilni območji
voltmetra in ampermetra
Pojasnijo vezavo porabnikov v hišni napeljavi Pojasnijo vezavo porabnikov v hišni napeljavi
Izračunajo nadomestni upor zaporedno ali
vzporedno vezanih električnih upornikov in
račune preverijo z meritvami
Izračunajo nadomestni upor zaporedno ali
vzporedno vezanih električnih upornikov in
račune preverijo z meritvami
Ponovijo enačbo za električno moč pri
enosmernem toku. Enačbo posplošijo na
enačbo za moč pri izmeničnem toku in jo
Ponovijo enačbo za električno moč pri
enosmernem toku. Enačbo posplošijo na enačbo
za moč pri izmeničnem toku in jo uporabijo v
Ponovijo enačbo za električno moč pri
enosmernem toku. Enačbo posplošijo na enačbo
za moč pri izmeničnem toku in jo uporabijo v
49
uporabijo v primerih enega napetostnega
izvira in enega porabnika
primerih enega napetostnega izvira in enega
porabnika
primerih enega napetostnega izvira in enega
porabnika
Izračunajo upor vodnika Izračunajo upor vodnika
Uporabijo zakon o ohranitvi naboja in energijski
zakon pri obravnavi sestavljenih električnih vezij
(prvi in drugi Kirchhoffov zakon)
Uporabijo zakon o ohranitvi naboja in energijski
zakon pri obravnavi sestavljenih električnih vezij
(prvi in drugi Kirchhoffov zakon)
Spoznajo način delovanja in uporabo gorivnih
celic
Spoznajo način delovanja in uporabo gorivnih
celic
Magnetno polje Ponovijo in posplošijo lastnosti trajnih
magnetov
Ponovijo in posplošijo lastnosti trajnih magnetov Ponovijo in posplošijo lastnosti trajnih magnetov
Opišejo pojav namagnetenja in
razmagnetenja
Opišejo pojav namagnetenja in razmagnetenja Opišejo pojav namagnetenja in razmagnetenja
S silnicami ponazorijo in opišejo magnetno
polje paličastega in podkvastega magneta ter
magnetno polje Zemlje
S silnicami ponazorijo in opišejo magnetno polje
paličastega in podkvastega magneta ter magnetno
polje Zemlje
S silnicami ponazorijo in opišejo magnetno polje
paličastega in podkvastega magneta ter magnetno
polje Zemlje
Opišejo magnetno polje v okolici ravnega
vodnika in v dolgi tuljavi, če po njih teče
električni tok
Opišejo magnetno polje v okolici ravnega
vodnika in v dolgi tuljavi, če po njih teče
električni tok
Opišejo magnetno polje v okolici ravnega
vodnika in v dolgi tuljavi, če po njih teče
električni tok
Opišejo delovanje in uporabo
elektromagneta
Opišejo delovanje in uporabo elektromagneta Opišejo delovanje in uporabo elektromagneta
Opišejo lastnosti magnetne sile na električni naboj Opišejo lastnosti magnetne sile na električni
naboj
Z mikroskopsko sliko pojasnijo magnetno
silo na vodnik s tokom v danem magnetnem
polju
Z mikroskopsko sliko pojasnijo magnetno silo na
vodnik s tokom v danem magnetnem polju
Z mikroskopsko sliko pojasnijo magnetno silo na
vodnik s tokom v danem magnetnem polju
Dijaki vedo, da na vodnik s tokom v danem
magnetnem polju deluje magnetna sila
Opišejo uporabo magnetnega navora pri
modelu elektromotorja na enosmerni tok in
merilniku na vrtljivo tuljavo
Opišejo uporabo magnetnega navora pri modelu
elektromotorja na enosmerni tok in merilniku na
vrtljivo tuljavo
Opišejo uporabo magnetnega navora pri modelu
elektromotorja na enosmerni tok in merilniku na
vrtljivo tuljavo
Opišejo delovanje katodne cevi Opišejo delovanje katodne cevi Opišejo delovanje katodne cevi
Poznajo definicijo za gostoto magnetnega
polja
Poznajo definicijo za gostoto magnetnega polja Poznajo definicijo za gostoto magnetnega polja
Zapišejo in uporabijo enačbi za gostoto
magnetnega polja v okolici ravnega vodnika in
znotraj dolge tuljave
Zapišejo in uporabijo enačbi za gostoto
magnetnega polja v okolici ravnega vodnika in
znotraj dolge tuljave
Zapišejo in uporabijo enačbi za električno in
magnetno silo na električni naboj
Zapišejo in uporabijo enačbi za električno in
magnetno silo na električni naboj
50
Določijo tir nabitih delcev v homogenem
električnem in magnetnem polju
Določijo tir nabitih delcev v homogenem
električnem in magnetnem polju
Določijo tir nabitih delcev v homogenem
električnem in magnetnem polju
Opišejo delovanje linearnega pospeševalnika in
ciklotrona
Opišejo delovanje linearnega pospeševalnika in
ciklotrona
Opišejo delovanje masnega spektrografa Opišejo delovanje masnega spektrografa
Opišejo delovanje Hallove sonde za merjenje
gostote magnetnega polja
Opišejo delovanje Hallove sonde za merjenje
gostote magnetnega polja
Izračunajo navor na tokovno zanko v homogenem
magnetnem polju
Izračunajo navor na tokovno zanko v homogenem
magnetnem polju
Definirajo magnetni pretok skozi dano ploskev v
homogenem magnetnem polju
Definirajo magnetni pretok skozi dano ploskev v
homogenem magnetnem polju
Indukcija Opišejo pojav indukcije pri gibanju vodnika
v magnetnem polju
Opišejo pojav indukcije pri gibanju vodnika v
magnetnem polju
Opišejo pojav indukcije pri gibanju vodnika v
magnetnem polju
Opišejo pojav indukcije pri spreminjanju
magnetnega polja v tuljavi
Opišejo pojav indukcije pri spreminjanju
magnetnega polja v tuljavi
Opišejo pojav indukcije pri spreminjanju
magnetnega polja v tuljavi
Opišejo delovanje generatorja Opišejo delovanje nekaterih naprav, v katerih ima
pomembno vlogo indukcija
Opišejo delovanje nekaterih naprav, v katerih
ima pomembno vlogo indukcija
Uporabijo Lenzovo pravilo za določanje smeri
induciranega toka
Uporabijo Lenzovo pravilo za določanje smeri
induciranega toka
Zapišejo splošni indukcijski zakon in ga uporabijo
pri spreminjanju magnetnega pretoka skozi
tuljavo
Zapišejo splošni indukcijski zakon in ga
uporabijo pri spreminjanju magnetnega pretoka
skozi tuljavo
Opišejo pojav indukcije pri transformatorju Opišejo pojav indukcije pri transformatorju Opišejo pojav indukcije pri transformatorju
Opišejo indukcijsko taljenje
Pojasnijo, kako s transformatorjem dobimo
visoke napetosti ali velike tokove, in
pojasnijo prenos električne moči
Pojasnijo, kako s transformatorjem dobimo visoke
napetosti ali velike tokove, in pojasnijo prenos
električne moči
Pojasnijo, kako s transformatorjem dobimo
visoke napetosti ali velike tokove, in pojasnijo
prenos električne moči
Opišejo delovanje generatorja trifaznega toka in
asinhronskega motorja
Opišejo delovanje generatorja trifaznega toka in
asinhronskega motorja
Spoznajo definicijo za induktivnost tuljave Spoznajo definicijo za induktivnost tuljave
Uporabijo enačbo za energijo tuljave Uporabijo enačbo za energijo tuljave
Uporabijo enačbo za gostoto energije
magnetnega polja
Uporabijo enačbo za gostoto energije
magnetnega polja
Opišejo zgradbo in delovanje električnega
nihajnega kroga
Opišejo zgradbo in delovanje električnega
nihajnega kroga
Pojasnijo energijske pretvorbe pri nihanju
električnega nihajnega kroga
Pojasnijo energijske pretvorbe pri nihanju
električnega nihajnega kroga
51
Poznajo in uporabijo enačbo za lastni nihajni čas
električnega nihajnega kroga
Poznajo in uporabijo enačbo za lastni nihajni čas
električnega nihajnega kroga
Z nihanjem odprtega električnega nihajnega
kroga kvalitativno pojasnijo nastanek
elektromagnetnega valovanja
Z nihanjem odprtega električnega nihajnega
kroga kvalitativno pojasnijo nastanek
elektromagnetnega valovanja
Zapišejo zvezo med amplitudama jakosti
električnega polja in gostote magnetnega polja v
potujočem elektromagnetnem valovanju v
vakuumu
Zapišejo zvezo med amplitudama jakosti
električnega polja in gostote magnetnega polja v
potujočem elektromagnetnem valovanju v
vakuumu
Uporabijo enačbo za gostoto energijskega toka
elektromagnetnega valovanja
Uporabijo enačbo za gostoto energijskega toka
elektromagnetnega valovanja
Nihanje Opišejo nihanje in nihala; povežejo pojma
lastni nihajni čas in lastna frekvenca;
definirajo pojem odmik, poznajo pojme
ravnovesna lega, skrajna lega in amplituda
nihanja
Opišejo nihanje in nihala; povežejo pojma lastni
nihajni čas in lastna frekvenca; definirajo pojem
odmik, poznajo pojme ravnovesna lega, skrajna
lega in amplituda nihanja
Opišejo nihanje in nihala; povežejo pojma lastni
nihajni čas in lastna frekvenca; definirajo pojem
odmik, poznajo pojme ravnovesna lega, skrajna
lega in amplituda nihanja
Opišejo vzmetno nihalo in njegove lastnosti Opišejo vzmetno nihalo in njegove lastnosti Opišejo vzmetno nihalo in njegove lastnosti
Opišejo nitno (matematično) nihalo in
njegove lastnosti
Opišejo nitno (matematično) nihalo in njegove
lastnosti
Opišejo nitno (matematično) nihalo in njegove
lastnosti
Grafično prikažejo časovno spreminjanje
odmika pri sinusnem nihanju (sled nihanja)
in iz grafa odmika v odvisnosti od časa
določijo amplitudo, frekvenco in nihajni čas
Grafično prikažejo časovno spreminjanje odmika
pri sinusnem nihanju (sled nihanja) in iz grafa
odmika v odvisnosti od časa določijo amplitudo,
frekvenco in nihajni čas
Grafično prikažejo časovno spreminjanje odmika
pri sinusnem nihanju (sled nihanja) in iz grafa
odmika v odvisnosti od časa določijo amplitudo,
frekvenco in nihajni čas
Iz grafa odmika v odvisnosti od časa znajo
skicirati grafa hitrosti in pospeška v
odvisnosti od časa
Iz grafa odmika v odvisnosti od časa znajo
skicirati grafa hitrosti in pospeška v odvisnosti od
časa
Iz grafa odmika v odvisnosti od časa znajo
skicirati grafa hitrosti in pospeška v odvisnosti
od časa
Razumejo, da je vzrok za nihanje sila, ki
vleče nihalo proti ravnovesni legi
Razumejo, da je vzrok za nihanje sila, ki vleče
nihalo proti ravnovesni legi
Razumejo, da je vzrok za nihanje sila, ki vleče
nihalo proti ravnovesni legi
Poznajo energijo nihanja in opišejo
energijske pretvorbe pri nedušenem nihanju
nihala na vijačno vzmet, ko to niha v
vodoravni smeri in pri nedušenem nihanju
nitnega nihala
Poznajo energijo nihanja in opišejo energijske
pretvorbe pri nedušenem nihanju nihala na
vijačno vzmet, ko to niha v vodoravni smeri in pri
nedušenem nihanju nitnega nihala
Poznajo energijo nihanja in opišejo energijske
pretvorbe pri nedušenem nihanju nihala na
vijačno vzmet, ko to niha v vodoravni smeri in
pri nedušenem nihanju nitnega nihala
Narišejo graf spreminjanja energije v
odvisnosti od časa za nihanje vzmetnega in
nitnega nihala
Narišejo graf spreminjanja energije v odvisnosti
od časa za nihanje vzmetnega in nitnega nihala
Narišejo graf spreminjanja energije v odvisnosti
od časa za nihanje vzmetnega in nitnega nihala
Opišejo dušeno nihanje in razloge za dušeno
nihanje
Opišejo dušeno nihanje in razloge za dušeno
nihanje
Opišejo dušeno nihanje in razloge za dušeno
nihanje
52
Grafično prikažejo časovni potek odmika pri
dušenem nihanju
Grafično prikažejo časovni potek odmika pri
dušenem nihanju
Grafično prikažejo časovni potek odmika pri
dušenem nihanju
Opazujejo in razložijo vsiljeno nihanje,
pojasnijo pojav resonance, skicirajo
resonančno krivuljo in navedejo nekaj
primerov resonance iz vsakdanjega življenja
Opazujejo in razložijo vsiljeno nihanje, pojasnijo
pojav resonance, skicirajo resonančno krivuljo in
navedejo nekaj primerov resonance iz
vsakdanjega življenja
Opazujejo in razložijo vsiljeno nihanje, pojasnijo
pojav resonance, skicirajo resonančno krivuljo in
navedejo nekaj primerov resonance iz
vsakdanjega življenja
Grafično prikažejo časovno spreminjanje
hitrosti in pospeška pri sinusnem nihanju in
iz grafov časovnega poteka hitrosti in
pospeška določijo amplitudo hitrosti in
pospeška
Grafično prikažejo časovno spreminjanje hitrosti
in pospeška pri sinusnem nihanju in iz grafov
časovnega poteka hitrosti in pospeška določijo
amplitudo hitrosti in pospeška
Grafično prikažejo časovno spreminjanje hitrosti
in pospeška pri sinusnem nihanju in iz grafov
časovnega poteka hitrosti in pospeška določijo
amplitudo hitrosti in pospeška
Zapišejo in uporabijo zveze med
amplitudami odmika, hitrosti in pospeška
Zapišejo in uporabijo zveze med amplitudami
odmika, hitrosti in pospeška
Zapišejo in uporabijo zveze med amplitudami
odmika, hitrosti in pospeška
Zapišejo in uporabijo enačbe 𝑠(𝑡), 𝑣(𝑡) in 𝑎(𝑡)
pri sinusnem nihanju
Zapišejo in uporabijo enačbe 𝑠(𝑡), 𝑣(𝑡) in 𝑎(𝑡)
pri sinusnem nihanju
Uporabijo Newtonov zakon pri določanju
nihajnega časa nihala na vijačno vzmet
Uporabijo Newtonov zakon pri določanju
nihajnega časa nihala na vijačno vzmet
Uporabijo enačbi za lastni nihajni čas nihala
na vijačno vzmet in nitnega nihala
Uporabijo enačbi za lastni nihajni čas nihala na
vijačno vzmet in nitnega nihala
Uporabijo enačbi za lastni nihajni čas nihala na
vijačno vzmet in nitnega nihala
Valovanje Poznajo pojem motnje, hitrost motnje,
opišejo longitudinalno in transverzalno
valovanje in naštejejo primere obeh vrst
valovanj
Poznajo pojem motnje, hitrost motnje, opišejo
longitudinalno in transverzalno valovanje in
naštejejo primere obeh vrst valovanj
Poznajo pojem motnje, hitrost motnje, opišejo
longitudinalno in transverzalno valovanje in
naštejejo primere obeh vrst valovanj
Grafično prikažejo trenutno sliko potujočega
sinusnega valovanja in na njej določijo
amplitudo in valovno dolžino
Grafično prikažejo trenutno sliko potujočega
sinusnega valovanja in na njej določijo amplitudo
in valovno dolžino
Grafično prikažejo trenutno sliko potujočega
sinusnega valovanja in na njej določijo amplitudo
in valovno dolžino
Pojasnijo pojme hrib, dol, zgoščina,
razredčina
Pojasnijo pojme hrib, dol, zgoščina, razredčina Pojasnijo pojme hrib, dol, zgoščina, razredčina
Povežejo količine hitrost, valovno dolžino,
frekvenco in nihajni čas
Povežejo količine hitrost, valovno dolžino,
frekvenco in nihajni čas
Povežejo količine hitrost, valovno dolžino,
frekvenco in nihajni čas
Ob primeru valovanja na vodni gladini
pojasnijo pojma valovna črta in žarek
Ob primeru valovanja na vodni gladini pojasnijo
pojma valovna črta in žarek
Ob primeru valovanja na vodni gladini pojasnijo
pojma valovna črta in žarek
Opišejo odboj valovanja Opišejo odboj valovanja Opišejo odboj valovanja
Opišejo lom valovanja Opišejo lom valovanja Opišejo lom valovanja
Opazujejo in znajo opisati uklon valovanja Opazujejo in znajo opisati uklon valovanja Opazujejo in znajo opisati uklon valovanja
Opazujejo in znajo opisati interferenco
valovanj
Opazujejo in znajo opisati interferenco valovanj Opazujejo in znajo opisati interferenco valovanj
Opišejo polarizacijo valovanja Opišejo polarizacijo valovanja Opišejo polarizacijo valovanja
53
Pojasnijo nastanek in lastnosti stoječega
valovanja ter pojma hrbet in vozel
Pojasnijo nastanek in lastnosti stoječega
valovanja ter pojma hrbet in vozel
Z zaporednimi slikami prikažejo gibanje delcev
snovi pri potujočem in stoječem valovanju
Z zaporednimi slikami prikažejo gibanje delcev
snovi pri potujočem in stoječem valovanju
Zapišejo in znajo uporabiti pogoj za lastno
nihanje strune
Zapišejo in znajo uporabiti pogoj za lastno
nihanje strune
Povežejo hitrost valovanja na vrvi s silo, s katero
je vrv napeta
Povežejo hitrost valovanja na vrvi s silo, s katero
je vrv napeta
Pojasnijo nastanek pasov okrepitev pri
interferenci valovanj dveh sočasno nihajočih
točkastih izvirov
Pojasnijo nastanek pasov okrepitev pri
interferenci valovanj dveh sočasno nihajočih
točkastih izvirov
Znajo uporabiti enačbo in računsko določijo
smeri okrepljenih curkov pri interferenci valovanj
iz dveh sočasno nihajočih krožnih izvirov
Znajo uporabiti enačbo in računsko določijo
smeri okrepljenih curkov pri interferenci
valovanj iz dveh sočasno nihajočih krožnih
izvirov
Opišejo zvok kot longitudinalno valovanje
in navedejo hitrost zvoka v zraku pri sobni
temperaturi
Opišejo zvok kot longitudinalno valovanje in
navedejo hitrost zvoka v zraku pri sobni
temperaturi
Opišejo zvok kot longitudinalno valovanje in
navedejo hitrost zvoka v zraku pri sobni
temperaturi
Poznajo definicijo za energijski spekter
valovanja in ločijo med tonom, zvenom in
šumom
Poznajo definicijo za energijski spekter valovanja
in ločijo med tonom, zvenom in šumom
Poznajo definicijo za energijski spekter valovanja
in ločijo med tonom, zvenom in šumom
Kvalitativno pojasnijo Dopplerjev pojav Kvalitativno pojasnijo Dopplerjev pojav Kvalitativno pojasnijo Dopplerjev pojav
Uporabljajo enačbe za Dopplerjev pojav Uporabljajo enačbe za Dopplerjev pojav
Določijo kot pri vrhu Machovega stožca Določijo kot pri vrhu Machovega stožca
Poznajo definicijo za gostoto energijskega
toka in znajo poiskati podatka o spodnji meji
občutljivosti ušesa in očesa
Poznajo definicijo za gostoto energijskega toka in
znajo poiskati podatka o spodnji meji občutljivosti
ušesa in očesa
Poznajo definicijo za gostoto energijskega toka in
znajo poiskati podatka o spodnji meji
občutljivosti ušesa in očesa
Uporabijo enačbo za gostoto energijskega toka
pri usmerjenem curku valovanja ter pri izotropnih
izvirih valovanja
Uporabijo enačbo za gostoto energijskega toka
pri usmerjenem curku valovanja ter pri
izotropnih izvirih valovanja
Definirajo glasnost
Svetloba Navedejo razloge za valovni model svetlobe Navedejo razloge za valovni model svetlobe Navedejo razloge za valovni model svetlobe
Navedejo in poimenujejo spektralna
območja elektromagnetnega valovanja
Navedejo in poimenujejo spektralna območja
elektromagnetnega valovanja
Navedejo in poimenujejo spektralna območja
elektromagnetnega valovanja
Ponovijo in znajo uporabiti odbojni zakon Ponovijo in znajo uporabiti odbojni zakon Ponovijo in znajo uporabiti odbojni zakon
Pojasnijo povezavo med barvo svetlobe in
valovno dolžino
54
Poznajo definicijo za lomni količnik,
zapišejo lomni zakon in ga znajo uporabiti
Poznajo definicijo za lomni količnik, zapišejo
lomni zakon in ga znajo uporabiti
Poznajo definicijo za lomni količnik, zapišejo
lomni zakon in ga znajo uporabiti
Pojasnijo popolni odboj in navedejo primer Pojasnijo popolni odboj in navedejo primer Pojasnijo popolni odboj in navedejo primer
Pojasnijo interferenco enobarvne in bele
svetlobe na dveh tankih režah in na uklonski
mrežici
Pojasnijo interferenco enobarvne in bele svetlobe
na dveh tankih režah in na uklonski mrežici
Pojasnijo interferenco enobarvne in bele svetlobe
na dveh tankih režah in na uklonski mrežici
Opazujejo preslikave z lečo ter ravnim in
ukrivljenim zrcalom in ugotavljajo lastnosti
slik. Narišejo potek žarkov pri navedenih
preslikavah
Opazujejo preslikave z lečo ter ravnim in
ukrivljenim zrcalom in ugotavljajo lastnosti slik.
Narišejo potek žarkov pri navedenih preslikavah
Opazujejo preslikave z lečo ter ravnim in
ukrivljenim zrcalom in ugotavljajo lastnosti slik.
Narišejo potek žarkov pri navedenih preslikavah
Opazujejo preslikave z lupo, pojasnijo njeno
uporabo, definirajo povečavo in jo
izračunajo
Opazujejo preslikave z lupo, pojasnijo njeno
uporabo, definirajo povečavo in jo izračunajo
Opazujejo preslikave z lupo, pojasnijo njeno
uporabo, definirajo povečavo in jo izračunajo
Z uklonsko mrežico izmerijo valovno
dolžino svetlobe. Opazujejo spekter bele
svetlobe, svetlobe, ki jo sevajo atomi v
plinu, spekter laserske svetlobe in spekter
svetlečih diod
Z uklonsko mrežico izmerijo valovno dolžino
svetlobe. Opazujejo spekter bele svetlobe,
svetlobe, ki jo sevajo atomi v plinu, spekter
laserske svetlobe in spekter svetlečih diod
Z uklonsko mrežico izmerijo valovno dolžino
svetlobe. Opazujejo spekter bele svetlobe,
svetlobe, ki jo sevajo atomi v plinu, spekter
laserske svetlobe in spekter svetlečih diod
Z enačbami povežejo lege in velikosti
predmetov in slik pri preslikavah z lečami
ter ravnimi in ukrivljenimi zrcali
Z enačbami povežejo lege in velikosti predmetov
in slik pri preslikavah z lečami ter ravnimi in
ukrivljenimi zrcali
Z enačbami povežejo lege in velikosti predmetov
in slik pri preslikavah z lečami ter ravnimi in
ukrivljenimi zrcali
Pojasnijo uporabo leč pri korekciji vida Pojasnijo uporabo leč pri korekciji vida Pojasnijo uporabo leč pri korekciji vida
Iz moči, ki jo izotropno seva točkasto svetilo,
določijo gostoto energijskega toka na
določeni razdalji
Iz moči, ki jo izotropno seva točkasto svetilo,
določijo gostoto energijskega toka na določeni
razdalji
Iz moči, ki jo izotropno seva točkasto svetilo,
določijo gostoto energijskega toka na določeni
razdalji
Zapišejo in uporabijo zvezo med gostoto
svetlobnega toka in osvetljenostjo ploskve,
na katero pada
Zapišejo in uporabijo zvezo med gostoto
svetlobnega toka in osvetljenostjo ploskve, na
katero pada
Zapišejo in uporabijo zvezo med gostoto
svetlobnega toka in osvetljenostjo ploskve, na
katero pada
Uporabijo fiziološke enote za svetlobni tok
(lumni) in povezave z vati ter osvetljenost
Pojasnijo prehod svetlobe skozi snov,
absorpcijo, uporabo filtrov
Atom Poznajo zgradbo atoma, znajo poiskati
podatke za naboj in maso elektrona ter z
uporabo periodnega sistema elementov
določijo maso atomskega jedra
Poznajo zgradbo atoma, znajo poiskati podatke za
naboj in maso elektrona ter z uporabo periodnega
sistema elementov določijo maso atomskega jedra
Poznajo zgradbo atoma, znajo poiskati podatke
za naboj in maso elektrona ter z uporabo
periodnega sistema elementov določijo maso
atomskega jedra
55
Opišejo fotoefekt na cinkovi ploščici ter v
fotocelici in poskus kvalitativno razložijo z
delčno naravo svetlobe
Opišejo fotoefekt na cinkovi ploščici ter v
fotocelici in poskus kvalitativno razložijo z delčno
naravo svetlobe
Opišejo fotoefekt na cinkovi ploščici ter v
fotocelici in poskus kvalitativno razložijo z
delčno naravo svetlobe
Pri fotoefektu uporabijo zvezo med 𝑊𝑓 , 𝐴𝑖 in
𝑊𝑘
Pri fotoefektu uporabijo zvezo med 𝑊𝑓 , 𝐴𝑖 in 𝑊𝑘 Pri fotoefektu uporabijo zvezo med 𝑊𝑓 , 𝐴𝑖 in 𝑊𝑘
Kvalitativno pojasnijo nastanek črtastih
emisijskih in absorpcijskih spektrov v plinih
Kvalitativno pojasnijo nastanek črtastih
emisijskih in absorpcijskih spektrov v plinih
Kvalitativno pojasnijo nastanek črtastih
emisijskih in absorpcijskih spektrov v plinih
Opišejo lestvico energijskih stanj atoma Opišejo lestvico energijskih stanj atoma Opišejo lestvico energijskih stanj atoma
Zapišejo frekvence izsevane in absorbirane
svetlobe pri prehodih med diskretnimi
stacionarnimi energijskimi stanji
Zapišejo frekvence izsevane in absorbirane
svetlobe pri prehodih med diskretnimi
stacionarnimi energijskimi stanji
Zapišejo frekvence izsevane in absorbirane
svetlobe pri prehodih med diskretnimi
stacionarnimi energijskimi stanji
Pojasnijo delovanje rentgenske cevi Pojasnijo delovanje rentgenske cevi Pojasnijo delovanje rentgenske cevi
Povežejo energijo elektrona in energijo
fotona, ki se v rentgenski cevi izseva iz
anode
Povežejo energijo elektrona in energijo fotona, ki
se v rentgenski cevi izseva iz anode
Povežejo energijo elektrona in energijo fotona, ki
se v rentgenski cevi izseva iz anode
Skicirajo in pojasnijo diskretni in zvezni del
spektra rentgenske svetlobe
Skicirajo in pojasnijo diskretni in zvezni del
spektra rentgenske svetlobe
Skicirajo in pojasnijo diskretni in zvezni del
spektra rentgenske svetlobe
Zapišejo in uporabijo enačbo za
kratkovalovno mejo zavornega spektra
rentgenske svetlobe
Zapišejo in uporabijo enačbo za kratkovalovno
mejo zavornega spektra rentgenske svetlobe
Zapišejo in uporabijo enačbo za kratkovalovno
mejo zavornega spektra rentgenske svetlobe
Predstavijo različne izvore svetlobe in
opišejo značilnosti izsevane svetlobe
(žarnica, laser)
Pojasnijo vzbujanje atomov s trki Pojasnijo vzbujanje atomov s trki
Polprevodniki Razlikujejo med kovinami, izolatorji in
polprevodniki
Razlikujejo med kovinami, izolatorji in
polprevodniki
Pojasnijo lastnosti polprevodnikov s primesmi Pojasnijo lastnosti polprevodnikov s primesmi
Kvalitativno pojasnijo vpliv temperature in
svetlobe na specifični upor polprevodnikov
Kvalitativno pojasnijo vpliv temperature in
svetlobe na specifični upor polprevodnikov
Pojasnijo in narišejo karakteristiko
polprevodniške diode
Pojasnijo in narišejo karakteristiko
polprevodniške diode
Opišejo lastnosti fotodiode Opišejo lastnosti fotodiode
Spoznajo način delovanja in uporabo sončnih
celic
Spoznajo način delovanja in uporabo sončnih
celic
Atomsko jedro Opišejo sestavo jedra, poznajo naboj in
maso nukleonov ter znajo poiskati njihove
vrednosti
Opišejo sestavo jedra, poznajo naboj in maso
nukleonov ter znajo poiskati njihove vrednosti
Opišejo sestavo jedra, poznajo naboj in maso
nukleonov ter znajo poiskati njihove vrednosti
Poznajo oceno za velikostni red jedra Poznajo oceno za velikostni red jedra
56
Poznajo definicijo za masno število in vrstno
število ter pojasnijo, kaj je izotop
Poznajo definicijo za masno število in vrstno
število ter pojasnijo, kaj je izotop
Poznajo definicijo za masno število in vrstno
število ter pojasnijo, kaj je izotop
Kvalitativno z energijskega stališča
pojasnijo masni defekt in vezavno energijo
jedra
Kvalitativno z energijskega stališča pojasnijo
masni defekt in vezavno energijo jedra
Kvalitativno z energijskega stališča pojasnijo
masni defekt in vezavno energijo jedra
Pojasnijo pojem specifične vezavne energije in jo
povežejo z masnim defektom
Pojasnijo pojem specifične vezavne energije in jo
povežejo z masnim defektom
Opišejo razpade alfa, beta in gama in ob
periodnem sistemu elementov napovedo, kaj
pri njih nastane
Opišejo razpade alfa, beta in gama in ob
periodnem sistemu elementov napovedo, kaj pri
njih nastane
Opišejo razpade alfa, beta in gama in ob
periodnem sistemu elementov napovedo, kaj pri
njih nastane
Opišejo poskus, s katerim lahko ugotovimo vrsto
razpada radioaktivnega vzorca
Opišejo poskus, s katerim lahko ugotovimo vrsto
razpada radioaktivnega vzorca
Kvalitativno opišejo jedrsko cepitev in
zlivanje jeder
Kvalitativno opišejo jedrsko cepitev in zlivanje
jeder
Kvalitativno opišejo jedrsko cepitev in zlivanje
jeder
Pojasnijo sestavo in delovanje jedrskega
reaktorja ter razložijo pridobivanje
električne energije v jedrski elektrarni
Pojasnijo sestavo in delovanje jedrskega
reaktorja ter razložijo pridobivanje električne
energije v jedrski elektrarni
Pojasnijo sestavo in delovanje jedrskega
reaktorja ter razložijo pridobivanje električne
energije v jedrski elektrarni
Spoznajo princip delovanja fuzijskega reaktorja
in sedanjo stopnjo tehnologije fuzije
Spoznajo princip delovanja fuzijskega reaktorja
in sedanjo stopnjo tehnologije fuzije
Z računom za dano reakcijo določijo vrsto
reakcije
Z računom za dano reakcijo določijo vrsto
reakcije
Opišejo delovanje plinske ionizacijske celice Opišejo delovanje plinske ionizacijske celice
Pojasnijo pomen razpolovnega časa Uporabijo enačbi za radioaktivni razpad in
aktivnost, pojasnijo pomen razpolovnega časa in
razpadne konstante
Uporabijo enačbi za radioaktivni razpad in
aktivnost, pojasnijo pomen razpolovnega časa in
razpadne konstante
Uporabijo ohranitvene zakone pri jedrskih
reakcijah in izračunajo reakcijsko energijo
Uporabijo ohranitvene zakone pri jedrskih
reakcijah in izračunajo reakcijsko energijo
Zapišejo oziroma dopolnijo dano jedrsko reakcijo
z uporabo periodnega sistema elementov
Zapišejo oziroma dopolnijo dano jedrsko
reakcijo z uporabo periodnega sistema elementov
Astronomija Opišejo naš sončni sistem, njegovo lego in
velikost v galaksiji
Opišejo naš sončni sistem, njegovo lego in
velikost v galaksiji
Opišejo naš sončni sistem, njegovo lego in
velikost v galaksiji
Opišejo procese, ki potekajo na Soncu Opišejo procese, ki potekajo na Soncu Opišejo procese, ki potekajo na Soncu
Opišejo spektralne tipe zvezd in poznajo pomen
spektralne analize svetlobe, ki prihaja z zvezd
Opišejo spektralne tipe zvezd in poznajo pomen
spektralne analize svetlobe, ki prihaja z zvezd
Opišejo glavne objekte v vesolju: zvezde, zvezdne
kopice, galaksije
Opišejo glavne objekte v vesolju: zvezde,
zvezdne kopice, galaksije
Opišejo življenje zvezd, galaksij in vesolja Opišejo življenje zvezd, galaksij in vesolja Opišejo življenje zvezd, galaksij in vesolja
57
Pojasnijo meritev oddaljenih zvezd s paralakso in
pojasnijo omejitve te metode
Pojasnijo meritev oddaljenih zvezd s paralakso in
pojasnijo omejitve te metode
Izračunajo maso Sonca in temperaturo
površine Sonca iz podatkov, dobljenih z
astronomskimi opazovanji
Izračunajo maso Sonca in temperaturo površine
Sonca iz podatkov, dobljenih z astronomskimi
opazovanji
Izračunajo maso Sonca in temperaturo površine
Sonca iz podatkov, dobljenih z astronomskimi
opazovanji
Opišejo vidni del spektra Sončevega
sevanja, ga povežejo s sevanjem črnega
telesa in pojasnijo obstoj in pomen
absorpcijskih spektralnih črt
Opišejo vidni del spektra Sončevega sevanja, ga
povežejo s sevanjem črnega telesa in pojasnijo
obstoj in pomen absorpcijskih spektralnih črt
Opišejo vidni del spektra Sončevega sevanja, ga
povežejo s sevanjem črnega telesa in pojasnijo
obstoj in pomen absorpcijskih spektralnih črt
Opišejo zvezo med barvo zvezd in njihovo
temperaturo (Wienov zakon)
Opišejo zvezo med barvo zvezd in njihovo
temperaturo (Wienov zakon)
Opišejo zvezo med barvo zvezd in njihovo
temperaturo (Wienov zakon)
Razložijo efekt tople grede
58
5 Analizirana izbrana fizikalna tema v učnem načrtu – odboj in
lom svetlobe
V tem poglavju si pogledamo vsebino odboja in loma svetlobe na višjem nivoju, kot je
osnovnošolski in srednješolski. Pri tem uporabimo različno literaturo [21] [22] [23] [24] [25]
[26] [27] primerno za obravnavo na univerzitetni ravni.
Svetloba je elektromagnetno valovanje. Kadar obravnavamo razne pojave v zvezi s svetlobo,
kot sta tudi odboj in lom svetlobe, pa se ne ukvarjamo z valovnim značajem svetlobe, temveč
z žarki, ki potujejo po ravnih četah pod različnimi koti. Takšna obravnava svetlobe se imenuje
geometrijska optika. Vendar je ta uporabna le, dokler so razsežnosti, s katerimi imamo opravka,
dosti večje od valovne dolžine svetlobe.
Del svetlobe, ki vpade na površino teles, se odbije. Ostali del se ali absorbira ali pa potuje skozi.
Žarek, ki vpade na ravno površino, se imenuje vpadni žarek. Ta žarek vpada na površino pod
kotom 𝛼, ki se imenuje vpadni kot. To je kot med žarkom in vpadno pravokotnico. Vpadna
pravokotnica je pravokotnica na površino. Žarek, ki se od površine odbije, se imenuje odbiti
žarek. Ta žarek se odbije pod kotom 𝛽, ki se imenuje odbojni kot. To je kot med odbitim žarkom
in vpadno pravokotnico. Odbojni zakon pove, da je odbojni kot enak vpadnemu kotu: 𝛽 = 𝛼
(Slika 2).
Slika 2. Prikaz odbojnega zakona
59
Poglejmo si še izpeljavo odbojnega zakona (Slika 3). Točki 𝐴 in 𝐴′ sta na isti valovni črti. V
času 𝑑𝑡 pripotuje ta črta do točk 𝐵 in 𝐵′. Razdalji 𝐴𝐵̅̅ ̅̅ = 𝑐𝑑𝑡 in 𝐴′𝐵′̅̅ ̅̅ ̅̅ = 𝑐𝑑𝑡 sta zaradi enake
hitrosti valovanja na obeh žarkih enaki. Pravokotna trikotnika 𝐴𝐵′𝐴′ in 𝐴𝐵′𝐵 sta skladna, saj
imata skupno hipotenuzo 𝐴𝐵′ in enaki kateti 𝐴𝐵̅̅ ̅̅ in 𝐴′𝐵′̅̅ ̅̅ ̅̅ . Zato sta vpadni in odbojni kot enaka.
Slika 3. Izpeljava odbojnega zakona
Kadar svetloba vpada na hrapavo površino, se odbija v vse smeri. Tak odboj se imenuje difuzni
odboj. Vendar tudi za difuzni odboj velja odbojni zakon, saj moramo opazovati zelo majhen
košček površine. Na delček površine, na katerega vpada svetloba, napravimo tangento in nato
pravokotnico na to tangento. Tako dobimo vpadno pravokotnico. Sedaj na enak način kot prej,
prikažemo odbojni zakon (Slika 4).
Slika 4. Odbojni zakon na neravni površini
Poglejmo si še lom svetlobe. Najprej moramo definirati lomni količnik. Hitrost svetlobe v
vakuumu je 𝑐0 = 2,99792458 ∙ 108 m
s. V zraku in drugih snoveh je hitrost svetlobe manjša.
60
Kolikokrat je hitrosti svetlobe v vakuumu (𝑐0) večja od hitrosti svetlobe v snovi (𝑐), nam pove
lomni količnik 𝑛 =𝑐0
𝑐. Kot vidimo, je lomni količnik število brez enot in je zmeraj večji od ena.
Tabela 10. Lomni količniki nekaterih snovi
Snov Lomni količnik
Vakuum 1
Zrak 1,00029
Voda pri 20 °C 1,33
Etilni alkohol 1,36
Steklo 1,52
Safir 1,77
Diamant 2,42
Snov, ki ima večji lomni količnik, je optično gostejša. Torej, snov je optično gostejša, čim
manjša je hitrost valovanja svetlobe v snovi. Najprej si poglejmo prehod žarka iz optično
redkejše v optično gostejšo snov. Žarek, ki vpada na površino, se imenuje vpadni žarek in kot,
pod katerim vpada, vpadni kot, ki ga bomo označili z 𝛼. Žarek, ki preide v drugo snov, se
imenuje lomni žarek in kot, pod katerim se lomi, lomni kot, ki ga bomo označili z 𝛽. Ko žarek
prehaja v snov, ki je optično gostejša od prejšnje snovi, je njegova hitrost manjša kot v prvotni
snovi in se zato lomi proti vpadni pravokotnici (Slika 5).
Slika 5. Prehod žarka iz optično redkejše v optično gostejšo snov
Kadar pa svetloba potuje iz optično redkejše v optično gostejšo snov, je njegova hitrost večja
kot v prvotni snovi, zato se lomi k vpadni pravokotnici (Slika 6).
61
Slika 6. Prehod svetlobe iz optično gostejše v optično redkejšo snov
Lomni zakon je odvisen od hitrosti svetlobe v obeh snoveh in od vpadnega kota. Leta 1621 je
povezavo med lomnim in vpadnim kotom eksperimentalno ugotovil Willebrord Snell, zato se
imenuje tudi Snellov lomni zakon:
𝑛1 sin 𝛼 = 𝑛2 sin 𝛽,
kjer je 𝑛1 lomni količnik prve snovi, 𝛼 vpadni kot, 𝑛2 lomni količnik druge snovi in 𝛽 lomni
kot.
Izpeljimo še lomni zakon (Slika 7). Najprej preštejemo valove, ki gredo v danem času mimo
točke 𝐶 v prvem območju in valove, ki gredo v istem času mimo točke 𝐶′ v drugem območju.
Števili se ujemata, saj se valovne črte nikjer ne kopičijo. V časovni enoti gre tedaj mimo točk
C in C' enako število valov. Sledi, da se pri lomu ne spremeni frekvenca 𝜈 = 𝜈′. Za valovanje
v prvem območju velja 𝑐 = 𝜆𝜈 in za valovanje v drugem območju 𝑐′ = 𝜆′𝜈′. Sledi 𝜆
𝜆′=
𝑐
𝑐′. Smer
lomljenega curka je določena z lomnim kotom 𝛽 med lomljenim žarkom in vpadno
pravokotnico. Točki 𝐴 in 𝐵 sta na isti valovni črti. V času 𝑑𝑡 dospe valovanje iz točke 𝐵 do
točke 𝐵′ v prvem območju in velja 𝐵𝐵′̅̅ ̅̅ ̅ = 𝑐𝑑𝑡. V istem času dospe valovanje iz točke 𝐴 do
točke 𝐴′ v drugem območju in velja 𝐴𝐴′̅̅ ̅̅ ̅ = 𝑐′𝑑𝑡. Valovna črta 𝐴𝐵̅̅ ̅̅ pripotuje v času 𝑑𝑡 do 𝐴′𝐵′̅̅ ̅̅ ̅̅ .
Iz obeh pravokotnih trikotnikov razberemo, da je 𝑐𝑑𝑡 = 𝐴𝐵′̅̅ ̅̅ ̅ sin 𝛼 in 𝑐′𝑑𝑡 = 𝐴𝐵′̅̅ ̅̅ ̅ sin 𝛽. Če
enačbi delimo, dobimo lomni zakon sin 𝛼
sin 𝛽=
𝑐
𝑐′.
62
Slika 7. Izpeljava lomnega zakona
Ko svetloba prehaja iz optično gostejše v optično redkejšo snov, se lomi vstran od vpadne
pravokotnice. Pri določenem vpadnem kotu je lomni kot enak 90° in odbojni žarek potuje na
meji sredstva (Slika 8) [24] [27]. Iz lomnega zakona lahko izpeljemo zvezo 𝑛1 sin 𝛼𝑝 =
𝑛2 sin 90° in dobimo:
sin 𝛼𝑝 =𝑛2
𝑛1,
kjer se 𝛼𝑝 imenuje mejni kot popolnega odboja.
Slika 8. Vpadni kot, pri katerem je lomni kot 90°, se imenuje mejni kot popolnega odboja.
63
Lomne žarke dobimo za vsak kot, ki je manjši od 𝛼𝑝. Za vpadne žarke, večje od 𝛼𝑝, pa nam
lomni zakon kaže, da bi moral biti sin 𝛽 > 1, kar pa ni mogoče. Zato v tem primeru ne pride
do loma svetlobe, temveč se vsa svetloba odbije. Takšen pojav imenujemo popolni odboj (Slika
9).
Slika 9. Prikaz popolnega odboja
Popolni odboj uporablja mnogo optičnih instrumentov, kot so daljnogledi in optični kabli.
Daljnogledi uporabljajo popolni odboj v prizmi. Prednost je, da se odbije skoraj vsa svetloba in
je zato slika svetlejša. Pri optičnih kablih pa se zaradi popolnega odboja svetloba prenaša skoraj
brez izgub. Tudi če optični kabel zvijemo, se kot popolnega odboja ne spremeni. Optične kable
uporabljajo tudi v telekomunikacijah in v medicini, kjer lahko pacientova pljuča pregledajo
tako, da se skozi usta vstavi svetlobna cev, po kateri se pošlje svetloba, ki osvetli pljuča.
Z lomnim količnikom imamo opravka v kateri koli snovi, razen v vakuumu, in je odvisen od
valovne dolžine svetlobe. Odvisnost lomnega količnika od valovne dolžine svetlobe se kaže v
tem, da ko bela svetloba (sestavljena iz barvne svetlobe različnih valovnih dolžin) zadene
površino, se lomi pod različnimi koti. To se imenuje kromatična disperzija, kjer se beseda
kromatična nanaša na barve, povezane s posamezno valovno dolžino in beseda disperzija na
širjenje svetlobe v skladu z njeno valovno dolžino oziroma barvo. Bela svetloba zajema vse
barve v vidnem spektru s približno enakimi intenzitetami. Hitrost širjenja svetlobe skozi snov
je na splošno odvisna od valovne dolžine, kar pa pomeni, da je lomni količnik odvisen od barve
svetlobe. Svetloba rdeče barve se lomi najmanj in svetloba vijolične barve najbolj, kar pomeni,
da je lomni količnik vijolične svetlobe večji kot lomni količnik rdeče svetlobe (Slika 10).
64
Slika 10. Disperzija bele svetlobe pri a) prehodu v optično gostejšo snov in pri b) prehodu v optično redkejšo
snov
Pojav disperzije najdemo tudi v naravi. Primer je mavrica, ki nastane z lomom svetlobe na
kapljicah vode. Svetloba, ki se razcepi v mavrico, se v kapljici dvakrat lomi in enkrat odbije.
Ker je lomni kot odvisen od valovne dolžine, izstopa rdeči snop svetlobe pod kotom 42° glede
na vpadajočo svetlobo in vijolični pod kotom 40° (Slika 11. Pogoj za nastanek mavrice je lom
svetlobe na vodnih kapljicah. Mavrico pred seboj vidimo, če gledamo na kapljice tako, da je
Sonce za našim hrbtom.
Slika 11. Pogoj za nastanek mavrice je lom svetlobe na vodnih kapljicah.
Zraven glavne mavrice pa lahko včasih opazimo tudi stransko mavrico. Vzrok zanjo je dodatni
lom žarkov v kapljici. Pri stranski mavrici je vrstni red barv obrnjen in je ta mavrica manj
izrazita.
65
6 Primeri poučevanja in analiza teme »odboj in lom svetlobe« na
različnih stopnjah v izobraževalni vertikali
V tem poglavju bomo prikazali primere poučevanja z vključevanjem in upoštevanjem
opisnikov na osnovnošolski stopnji, za srednje strokovno izobraževanje, za klasične in splošne
gimnazije. Prikazali bomo obravnavo teme odboj in lom svetlobe. Iz učnih priprav bodo
razvidne razlike in podobnosti v vsebini in v preverjanju opisnikov za vse štiri izobraževalne
stopnje.
Iz priprav je razvidno, kateri del učne ure razvija kateri podgradnik. Opisniki so zapisani z
ležečo pisavo in se navezujejo na obravnavane vsebine. Pod vsakim zapisanim opisnikom smo
s pokončnim zapisom opisali, zakaj menimo, da se pri določenem delu učne ure ta opisnik
razvija ter kako in s čim ga razvijamo. V didaktičnih pripravah smo vključili razvijanje vseh
podgradnikov. V pripravi za osnovno šolo razvijamo pri gradniku Naravoslovno znanstveno
razlaganje pojavov podgradnika P1 in P3, pri gradniku Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje
naravoslovno-znanstvenega raziskovanja, interpretiranje podatkov in dokazov pa razvijamo
podgradnike P5, P6 in P10. V pripravi za srednje strokovno izobraževanje razvijamo pri
gradniku Naravoslovno znanstveno razlaganje pojavov podgradnike P1, P2 in P3, pri gradniku
Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje naravoslovno-znanstvenega raziskovanja,
interpretiranje podatkov in dokazov pa razvijamo podgradnike P3, P5, P6, P8, P9, P10, P11 in
P12. V pripravi za klasične gimnazije razvijamo pri gradniku Naravoslovno znanstveno
razlaganje pojavov podgradnike P1, P2 in P3, pri gradniku Načrtovanje, izvajanje in
vrednotenje naravoslovno-znanstvenega raziskovanja, interpretiranje podatkov in dokazov pa
razvijamo podgradnike P1, P2, P3, P4, P5, P6, P7, P9 in P10. V pripravi za splošne gimnazije
pa razvijamo pri gradniku Naravoslovno znanstveno razlaganje pojavov podgradnike P1, P2,
P3 in P4, pri gradniku Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje naravoslovno-znanstvenega
raziskovanja, interpretiranje podatkov in dokazov pa razvijamo podgradnike P1, P2, P3, P4,
P5, P6, P7, P9 in P10. Kot lahko vidimo, skupaj zavzamemo vse podgradnike prvega in drugega
gradnika. Razumevanje in upoštevanje posameznih podgradnikov in opisnikov ocenjujemo z
oceno od 1 do 5. Doseganje posameznih opisnikov, smo ovrednotili na naslednji način:
• 5: popolno razumevanje s prisotnimi manjšimi morebitnimi napakami,
• 4: manjša nerazumevanja in dobro znanje,
66
• 3: pretežno razumevanje vsebine s prisotnim pomanjkljivim znanjem,
• 2: minimalno razumevanje vsebine z osnovnim znanjem,
• 1: bistveno nerazumevanje vsebine.
DIDAKTIČNA PRIPRAVA – OSNOVNA ŠOLA
Predmet: Fizika
Tematski sklop: Svetloba
Učna enota: Odboj in lom svetlobe
Tip učne ure: Obravnava nove učne snovi
Cilji učne enote:
Učenec:
• Ponovi vire svetlobe, barve in razširjanje svetlobe.
• S poskusi razišče, kako se svetloba odbija od telesa.
• S poskusi razišče, kako se svetloba lomi na meji dveh optično različno gostih snovi,
in analizira potek svetlobnega žarka pri prehodu iz ene snovi v drugo.
Standardi znanja:
Učenec ve:
• Kaj je odboj svetlobe in pozna odbojni zakon.
• Da se svetloba pri prehodu iz ene snovi v drugo lomi.
• Nariše potek svetlobnega žarka pri prehodu iz ene snovi v drugo.
Stari pojmi:
• Svetloba
• Žarek
Novi pojmi:
• Odboj svetlobe
• Odbojni zakon
• Lom svetlobe
• Lomni zakon
• Optična gostota snovi
Oblike dela:
• Frontalna oblika
• Delo v skupinah
Metode dela:
• Metoda ustnega razlaganja
• Metoda razgovora
• Metoda demonstriranja
• Metoda pisnih in grafičnih del
• Metoda praktičnih del
Učni pripomočki in IKT:
• Projektor
• Računalnik
• Delovni list
• Pripomočki za poskuse
• Kamera
Literatura in viri:
• Moja prva fizika 1 [28].
• Fizika 8 [29].
67
• Učni načrt za fiziko za osnovne šole [17].
• Fizika, narava, življenje 1 [30].
Eksperimenti:
• Motivacijski poskus
• Odboj svetlobe
• Lom svetlobe
Medpredmetne povezave:
• Tehnika in tehnologija
• Računalništvo
• Matematika
Kompetence:
• Sposobnost timskega dela
• Sposobnost sinteze sklepov
68
SNOV UČITELJ UČENCI OPISNIKI
1. UVOD
1.1 Pozdrav in predstavitev
Lepo pozdravljeni. Sem Ana in to uro bom preživela skupaj z vami,
kot vaša učiteljica.
Pozdravim
učence.
Učenci
odzdravijo in
se pripravijo
na pouk.
1.2. Ponovitev
Ponovimo vire svetlobe, barve in razširjanje svetlobe. Ponovitev je na
elektronskih drsnicah.
Podam
navodila
naloge ter
pokličem
učenca, ki
mora
odgovoriti
na
zastavljeno
vprašanje.
Učenec, ki ga
pokličem,
odgovori na
vprašanje.
G1/P1:
- prikliče in povezuje usvojeno naravoslovno znanje
(vezano na vse naravoslovne UN) in ga uporabi za
opis/celostno razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj obravnavanih sistemov
Zakaj? Ker gre za ponovitev že usvojenega znanja,
ga mora učenec priklicati in uporabiti pri razlagi
odgovorov na vprašanja.
Kako in s čim? S postavljanjem vprašanj, ki se
nanašajo na že obravnavano vsebino in se
navezujejo na elektronske drsnice.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Že obravnavane pojme bodo lahko učenci
uporabili in jih povezali z novo obravnavano
vsebino in novimi pojmi.
Kako in s čim? Ponovimo pojme, ki jih učenci že
poznajo in jih bodo morali uporabiti tudi pri
obravnavi nove vsebine.
- za opis/razlago pojavov/procesov uporablja
temeljno strokovno besedišče v skladu s cilji učnih
načrtov (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Pri ponovitvi snovi učenec že pozna
strokovno besedišče predhodno obravnavane
vsebine.
Prvo vprašanje se nanaša na vire svetlobe. Prikazane imam sličice in
učenci morajo razbrati, katere predstavljajo svetila in katere ne:
Odgovor: svetila so Sonce, zvezdni utrinek, računalniški zaslon.
Pri prvem
vprašanju
pokličem
učenca, ki
našteje
svetila.
Vsi učenci
razmislijo,
nato
pokličem
učenca, ki
poda
odgovor.
69
Pri naslednjem vprašanju učencem prikažem razne vrtavke ter jih
vprašam, katero barvo bi videli, če bi te vrtavke zavrteli:
Odgovor: pri mešanju zelene in rdeče dobimo rumeno, pri mešanju
modre in rdeče škrlatno in pri mešanju zelene in modre turkizno barvo.
Pokličem tri
učence, vsak
poda
odgovor za
eno vrtavko.
Trije
poklicani
učenci
povedo
odgovor in
pojasnijo
svojo
odločitev.
Kako in s čim? Učencem zastavljamo vprašanja.
Svoje odgovore morajo tudi obrazložiti in pri tem
uporabljati strokovno besedišče.
Z naslednjim vprašanjem ponovimo prozorna, prosojna in neprozorna
telesa. Prikazane so slike raznih snovi in učenci morajo ugotoviti, ali
so telesa prozorna, prosojna ali neprozorna:
Odgovor: olje in sok sta prosojna, voda in steklo sta prozorna in živo
srebro in aluminij sta neprozorna.
Pokličem
šest
učencev, ki
mi za vsako
telo povedo,
ali je
prozorno, ali
prosojno ali
neprozorno.
Poklicani
učenci
odgovorijo na
zastavljeno
vprašanje.
70
Pri zadnjem vprašanju jim pokažem video posnetek bliska in groma
strele [31]. Učenci morajo izračunati oddaljenost nevihte. Pri tem sami
ugotovijo, da morajo meriti čas od bliska do groma in ga nato
pomnožiti s hitrostjo zvoka:
Odgovor: 𝑥 = 330
m
s∙ 3 s = 990 m
Pozovem
vse učence,
da
izračunajo
oddaljenost
nevihte, nato
pokličem
učenca, ki
poda
odgovor.
Vsi učenci si
ogledajo
video
posnetek ter
izračunajo
oddaljenost
nevihte.
Poklicani
učenec poda
odgovor.
1.3 Motivacijski problem
Napravimo poskus, kjer sodelujeta dva učenca, en opazuje kovanec in
odmika skledo, drugi naliva vodo. Vključeno imamo tudi kamero in
projektor, tako da lahko vsi učenci jasno vidijo potek poskusa.
Na dno prazne posode postavimo kovanec. Skledo nato odmikamo od
sebe, dokler se kovanec na skrije za rob posode. V posodo počasi
nalivamo vodo in opazujemo, kaj se bo zgodilo.
Razložim
potek
poskusa ter
pozovem
učence, naj
pozorno
opazujejo
poskus.
Še prej jih
vprašam, kaj
se bo
zgodilo.
Poslušajo in
opazujejo.
Ne znajo
odgovoriti.
G2/P3:
- samostojno oblikuje hipoteze, ki jih samostojno
utemelji in razlago podkrepi z uporabo predhodnega
teoretičnega znanja in uporabe strokovne literature
Zakaj? Učenci morajo predvidevati in postavljati
hipoteze, kot razloge, zakaj pride do pojava.
Kako in s čim? Učencem postavljamo vprašanja v
zvezi s prikazanim poskusom ter jih pozivamo, da
postavljajo hipoteze, ki jih morajo ustno obrazložiti
z uporabo predhodnega znanja.
- uporablja strokovno besedišče v skladu z UN
Zakaj? Učenci ustno odgovarjajo na vprašanja in
postavljajo hipoteze, ki jih morajo obrazložiti.
Kako in s čim? Pri postavljanju hipotez morajo
uporabljati strokovno besedišče in pojme, ki so jih
71
Zakaj se je kovanec prikazal, čeprav se ni premikal?
Slika 12. Prikaz poskusa s kovancem [29].
Postavim
vprašanje in
pozivam
učence, da
razmislijo.
Najverjetneje
ne bodo znali
pravilno
odgovoriti na
vprašanje.
spoznali v prejšnjih učnih urah. Njihovo uporabo
preverjamo ustno, kot odgovore na zastavljena
vprašanja.
1.4 Napoved učnega smotra
Na vprašanje bodo znali učenci odgovoriti ob koncu ure. V zvezke in
na tablo napišemo naslov: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Napišem na
tablo naslov
in preverim,
ali so ga
učenci
prepisali s
table v
zvezke.
Zapišejo
naslov v
zvezke.
2. NOVA UČNA SNOV
Kot smo že povedali, se svetloba odbije od predmetov v naše oči in jih
zato vidimo. Svetloba pa se tudi lomi na prehodu iz ene v drugo snov.
Danes bomo podrobneje spoznali odboj in lom svetlobe.
Napovem
temo učne
ure.
Učenci
poslušajo.
Učenci bodo delali v skupinah po 5. Najprej bodo obravnavali odboj
svetlobe. Nato bomo preverili ugotovitve. Nato bodo obravnavali še
lom svetlobe ter nazadnje pregledali ugotovitve.
Učence
razdelim v
skupine, jih
posedem po
skupinah ter
razdelim
delovne
liste. Nato
skupaj
pregledamo
navodila
delovnih
listov.
Posedejo se
po skupinah
in preletijo
delovni list in
preberejo
navodila
eksperimenta.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Učenci samostojno izvajajo poskus ter
uporabljajo vse dane pripomočke in merilne
naprave.
Kako in s čim? Če želijo izvesti poskus, morajo
samostojno uporabljati merilne naprave ter z njimi
ugotoviti lastnosti odboja svetlobe.
- vse pripomočke zna popolnoma samostojno in
suvereno sestaviti po sliki ali po navodilih
72
Najprej učenci samostojno raziščejo odboj svetlobe. Za to imajo časa
5 min. Ko končajo, pregledamo ugotovitve.
Slika 13. Prikaz poskusa odboja svetlobe [29]
Preverjam
samostojno
delo učencev
ter
odgovarjam
na morebitne
nejasnosti.
Samostojno
raziskujejo
odboj
svetlobe.
Zakaj? Učenci dobijo delovne liste z navodili za
potek poskusa in s sliko, ki jo lahko uporabijo, kot
pomoč pri sestavi poskusa.
Kako in s čim? Po danih navodilih in sliki sestavijo
poskus, ki ga morajo samostojno izvesti.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in učinkovit
Zakaj? Učenec mora samostojno in spretno izvesti
poskus z danimi pripomočki.
Kako in s čim? Učenci imajo za izvedbo poskusa le
5 minut, zato morajo biti spretni. Če želijo poskus
izvesti uspešno, morajo biti samostojni in
učinkoviti.
- s pripomočki ravna varno ter prevzema
odgovornost za poškodovane naprave
Zakaj? Dani pripomočki so last šole, zato morajo
ravnati z njimi lepo, prav tako morajo ravnati varno,
da ne poškodujejo sebe ali drugih.
Kako in s čim? Učence pred izvedbo poskusa
opozorimo, da naj s pripomočki ravnajo previdno
ter, da sami odgovarjajo za poškodovane naprave.
Ob koncu poskusa hitro pregledamo pripomočke
vsake skupine in preverimo, da niso poškodovani.
G2/P6:
- samostojno in vestno poskrbi za svojo varnost
Zakaj? Pri poskusu imamo opravka z zrcalom, s
katerim se lahko učenci porežejo, ter z bucikami, s
katerimi se lahko zbodejo.
Kako in s čim? Učenci ravnajo s pripomočki varno
in pazijo tudi na varnost drugih okoli sebe.
- pozoren je za varnost bližnje okolice
Zakaj? Ob izvedbi poskusa skrbi ne le za svojo
varnost, temveč tudi na varnost drugih.
Kako in s čim? Učenci skrbijo, da ne poškodujejo
sošolcev okoli sebe.
73
- hitro in pravilno ukrepa v primeru nevarnosti
Zakaj? Pri izvajanju poskusa lahko pride do
poškodb.
Kako in s čim? V primeru, da pride do poškodbe
učenec hitro ukrepa ter pokliče učitelja ali uporabi
prvo pomoč.
G2/P10:
- samostojno ter s pomočjo dodatne literature
izpelje sklepe in ugotovitve ter jih z ustreznim
besediščem predstavi
Zakaj? Učenci ob izvedbi poskusa izpeljejo sklepe
odboja svetlobe ter ugotovitve zapišejo na delovne
liste.
Kako in s čim? Učenci imajo vprašanja zapisana na
delovnem listu. Nanje zapišejo ugotovitve, pri tem
uporabljajo strokovno besedišče ter nazadnje svoje
ugotovitve ustno predstavijo.
Sledi pregled ugotovitev. Učenci predstavijo svoje ugotovitve in jih
argumentirajo.
Pozovem
učence, da
predstavijo
svoje
ugotovitve.
Predstavijo
svoje
ugotovitve.
G1/P3:
- (poljudnoznanstveno) razlaga naravoslovne
pojave/procese z ustreznimi prikazi, modeli in
analogijami (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Ko učenci samostojno raziščejo odbojni
zakon, predstavijo svoje zapisane ugotovitve.
Kako in s čim? Ustno predstavijo svoje ugotovitve,
ki so si jih prej zapisali na delovni list.
- razlaga isti naravoslovni pojav/proces z uporabo
različnih (vrst) modelov ter prepoznava prednosti in
pomanjkljivosti posameznih modelov
Zakaj? Svoje ugotovitve zapiše pisno in jih predstavi
ustno.
Kako in s čim? Med opravljanjem poskusa zapiše
ugotovitve tako, da odgovori na vprašanja, ki so
zapisana na delovnem listu, nato pa mora to tudi
ustno predstaviti pred razredom.
74
Po končanem poskusu napišem na tablo in učenci v zvezke odboj
svetlobe. Nato učenci zalepijo prvi del delovnega lista. Na tablo
narišemo še en primer odboja svetlobe, zapišemo nove izraze ter
odbojni zakon:
Rišem na
tablo, zraven
razlagam.
Učencem
tudi
postavljam
vprašanja,
da se naučijo
sklepanja in
povezovanja
pojmov.
Prerisujejo in
poslušajo
razlago.
Odgovarjajo
na
zastavljena
vprašanja.
G1/P1:
- prikliče in povezuje usvojeno naravoslovno znanje
(vezano na vse naravoslovne UN) in ga uporabi za
opis/celostno razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj obravnavanih sistemov
Zakaj? Znanje, ki ga je pridobil iz prejšnjih učnih ur
in pri opravljanju poskusa odboja svetlobe uporabi
pri zapisovanju povzetka odboja svetlobe.
Kako in s čim? Med zapisovanjem povzetka odboja
svetlobe na tablo, učenci odgovarjajo na zastavljena
vprašanja, ki se navezujejo na prej izveden poskus.
S tem se naučijo povezovanja pojmov in logično
sklepajo o poimenovanju novih pojmov (vpadni
žarek – žarek, ki vpade na površino, odbiti žarek –
žarek, ki se odbije od površine, podobno za druge
nove pojme).
Razmislimo, kaj se zgodi z odbojem svetlobe na hrapavi površini.
Ugotovimo, da zmeraj velja odbojni zakon in vpeljemo pojem difuzni
odboj.
Postavim
vprašanje in
učence
pozovem k
razmisleku.
Razmišljajo
in
odgovarjajo
na vprašanja.
Nato učenci opravijo drugi del poskusa – lom svetlobe. Za opravljanje
poskusa imajo 5 min časa. Nato pregledamo ugotovitve.
Opazujem
delo
učencev. Po
končanem
poskusu
pregledamo
ugotovitve.
Učence
pozovem, da
predstavijo
svoje
ugotovitve.
Opravljajo
poskus. Po
koncu
predstavijo
ugotovitve.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Učenci samostojno izvajajo poskus ter
uporabljajo vse dane pripomočke in merilne
naprave.
Kako in s čim? Če želijo izvesti poskus, morajo
samostojno uporabljati merilne naprave ter z njimi
ugotoviti lastnosti loma svetlobe.
- vse pripomočke zna popolnoma samostojno in
suvereno sestaviti po sliki ali po navodilih
75
Slika 14. Prikaz poskusa loma svetlobe [29]
Zakaj? Učenci dobijo delovne liste z navodili za
potek poskusa in s sliko, ki jo lahko uporabijo, kot
pomoč pri sestavi poskusa.
Kako in s čim? Po danih navodilih in sliki sestavijo
poskus, ki ga morajo samostojno izvesti.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in učinkovit
Zakaj? Učenec mora samostojno in spretno izvesti
poskus z danimi pripomočki.
Kako in s čim? Učenci imajo za izvedbo poskusa le
5 minut, zato morajo biti spretni. Če želijo poskus
izvesti uspešno, morajo biti samostojni in
učinkoviti.
- s pripomočki ravna varno ter prevzema
odgovornost za poškodovane naprave
Zakaj? Dani pripomočki so last šole, zato morajo
ravnati z njimi lepo, prav tako morajo ravnati varno,
da ne poškodujejo sebe ali drugih.
Kako in s čim? Učence pred izvedbo poskusa
opozorimo, da naj s pripomočki ravnajo previdno ter
da sami odgovarjajo za poškodovane naprave. Ob
koncu poskusa hitro pregledamo pripomočke vsake
skupine in preverimo, da niso poškodovani.
G2/P6:
- samostojno in vestno poskrbi za svojo varnost
Zakaj? Pri poskusu imamo opravka s steklom, s
katerim se lahko učenci porežejo, ter z bucikami, s
katerimi se lahko zbodejo.
Kako in s čim? Učenci ravnajo s pripomočki varno
in pazijo tudi na varnost drugih okoli sebe.
- pozoren je za varnost bližnje okolice
Zakaj? Ob izvedbi poskusa skrbi ne le za svojo
varnost, temveč tudi na varnost drugih.
Kako in s čim? Učenci skrbijo, da ne poškodujejo
sošolcev okoli sebe.
76
- hitro in pravilno ukrepa v primeru nevarnosti
Zakaj? Pri izvajanju poskusa lahko pride do
poškodb.
Kako in s čim? V primeru, da pride do poškodbe
učenec hitro ukrepa ter pokliče učitelja ali uporabi
prvo pomoč.
G2/P10:
- samostojno ter s pomočjo dodatne literature
izpelje sklepe in ugotovitve ter jih z ustreznim
besediščem predstavi
Zakaj? Učenci ob izvedbi poskusa izpeljejo sklepe
loma svetlobe ter ugotovitve zapišejo na delovne
liste.
Kako in s čim? Učenci imajo vprašanja zapisana na
delovnem listu. Nanje zapišejo ugotovitve, pri tem
uporabljajo strokovno besedišče ter nazadnje svoje
ugotovitve ustno predstavijo.
3. RAZREŠITEV MOTIVACIJSKEGA PROBLEMA
Učenci spoznajo, da se je skriti kovanec videl zaradi loma svetlobe.
Ko je posoda prazna, svetloba, odbita od kovanca, ne more mimo roba
do našega očesa. Ko nalijemo vodo, žarek zaradi loma potuje po drugi
poti in lahko vpade v oko. Ker naši možgani ne vedo, da se je svetloba
do očesa lomila, zaznajo sliko kovanca na podaljšku lomnega žarka.
Postavljam
vprašanje:
zakaj vidimo
skriti
kovanec.
Učenci
odgovarjajo
na
zastavljeno
vprašanje.
G1/P1:
- prikliče in povezuje usvojeno naravoslovno znanje
(vezano na vse naravoslovne UN) in ga uporabi za
opis/celostno razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj obravnavanih sistemov
Zakaj? Učenci povežejo znanje, ki so ga pridobili s
poskusom, z razrešitvijo motivacijskega problema.
Kako in s čim? Učence spomnimo na izveden
motivacijski poskus. Najverjetneje bodo že sami
znali povezati pridobljeno znanje z razrešitvijo
problema. Sicer jim postavljamo vprašanja, ki jih
vodijo k spoznanju. Učence lahko tudi pozovemo,
da sami narišejo skico poskusa na tablo in tako sami
pridejo do razrešitve.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Narišemo skico v zvezke in na tablo:
Narišem
skico
poskusa na
tablo in
zraven
razlagam.
Prerisujejo v
zvezke.
77
Zakaj? Učenec povezuje predznanje izvedenega
poskusa loma svetlobe z razrešitvijo motivacijskega
problema.
Kako in s čim? Ustno odgovarja na zastavljena
vprašanja in gradi hierarhično strukturo pojmov.
- za opis/razlago pojavov/procesov uporablja
temeljno strokovno besedišče v skladu s cilji učnih
načrtov (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Učenci morajo pri razlagi motivacijskega
poskusa uporabljati besedišče, ki so ga pridobili v
prejšnjih učnih urah in pri opravljanju poskusov
odboja in loma svetlobe.
Kako in s čim? Učencem zastavljamo vprašanja, na
katera morajo ustno odgovoriti in pri tem uporabljati
ustrezno besedišče. Prav tako morajo pri risanju
skice opisovati poskus z uporabo strokovnega
besedišča in do sedaj usvojenih pojmov.
4. NADALJEVANJE NOVE UČNE SNOVI
Nato pojasnimo lom svetlobe. Zapišemo podnaslov ter prilepimo
delovne liste v zvezke.
Kako se svetloba lomi, je odvisno od optične gostote snovi. Večja kot
je optična gostota snovi, počasneje bo svetloba po njej potovala.
Razlagam.
Poslušajo.
G1/P3:
- (poljudnoznanstveno) razlaga naravoslovne
pojave/procese z ustreznimi prikazi, modeli in
analogijami (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Znanje, ki ga je pridobil iz prejšnjih učnih ur
in pri opravljanju poskusa loma svetlobe, uporabi pri
zapisovanju povzetka loma svetlobe.
Kako in s čim? Med zapisovanjem povzetka loma
svetlobe na tablo, učenci odgovarjajo na zastavljena
vprašanja, ki se navezujejo na prej izveden poskus.
S tem se naučijo povezovanja pojmov in logično
sklepajo o poimenovanju novih pojmov (vpadni
žarek – žarek, ki vpade na površino, lomljen žarek –
žarek, ki se lomi, podobno za druge nove pojme).
- razlaga isti naravoslovni pojav/proces z uporabo
različnih (vrst) modelov ter prepoznava prednosti in
pomanjkljivosti posameznih modelov
Ali ima zrak večjo ali manjšo optično gostoto kot steklo? (manjšo)
V primeru, da svetloba potuje iz optično redkejše v optično gostejše
snovi, smo s poskusom ugotovili, da se lomi k vpadni pravokotnici ali
proč od nje? (k vpadni pravokotnici)
Kaj pa v primeru loma svetlobe iz zraka v vodo? (enako)
Postavljam
vprašanja.
Odgovarjajo
na vprašanja.
78
Narišemo lom svetlobe in zraven nove pojme ter zapišemo lomni
zakon.
Narišem na
tablo.
Prerisujejo in
prepisujejo.
Zakaj? Model, ki so ga napravili pri poskusu, morajo
pretvoriti v pisni zapis, kot odgovore na vprašanja
na delovnem listu. Nato to pretvorijo na slikovno
predstavitev lomnega zakona.
Kako in s čim? Učence pozivamo, da nam
narekujejo, kako potekajo žarki na skici in jim
zastavljamo vprašanja o novih pojmih.
5. PREVERJANJE USVOJENEGA
Naloge za preverjanje so na delovnem listu, ki jim ga razdelim.
Razdelim
delovne liste
in
preverjam,
kako učenci
rešujejo.
Rešujejo
delovni list.
G1/P1:
- prikliče in povezuje usvojeno naravoslovno znanje
(vezano na vse naravoslovne UN) in ga uporabi za
opis/celostno razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj obravnavanih sistemov
Zakaj? Vse pridobljeno znanje učne ure uporabi za
reševanje nalog.
Kako in s čim? S pisnim odgovarjanjem na
zastavljena vprašanja na delovnem listu.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Če želi pravilno odgovarjati na naloge, mora
povezati in razumeti vse vpeljane pojme.
Kako in s čim? Naloge so zastavljene tako, da mora
vse usvojeno znanje smiselno povezati.
- za opis/razlago pojavov/procesov uporablja
temeljno strokovno besedišče v skladu s cilji učnih
načrtov (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Na odgovore mora odgovarjati s strokovnim
besediščem.
Po končanem reševanju naloge preverimo tako, da posamezen
poklican učenec prebere rešitve nalog in jih kritično obrazloži.
Pokličem
učenca, ki
prebere
rešitve.
Poklicani
učenec
predstavi
rešitve, drugi
pregledajo
svoje
rezultate in
jih primerjajo
s prebranimi.
79
Kako in s čim? Učenec mora najprej vprašanje
razumeti, poznati strokovno besedišče iz vprašanj in
nato nanje odgovoriti z uporabo pravilnega
besedišča in pojmov. Odgovore na vprašanja
preverimo.
- pozna načelo vzročnosti (kavzalnosti*)
Zakaj? Načelo vzročnosti uporabi pri reševanju
nekaterih nalog.
Kako in s čim? Vprašanja so zastavljena tako, da
mora učenec uporabiti načelo vzročnosti.
G1/P3:
- (poljudnoznanstveno) razlaga naravoslovne
pojave/procese z ustreznimi prikazi, modeli in
analogijami (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Pri reševanju nalog mora opisovati razne
pojave, ali pa uporabiti znanje za reševanje nalog.
Kako in s čim? Imamo različne tipe nalog, kot so
opisne naloge ali naloge za obkroževanje.
- razlaga isti naravoslovni pojav/proces z uporabo
različnih (vrst) modelov ter prepoznava prednosti in
pomanjkljivosti posameznih modelov
- loči med znanstvenimi in neznanstvenimi
razlagami
Zakaj? Učenec mora za razlago pojavov v nalogah
uporabiti znanstveno razlago.
Kako in s čim? Po končanem reševanju nalog
preverimo odgovore in smo pozorni na znanstveno
razlago in neznanstveno ustrezno kritiziramo.
80
DELOVNI LIST: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:______________________________
1. ODBOJ SVETLOBE
Cilj: Ugotoviti lastnosti odboja svetlobe na ravni podlagi.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, ogledalo, geotrikotnik,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši ravno vpadno ravnino
(to je ravnina, na katero vpade žarek svetlobe) in nanjo
vpadno pravokotnico. Nato nariši poljuben žarek, ki vpada
na presečišče vpadne ravnine in vpadne pravokotnice. V
žarek na dveh poljubnih mestih zapiči buciki. Na vpadno
ravnino postavi ogledalo. Preostali dve buciki zapiči na
mesto, kjer se prvotni dve buciki ob pogledu v zrcalo prekrivata. Poveži novo zapičeni buciki
s premico. Ugotovi, pod kakšnim kotom se odbije svetloba od površine. Poskus napravi trikrat
z različnim položajem žarka, ki vpada na presečišče.
Ugotovitve:_________________________________________________________________
2. LOM SVETLOBE
Cilj: Ugotovi lastnosti loma svetlobe iz zraka v steklo.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, geotrikotnik, steklo,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši vpadno ravnino, vpadno
pravokotnico in poljuben žarek, ki vpada na presečišče vpadne
ravnine s pravokotnico. V žarek na dveh mestih zapiči buciki.
Na vpadno ravnino postavi steklo in poravnaj položaj bucik
tako, da se bosta prekrivali. Na drugo stran stekla zapiči še
preostali dve buciki tako, da se bosta po pogledu skozi steklo prekrivali s prvotnima dvema.
Poveži novo zapičeni buciki s premico. Odstrani steklo in poveži konec prvega žarka z
začetkom drugega. Opazuj, kako se je lomil žarek na prehodu iz zraka.
Ugotovitve:_________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
81
UTRJEVANJE – ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:___________________________
Naloga 1: Zakaj vidimo Luno, čeprav ne oddaja svetlobe?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Naloga 2: Katera izmed slik pravilno prikazuje pot žarkov pri zrcaljenju na vodni gladini?
Naloga 3: Katera postavitev ogledal omogoča, da se opica in goska vidita?
Naloga 4: Na katero mesto naj ribič usmeri sulico, da bo ujel ribo? Zakaj?
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
Naloga 5: Katera možnost prikazuje pravilno pot žarka skozi optično prizmo iz in v zrak?
Naloga 6: Ali sta trditvi pravilni ali napačni?
Hitrost svetlobe v zraku je večja od hitrosti svetlobe v vodi. DRŽI NE DRŽI
Hitrost svetlobe v steklu je večja od hitrosti svetlobe v vodi. DRŽI NE DRŽI
82
ELEKTRONSKE DRSNICE:
TABELSKA SLIKA:
83
REŠENI DELOVNI LISTI:
DELOVNI LIST: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:__Ana Tement_____________________
1. ODBOJ SVETLOBE
Cilj: Ugotoviti lastnosti odboja svetlobe na ravni podlagi.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, ogledalo, geotrikotnik,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši ravno vpadno ravnino
(to je ravnina, na katero vpade žarek svetlobe) in nanjo
vpadno pravokotnico. Nato nariši poljuben žarek, ki vpada
na presečišče vpadne ravnine in vpadne pravokotnice. V
žarek na dveh poljubnih mestih zapiči buciki. Na vpadno
ravnino postavi ogledalo. Preostali dve buciki zapiči na
mesto, kjer se prvotni dve buciki ob pogledu v zrcalo prekrivata. Poveži novo zapičeni buciki
s premico. Ugotovi, pod kakšnim kotom se odbije svetloba od površine. Poskus napravi trikrat
z različnim položajem žarka, ki vpada na presečišče.
Ugotovitve:_____Odbojni kot je enak vpadnemu kotu.__________________________
2. LOM SVETLOBE
Cilj: Ugotovi lastnosti loma svetlobe iz zraka v steklo.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, geotrikotnik, steklo,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši vpadno ravnino, vpadno
pravokotnico in poljuben žarek, ki vpada na presečišče vpadne
ravnine s pravokotnico. V žarek na dveh mestih zapiči buciki.
Na vpadno ravnino postavi steklo in poravnaj položaj bucik
tako, da se bosta prekrivali. Na drugo stran stekla zapiči še
preostali dve buciki tako, da se bosta po pogledu skozi steklo prekrivali s prvotnima dvema.
Poveži novo zapičeni buciki s premico. Odstrani steklo in poveži konec prvega žarka z
začetkom drugega. Opazuj, kako se je lomil žarek na prehodu iz zraka.
Ugotovitve:___Žarek se lomi k vpadni pravokotnici._________________________
84
UTRJEVANJE – ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:____Ana Tement___________________
Naloga 1: Zakaj vidimo Luno, čeprav ne oddaja svetlobe?
____ Na Luno pade sončna svetloba in se od nje odbije v naše oči. _____
________ Ker je Lunina svetloba hrapava, je ta odboj difuzen.____________________
Naloga 2: Katera izmed slik pravilno prikazuje pot žarkov pri zrcaljenju na vodni gladini?
Naloga 3: Katera postavitev ogledal omogoča, da se opica in goska vidita?
Naloga 4: Na katero mesto naj ribič usmeri sulico, da bo ujel ribo? Zakaj?
____Sulico mora usmeriti pred ribo,_______________________
saj zaradi loma svetlobe ribo vidi za mestom, ________________
kjer se dejansko nahaja __________________________________
_____________________________________________________
Naloga 5: Katera možnost prikazuje pravilno pot žarka skozi optično prizmo iz in v zrak?
Naloga 6: Ali sta trditvi pravilni ali napačni?
Hitrost svetlobe v zraku je večja od hitrosti svetlobe v vodi. DRŽI NE DRŽI
Hitrost svetlobe v steklu je večja od hitrosti svetlobe v vodi. DRŽI NE DRŽI
85
DIDAKTIČNA PRIPRAVA – SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Predmet: Fizika
Tematski sklop: Zvok in svetloba
Učna enota: Odboj in lom svetlobe
Tip učne ure: Obravnava nove učne snovi
Cilji učne enote:
Dijak:
• Ponovi povezavo med barvo svetlobe in valovno dolžino in spektralna območja
elektromagnetnega valovanja.
• S poskusi razišče, kako se svetloba odbija od telesa.
• S poskusi razišče, kako se svetloba lomi na meji dveh optično različno gostih snovi,
in analizira potek svetlobnega žarka pri prehodu iz ene snovi v drugo.
• Definira lomni količnik in zapiše odbojni ter lomni zakon.
• Z lomnim zakonom pojasni popolni odboj in navede primere.
Minimalni standardi znanja:
Dijak naj:
• Definira lomni količnik.
Stari pojmi:
• Svetloba
• Žarek
Novi pojmi:
• Odboj svetlobe
• Odbojni zakon
• Lom svetlobe
• Lomni zakon
• Optična gostota snovi
• Lomni količnik
• Popolni odboj
Oblike dela:
• Frontalna oblika
• Delo v skupinah
Metode dela:
• Metoda ustnega razlaganja
• Metoda razgovora
• Metoda demonstriranja
• Metoda pisnih in grafičnih del
• Metoda praktičnih del
Učni pripomočki in IKT:
• Projektor
• Računalnik
• Delovni list
• Pripomočki za poskuse
• Kamera
Literatura in viri:
• Elektrika, svetloba, snov [32].
• Fizika za srednje šole II. del [33].
• Učni načrt za fiziko za srednje strokovno izobraževanje [18].
Eksperimenti:
86
• Motivacijski poskus
• Odboj svetlobe
• Lom svetlobe
• Algodoo – popolni odboj
Medpredmetne povezave:
• Tehnika in tehnologija
• Računalništvo
• Matematika
Kompetence:
• Sposobnost timskega dela
• Sposobnost sinteze sklepov
87
SNOV PROFESOR DIJAKI OPISNIKI
1. UVOD
1.1 Pozdrav in predstavitev
Lepo pozdravljeni. Sem Ana in to uro bom preživela skupaj z vami,
kot vaša profesorica.
Pozdravim
dijake.
Dijaki
odzdravijo in
se pripravijo
na pouk.
1.2. Ponovitev
Ponovimo povezavo med barvo svetlobe in valovno dolžino ter
spektralna območja elektromagnetnega valovanja.
Podam
navodila
naloge ter
pokličem
dijaka, ki
mora
odgovoriti na
zastavljeno
vprašanje.
Dijak, ki ga
pokličem,
odgovori na
vprašanje.
G1/P1:
- prikliče in povezuje usvojeno naravoslovno znanje
(vezano na vse naravoslovne UN) in ga uporabi za
opis/celostno razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj obravnavanih sistemov
Zakaj? Ker gre za ponovitev že usvojenega znanja,
ga mora dijak priklicati in uporabiti pri razlagi
odgovorov na vprašanja.
Kako in s čim? S postavljanjem vprašanj, ki se
nanašajo na že obravnavano vsebino in se
navezujejo na elektronske drsnice.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Že obravnavane pojme bodo lahko dijaki
uporabili in jih povezali z novo obravnavano
vsebino in novimi pojmi.
Kako in s čim? Ponovimo pojme, ki jih dijaki že
poznajo in jih bodo morali uporabiti tudi pri
obravnavi nove vsebine.
- za opis/razlago pojavov/procesov uporablja
temeljno strokovno besedišče v skladu s cilji učnih
načrtov (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Pri ponovitvi snovi dijak že pozna strokovno
besedišče predhodno obravnavane vsebine.
Kako in s čim? Dijakom zastavljamo vprašanja.
Svoje odgovore morajo tudi obrazložiti in pri tem
uporabljati strokovno besedišče.
Pri prvi nalogi morajo dijaki razporediti tipe valovanj glede na
velikost valovne dolžine in nato še frekvence:
Odgovor: glede na valovno dolžino si sledijo od leve proti desni gama
žarki, rentgenski žarki, UV svetloba, vidna svetloba IR svetloba,
mikrovalovi in radijski valovi. Glede na frekvenco pa ravno obratno.
Pri prvem
vprašanju
pokličem 14
učencev, ki
naštejejo po
vrsti tipe
valovanj.
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na vprašanje.
88
Pri naslednji nalogi morajo povezati barvo svetlobe z njeno valovno
dolžino:
Odgovor: od leve proti desni si sledijo barve vijolična, modra, zelena,
rumena, oranžna in rdeča.
Pokličem šest
dijakov, ki
ustrezno
povežejo
določeno
barvo
svetlobe.
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na vprašanje.
Sledi vprašanje mešanja barv, kjer morajo dijaki ugotoviti, katero
barvo dobimo z mešanjem barv na sliki:
Odgovor: pri mešanju zelene in rdeče dobimo rumeno, pri mešanju
modre in rdeče škrlatno in pri mešanju zelene in modre turkizno
barvo.
Pokličem tri
dijake, ki
odgovorijo na
vprašanje.
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na
zastavljeno
vprašanje.
89
Zadnje vprašanje se nanaša na hitrost razširjanja zvoka. Dijaki si
ogledajo videoposnetek bliska in groma ter izračunajo oddaljenost
nevihte:
Odgovor: 𝑥 = 330
m
s∙ 3 s = 990 m
Pozovem vse
dijake, da
izračunajo
oddaljenost
nevihte, nato
pokličem
dijaka, ki
poda
odgovor.
Vsi dijaki si
ogledajo
video
posnetek ter
izračunajo
oddaljenost
nevihte.
Poklicani
dijak poda
odgovor.
1.3 Motivacijski problem
Napravimo poskus, kjer sodelujeta dva učenca, en opazuje kovanec in
odmika skledo, drugi naliva vodo. Vključeno imamo tudi kamero in
projektor, tako da lahko vsi učenci jasno vidijo potek poskusa.
Na dno prazne posode postavimo kovanec. Skledo nato odmikamo od
sebe, dokler se kovanec ne skrije za rob posode. V posodo počasi
nalivamo vodo in opazujemo, kaj se bo zgodilo.
Razložim
potek
poskusa ter
pozovem
učence, naj
pozorno
opazujejo
poskus.
Poslušajo in
opazujejo.
G2/P3:
- samostojno oblikuje hipoteze, ki jih samostojno
utemelji in razlago podkrepi z uporabo predhodnega
teoretičnega znanja in uporabe strokovne literature
Zakaj? Dijaki morajo predvidevati in postavljati
hipoteze, kot razloge, zakaj pride do pojava.
Kako in s čim? Dijakom postavljamo vprašanja v
zvezi s prikazanim poskusom ter jih pozivamo, da
postavljajo hipoteze, ki jih morajo ustno obrazložiti
z uporabo predhodnega znanja.
- uporablja strokovno besedišče v skladu z UN
Zakaj? Dijaki ustno odgovarjajo na vprašanja in
postavljajo hipoteze, ki jih morajo obrazložiti.
Kako in s čim? Pri postavljanju hipotez morajo
uporabljati strokovno besedišče in pojme, ki so jih
spoznali v prejšnjih učnih urah. Njihovo uporabo
preverjamo ustno, kot odgovore na zastavljena
vprašanja.
Zakaj se je kovanec prikazal, čeprav se ni premikal?
Postavim
vprašanje in
pozivam
učence, da
razmislijo.
Najverjetneje
ne bodo znali
pravilno
odgovoriti na
vprašanje.
90
1.4 Napoved učnega smotra
Na vprašanje bodo znali dijaki odgovoriti ob koncu ure. V zvezke in
na tablo napišemo naslov: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Napišem na
tablo naslov
in preverim,
ali so ga
dijaki
prepisali iz
table v
zvezke.
Zapišejo
naslov v
zvezke.
2. NOVA UČNA SNOV
Kot smo že povedali, se svetloba odbije od predmetov v naše oči in
jih zato vidimo. Svetloba pa se tudi lomi na prehodu iz ene v drugo
snov. Danes bomo podrobneje spoznali odboj in lom svetlobe.
Napovem
temo učne
ure.
Dijaki
poslušajo.
Dijaki bodo delali v skupinah po 5. Najprej bodo obravnavali odboj
svetlobe. Nato bomo preverili ugotovitve. Nato bodo obravnavali še
lom svetlobe ter nazadnje pregledali ugotovitve.
Dijake
razdelim v
skupine, jih
posedem po
skupinah ter
razdelim
delovne liste.
Nato skupaj
pregledamo
navodila
delovnih
listov.
Posedejo se
po skupinah
in preletijo
delovni list in
preberejo
navodila
eksperimenta.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Dijaki samostojno izvajajo poskus ter
uporabljajo vse dane pripomočke in merilne
naprave.
Kako in s čim? Če želijo izvesti poskus, morajo
samostojno uporabljati merilne naprave ter z njimi
ugotoviti lastnosti odboja svetlobe.
- vse pripomočke zna popolnoma samostojno in
suvereno sestaviti po sliki ali po navodilih
Zakaj? Dijaki dobijo delovne liste z navodili za
potek poskusa in s sliko, ki jo lahko uporabijo kot
pomoč pri sestavi poskusa.
Kako in s čim? Po danih navodilih in sliki sestavijo
poskus, ki ga morajo samostojno izvesti.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in učinkovit
Zakaj? Dijak mora samostojno in spretno izvesti
poskus z danimi pripomočki.
Kako in s čim? Dijaki imajo za izvedbo poskusa le
5 minut, zato morajo biti spretni. Če želijo poskus
Najprej dijaki samostojno raziščejo odboj svetlobe. Za to imajo časa
5 min. Ko končajo pregledamo ugotovitve.
Preverjam
samostojno
delo dijakov
ter
odgovarjam
na morebitne
nejasnosti.
Samostojno
raziskujejo
odboj
svetlobe.
91
izvesti uspešno, morajo biti samostojni in
učinkoviti.
- s pripomočki ravna varno ter prevzema
odgovornost za poškodovane naprave
Zakaj? Dani pripomočki so last šole, zato morajo
ravnati z njimi lepo, prav tako morajo ravnati varno,
da ne poškodujejo sebe ali drugih.
Kako in s čim? Dijake pred izvedbo poskusa
opozorimo, da naj s pripomočki ravnajo previdno
ter, da sami odgovarjajo za poškodovane naprave.
Ob koncu poskusa hitro pregledamo pripomočke
vsake skupine in preverimo, da niso poškodovani.
G2/P6:
- samostojno in vestno poskrbi za svojo varnost
Zakaj? Pri poskusu imamo opravka z zrcalom, s
katerim se lahko dijaki porežejo, ter z bucikami, s
katerimi se lahko zbodejo.
Kako in s čim? Dijaki ravnajo s pripomočki varno
in pazijo tudi na varnost drugih okoli sebe.
- pozoren je za varnost bližnje okolice
Zakaj? Ob izvedbi poskusa skrbi ne le za svojo
varnost, temveč tudi na varnost drugih.
Kako in s čim? Dijaki skrbijo, da ne poškodujejo
sošolcev okoli sebe.
- hitro in pravilno ukrepa v primeru nevarnosti
Zakaj? Pri izvajanju poskusa lahko pride do
poškodb.
Kako in s čim? V primeru, da pride do poškodbe,
dijak hitro ukrepa ter pokliče učitelja ali uporabi
prvo pomoč.
G2/P10:
- samostojno ter s pomočjo dodatne literature
izpelje sklepe in ugotovitve ter jih z ustreznim
besediščem predstavi
92
Zakaj? Dijaki ob izvedbi poskusa izpeljejo sklepe
odboja svetlobe ter ugotovitve zapišejo na delovne
liste.
Kako in s čim? Dijaki imajo vprašanja zapisana na
delovnem listu. Nanje zapišejo ugotovitve, pri tem
uporabljajo strokovno besedišče ter nazadnje svoje
ugotovitve ustno predstavijo.
Preverimo ugotovitve.
Dijake
vprašam o
njihovih
ugotovitvah.
Predstavijo
svoje
ugotovitve.
G1/P3:
- (poljudnoznanstveno) razlaga naravoslovne
pojave/procese z ustreznimi prikazi, modeli in
analogijami (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Ko dijaki samostojno raziščejo odbojni
zakon, predstavijo svoje zapisane ugotovitve.
Kako in s čim? Ustno predstavijo svoje ugotovitve,
ki so si jih prej zapisali na delovni list.
- razlaga isti naravoslovni pojav/proces z uporabo
različnih (vrst) modelov ter prepoznava prednosti in
pomanjkljivosti posameznih modelov
Zakaj? Svoje ugotovitve zapiše pisno in jih predstavi
ustno.
Kako in s čim? Med opravljanjem poskusa zapiše
ugotovitve tako, da odgovori na vprašanja, ki so
zapisana na delovnem listu, nato pa mora to tudi
ustno predstaviti pred razredom.
Po končanem poskusu napišem na tablo in dijaki v zvezke odboj
svetlobe. Nato dijaki zalepijo prvi del delovnega lista. Na tablo
narišemo še en primer odboja svetlobe, zapišemo nove izraze ter
odbojni zakon:
Rišem na
tablo, zraven
razlagam.
Prerisujejo in
poslušajo
razlago.
G1/P1:
- prikliče in povezuje usvojeno naravoslovno znanje
(vezano na vse naravoslovne UN) in ga uporabi za
opis/celostno razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj obravnavanih sistemov
Zakaj? Znanje, ki ga je pridobil iz prejšnjih učnih ur
in pri opravljanju poskusa odboja svetlobe uporabi
pri zapisovanju povzetka odboja svetlobe.
Kako in s čim? Med zapisovanjem povzetka odboja
svetlobe na tablo, dijaki odgovarjajo na zastavljena
vprašanja, ki se navezujejo na prej izveden poskus.
93
Postavljam
vprašanja.
Odgovarjajo
na vprašanja.
S tem se naučijo povezovanja pojmov in logično
sklepajo o poimenovanju novih pojmov (vpadni
žarek – žarek, ki vpade na površino, odbiti žarek –
žarek, ki se odbije od površine, podobno za druge
nove pojme).
Razmislimo, kaj se zgodi z odbojem svetlobe na hrapavi površini.
Ugotovimo, da zmeraj velja odbojni zakon in vpeljemo pojem difuzni
odboj.
Postavim
vprašanje in
dijake
pozovem k
razmisleku.
Razmišljajo
in
odgovarjajo
na vprašanja.
Nato dijaki opravijo drugi del poskusa – lom svetlobe. Za opravljanje
poskusa imajo 5 min časa. Nato pregledamo ugotovitve.
Opazujem
delo dijakov.
Opravljajo
poskus.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Dijaki samostojno izvajajo poskus ter
uporabljajo vse dane pripomočke in merilne
naprave.
Kako in s čim? Če želijo izvesti poskus, morajo
samostojno uporabljati merilne naprave ter z njimi
ugotoviti lastnosti loma svetlobe.
- vse pripomočke zna popolnoma samostojno in
suvereno sestaviti po sliki ali po navodilih
Zakaj? Dijaki dobijo delovne liste z navodili za
potek poskusa in s sliko, ki jo lahko uporabijo kot
pomoč pri sestavi poskusa.
Kako in s čim? Po danih navodilih in sliki sestavijo
poskus, ki ga morajo samostojno izvesti.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in učinkovit
94
Zakaj? Dijak mora samostojno in spretno izvesti
poskus z danimi pripomočki.
Kako in s čim? Dijaki imajo za izvedbo poskusa le
5 minut, zato morajo biti spretni. Če želijo poskus
izvesti uspešno, morajo biti samostojni in
učinkoviti.
- s pripomočki ravna varno ter prevzema
odgovornost za poškodovane naprave
Zakaj? Dani pripomočki so last šole, zato morajo
ravnati z njimi lepo, prav tako morajo ravnati varno,
da ne poškodujejo sebe ali drugih.
Kako in s čim? Dijake pred izvedbo poskusa
opozorimo, da naj s pripomočki ravnajo previdno
ter, da sami odgovarjajo za poškodovane naprave.
Ob koncu poskusa hitro pregledamo pripomočke
vsake skupine in preverimo, da niso poškodovani.
G2/P6:
- samostojno in vestno poskrbi za svojo varnost
Zakaj? Pri poskusu imamo opravka s steklom, s
katerim se lahko dijaki porežejo, ter z bucikami, s
katerimi se lahko zbodejo.
Kako in s čim? Dijaki ravnajo s pripomočki varno
in pazijo tudi na varnost drugih okoli sebe.
- pozoren je za varnost bližnje okolice
Zakaj? Ob izvedbi poskusa skrbi ne le za svojo
varnost, temveč tudi na varnost drugih.
Kako in s čim? Dijaki skrbijo, da ne poškodujejo
sošolcev okoli sebe.
- hitro in pravilno ukrepa v primeru nevarnosti
Zakaj? Pri izvajanju poskusa lahko pride do
poškodb.
Kako in s čim? V primeru, da pride do poškodbe,
dijak hitro ukrepa ter pokliče učitelja ali uporabi
prvo pomoč.
G2/P10:
95
- samostojno ter s pomočjo dodatne literature
izpelje sklepe in ugotovitve ter jih z ustreznim
besediščem predstavi
Zakaj? Dijaki ob izvedbi poskusa izpeljejo sklepe
loma svetlobe ter ugotovitve zapišejo na delovne
liste.
Kako in s čim? Dijaki imajo vprašanja zapisana na
delovnem listu. Nanje zapišejo ugotovitve, pri tem
uporabljajo strokovno besedišče ter nazadnje svoje
ugotovitve ustno predstavijo.
3. RAZREŠITEV MOTIVACIJSKEGA PROBLEMA
Dijaki spoznajo, da se je skriti kovanec videl zaradi loma svetlobe.
Ko je posoda prazna, svetloba, odbita od kovanca, ne more mimo roba
do našega očesa. Ko nalijemo vodo, žarek zaradi loma potuje po drugi
poti in lahko vpade v oko. Ker naši možgani ne vedo, da se je svetloba
do očesa lomila, zaznajo sliko kovanca na podaljšku lomnega žarka.
Narišemo skico v zvezke in na tablo:
Postavljam
vprašanje:
zakaj vidimo
skriti
kovanec.
Narišem
skico poskusa
na tablo in
zraven
razlagam.
Dijaki
odgovarjajo
na
zastavljeno
vprašanje.
Prerisujejo v
zvezke.
G1/P1:
- prikliče in povezuje usvojeno naravoslovno znanje
(vezano na vse naravoslovne UN) in ga uporabi za
opis/celostno razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj obravnavanih sistemov
Zakaj? Dijaki povežejo znanje, ki so ga pridobili s
poskusom, z razrešitvijo motivacijskega problema.
Kako in s čim? Dijake spomnimo na izveden
motivacijski poskus. Najverjetneje bodo že sami
znali povezati pridobljeno znanje z razrešitvijo
problema. Sicer jim postavljamo vprašanja, ki jih
vodijo k spoznanju. Dijake lahko tudi pozovemo, da
sami narišejo skico poskusa na tablo in tako sami
pridejo do razrešitve.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Dijak povezuje predznanje izvedenega
poskusa loma svetlobe z razrešitvijo motivacijskega
problema.
Kako in s čim? Ustno odgovarja na zastavljena
vprašanja in gradi hierarhično strukturo pojmov.
- za opis/razlago pojavov/procesov uporablja
temeljno strokovno besedišče v skladu s cilji učnih
načrtov (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
96
Zakaj? Dijaki morajo pri razlagi motivacijskega
poskusa uporabljati besedišče, ki so ga pridobili v
prejšnjih učnih urah in pri opravljanju poskusov
odboja in loma svetlobe.
Kako in s čim? Dijakom zastavljamo vprašanja, na
katera morajo ustno odgovoriti in pri tem uporabljati
ustrezno besedišče. Prav tako morajo pri risanju
skice opisovati poskus z uporabo strokovnega
besedišča in do sedaj usvojenih pojmov.
- pozna načelo vzročnosti (kavzalnosti*)
Zakaj? Dijaki z opravljenim poskusom ugotovijo
vzrok za pojav.
Kako in s čim? Dijake spodbujamo k razmisleku in
jim postavljamo podvprašanja, s katerimi ugotovijo
vzroke za pojave.
4. NADALJEVANJE NOVE UČNE SNOVI
Nato pojasnimo lom svetlobe. Zapišemo podnaslov ter prilepimo
delovne liste v zvezke.
Vpeljemo lomni količnik, ga definiramo in zapišemo na tablo.
Vpeljemo tudi optično gostoto snovi.
Razlagam.
Dijakom ves
čas
postavljam
vprašanja, na
katere naj bi
znali
odgovoriti še
iz osnovne
šole.
Poslušajo.
Odgovarjajo
na vprašanja.
G1/P3:
- (poljudnoznanstveno) razlaga naravoslovne
pojave/procese z ustreznimi prikazi, modeli in
analogijami (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Znanje, ki ga je pridobil iz prejšnjih učnih ur
in pri opravljanju poskusa loma svetlobe, uporabi pri
zapisovanju povzetka loma svetlobe.
Kako in s čim? Med zapisovanjem povzetka loma
svetlobe na tablo dijaki odgovarjajo na zastavljena
vprašanja, ki se navezujejo na prej izveden poskus.
S tem se naučijo povezovanja pojmov in logično
sklepajo o poimenovanju novih pojmov (vpadni
žarek – žarek, ki vpade na površino, lomljen žarek –
žarek, ki se lomi, podobno za druge nove pojme).
- razlaga isti naravoslovni pojav/proces z uporabo
različnih (vrst) modelov ter prepoznava prednosti in
pomanjkljivosti posameznih modelov
Zakaj? Model, ki so ga napravili pri poskusu, morajo
pretvoriti v pisni zapis, kot odgovore na vprašanja na
Narišemo lom svetlobe in zraven nove pojme ter zapišemo lomni
zakon.
Narišem na
tablo.
Prerisujejo in
prepisujejo.
97
delovnem listu. Nato to pretvorijo na slikovno
predstavitev lomnega zakona.
Kako in s čim? Dijake pozivamo, da nam narekujejo,
kako potekajo žarki na skici in jim zastavljamo
vprašanja o novih pojmih.
V virih dijaki poiščejo lomne količnike nekaterih snovi.
Pozovem, da
v dani
literaturi
poiščejo
lomne
količnike.
Preiščejo
literaturo in
razberejo
lomne
količnike.
G1/P2:
- samostojno poišče podatke za razlago
Zakaj? Dijaki morajo sami poiskati lomne količnike
v primerni literaturi.
Kako in s čim? Dijaki imajo na razpolago vso
literaturo iz knjižnice, kjer morajo samostojno
presoditi o primerni literaturi.
- pozna in uporablja različne vire in jih ustrezno
navaja
Zakaj? Dijaki se morajo zavedati, da morajo podatke
preveriti v več različnih literaturah in tudi različnih
virih.
Kako in s čim? Dijaki morajo pregledati različno
literaturo, da potrdijo iskane podatke, lahko
uporabijo tudi različne vire, ki jih morajo nazadnje
predstaviti.
98
- presoja ustreznost podatkov/informacij iz različnih
virov in zanesljivost virov
Zakaj? Dijaki morajo vedeti, kateri viri so relevantni
in kateri ne.
Kako in s čim? Dijake naučimo, da morajo podatke
zmeraj preveriti v različnih virih in literaturi ter
presoditi ali so podatki smiselni. O pregledani
literaturi in smiselnosti podatkov se pogovorimo.
G2/P8:
- kritično komentira načine za zanesljivost podatkov
ter jih prepozna v nalogi
Zakaj? Dijaki se morajo zavedati zanesljivosti
podatkov in jih kritično ovrednotiti.
Kako in s čim? Dijaki predstavijo poiskane podatke
ter kritično komentirajo, zakaj menijo, da si poiskani
podatki smiselni.
- kritično in s potrditvijo raznih raziskav dokaže
objektivnost podatkov
Zakaj? Dijaki raziščejo različne vire in literaturo in
presodijo o relevantnosti virov.
Kako in s čim? Dijaki ob predstavitvi raziskanih
podatkov predstavijo različne vire, ki so jih uporabili
in kritično obrazložijo, zakaj so podatki v njih
objektivni.
G2/P11:
- samostojno išče podatke v različnih virih ter zna
kritično presojati glede relevantnosti in zanesljivosti
virov ter svoj izbor pravilno argumentira
Zakaj? Dijaki morajo samostojno poiskati vire ter
svoje ugotovitve predstaviti pred razredom.
Kako in s čim? Dijaki imajo na izbiro vso literaturo
iz knjižnice, kjer morajo sami presoditi, katera
literatura je primerna ter ali so v njej navedeni
podatki smiselni. Nazadnje svoje ugotovitve
argumentirajo pred sošolci.
99
G2/P12:
- pozna lastnosti in razlikuje med znanstveno in
strokovno literaturo
Zakaj? Ker imajo dijaki na razpolago vso literaturo
iz knjižnice, lahko naletijo tako na znanstveno kot
tudi na strokovno literaturo.
Kako in s čim? Ko dijaki predstavljajo svoje
raziskave pred sošolci, predstavijo tudi literaturo, ki
so jo uporabili, obrazložijo, katera je znanstvena in
katera strokovna ter kakšne so lastnosti obeh vrst
literature.
Vpeljemo še mejni vpadni kot in razmislimo, kaj se zgodi, če mejni
vpadni kot še povečamo. Ugotovimo, da se curek svetlobe takrat
popolnoma odbije in to imenujemo popolni odboj.
Razlagam,
pišem na
tablo in
učence
spodbujam z
vprašanji k
razmisleku.
Prepisujejo in
odgovarjajo
na vprašanja.
Nato dijakom v programu Algodoo prikažemo popolni odboj [34]. Ko
zaženemo aplikacijo, se začne vpadni kot samodejno premikati.
Dijaki lahko opazijo spreminjanje intenzitete odbite svetlobe vse do
mejnega vpadnega kota in nato nastopi popolni odboj:
Zaženem
aplikacijo in
dijake
pozovem, naj
opisujejo, kaj
opazijo.
Opazujejo in
opisujejo
opažanja.
G2/P3:
- samostojno oblikuje hipoteze, ki jih samostojno
utemelji in razlago podkrepi z uporabo predhodnega
teoretičnega znanja in uporabe strokovne literature
Zakaj? Dijaki spoznajo popolni odboj, kjer morajo
najprej predvidevati, kaj se zgodi, če mejni vpadni
kot povečujemo.
100
Kako in s čim? Dijaki ustno komentirajo in
razmišljajo ter oblikujejo hipoteze, ki jih morajo
kritično obrazložiti ter pri tem uporabljati do sedaj
usvojeno znanje.
- uporablja strokovno besedišče v skladu z UN
Zakaj? Ob postavljanju hipotez in pri odgovarjanju
na vprašanja uporabljajo strokovno besedišče.
Kako in s čim? Dijaki ustno odgovarjajo na
vprašanja, pri čemer uporabljajo strokovno
besedišče in pravilne pojme.
G2/P9:
- podatke predstavi tudi na drugačne načine ter zna
učinkovito pretvarjati prikaz podatkov iz ene oblike
v drugo
Zakaj? Kar smo pri popolnem odboju narisali na
tablo ter ustno obrazložili, morajo dijaki še
obrazložiti na aplikaciji.
Kako in s čim? Dijaki ob razlagi popolnega odboja
na skici, to znanje prenesejo na ustno razlago pojava
na aplikaciji.
101
Dijakom razložim, da se uporablja popolni odboj med drugim tudi v
daljnogledih in optičnih kablih.
Povem, kje v
vsakdanjem
življenju
izkoriščamo
popolni odboj
in pozovem
dijake, naj še
sami
navedejo
kakšen
primer.
Razmišljajo
in
odgovarjajo
na
zastavljena
vprašanja.
5. PREVERJANJE USVOJENEGA
Naloge za preverjanje so na delovnem listu, ki jim ga razdelim.
Razdelim
delovne liste
in preverjam,
kako dijaki
rešujejo.
Rešujejo
delovni list.
G1/P1:
- prikliče in povezuje usvojeno naravoslovno znanje
(vezano na vse naravoslovne UN) in ga uporabi za
opis/celostno razlago (tudi abstraktnih)
pojavov/procesov znotraj obravnavanih sistemov
Zakaj? Vse pridobljeno znanje učne ure uporabi za
reševanje nalog.
Kako in s čim? S pisnim odgovarjanjem na
zastavljena vprašanja na delovnem listu.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Če želi pravilno odgovarjati na naloge, mora
povezati in razumeti vse vpeljane pojme.
Kako in s čim? Naloge so zastavljene tako, da mora
vse usvojeno znanje smiselno povezati.
- za opis/razlago pojavov/procesov uporablja
temeljno strokovno besedišče v skladu s cilji učnih
načrtov (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Na odgovore mora odgovarjati s strokovnim
besediščem.
Kako in s čim? Dijak mora najprej vprašanje
razumeti, poznati strokovno besedišče iz vprašanj in
nato nanje odgovoriti z uporabo pravilnega
102
besedišča in pojmov. Odgovore na vprašanja
preverimo.
- pozna načelo vzročnosti (kavzalnosti*)
Zakaj? Načelo vzročnosti uporabi pri reševanju
nekaterih nalog.
Kako in s čim? Vprašanja so zastavljena tako, da
mora dijak uporabiti načelo vzročnosti.
G1/P3:
- (poljudnoznanstveno) razlaga naravoslovne
pojave/procese z ustreznimi prikazi, modeli in
analogijami (ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Pri reševanju nalog mora opisovati razne
pojave, ali pa uporabiti znanje za reševanje nalog.
Kako in s čim? Imamo različne tipe nalog, kot so
računske naloge, opisne naloge ali naloge za
obkroževanje.
- loči med znanstvenimi in neznanstvenimi
razlagami
Zakaj? Dijak mora za razlago pojavov v nalogah
uporabiti znanstveno razlago.
Kako in s čim? Po končanem reševanju nalog
preverimo odgovore in smo pozorni na znanstveno
razlago in neznanstveno ustrezno kritiziramo.
103
DELOVNI LIST: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:______________________________
1. ODBOJ SVETLOBE
Cilj: Ugotoviti lastnosti odboja svetlobe na ravni podlagi.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, ogledalo, geotrikotnik,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši ravno vpadno ravnino
(to je ravnina, na katero vpade žarek svetlobe) in nanjo
vpadno pravokotnico. Nato nariši poljuben žarek, ki vpada
na presečišče vpadne ravnine in vpadne pravokotnice. V
žarek na dveh poljubnih mestih zapiči buciki. Na vpadno
ravnino postavi ogledalo. Preostali dve buciki zapiči na
mesto, kjer se prvotni dve buciki ob pogledu v zrcalo prekrivata. Poveži novo zapičeni buciki
s premico. Ugotovi, pod kakšnim kotom se odbije svetloba od površine. Poskus napravi trikrat
z različnim položajem žarka, ki vpada na presečišče.
Ugotovitve:_________________________________________________________________
2. LOM SVETLOBE
Cilj: Ugotovi lastnosti loma svetlobe iz zraka v steklo.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, geotrikotnik, steklo,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši vpadno ravnino, vpadno
pravokotnico in poljuben žarek, ki vpada na presečišče vpadne
ravnine s pravokotnico. V žarek na dveh mestih zapiči buciki.
Na vpadno ravnino postavi steklo in poravnaj položaj bucik
tako, da se bosta prekrivali. Na drugo stran stekla zapiči še
preostali dve buciki tako, da se bosta po pogledu skozi steklo prekrivali s prvotnima dvema.
Poveži novo zapičeni buciki s premico. Odstrani steklo in poveži konec prvega žarka z
začetkom drugega. Opazuj, kako se je lomil žarek na prehodu iz zraka.
Ugotovitve:_________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
104
UTRJEVANJE – ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:___________________________
Naloga 1: S kolikšno hitrostjo potuje svetloba skozi steklo. Lomni količnik stekla je 1,51.
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Naloga 2: V vodi se nam zdijo noge krajše, kot so v resnici. Zakaj? Razloži na sliki.
______________________________________________
______________________________________________
______________________________________________
Naloga 3: Sončna svetloba vpada na vodno dno bazena pod kotom 25° proti navpičnici. Pod
kolikšnim kotom vpada svetloba na površje vode?
Naloga 4: Na katero mesto naj ribič usmeri sulico, da bo ujel ribo? Zakaj?
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
Naloga 5: Katera možnost prikazuje pravilno pot žarka skozi optično prizmo iz in v zrak?
Naloga 6: Ali sta trditvi pravilni ali napačni?
Hitrost svetlobe v zraku je večja od hitrosti svetlobe v vodi. DRŽI NE DRŽI
Hitrost svetlobe v steklu je večja od hitrosti svetlobe v vodi. DRŽI NE DRŽI
105
ELEKTRONSKE DRSNICE:
TABELSKA SLIKA:
106
REŠENI DELOVNI LISTI:
DELOVNI LIST: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:__Ana Tement_____________________
1. ODBOJ SVETLOBE
Cilj: Ugotoviti lastnosti odboja svetlobe na ravni podlagi.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, ogledalo, geotrikotnik,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši ravno vpadno ravnino
(to je ravnina, na katero vpade žarek svetlobe) in nanjo
vpadno pravokotnico. Nato nariši poljuben žarek, ki vpada
na presečišče vpadne ravnine in vpadne pravokotnice. V
žarek na dveh poljubnih mestih zapiči buciki. Na vpadno
ravnino postavi ogledalo. Preostali dve buciki zapiči na
mesto, kjer se prvotni dve buciki ob pogledu v zrcalo prekrivata. Poveži novo zapičeni buciki
s premico. Ugotovi, pod kakšnim kotom se odbije svetloba od površine. Poskus napravi trikrat
z različnim položajem žarka, ki vpada na presečišče.
Ugotovitve:_____Odbojni kot je enak vpadnemu kotu.__________________________
2. LOM SVETLOBE
Cilj: Ugotovi lastnosti loma svetlobe iz zraka v steklo.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, geotrikotnik, steklo,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši vpadno ravnino, vpadno
pravokotnico in poljuben žarek, ki vpada na presečišče vpadne
ravnine s pravokotnico. V žarek na dveh mestih zapiči buciki.
Na vpadno ravnino postavi steklo in poravnaj položaj bucik
tako, da se bosta prekrivali. Na drugo stran stekla zapiči še
preostali dve buciki tako, da se bosta po pogledu skozi steklo prekrivali s prvotnima dvema.
Poveži novo zapičeni buciki s premico. Odstrani steklo in poveži konec prvega žarka z
začetkom drugega. Opazuj, kako se je lomil žarek na prehodu iz zraka.
Ugotovitve:___Žarek se lomi k vpadni pravokotnici._________________________
107
UTRJEVANJE – ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:______Ana Tement_____________________
Naloga 1: S kolikšno hitrostjo potuje svetloba skozi steklo. Lomni količnik stekla je 1,51.
𝑐0 = 3 ∙ 108 m
s , 𝑛 =
𝑐0
𝑐, 𝑐 =
𝑐0
𝑛 𝑐 =
3∙108m
s
1,51= 2 ∙ 108
m
s
Naloga 2: V vodi se nam zdijo noge krajše, kot so v resnici. Zakaj? Razloži na sliki.
Izgleda, kot da so stopala na tem mestu.
Naloga 3: Sončna svetloba vpada na vodno dno bazena pod kotom 25° proti navpičnici. Pod
kolikšnim kotom vpada svetloba na površje vode?
𝑛𝑧𝑟𝑎𝑘 = 1, 𝑛𝑣𝑜𝑑𝑎 = 1,33, 𝛽 = 25°, sin 𝛼 =sin 𝛽∙𝑛𝑣𝑜𝑑𝑎
𝑛𝑧𝑟𝑎𝑘= sin 25° ∙
1,33
1= 0,56
𝛼 = 34,2°
Naloga 4: Na katero mesto naj ribič usmeri sulico, da bo ujel ribo? Zakaj?
____Sulico mora usmeriti pred ribo._______________________
saj zaradi loma svetlobe ribo vidi za mestom, ________________
kjer se dejansko nahaja. __________________________________
_____________________________________________________
Naloga 5: Katera možnost prikazuje pravilno pot žarka skozi optično prizmo iz in v zrak?
Naloga 6: Ali sta trditvi pravilni ali napačni?
Hitrost svetlobe v zraku je večja od hitrosti svetlobe v vodi. DRŽI NE DRŽI
Hitrost svetlobe v steklu je večja od hitrosti svetlobe v vodi. DRŽI NE DRŽI
108
DIDAKTIČNA PRIPRAVA – KLASIČNA GIMNAZIJA
Predmet: Fizika
Tematski sklop: Svetloba
Učna enota: Odboj in lom svetlobe
Tip učne ure: Obravnava nove učne snovi
Cilji učne enote:
Dijak:
• Ponovi povezavo med barvo svetlobe in valovno dolžino in spektralna območja
elektromagnetnega valovanja.
• S poskusi razišče, kako se svetloba odbija od telesa.
• S poskusi razišče, kako se svetloba lomi na meji dveh optično različno gostih snovi,
in analizira potek svetlobnega žarka pri prehodu iz ene snovi v drugo.
• Definira lomni količnik in zapiše odbojni ter lomni zakon.
• Z lomnim zakonom pojasni popolni odboj in navede primere.
• Ve, da popolni odboj nastane pri prehodu svetlobe v sredstvo, v katerem se ji hitrost
poveča.
• Razišče lastnosti loma na planparalelni plošči.
Stari pojmi:
• Svetloba
• Žarek
Novi pojmi:
• Odboj svetlobe
• Odbojni zakon
• Lom svetlobe
• Lomni zakon
• Optična gostota snovi
• Lomni količnik
• Popolni odboj
Oblike dela:
• Frontalna oblika
• Delo v skupinah
Metode dela:
• Metoda ustnega razlaganja
• Metoda razgovora
• Metoda demonstriranja
• Metoda pisnih in grafičnih del
• Metoda praktičnih del
Učni pripomočki in IKT:
• Projektor
• Računalnik
• Delovni list
• Pripomočki za poskuse
Literatura in viri:
• Elektrika, svetloba snov [32].
• Fizika za srednje šole II. del [33].
• Učni načrt za fiziko za klasične gimnazije [19].
Eksperimenti:
• Motivacijski poskus
109
• Odboj svetlobe
• Lom svetlobe
• Algodoo – planparalelna plošča
• Algodoo – popolni odboj
Medpredmetne povezave:
• Tehnika in tehnologija
• Računalništvo
• Matematika
Kompetence:
• Sposobnost timskega dela
• Sposobnost sinteze sklepov
110
SNOV PROFESOR DIJAKI OPISNIKI
1. UVOD
1.1 Pozdrav in predstavitev
Lepo pozdravljeni. Sem Ana in to uro bom preživela skupaj z vami,
kot vaša profesorica.
Pozdravim
dijake.
Dijaki
odzdravijo in
se pripravijo
na pouk.
1.2. Ponovitev
Ponovimo povezavo med barvo svetlobe in valovno dolžino ter
spektralna območja elektromagnetnega valovanja.
Podam
navodila
naloge ter
pokličem
dijaka, ki
mora
odgovoriti na
zastavljeno
vprašanje.
Dijak, ki ga
pokličem,
odgovori na
vprašanje.
G1/P1:
- v teoriji in praksi prepozna naravne in tehnološke
pojave, procese in zakonitosti ter za celostno
razlago pojavov/procesov dosledno uporablja
strokovno besedišče (v skladu s cilji učnih načrtov)
in strokovne argumente (ustno in pisno, tudi s
pomočjo IKT)
Zakaj? Gre za ponovitev že usvojenega znanja, ki ga
lahko uporabi pri odgovarjanju na vprašanja.
Kako in s čim? Dijakom postavljamo vprašanja, ki
se navezujejo na elektronske drsnice in predstavljajo
ponovitev znanja, ki so ga pridobili v prejšnjih učnih
urah in ga bodo potrebovali pri obravnavi snovi nove
učne ure. Pri tem smo pozorni, da dijak uporablja
ustrezno besedišče in pravilne pojme.
- uporabi usvojene naravoslovne pojme, koncepte in
teorije za celostno razlago kompleksnejših
pojavov/procesov in s tem izkaže razumevanje
narave kot soodvisno povezane celote
Zakaj? Ponovitev je dobra, da dijaka spomnimo,
katere pojme je do sedaj že spoznal in jih bo
potreboval v naslednji učni uri.
Kako in s čim? Z odgovori na vprašanja razlaga
pojave in obrazloži svoje odgovore, pri čemer
povezuje vse do sedaj usvojene pojme.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Pri prvi nalogi morajo dijaki razporediti tipe valovanj glede na
velikost valovne dolžine in nato še frekvence:
Odgovor: glede na valovno dolžino si sledijo od leve proti desni gama
žarki, rentgenski žarki, UV svetloba, vidna svetloba IR svetloba,
mikrovalovi in radijski valovi. Glede na frekvenco pa ravno obratno.
Pri prvem
vprašanju
pokličem 14
učencev, ki
naštejejo po
vrsti tipe
valovanj.
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na vprašanje.
111
Pri naslednji nalogi morajo povezati barvo svetlobe z njeno valovno
dolžino:
Odgovor: od leve proti desni si sledijo barve vijolična, modra, zelena,
rumena, oranžna in rdeča.
Pokličem šest
dijakov, ki
ustrezno
povežejo
določeno
barvo
svetlobe.
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na vprašanje.
Zakaj? Že obravnavane pojme bodo lahko dijaki
uporabili in jih povezali z novo obravnavano
vsebino in novimi pojmi.
Kako in s čim? Ponovimo pojme, ki jih dijaki že
poznajo in jih bodo morali uporabiti tudi pri
obravnavi nove vsebine.
Sledi vprašanje mešanja barv, kjer morajo dijaki ugotoviti, katero
barvo dobimo z mešanjem barv na sliki:
Odgovor: pri mešanju zelene in rdeče dobimo rumeno, pri mešanju
modre in rdeče škrlatno in pri mešanju zelene in modre turkizno
barvo.
Pokličem tri
dijake, ki
odgovorijo na
vprašanje.
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na
zastavljeno
vprašanje.
112
Zadnje vprašanje se nanaša na hitrost razširjanja zvoka. Dijaki si
ogledajo videoposnetek bliska in groma ter izračunajo oddaljenost
nevihte:
Odgovor: 𝑥 = 330
m
s∙ 3 s = 990 m
Pozovem vse
dijake, da
izračunajo
oddaljenost
nevihte, nato
pokličem
dijaka, ki
poda
odgovor.
Vsi dijaki si
ogledajo
video
posnetek ter
izračunajo
oddaljenost
nevihte.
Poklicani
dijak poda
odgovor.
1.3 Motivacijski problem
Pokličem dijaka, ki pomaga pri izvedbi poskusa. Na listu imamo
natisnjeni dve puščici, obrnjeni v ist smer. List prilepimo na steno.
Pred puščici postavimo kozarec:
Slika 15. Prikaz poskusa s puščicami [35]
Razložim
potek
poskusa ter
pozovem
dijake, naj
pozorno
opazujejo
poskus.
Poslušajo in
opazujejo.
G2/P3:
- samostojno oblikuje hipoteze, ki jih samostojno
utemelji in razlago podkrepi z uporabo teoretičnega
znanja in s pomočjo uporabe znanstvene literature,
ki jo kritično ovrednoti in argumentira svoj izbor
Zakaj? Dijaki morajo predvidevati in postavljati
hipoteze kot razloge, zakaj pride do pojava.
Kako in s čim? Dijakom postavljamo vprašanja v
zvezi s prikazanim poskusom ter jih pozivamo, da
postavljajo hipoteze, ki jih morajo ustno obrazložiti
z uporabo predhodnega znanja.
- uporablja strokovno besedišče, koncepte in teorijo
za celostno razlago
Zakaj? Dijaki ustno odgovarjajo na vprašanja in
postavljajo hipoteze, ki jih morajo obrazložiti.
Kako in s čim? Pri postavljanju hipotez morajo
uporabljati strokovno besedišče in pojme, ki so jih
spoznali v prejšnjih učnih urah. Njihovo uporabo
113
Najprej se pogovorimo o tem, kaj pričakujemo, da se bo zgodilo.
Kaj se bo
zgodilo, ko
bomo v
kozarec
natočili
vodo?
Postavim
podvprašanje:
kaj se bo
zgodilo s
puščico, ko jo
bo prekrila
voda?
Vprašam, kaj
opazimo.
Najverjetneje
ne bodo znali
pravilno
odgovoriti na
vprašanje.
Dijaki vidijo,
da se je smer
puščice
obrnila.
preverjamo ustno kot odgovore na zastavljena
vprašanja.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Dijak, ki pomaga pri izvedbi, mora
samostojno uporabljati pripomočke za izvedbo
poskusa.
Kako in s čim? Dijaku razložimo, kako naj izvede
poskus ter ga opazujemo pri izvedbi poskusa.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in natančen
Zakaj? Dijak samostojno izvaja poskus.
Kako in s čim? Dijak sam izvede poskus pred
sošolci, ki ga opazujejo. Dijak ne poliva vode in je
pri izvedbi suveren.
- s pripomočki ravna previdno in varno
Zakaj? Ob izvedbi mora uporabiti stekleno posodo.
Kako in s čim? Steklene posode ne razbije in ne
poliva vode.
G2/P7:
- zna pravilno in kritično samostojno ovrednotiti
dobljene rezultate glede na postavljene
cilje/hipotezo
Zakaj? Ko se poskus izvede, dijaki vidijo, ali so
predpostavili pravilno.
Kako in s čim? Dijakom ob koncu poskusa
postavimo vprašanje, kaj se je zgodilo. Dijaki
obrazložijo, ali so predvidevali pravilno in ali so bile
njihove hipoteze točne.
V kozarec začnemo točiti vodo in jo natočimo do višine, da se prekrije
prva puščica:
Slika 16. Ko vodo natočimo v kozarec, se puščica obrne [35].
Zakaj se je
smer puščice
obrnila?
Ne bodo
znali
odgovoriti.
1.4 Napoved učnega smotra
Na vprašanje bodo znali dijaki odgovoriti ob koncu ure. V zvezke in
na tablo napišemo naslov: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Napišem na
tablo naslov
in preverim,
ali so ga
Zapišejo
naslov v
zvezke.
114
dijaki
prepisali s
table v
zvezke.
2. NOVA UČNA SNOV
Kot smo že povedali, se svetloba odbije od predmetov v naše oči in
jih zato vidimo. Svetloba pa se tudi lomi na prehodu iz ene v drugo
snov. Danes bomo podrobneje spoznali odboj in lom svetlobe.
Napovem
temo učne
ure.
Dijaki
poslušajo.
Dijaki bodo delali v skupinah po 5. Najprej bodo obravnavali odboj
svetlobe. Nato bomo preverili ugotovitve. Nato bodo obravnavali še
lom svetlobe ter nazadnje pregledali ugotovitve.
Najprej dijaki samostojno raziščejo odboj svetlobe. Za to imajo časa
5 min. Ko končajo pregledamo ugotovitve.
Dijake
razdelim v
skupine, jih
posedem po
skupinah ter
razdelim
delovne liste.
Nato skupaj
pregledamo
navodila
delovnih
listov.
Preverjam
samostojno
delo dijakov
ter
odgovarjam
na morebitne
nejasnosti.
Posedejo se
po skupinah
in preletijo
delovni list in
preberejo
navodila
eksperimenta.
Samostojno
raziskujejo
odboj
svetlobe.
G2/P1:
- uporabi teoretično znanje ali znanje iz
vsakdanjega življenja, da zazna problem
Zakaj? Dijaki morajo sami razumeti, kakšno
problemsko nalogo morajo raziskati.
Kako in s čim? Pri danem poskusu imajo dijaki
nekaj začetnih smernic za raziskavo odboja
svetlobe, naprej pa morajo uporabiti teoretično in
praktično znanje, da razumejo, kako potuje svetloba
in lahko to znanje uporabi pri rešitvi problema.
- razume pomembnost presoje problema in kritično
ter s podanimi potrjenimi argumenti predlaga
načine, kako jih raziskati
Zakaj? Dijaki morajo sami razmisliti, kako razrešiti
problem poskusa.
Kako in s čim? Na razpolago imajo vse pripomočke,
ki jih potrebujejo. Uporabiti morajo le do sedaj
pridobljeno znanje in poiskati rešitve poskusa, ki jih
predstavljajo pred sošolci v skupini. S skupnimi
idejami pridejo do pravilne rešitve problema.
G2/P4.2:
- predlaga efektiven način izvedbe poskusa, ki
omogoča zbiranje ustreznih podatkov in njihovo
nadaljnje procesiranje
Zakaj? Dijaki morajo samostojno izvesti poskus in
zapisati ugotovitve.
115
Kako in s čim? Če želijo dijaki pravilno izvesti
poskus, morajo samostojno razmisliti, kako bodo to
storili, v skupini predlagajo načine ter izberejo
najprimernejšega.
G2/P4.5:
- takoj opazi smiselnost pridobljenih podatkov in jih
kritično oceni
Zakaj? Dijaki morajo sami priti do ugotovitve, zato
morajo tudi opaziti smiselnost dobljenih rezultatov.
Kako in s čim? Če dijaki dobijo napačne rezultate,
morajo poskus ponoviti. Sami v skupini kritično
razmislijo o smiselnosti pridobljenih rezultatov.
- zna samostojno kritično presoditi o smiselnosti
ponovitve raziskave
Zakaj? Dijaki v skupini izvajajo poskus ter
ugotavljajo zakonitosti.
Kako in s čim? Dijaki se zavedajo, da bodo ob
večkratnih ponovitvah poskusa preverili o točnosti
prvotne izvedbe. Če je potrebno, poskus večkrat
ponovijo. V vsakem primeru ga ponovijo vsaj
dvakrat.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Dijaki samostojno izvajajo poskus ter
uporabljajo vse dane pripomočke in merilne
naprave.
Kako in s čim? Če želijo izvesti poskus, morajo
samostojno uporabljati merilne naprave ter z njimi
ugotoviti lastnosti odboja svetlobe.
- pripomočke zna samostojno in suvereno sestaviti
po sliki, navodilih ali iz glave
Zakaj? Dijaki dobijo delovne liste z navodili za
potek poskusa in s sliko, ki jo lahko uporabijo kot
pomoč pri sestavi poskusa.
116
Kako in s čim? Po danih navodilih in sliki sestavijo
poskus, ki ga morajo samostojno izvesti.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in natančen
Zakaj? Dijak mora samostojno in spretno izvesti
poskus z danimi pripomočki.
Kako in s čim? Dijaki imajo za izvedbo poskusa le
5 minut, zato morajo biti spretni. Če želijo poskus
izvesti uspešno, morajo biti samostojni in
učinkoviti.
- s pripomočki ravna previdno in varno
Zakaj? Dani pripomočki so last šole, zato morajo
ravnati z njimi lepo, prav tako morajo ravnati varno,
da ne poškodujejo sebe ali drugih.
Kako in s čim? Dijake pred izvedbo poskusa
opozorimo, da naj s pripomočki ravnajo previdno ter
da sami odgovarjajo za poškodovane naprave. Ob
koncu poskusa hitro pregledamo pripomočke vsake
skupine in preverimo, da niso poškodovani.
G2/P6:
- zmeraj naprej poskrbi za svojo varnost in varnost
okolice
Zakaj? Pri poskusu imamo opravka z zrcalom, s
katerim se lahko dijaki porežejo, ter z bucikami, s
katerimi se lahko zbodejo.
Kako in s čim? Dijaki ravnajo s pripomočki varno
in pazijo tudi na varnost drugih okoli sebe.
- v primeru nevarnosti ukrepa hitro in učinkovito,
pozna pravila ukrepanja
Zakaj? Pri izvajanju poskusa lahko pride do
poškodb.
Kako in s čim? V primeru, da pride do poškodbe,
dijak hitro ukrepa ter pokliče učitelja ali uporabi
prvo pomoč.
117
- pravilna in varna uporaba pripomočkov in
merilnih naprav je nedvoumno izkazana
Zakaj? Dijaki pri poskusu uporabljajo nezahtevne
pripomočke, s katerimi morajo ravnati suvereno in
varno.
Kako in s čim? Dijaki brez napak in poškodb
izvedejo poskus.
- v celoti upošteva laboratorijski red
Zakaj? Ker delamo v fizikalni učilnici, ki je polna
naprav in pripomočkov.
Kako in s čim? Dijaki so že ob začetku šolskega leta
seznanjeni z laboratorijskim redom, ki ga ne smejo
kršiti.
Po končanem poskusu napišem na tablo in dijaki v zvezke odboj
svetlobe. Nato dijaki zalepijo prvi del delovnega lista. Na tablo
narišemo še en primer odboja svetlobe, zapišemo nove izraze ter
odbojni zakon:
Rišem na
tablo, zraven
razlagam.
Prerisujejo in
poslušajo
razlago.
G1/P3:
- za celostno razlago kompleksnih naravoslovnih
pojavov/procesov, tehnoloških procesov uporablja
in ustvarja ustrezne prikaze, modele in analogije
(ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Ko dijaki samostojno raziščejo odbojni
zakon, predstavijo svoje zapisane ugotovitve.
Kako in s čim? Ustno predstavijo svoje ugotovitve,
ki so si jih prej zapisali na delovni list.
- loči med znanstvenimi in neznanstvenimi
razlagami
Zakaj? Dijake pri predstavitvi ugotovitev učimo, da
je potrebno svoje trditve ustrezno komentirati in
razumeti, zakaj gre v tem primeru za znanstveno
razlago pojava.
Kako in s čim? Dijaki pred razredom ustno
predstavijo svoje ugotovitve, ki jih potrdijo z
izvedenim poskusom.
- pozna negativne posledice neznanstvene razlage
pojavov/procesov ter ve, da znanstvene razlage
temeljijo na preverjenih dejstvih in zakonitostih, a
imajo omejeno področje veljavnosti
Razmislimo, kaj se zgodi z odbojem svetlobe na hrapavi površini.
Ugotovimo, da zmeraj velja odbojni zakon in vpeljemo pojem difuzni
odboj.
Postavim
vprašanje in
dijake
Razmišljajo
in
odgovarjajo
na vprašanja.
118
pozovem k
razmisleku.
Zakaj? Ker gre za izveden poskus, se morejo
zavedati tudi napak, ki se lahko pojavijo med
opravljanjem poskusa, in jih morajo tudi ustrezno
zaznati in argumentirati.
Kako in s čim? Ker so izvedli poskus in prišli do
znanstvenih spoznanj, jih pozovemo tudi, da
razmislijo, ali obstajajo kakšni primeri, kjer odbojni
zakon ne bi veljal in obrazložijo, zakaj.
- primerjalno presoja ustreznost (prednosti in
omejitve) modelov in analogij
Zakaj? Svoje ugotovitve zapiše pisno in jih predstavi
ustno.
Kako in s čim? Med opravljanjem poskusa zapiše
ugotovitve tako, da odgovori na vprašanja, ki so
zapisana na delovnem listu, nato pa mora to tudi
ustno predstaviti pred razredom.
Nato dijaki opravijo drugi del poskusa – lom svetlobe. Za opravljanje
poskusa imajo 5 min časa. Nato pregledamo ugotovitve.
Opazujem
delo dijakov.
Opravljajo
poskus.
G2/P1:
- uporabi teoretično znanje ali znanje iz
vsakdanjega življenja, da zazna problem
Zakaj? Dijaki morajo sami razumeti, kakšno
problemsko nalogo morajo raziskati.
Kako in s čim? Pri danem poskusu imajo dijaki
nekaj začetnih smernic za raziskavo loma svetlobe,
naprej pa morajo uporabiti teoretično in praktično
znanje, da razumejo, kako potuje svetloba in lahko
to znanje uporabi pri rešitvi problema.
- razume pomembnost presoje problema in kritično
ter s podanimi potrjenimi argumenti predlaga
načine, kako jih raziskati
Zakaj? Dijaki morajo sami razmisliti, kako razrešiti
problem poskusa.
Kako in s čim? Na razpolago imajo vse pripomočke,
ki jih potrebujejo. Uporabiti morajo le do sedaj
pridobljeno znanje in poiskati rešitve poskusa, ki jih
119
predstavljajo pred sošolci v skupini. S skupnimi
idejami pridejo do pravilne rešitve problema.
G2/P4.2:
- predlaga efektiven način izvedbe poskusa, ki
omogoča zbiranje ustreznih podatkov in njihovo
nadaljnje procesiranje
Zakaj? Dijaki morajo samostojno izvesti poskus in
zapisati ugotovitve.
Kako in s čim? Če želijo dijaki pravilno izvesti
poskus, morajo samostojno razmisliti, kako bodo to
storili, v skupini predlagajo načine ter izberejo
najprimernejšega.
G2/P4.5:
- takoj opazi smiselnost pridobljenih podatkov in jih
kritično oceni
Zakaj? Dijaki morajo sami priti do ugotovitve, zato
morajo tudi opaziti smiselnost dobljenih rezultatov.
Kako in s čim? Če dijaki dobijo napačne rezultate,
morajo poskus ponoviti. Sami v skupini kritično
razmislijo o smiselnosti pridobljenih rezultatov.
- zna samostojno kritično presoditi o smiselnosti
ponovitve raziskave
Zakaj? Dijaki v skupini izvajajo poskus ter
ugotavljajo zakonitosti.
Kako in s čim? Dijaki se zavedajo, da bodo ob
večkratnih ponovitvah poskusa preverili o točnosti
prvotne izvedbe. Če je potrebno, poskus večkrat
ponovijo. V vsakem primeru ga ponovijo vsaj
dvakrat.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Dijaki samostojno izvajajo poskus ter
uporabljajo vse dane pripomočke in merilne
naprave.
120
Kako in s čim? Če želijo izvesti poskus, morajo
samostojno uporabljati merilne naprave ter z njimi
ugotoviti lastnosti loma svetlobe.
- pripomočke zna samostojno in suvereno sestaviti
po sliki, navodilih ali iz glave
Zakaj? Dijaki dobijo delovne liste z navodili za
potek poskusa in s sliko, ki jo lahko uporabijo kot
pomoč pri sestavi poskusa.
Kako in s čim? Po danih navodilih in sliki sestavijo
poskus, ki ga morajo samostojno izvesti.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in natančen
Zakaj? Dijak mora samostojno in spretno izvesti
poskus z danimi pripomočki.
Kako in s čim? Dijaki imajo za izvedbo poskusa le
5 minut, zato morajo biti spretni. Če želijo poskus
izvesti uspešno, morajo biti samostojni in
učinkoviti.
- s pripomočki ravna previdno in varno
Zakaj? Dani pripomočki so last šole, zato morajo
ravnati z njimi lepo, prav tako morajo ravnati varno,
da ne poškodujejo sebe ali drugih.
Kako in s čim? Dijake pred izvedbo poskusa
opozorimo, da naj s pripomočki ravnajo previdno
ter, da sami odgovarjajo za poškodovane naprave.
Ob koncu poskusa hitro pregledamo pripomočke
vsake skupine in preverimo, da niso poškodovani.
G2/P6:
- zmeraj naprej poskrbi za svojo varnost in varnost
okolice
Zakaj? Pri poskusu imamo opravka z zrcalom, s
katerim se lahko dijaki porežejo, ter z bucikami, s
katerimi se lahko zbodejo.
Kako in s čim? Dijaki ravnajo s pripomočki varno
in pazijo tudi na varnost drugih okoli sebe.
121
- v primeru nevarnosti ukrepa hitro in učinkovito,
pozna pravila ukrepanja
Zakaj? Pri izvajanju poskusa lahko pride do
poškodb.
Kako in s čim? V primeru, da pride do poškodbe,
dijak hitro ukrepa ter pokliče učitelja ali uporabi
prvo pomoč.
- pravilna in varna uporaba pripomočkov in
merilnih naprav je nedvoumno izkazana
Zakaj? Dijaki pri poskusu uporabljajo nezahtevne
pripomočke, s katerimi morajo ravnati suvereno in
varno.
Kako in s čim? Dijaki brez napak in poškodb
izvedejo poskus.
- v celoti upošteva laboratorijski red
Zakaj? Ker delamo v fizikalni učilnici, ki je polna
naprav in pripomočkov.
Kako in s čim? Dijaki so že ob začetku šolskega leta
seznanjeni z laboratorijskim redom, ki ga ne smejo
kršiti.
3. RAZREŠITEV MOTIVACIJSKEGA PROBLEMA
Učenci spoznajo, da se je puščica obrnila v drugo smer zaradi loma
svetlobe.
Ko svetloba prečka steklo, se lomi proti središču. V središču se vsi
svetlobni žarki združijo – ta točka se imenuje žarišče. Zato vidimo
puščico povečano. Nad žariščno točko pa se slika obrne zaradi žarkov,
ki se lomijo in potekajo drug preko drugega. Tako potekajo tisti z leve
strani puščice na desno in tisti z desne na levo in puščica je videti
obrnjena.
Postavljam
vprašanje:
zakaj se je
puščica
obrnila v
drugo smer.
Učenci
odgovarjajo
na
zastavljeno
vprašanje.
G1/P1:
- v teoriji in praksi prepozna naravne in tehnološke
pojave, procese in zakonitosti ter za celostno
razlago pojavov/procesov dosledno uporablja
strokovno besedišče (v skladu s cilji učnih načrtov)
in strokovne argumente (ustno in pisno, tudi s
pomočjo IKT)
Zakaj? Dijaki povežejo znanje, ki so ga pridobili s
poskusom, z razrešitvijo motivacijskega problema.
Kako in s čim? Dijake spomnimo na izveden
motivacijski poskus. Najverjetneje bodo že sami
znali povezati pridobljeno znanje z razrešitvijo
problema. Sicer jim postavljamo vprašanja, ki jih
vodijo k spoznanju. Dijake lahko tudi pozovemo, da
122
sami narišejo skico poskusa na tablo in tako sami
pridejo do razrešitve.
- uporabi usvojene naravoslovne pojme, koncepte in
teorije za celostno razlago kompleksnejših
pojavov/procesov in s tem izkaže razumevanje
narave kot soodvisno povezane celote
Zakaj? Dijaki morajo pri razlagi motivacijskega
poskusa uporabljati besedišče, ki so ga pridobili v
prejšnjih učnih urah in pri opravljanju poskusov
odboja in loma svetlobe.
Kako in s čim? Dijakom zastavljamo vprašanja, na
katera morajo ustno odgovoriti in pri tem uporabljati
ustrezno besedišče. Prav tako morajo pri risanju
skice opisovati poskus z uporabo strokovnega
besedišča in do sedaj usvojenih pojmov.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Dijak povezuje predznanje izvedenega
poskusa loma svetlobe z razrešitvijo motivacijskega
problema.
Kako in s čim? Ustno odgovarja na zastavljena
vprašanja in gradi hierarhično strukturo pojmov.
- uporablja načelo vzročnosti (kavzalnosti*)
Zakaj? Dijaki z opravljenim poskusom ugotovijo
vzrok za pojav.
Kako in s čim? Dijake spodbujamo k razmisleku in
jim postavljamo podvprašanja, s katerimi ugotovijo
vzroke za pojave.
4. NADALJEVANJE NOVE UČNE SNOVI
Nato pojasnimo lom svetlobe. Zapišemo podnaslov ter prilepimo
delovne liste v zvezke.
Vpeljemo lomni količnik, ga definiramo in zapišemo na tablo.
Vpeljemo tudi optično gostoto snovi.
Narišemo lom svetlobe in zraven nove pojme ter zapišemo lomni
zakon.
Razlagam.
Dijakom ves
čas
postavljam
Poslušajo.
Odgovarjajo
na vprašanja.
G1/P3:
- za celostno razlago kompleksnih naravoslovnih
pojavov/procesov, tehnoloških procesov uporablja
in ustvarja ustrezne prikaze, modele in analogije
(ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
123
vprašanja, na
katera naj bi
znali
odgovoriti še
iz osnovne
šole.
Narišem na
tablo.
Prerisujejo in
prepisujejo.
Zakaj? Znanje, ki ga je pridobil iz prejšnjih učnih ur
in pri opravljanju poskusa loma svetlobe uporabi pri
zapisovanju povzetka loma svetlobe.
Kako in s čim? Med zapisovanjem povzetka loma
svetlobe na tablo, dijaki odgovarjajo na zastavljena
vprašanja, ki se navezujejo na prej izveden poskus.
S tem se naučijo povezovanja pojmov in logično
sklepajo o poimenovanju novih pojmov (vpadni
žarek – žarek, ki vpade na površino, lomljen žarek –
žarek, ki se lomi, podobno za druge nove pojme).
- primerjalno presoja ustreznost (prednosti in
omejitve) modelov in analogij
Zakaj? Model, ki so ga napravili pri poskusu, morajo
pretvoriti v pisni zapis kot odgovore na vprašanja na
delovnem listu. Nato to pretvorijo na slikovno
predstavitev lomnega zakona.
Kako in s čim? Dijake pozivamo, da nam narekujejo,
kako potekajo žarki na skici in jim zastavljamo
vprašanja o novih pojmih.
Sledi obravnava loma svetlobe pri planparalelni plošči. Dijaki
raziščejo lastnosti loma s programom Algodoo [36]. Spoznajo, da je
kot, pod katerim snop svetlobe izstopi iz plošče, enak kotu, pod
katerim vstopi v ploščo:
Pokličem
dijaka k tabli,
ki spreminja
velikost
vpadnega
kota ter
dijake
sprašujem,
kaj se dogaja
z lomnim
kotom in
kolikšna je
velikost kota,
ki izhaja iz
plošče.
Poklicani
dijak pride k
računalniku
in spreminja
vpadni kot,
drugi dijaki
odgovarjajo
na vprašanja
in ugotavljajo
lastnosti
loma na
planparalelni
plošči.
G2/P2:
- samostojno zastavlja raziskovalna vprašanja
Zakaj? Dijaki na aplikaciji spoznavajo lastnosti
planparalelnih plošč in potek svetlobe skozi njih.
Kako in s čim? Dijaki glasno zastavljajo vprašanja o
lastnostih planparalelnih ploščah.
G2/P3:
- samostojno oblikuje hipoteze, ki jih samostojno
utemelji in razlago podkrepi z uporabo teoretičnega
znanja in s pomočjo uporabe znanstvene literature,
ki jo kritično ovrednoti in argumentira svoj izbor
Zakaj? Dijaki pred prikazom poteka svetlobe skozi
planparalelno ploščo sami postavljajo hipoteze.
Kako in s čim? Dijakom zastavljamo vprašanja ter
jih pozovemo, da nam predstavijo svoje hipoteze, ki
jih morajo kritično utemeljiti.
124
- uporablja strokovno besedišče, koncepte in teorijo
za celostno razlago
Zakaj? Hipoteze postavlja ustno pred celotnim
razredom.
Kako in s čim? Dijakom zastavljamo vprašanja, na
katera ustno odgovarjajo ter pri tem uporabljajo
strokovno besedišče. Pri postavljanju hipotez se
omejujejo na že usvojeno teoretično znanje.
G2/P9:
- poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni
interpretaciji rezultatov poskusa
Zakaj? Ko pokažemo pot žarkov skozi planparalelno
ploščo, lahko dijaki spoznajo, ali so pravilno
postavili hipotezo.
Kako in s čim? Ustno potrdijo ali ovržejo svoje
hipoteze ter obrazložijo, kaj opazijo.
Vpeljemo še mejni vpadni kot in razmislimo, kaj se zgodi, če mejni
vpadni kot še povečamo. Ugotovimo, da se curek svetlobe takrat
popolnoma odbije in to imenujemo popolni odboj.
Razlagam,
pišem na
tablo in
učence
spodbujam z
vprašanji k
razmisleku.
Prepisujejo in
odgovarjajo
na vprašanja.
G1/P3:
- za celostno razlago kompleksnih naravoslovnih
pojavov/procesov, tehnoloških procesov uporablja
in ustvarja ustrezne prikaze, modele in analogije
(ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Za razlago procesov uporablja do sedaj
usvojeno znanje, ki ga izkaže ustno z odgovori na
vprašanja.
Kako in s čim? Dijakom postavljamo vprašanja in
podvprašanja, na katera odgovarjajo. Pri tem svoje
odgovore tudi ustrezno argumentirajo.
Nato dijakom v programu Algodoo prikažemo popolni odboj [34]. Ko
zaženemo aplikacijo, se začne vpadni kot samodejno premikati.
Dijaki lahko opazijo spreminjanje intenzitete odbite svetlobe vse do
mejnega vpadnega kota in nato nastopi popolni odboj:
Zaženem
aplikacijo in
dijake
pozovem, naj
Opazujejo in
opisujejo
opažanja.
G2/P10:
- poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni
interpretaciji rezultatov poskusa
Zakaj? Dijaki opazujejo popolni odboj s prikazom
na aplikaciji.
125
opisujejo, kaj
opazijo.
Kako in s čim? Dijaki opisujejo, kaj opazijo ter
podajajo ugotovitve o popolnem odboju svetlobe na
podlagi videnega na aplikaciji.
- samostojno in kritično izpelje sklepe in ugotovitve
ter jih s strokovnimi besedami predstavi
Zakaj? Zastavljamo vprašanja o lastnostih vpadne in
odbite svetlobe pri popolnem odboju.
Kako in s čim? Dijaki predstavijo svoje ugotovitve
in pri tem uporabljajo strokovno besedišče ter nove
pojme. Pri tem jim zastavljamo vprašanja in
podvprašanja glede intenzitete odbite svetlobe.
Spoznajo tudi, da v primeru vpadanja svetlobe na optično redkejšo
snov ne pride do popolnega odboja. Popolni odboj nastane samo v
primeru vpadanja svetlobe v sredstvo, v katerem se ji hitrost poveča:
Pozivam
dijake, da
opazujejo, kaj
se dogaja pri
Dijaki
razmišljajo,
opazujejo in
126
vpadanju
svetlobe na
optično
gostejšo
snov.
odgovarjajo
na vprašanja.
Dijaki raziščejo v literaturi, kje se uporablja popolni odboj v
vsakdanjem življenju (medicina, daljnogledi). Nato se o tem
pogovorimo.
Povem, kje v
vsakdanjem
življenju
izkoriščamo
popolni odboj
in pozovem
dijake, naj še
sami
navedejo
kakšen
primer.
Preiščejo tudi
literaturo.
Razmišljajo
in
odgovarjajo
na
zastavljena
vprašanja.
Odgovore
poiščejo v
literaturi.
G1/P2:
- samostojno poišče vse potrebne podatke/
informacije, jih kritično vrednoti glede na
relevantnost in zanesljivost virov ter zna
argumentirati/pojasniti svoj izbor
Zakaj? Dijaki morajo samostojno poiskati primerno
literaturo in vire, da poiščejo odgovore na vprašanja.
Kako in s čim? Dijaki imajo na voljo vso literaturo
iz knjižnice. Uporabijo lahko tudi druge vire.
Zavedati se morajo relevantnosti in zanesljivosti.
Učimo jih tudi, da podatke preverijo v več virih.
Nazadnje predstavijo literaturo in vire, ki so jih
uporabili, ter pojasnijo, zakaj se lahko nanje
zanesemo glede relevantnosti.
5. PREVERJANJE USVOJENEGA
Naloge za preverjanje so na delovnem listu, ki jim ga razdelim.
Razdelim
delovne liste
in preverjam,
kako dijaki
rešujejo.
Rešujejo
delovni list.
G1/P1:
- v teoriji in praksi prepozna naravne in tehnološke
pojave, procese in zakonitosti ter za celostno
razlago pojavov/procesov dosledno uporablja
strokovno besedišče (v skladu s cilji učnih načrtov)
in strokovne argumente (ustno in pisno, tudi s
pomočjo IKT)
Zakaj? Vso pridobljeno znanje učne ure uporabi za
reševanje nalog.
Kako in s čim? S pisnim odgovarjanjem na
zastavljena vprašanja na delovnem listu.
127
- uporabi usvojene naravoslovne pojme, koncepte in
teorije za celostno razlago kompleksnejših
pojavov/procesov in s tem izkaže razumevanje
narave kot soodvisno povezane celote
Zakaj? Na odgovore mora odgovarjati s strokovnim
besediščem.
Kako in s čim? Dijak mora najprej vprašanje
razumeti, poznati strokovno besedišče iz vprašanj in
nato nanje odgovoriti z uporabo pravilnega
besedišča in pojmov. Odgovore na vprašanja
preverimo.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Če želi pravilno odgovarjati na naloge, mora
povezati in razumeti vse vpeljane pojme.
Kako in s čim? Naloge so zastavljene tako, da mora
vse usvojeno znanje smiselno povezati.
- pozna načelo vzročnosti (kavzalnosti*)
Zakaj? Načelo vzročnosti uporabi pri reševanju
nekaterih nalog.
Kako in s čim? Vprašanja so zastavljena tako, da
mora dijak uporabiti načelo vzročnosti.
G1/P3:
- za celostno razlago kompleksnih naravoslovnih
pojavov/procesov, tehnoloških procesov uporablja
in ustvarja ustrezne prikaze, modele in analogije
(ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Pri reševanju nalog mora opisovati razne
pojave, ali pa uporabiti znanje za reševanje nalog.
Kako in s čim? Imamo različne tipe nalog, kot so
računske naloge, opisne naloge ali naloge za
obkroževanje.
- loči med znanstvenimi in neznanstvenimi
razlagami
128
Zakaj? Dijak mora za razlago pojavov v nalogah
uporabiti znanstveno razlago.
Kako in s čim? Po končanem reševanju nalog
preverimo odgovore in smo pozorni na znanstveno
razlago in neznanstveno ustrezno kritiziramo.
129
DELOVNI LIST: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:______________________________
1. ODBOJ SVETLOBE
Cilj: Ugotoviti lastnosti odboja svetlobe na ravni podlagi.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, ogledalo, geotrikotnik,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši ravno vpadno ravnino
(to je ravnina, na katero vpade žarek svetlobe) in nanjo
vpadno pravokotnico. Nato nariši poljuben žarek, ki vpada
na presečišče vpadne ravnine in vpadne pravokotnice. V
žarek na dveh poljubnih mestih zapiči buciki. Na vpadno
ravnino postavi ogledalo. Razmisli, kako bi raziskal, pod
kakšnim kotom se odbije žarek od ravnine. Poskus napravi trikrat z različnim položajem
žarka, ki vpada na presečišče.
Ugotovitve:_________________________________________________________________
2. LOM SVETLOBE
Cilj: Ugotovi lastnosti loma svetlobe iz zraka v steklo.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, geotrikotnik, steklo,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši vpadno ravnino, vpadno
pravokotnico in poljuben žarek, ki vpada na presečišče vpadne
ravnine s pravokotnico. V žarek na dveh mestih zapiči buciki.
Na vpadno ravnino postavi steklo in poravnaj položaj bucik
tako, da se bosta prekrivali. Razmisli, kako bi raziskal lom
skozi steklo. Opazuj, kako se je lomil žarek na prehodu iz zraka.
Ugotovitve:_________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
130
UTRJEVANJE – ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:___________________________
Naloga 1: S kolikšno hitrostjo potuje svetloba skozi steklo. Lomni količnik stekla je 1,51.
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Naloga 2: V vodi se nam zdijo noge krajše, kot so v resnici. Zakaj? Razloži na sliki.
______________________________________________
______________________________________________
______________________________________________
Naloga 3: Sončna svetloba vpada na vodno dno bazena pod kotom 25° proti navpičnici. Pod
kolikšnim kotom vpada svetloba na površje vode?
Naloga 4: Na katero mesto naj ribič usmeri sulico, da bo ujel ribo? Zakaj?
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
Naloga 5: Katera možnost prikazuje pravilno pot žarka skozi stekleno ploščo iz in v zrak?
Naloga 6: Kateri žarek preide iz stekla, kateri iz vode in kateri iz diamanta v zrak?
131
ELEKTRONSKE DRSNICE:
TABELSKA SLIKA:
132
REŠENI DELOVNI LISTI:
DELOVNI LIST: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:__Ana Tement_____________________
1. ODBOJ SVETLOBE
Cilj: Ugotoviti lastnosti odboja svetlobe na ravni podlagi.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, ogledalo, geotrikotnik,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši ravno vpadno ravnino
(to je ravnina, na katero vpade žarek svetlobe) in nanjo
vpadno pravokotnico. Nato nariši poljuben žarek, ki vpada
na presečišče vpadne ravnine in vpadne pravokotnice. V
žarek na dveh poljubnih mestih zapiči buciki. Na vpadno
ravnino postavi ogledalo. Razmisli, kako bi raziskal, pod
kakšnim kotom se odbije žarek od ravnine. Poskus napravi trikrat z različnim položajem
žarka, ki vpada na presečišče.
Ugotovitve:_____Odbojni kot je enak vpadnemu kotu.__________________________
2. LOM SVETLOBE
Cilj: Ugotovi lastnosti loma svetlobe iz zraka v steklo.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, geotrikotnik, steklo,
štiri bucike.
Navodila: Na list papirja nariši vpadno ravnino, vpadno
pravokotnico in poljuben žarek, ki vpada na presečišče vpadne
ravnine s pravokotnico. V žarek na dveh mestih zapiči buciki.
Na vpadno ravnino postavi steklo in poravnaj položaj bucik
tako, da se bosta prekrivali. Razmisli, kako bi raziskal lom
skozi steklo. Opazuj, kako se je lomil žarek na prehodu iz zraka.
Ugotovitve:___Žarek se lomi k vpadni pravokotnici._________________________
133
UTRJEVANJE – ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:______Ana Tement_____________________
Naloga 1: S kolikšno hitrostjo potuje svetloba skozi steklo. Lomni količnik stekla je 1,51.
𝑐0 = 3 ∙ 108 m
s , 𝑛 =
𝑐0
𝑐, 𝑐 =
𝑐0
𝑛 𝑐 =
3∙108m
s
1,51= 2 ∙ 108
m
s
Naloga 2: V vodi se nam zdijo noge krajše, kot so v resnici. Zakaj? Razloži na sliki.
Videti je, kot da so stopala na tem mestu.
Naloga 3: Sončna svetloba vpada na vodno dno bazena pod kotom 25° proti navpičnici. Pod
kolikšnim kotom vpada svetloba na površje vode?
𝑛𝑧𝑟𝑎𝑘 = 1, 𝑛𝑣𝑜𝑑𝑎 = 1,33, 𝛽 = 25°, sin 𝛼 =sin 𝛽∙𝑛𝑣𝑜𝑑𝑎
𝑛𝑧𝑟𝑎𝑘= sin 25° ∙
1,33
1= 0,56
𝛼 = 34,2°
Naloga 4: Na katero mesto naj ribič usmeri sulico, da bo ujel ribo? Zakaj?
____Sulico mora usmeriti pred ribo._______________________
saj zaradi loma svetlobe ribo vidi za mestom, ________________
kjer se dejansko nahaja. __________________________________
Naloga 5: Katera možnost prikazuje pravilno pot žarka skozi stekleno ploščo iz in v zrak?
Naloga 6: Kateri žarek preide iz stekla, kateri iz vode in kateri iz diamanta v zrak?
A: steklo, B: voda, C: diamant
134
DIDAKTIČNA PRIPRAVA – SPLOŠNA GIMNAZIJA
Predmet: Fizika
Tematski sklop: Svetloba
Učna enota: Odboj in lom svetlobe
Tip učne ure: Obravnava nove učne snovi
Cilji učne enote:
Dijak:
• Ponovi povezavo med barvo svetlobe in valovno dolžino in spektralna območja
elektromagnetnega valovanja.
• S poskusi razišče, kako se svetloba odbija od telesa.
• S poskusi razišče, kako se svetloba lomi na meji dveh optično različno gostih
snoveh, in analizirajo potek svetlobnega žarka pri prehodu iz ene snovi v drugo.
• Definira lomni količnik in zapiše odbojni ter lomni zakon.
• Z lomnim zakonom pojasni popolni odboj in navede primere.
• Ve, da popolni odboj nastane pri prehodu svetlobe v sredstvo, v katerem se ji hitrost
poveča.
• Razišče lastnosti loma na planparalelni plošči.
• Pojasni razklon svetlobe (disperzija) in nastanek mavrice.
Stari pojmi:
• Svetloba
• Žarek
Novi pojmi:
• Odboj svetlobe
• Odbojni zakon
• Lom svetlobe
• Lomni zakon
• Optična gostota snovi
• Lomni količnik
• Popolni odboj
• Razklon svetlobe
Oblike dela:
• Frontalna oblika
• Delo v skupinah
Metode dela:
• Metoda ustnega razlaganja
• Metoda razgovora
• Metoda demonstriranja
• Metoda pisnih in grafičnih del
• Metoda praktičnih del
Učni pripomočki in IKT:
• Projektor
• Računalnik
• Delovni list
• Pripomočki za poskuse
Literatura in viri:
• Elektrika, svetloba snov [32].
• Fizika za srednje šole II. del [33].
• Učni načrt za fiziko za klasične gimnazije [19].
135
Eksperimenti:
• Motivacijski poskus
• Odboj svetlobe
• Lom svetlobe
• Algodoo – planparalelna plošča
• Algodoo – popolni odboj
• Algodoo – disperzija
Medpredmetne povezave:
• Tehnika in tehnologija
• Računalništvo
• Matematika
Kompetence:
• Sposobnost timskega dela
• Sposobnost sinteze sklepov
136
SNOV PROFESOR DIJAKI OPISNIKI
1. UVOD
1.1 Pozdrav in predstavitev
Lepo pozdravljeni. Sem Ana in to uro bom preživela skupaj z vami,
kot vaša profesorica.
Pozdravim
dijake.
Dijaki
odzdravijo in
se pripravijo
na pouk.
1.2. Ponovitev
Ponovimo povezavo med barvo svetlobe in valovno dolžino ter
spektralna območja elektromagnetnega valovanja.
Podam
navodila
naloge ter
pokličem
dijaka, ki
mora
odgovoriti na
zastavljeno
vprašanje.
Dijak, ki ga
pokličem,
odgovori na
vprašanje.
G1/P1:
- v teoriji in praksi prepozna naravne in tehnološke
pojave, procese in zakonitosti ter za celostno
razlago pojavov/procesov dosledno uporablja
strokovno besedišče (v skladu s cilji učnih načrtov)
in strokovne argumente (ustno in pisno, tudi s
pomočjo IKT)
Zakaj? Gre za ponovitev že usvojenega znanja, ki ga
lahko uporabi pri odgovarjanju na vprašanja.
Kako in s čim? Dijakom postavljamo vprašanja, ki
se navezujejo na elektronske drsnice in predstavljajo
ponovitev znanja, ki so ga pridobili v prejšnjih učnih
urah in ga bodo potrebovali pri obravnavi snovi
nove učne ure. Pri tem smo pozorni, da dijak
uporablja ustrezno besedišče in pravilne pojme.
- uporabi usvojene naravoslovne pojme, koncepte in
teorije za celostno razlago kompleksnejših
pojavov/procesov in s tem izkaže razumevanje
narave kot soodvisno povezane celote
Zakaj? Ponovitev je dobra, da dijaka spomnimo,
katere pojme je do sedaj že spoznal in jih bo
potreboval v naslednji učni uri.
Kako in s čim? Z odgovori na vprašanja razlaga
pojave in obrazloži svoje odgovore, pri čemer
povezuje vse do sedaj usvojene pojme.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Že obravnavane pojme bodo lahko dijaki
uporabili in jih povezali z novo obravnavano
vsebino in novimi pojmi.
Pri prvi nalogi morajo dijaki razporediti tipe valovanj glede na
velikost valovne dolžine in nato še frekvence:
Odgovor: glede na valovno dolžino si sledijo od leve proti desni gama
žarki, rentgenski žarki, UV svetloba, vidna svetloba IR svetloba,
mikrovalovi in radijski valovi. Glede na frekvenco pa ravno obratno.
Pri prvem
vprašanju
pokličem 14
učencev, ki
naštejejo po
vrsti tipe
valovanj.
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na vprašanje.
Pri naslednji nalogi morajo povezati barvo svetlobe z njeno valovno
dolžino:
Pokličem šest
dijakov, ki
ustrezno
povežejo
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na vprašanje.
137
Odgovor: od leve proti desni si sledijo barve vijolična, modra, zelena,
rumena, oranžna in rdeča.
določeno
barvo
svetlobe.
Kako in s čim? Ponovimo pojme, ki jih dijaki že
poznajo in jih bodo morali uporabiti tudi pri
obravnavi nove vsebine.
Sledi vprašanje mešanja barv, pri katerem morajo dijaki ugotoviti,
katero barvo dobimo z mešanjem barv na sliki:
Odgovor: pri mešanju zelene in rdeče dobimo rumeno, pri mešanju
modre in rdeče škrlatno in pri mešanju zelene in modre turkizno
barvo.
Pokličem tri
dijake, ki
odgovorijo na
vprašanje.
Poklicani
dijaki
odgovorijo
na
zastavljeno
vprašanje.
138
Zadnje vprašanje se nanaša na hitrost razširjanja zvoka. Dijaki si
ogledajo videoposnetek bliska in groma ter izračunajo oddaljenost
nevihte:
Odgovor: 𝑥 = 330
m
s∙ 3 s = 990 m
Pozovem vse
dijake, da
izračunajo
oddaljenost
nevihte, nato
pokličem
dijaka, ki
poda
odgovor.
Vsi dijaki si
ogledajo
video
posnetek ter
izračunajo
oddaljenost
nevihte.
Poklicani
dijak poda
odgovor.
1.3 Motivacijski problem
Na listu imamo natisnjeni dve puščici, obrnjeni v isto smer. List
prilepimo na steno. Pred puščici postavimo kozarec:
Razložim
potek
poskusa ter
pozovem
dijake, naj
pozorno
opazujejo
poskus.
Kaj se bo
zgodilo, ko
bomo v
kozarec
natočili
vodo?
Postavim
podvprašanje:
Poslušajo in
opazujejo.
Najverjetneje
ne bodo znali
pravilno
odgovoriti na
vprašanje.
G2/P3:
- samostojno oblikuje hipoteze, ki jih samostojno
utemelji in razlago podkrepi z uporabo teoretičnega
znanja in s pomočjo uporabe znanstvene literature,
ki jo kritično ovrednoti in argumentira svoj izbor
Zakaj? Dijaki morajo predvidevati in postavljati
hipoteze kot razloge, zakaj pride do pojava.
Kako in s čim? Dijakom postavljamo vprašanja v
zvezi s prikazanim poskusom ter jih pozovemo, da
postavljajo hipoteze, ki jih morajo ustno obrazložiti
z uporabo predhodnega znanja.
- uporablja strokovno besedišče, koncepte in teorijo
za celostno razlago
Zakaj? Dijaki ustno odgovarjajo na vprašanja in
postavljajo hipoteze, ki jih morajo obrazložiti.
Kako in s čim? Pri postavljanju hipotez morajo
uporabljati strokovno besedišče in pojme, ki so jih
spoznali v prejšnjih učnih urah. Njihovo uporabo
139
kaj se bo
zgodilo s
puščico, ko jo
bo prekrila
voda?
Vprašam, kaj
opazimo.
Dijaki vidijo,
da se je smer
puščice
obrnila.
preverjamo ustno, kot odgovore na zastavljena
vprašanja.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Dijak, ki pomaga pri izvedbi, mora
samostojno uporabljati pripomočke za izvedbo
poskusa.
Kako in s čim? Dijaku razložimo, kako naj izvede
poskus ter ga opazujemo pri izvedbi poskusa.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in natančen
Zakaj? Dijak samostojno izvaja poskus.
Kako in s čim? Dijak sam izvede poskus pred
sošolci, ki ga opazujejo. Dijak ne poliva vode in je
pri izvedbi suveren.
- s pripomočki ravna previdno in varno
Zakaj? Ob izvedbi mora uporabiti stekleno posodo.
Kako in s čim? Steklene posode ne razbije in ne
poliva vode.
G2/P7:
- zna pravilno in kritično samostojno ovrednotiti
dobljene rezultate glede na postavljene
cilje/hipotezo
Zakaj? Ko se poskus izvede, dijaki vidijo, ali so
predpostavili pravilno.
Kako in s čim? Dijakom ob koncu poskusa
postavimo vprašanje, kaj se je zgodilo. Dijaki
obrazložijo, ali so predvidevali pravilno in ali so bile
njihove hipoteze točne.
V kozarec začnemo točiti vodo in jo natočimo do višine, da se prekrije
prva puščica:
Zakaj se je
smer puščice
obrnila?
Ne bodo
znali
odgovoriti.
1.4 Napoved učnega smotra
Na vprašanje bodo znali dijaki odgovoriti ob koncu ure. V zvezke in
na tablo napišemo naslov: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Napišem na
tablo naslov
in preverim,
ali so ga
dijaki
Zapišejo
naslov v
zvezke.
140
prepisali s
table v
zvezke.
2. NOVA UČNA SNOV
Kot smo že povedali, se svetloba odbije od predmetov v naše oči in
jih zato vidimo. Svetloba pa se tudi lomi na prehodu iz ene v drugo
snov. Danes bomo podrobneje spoznali odboj in lom svetlobe.
Napovem
temo učne
ure.
Dijaki
poslušajo.
Dijaki bodo delali v skupinah po 5. Najprej bodo obravnavali odboj
svetlobe. Nato bomo preverili ugotovitve. Nato bodo obravnavali še
lom svetlobe ter nazadnje pregledali ugotovitve.
Najprej dijaki samostojno raziščejo odboj svetlobe. Za to imajo časa
5 min. Ko končajo pregledamo ugotovitve.
Dijake
razdelim v
skupine, jih
posedem po
skupinah ter
razdelim
delovne liste.
Nato skupaj
pregledamo
navodila
delovnih
listov.
Preverjam
samostojno
delo dijakov
ter
odgovarjam
na morebitne
nejasnosti.
Posedejo se
po skupinah
in preletijo
delovni list in
preberejo
navodila
eksperimenta.
Samostojno
raziskujejo
odboj
svetlobe.
G2/P1:
- uporabi teoretično znanje ali znanje iz
vsakdanjega življenja, da zazna problem
Zakaj? Dijaki morajo sami razumeti, kakšno
problemsko nalogo morajo raziskati.
Kako in s čim? Pri danem poskusu imajo dijaki
nekaj začetnih smernic za raziskavo odboja
svetlobe, najprej pa morajo uporabiti teoretično in
praktično znanje, da razumejo, kako potuje svetloba
in lahko to znanje uporabi pri rešitvi problema.
- razume pomembnost presoje problema in kritično
ter s podanimi potrjenimi argumenti predlaga
načine, kako jih raziskati
Zakaj? Dijaki morajo sami razmisliti, kako razrešiti
problem poskusa.
Kako in s čim? Na razpolago imajo vse pripomočke,
ki jih potrebujejo. Uporabiti morajo le do sedaj
pridobljeno znanje in poiskati rešitve poskusa, ki jih
predstavljajo pred sošolci v skupini. S skupnimi
idejami pridejo do pravilne rešitve problema.
G2/P2:
- samostojno zastavlja raziskovalna vprašanja
Zakaj? Dijaki nimajo navodil poskusa podanih
popolno, zato morajo sami postaviti raziskovalno
vprašanje.
Kako in s čim? Dijaki morajo zapisati, kako so
poskus izvedli in kaj so raziskovali.
141
- pri zastavljanju vprašanj uporabi znanje teorije,
znanje iz vsakdanjega življenja ter uporabo
znanstvene literature
Zakaj? Odgovor na vprašanja morajo dijaki zapisati
na delovni list.
Kako in s čim? Da dijaki odgovorijo na zastavljena
vprašanja, morajo uporabiti vso znanje, ki so ga do
sedaj pridobili.
G2/P4.1:
- pozna cilje raziskave in jih smiselno umešča v
koncept poskusa
Zakaj? Dijaki morajo razumeti nalogo, si zamisliti
potek in razmisliti o ciljih.
Kako in s čim? Dijaki razmislijo, kako bodo dosegli
cilje poskusa ter to zapišejo na delovni list.
G2/P4.2:
- predlaga efektiven način izvedbe poskusa, ki
omogoča zbiranje ustreznih podatkov in njihovo
nadaljnje procesiranje
Zakaj? Dijaki morajo samostojno izvesti poskus in
zapisati ugotovitve.
Kako in s čim? Če želijo dijaki pravilno izvesti
poskus, morajo samostojno razmisliti, kako bodo to
storili, v skupini predlagajo načine ter izberejo
najprimernejšega.
G2/P4.5:
- takoj opazi smiselnost pridobljenih podatkov in jih
kritično oceni
Zakaj? Dijaki morajo sami priti do ugotovitve, zato
morajo tudi opaziti smiselnost dobljenih rezultatov.
Kako in s čim? Če dijaki dobijo napačne rezultate,
morajo poskus ponoviti. Sami v skupini kritično
razmislijo o smiselnosti pridobljenih rezultatov.
- zna samostojno kritično presoditi o smiselnosti
ponovitve raziskave
142
Zakaj? Dijaki v skupini izvajajo poskus ter
ugotavljajo zakonitosti.
Kako in s čim? Dijaki se zavedajo, da bodo ob
večkratnih ponovitvah poskusa preverili o točnosti
prvotne izvedbe. Če je potrebno poskus večkrat
ponovijo. V vsakem primeru ga ponovijo vsaj
dvakrat.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Dijaki samostojno izvajajo poskus ter
uporabljajo vse dane pripomočke in merilne
naprave.
Kako in s čim? Če želijo izvesti poskus, morajo
samostojno uporabljati merilne naprave ter z njimi
ugotoviti lastnosti odboja svetlobe.
- pripomočke zna samostojno in suvereno sestaviti
po sliki, navodilih ali iz glave
Zakaj? Dijaki dobijo delovne liste z navodili za
potek poskusa in s sliko, ki jo lahko uporabijo kot
pomoč pri sestavi poskusa.
Kako in s čim? Po danih navodilih in sliki sestavijo
poskus, ki ga morajo samostojno izvesti.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in natančen
Zakaj? Dijak mora samostojno in spretno izvesti
poskus z danimi pripomočki.
Kako in s čim? Dijaki imajo za izvedbo poskusa le
5 minut, zato morajo biti spretni. Če želijo poskus
izvesti uspešno, morajo biti samostojni in
učinkoviti.
- s pripomočki ravna previdno in varno
Zakaj? Dani pripomočki so last šole, zato morajo
ravnati z njimi lepo, prav tako morajo ravnati varno,
da ne poškodujejo sebe ali druge.
143
Kako in s čim? Dijake pred izvedbo poskusa
opozorimo, da naj s pripomočki ravnajo previdno
ter, da sami odgovarjajo za poškodovane naprave.
Ob koncu poskusa hitro pregledamo pripomočke
vsake skupine in preverimo, da niso poškodovani.
G2/P6:
- zmeraj naprej poskrbi za svojo varnost in varnost
okolice
Zakaj? Pri poskusu imamo opravka z zrcalom, s
katerim se lahko dijaki porežejo, ter z bucikami, s
katerimi se lahko zbodejo.
Kako in s čim? Dijaki ravnajo s pripomočki varno
in pazijo tudi na varnost drugih okoli sebe.
- v primeru nevarnosti ukrepa hitro in učinkovito,
pozna pravila ukrepanja
Zakaj? Pri izvajanju poskusa lahko pride do
poškodb.
Kako in s čim? V primeru, da pride do poškodbe,
dijak hitro ukrepa ter pokliče učitelja ali uporabi
prvo pomoč.
- pravilna in varna uporaba pripomočkov in
merilnih naprav je nedvoumno izkazana
Zakaj? Dijaki pri poskusu uporabljajo nezahtevne
pripomočke, s katerimi morajo ravnati suvereno in
varno.
Kako in s čim? Dijaki brez napak in poškodb
izvedejo poskus.
- v celoti upošteva laboratorijski red
Zakaj? Ker delamo v fizikalni učilnici, ki je polna
naprav in pripomočkov.
Kako in s čim? Dijaki so že ob začetku šolskega leta
seznanjeni z laboratorijskim redom, ki ga ne smejo
kršiti.
G2/P10:
144
- poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni
interpretaciji rezultatov poskusa
Zakaj? Dijaki po samostojni izvedbi poskusa
zapišejo ugotovitve.
Kako in s čim? Odgovorijo na zastavljena vprašanja
na delovnem listu. Odgovore so pridobili z izvedbo
poskusa.
- samostojno in kritično izpelje sklepe in ugotovitve
ter jih s strokovnimi besedami predstavi
Zakaj? V skupini se pogovorijo in izpeljejo sklepe.
Kako in s čim? Sklepe in ugotovitve s strokovnimi
besedami in pravilnimi pojmi zapišejo na delovni
list.
Po končanem poskusu napišem na tablo in dijaki v zvezke odboj
svetlobe. Nato dijaki zalepijo prvi del delovnega lista. Na tablo
narišemo še en primer odboja svetlobe, zapišemo nove izraze ter
odbojni zakon:
Rišem na
tablo, zraven
razlagam.
Prerisujejo in
poslušajo
razlago.
G1/P3:
- za celostno razlago kompleksnih naravoslovnih
pojavov/procesov, tehnoloških procesov uporablja
in ustvarja ustrezne prikaze, modele in analogije
(ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Ko dijaki samostojno raziščejo odbojni
zakon, predstavijo svoje zapisane ugotovitve.
Kako in s čim? Ustno predstavijo svoje ugotovitve,
ki so si jih prej zapisali na delovni list.
- loči med znanstvenimi in neznanstvenimi
razlagami
Zakaj? Dijake pri predstavitvi ugotovitev učimo, da
je potrebno svoje trditve ustrezno komentirati in
razumeti, zakaj gre v tem primeru za znanstveno
razlago pojava.
Kako in s čim? Dijaki pred razredom ustno
predstavijo svoje ugotovitve, ki jih potrdijo z
izvedenim poskusom.
- pozna negativne posledice neznanstvene razlage
pojavov/procesov ter ve, da znanstvene razlage
temeljijo na preverjenih dejstvih in zakonitostih, a
imajo omejeno področje veljavnosti
Razmislimo, kaj se zgodi z odbojem svetlobe na hrapavi površini.
Ugotovimo, da zmeraj velja odbojni zakon in vpeljemo pojem difuzni
odboj.
Postavim
vprašanje in
dijake
Razmišljajo
in
145
pozovem k
razmisleku.
odgovarjajo
na vprašanja.
Zakaj? Ker gre za izveden poskus, se morajo
zavedati tudi napak, ki se lahko pojavijo med
opravljanjem poskusa, in jih morajo tudi ustrezno
zaznati in argumentirati.
Kako in s čim? Ker so izvedli poskus in prišli do
znanstvenih spoznanj, jih pozovemo tudi, da
razmislijo, ali obstajajo kakšni primeri, kjer odbojni
zakon ne bi veljal in obrazložijo, zakaj.
- primerjalno presoja ustreznost (prednosti in
omejitve) modelov in analogij
Zakaj? Svoje ugotovitve zapiše pisno in jih predstavi
ustno.
Kako in s čim? Med opravljanjem poskusa zapiše
ugotovitve tako, da odgovori na vprašanja, ki so
zapisana na delovnem listu, nato pa mora to tudi
ustno predstaviti pred razredom.
Nato dijaki opravijo drugi del poskusa – lom svetlobe. Za opravljanje
poskusa imajo 5 min časa. Nato pregledamo ugotovitve.
Opazujem
delo dijakov.
Opravljajo
poskus.
G2/P1:
- uporabi teoretično znanje ali znanje iz
vsakdanjega življenja, da zazna problem
Zakaj? Dijaki morajo sami razumeti, kakšno
problemsko nalogo morajo raziskati.
Kako in s čim? Pri danem poskusu imajo dijaki
nekaj začetnih smernic za raziskavo odboja
svetlobe, najprej pa morajo uporabiti teoretično in
praktično znanje, da razumejo, kako potuje svetloba
in lahko to znanje uporabijo pri rešitvi problema.
- razume pomembnost presoje problema in kritično
ter s podanimi potrjenimi argumenti predlaga
načine, kako jih raziskati
Zakaj? Dijaki morajo sami razmisliti, kako razrešiti
problem poskusa.
Kako in s čim? Na razpolago imajo vse pripomočke,
ki jih potrebujejo. Uporabiti morajo le do sedaj
pridobljeno znanje in poiskati rešitve poskusa, ki jih
146
predstavljajo pred sošolci v skupini. S skupnimi
idejami pridejo do pravilne rešitve problema.
G2/P2:
- samostojno zastavlja raziskovalna vprašanja
Zakaj? Dijaki nimajo navodil poskusa podanih
popolno, zato morajo sami postaviti raziskovalno
vprašanje.
Kako in s čim? Dijaki morajo zapisati, kako so
poskus izvedli in kaj so raziskovali.
- pri zastavljanju vprašanj uporabi znanje teorije,
znanje iz vsakdanjega življenja ter uporabo
znanstvene literature
Zakaj? Odgovor na vprašanja morajo dijaki zapisati
na delovni list.
Kako in s čim? Da dijaki odgovorijo na zastavljena
vprašanja, morajo uporabiti vse znanje, ki so ga do
sedaj pridobili.
G2/P4.1:
- pozna cilje raziskave in jih smiselno umešča v
koncept poskusa
Zakaj? Dijaki morajo razumeti nalogo, si zamisliti
potek in razmisliti o ciljih.
Kako in s čim? Dijaki razmislijo, kako bodo dosegli
cilje poskusa ter to zapišejo na delovni list.
G2/P4.2:
- predlaga efektiven način izvedbe poskusa, ki
omogoča zbiranje ustreznih podatkov in njihovo
nadaljnje procesiranje
Zakaj? Dijaki morajo samostojno izvesti poskus in
zapisati ugotovitve.
Kako in s čim? Če želijo dijaki pravilno izvesti
poskus, morajo samostojno razmisliti, kako bodo to
storili, v skupini predlagajo načine ter izberejo
najprimernejšega.
G2/P4.5:
147
- takoj opazi smiselnost pridobljenih podatkov in jih
kritično oceni
Zakaj? Dijaki morajo sami priti do ugotovitve, zato
morajo tudi opaziti smiselnost dobljenih rezultatov.
Kako in s čim? Če dijaki dobijo napačne rezultate,
morajo poskus ponoviti. Sami v skupini kritično
razmislijo o smiselnosti pridobljenih rezultatov.
- zna samostojno kritično presoditi o smiselnosti
ponovitve raziskave
Zakaj? Dijaki v skupini izvajajo poskus ter
ugotavljajo zakonitosti.
Kako in s čim? Dijaki se zavedajo, da bodo ob
večkratnih ponovitvah poskusa preverili točnosti
prvotne izvedbe. Če je potrebno poskus večkrat
ponovijo. V vsakem primeru ga ponovijo vsaj
dvakrat.
G2/P5:
- samostojno uporablja vse merilne naprave, tudi
zahtevnejše
Zakaj? Dijaki samostojno izvajajo poskus ter
uporabljajo vse dane pripomočke in merilne
naprave.
Kako in s čim? Če želijo izvesti poskus, morajo
samostojno uporabljati merilne naprave ter z njimi
ugotoviti lastnosti odboja svetlobe.
- pripomočke zna samostojno in suvereno sestaviti
po sliki, navodilih ali iz glave
Zakaj? Dijaki dobijo delovne liste z navodili za
potek poskusa in s sliko, ki jo lahko uporabijo, kot
pomoč pri sestavi poskusa.
Kako in s čim? Po danih navodilih in sliki sestavijo
poskus, ki ga morajo samostojno izvesti.
- pri rokovanju s pripomočki je samostojen, spreten
in natančen
148
Zakaj? Dijak mora samostojno in spretno izvesti
poskus z danimi pripomočki.
Kako in s čim? Dijaki imajo za izvedbo poskusa le
5 minut, zato morajo biti spretni. Če želijo poskus
izvesti uspešno, morajo biti samostojni in
učinkoviti.
- s pripomočki ravna previdno in varno
Zakaj? Dani pripomočki so last šole, zato morajo
ravnati z njimi lepo, prav tako morajo ravnati varno,
da ne poškodujejo sebe ali druge.
Kako in s čim? Dijake pred izvedbo poskusa
opozorimo, da naj s pripomočki ravnajo previdno ter
da sami odgovarjajo za poškodovane naprave. Ob
koncu poskusa hitro pregledamo pripomočke vsake
skupine in preverimo, da niso poškodovani.
G2/P6:
- zmeraj naprej poskrbi za svojo varnost in varnost
okolice
Zakaj? Pri poskusu imamo opravka z zrcalom, s
katerim se lahko dijaki porežejo, ter z bucikami, s
katerimi se lahko zbodejo.
Kako in s čim? Dijaki ravnajo s pripomočki varno
in pazijo tudi na varnost drugih okoli sebe.
- v primeru nevarnosti ukrepa hitro in učinkovito,
pozna pravila ukrepanja
Zakaj? Pri izvajanju poskusa lahko pride do
poškodb.
Kako in s čim? V primeru, da pride do poškodbe,
dijak hitro ukrepa ter pokliče učitelja ali uporabi
prvo pomoč.
- pravilna in varna uporaba pripomočkov in
merilnih naprav je nedvoumno izkazana
Zakaj? Dijaki pri poskusu uporabljajo nezahtevne
pripomočke, s katerimi morajo ravnati suvereno in
varno.
149
Kako in s čim? Dijaki brez napak in poškodb
izvedejo poskus.
- v celoti upošteva laboratorijski red
Zakaj? Ker delamo v fizikalni učilnici, ki je polna
naprav in pripomočkov.
Kako in s čim? Dijaki so že ob začetku šolskega leta
seznanjeni z laboratorijskim redom, ki ga ne smejo
kršiti.
G2/P10:
- poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni
interpretaciji rezultatov poskusa
Zakaj? Dijaki po samostojni izvedbi poskusa
zapišejo ugotovitve.
Kako in s čim? Odgovorijo na zastavljena vprašanja
na delovnem listu. Odgovore so pridobili z izvedbo
poskusa.
- samostojno in kritično izpelje sklepe in ugotovitve
ter jih s strokovnimi besedami predstavi
Zakaj? V skupini se pogovorijo in izpeljejo sklepe.
Kako in s čim? Sklepe in ugotovitve s strokovnimi
besedami in pravilnimi pojmi zapišejo na delovni
list.
3. RAZREŠITEV MOTIVACIJSKEGA PROBLEMA
Učenci spoznajo, da se je puščica obrnila v drugo smer zaradi loma
svetlobe.
Ko svetloba prečka steklo, se lomi proti središču. V središču se vsi
svetlobni žarki združijo – ta točka se imenuje žarišče. Zato vidimo
puščico povečano. Nad žariščno točko pa se slika obrne, zaradi
žarkov, ki se lomijo in potekajo drug preko drugega. Tako potekajo
tisti z leve strani puščice na desno in tisti z desne na levo in puščica
je videti obrnjena.
Postavljam
vprašanje:
zakaj se je
puščica
obrnila v
drugo smer.
Učenci
odgovarjajo
na
zastavljeno
vprašanje.
G1/P1:
- v teoriji in praksi prepozna naravne in tehnološke
pojave, procese in zakonitosti ter za celostno
razlago pojavov/procesov dosledno uporablja
strokovno besedišče (v skladu s cilji učnih načrtov)
in strokovne argumente (ustno in pisno, tudi s
pomočjo IKT)
Zakaj? Dijaki povežejo znanje, ki so ga pridobili s
poskusom, z razrešitvijo motivacijskega problema.
Kako in s čim? Dijake spomnimo na izveden
motivacijski poskus. Najverjetneje bodo že sami
znali povezati pridobljeno znanje z razrešitvijo
problema. Sicer jim postavljamo vprašanja, ki jih
150
vodijo k spoznanju. Dijake lahko tudi pozovemo, da
sami narišejo skico poskusa na tablo in tako sami
pridejo do razrešitve.
- uporabi usvojene naravoslovne pojme, koncepte in
teorije za celostno razlago kompleksnejših
pojavov/procesov in s tem izkaže razumevanje
narave kot soodvisno povezane celote
Zakaj? Dijaki morajo pri razlagi motivacijskega
poskusa uporabljati besedišče, ki so ga pridobili v
prejšnjih učnih urah in pri opravljanju poskusov
odboja in loma svetlobe.
Kako in s čim? Dijakom zastavljamo vprašanja, na
katera morajo ustno odgovoriti in pri tem uporabljati
ustrezno besedišče. Prav tako morajo pri risanju
skice opisovati poskus z uporabo strokovnega
besedišča in do sedaj usvojenih pojmov.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Dijak povezuje predznanje izvedenega
poskusa loma svetlobe z razrešitvijo motivacijskega
problema.
Kako in s čim? Ustno odgovarja na zastavljena
vprašanja in gradi hierarhično strukturo pojmov.
- uporablja načelo vzročnosti (kavzalnosti*)
Zakaj? Dijaki z opravljenim poskusom ugotovijo
vzrok za pojav.
Kako in s čim? Dijake spodbujamo k razmisleku in
jim postavljamo podvprašanja, s katerimi ugotovijo
vzroke za pojave.
4. NADALJEVANJE NOVE UČNE SNOVI
Nato pojasnimo lom svetlobe. Zapišemo podnaslov ter prilepimo
delovne liste v zvezke.
Vpeljemo lomni količnik, ga definiramo in zapišemo na tablo.
Vpeljemo tudi optično gostoto snovi
Razlagam.
Dijakom ves
čas
postavljam
vprašanja, na
Poslušajo.
Odgovarjajo
na vprašanja.
G1/P3:
- za celostno razlago kompleksnih naravoslovnih
pojavov/procesov, tehnoloških procesov uporablja
in ustvarja ustrezne prikaze, modele in analogije
(ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
151
katere bi naj
znali
odgovoriti še
iz osnovne
šole.
Zakaj? Znanje, ki ga je pridobil iz prejšnjih učnih ur
in pri opravljanju poskusa loma svetlobe, uporabi pri
zapisovanju povzetka loma svetlobe.
Kako in s čim? Med zapisovanjem povzetka loma
svetlobe na tablo, dijaki odgovarjajo na zastavljena
vprašanja, ki se navezujejo na prej izveden poskus.
S tem se naučijo povezovanja pojmov in logično
sklepajo o poimenovanju novih pojmov (vpadni
žarek – žarek, ki vpade na površino, lomljen žarek –
žarek, ki se lomi, podobno za ostale nove pojme).
- primerjalno presoja ustreznost (prednosti in
omejitve) modelov in analogij
Zakaj? Model, ki so ga napravili pri poskusu, morajo
pretvoriti v pisni zapis, kot odgovore na vprašanja
na delovnem listu. Nato to pretvorijo na slikovno
predstavitev lomnega zakona.
Kako in s čim? Dijake pozivamo, da nam narekujejo,
kako potekajo žarki na skici in jim zastavljamo
vprašanja o novih pojmih.
Narišemo lom svetlobe in zraven nove pojme ter zapišemo lomni
zakon.
Narišem na
tablo.
Prerisujejo in
prepisujejo.
152
Sledi obravnava loma svetlobe pri planparalelni plošči. Dijaki
raziščejo lastnosti loma s programom Algodoo [36]. Spoznajo, da je
kot, pod katerim snop svetlobe izstopi iz plošče, enak kotu, poda
katerim vstopi v ploščo:
Pokličem
dijaka k tabli,
ki spreminja
velikost
vpadnega
kota ter
dijake
sprašujem,
kaj se dogaja
z lomnim
kotom in
kolikšna je
velikost kota,
ki izhaja iz
plošče.
Poklicani
dijak pride k
računalniku
in spreminja
vpadni kot,
drugi dijaki
odgovarjajo
na vprašanja
in ugotavljajo
lastnosti
loma na
planparalelni
plošči.
G2/P2:
- samostojno zastavlja raziskovalna vprašanja
Zakaj? Dijaki na aplikaciji spoznavajo lastnosti
planparalelnih plošč in potek svetlobe skozi njih.
Kako in s čim? Dijaki glasno zastavljajo vprašanja o
lastnostih planparalelnih ploščah.
G2/P3:
- samostojno oblikuje hipoteze, ki jih samostojno
utemelji in razlago podkrepi z uporabo teoretičnega
znanja in s pomočjo uporabe znanstvene literature,
ki jo kritično ovrednoti in argumentira svoj izbor
Zakaj? Dijaki pred prikazom poteka svetlobe skozi
planparalelno ploščo sami postavljajo hipoteze.
Kako in s čim? Dijakom zastavljamo vprašanja ter
jih pozivamo, da nam predstavijo svoje hipoteze, ki
jih morajo kritično utemeljiti.
- uporablja strokovno besedišče, koncepte in teorijo
za celostno razlago
Zakaj? Hipoteze postavlja ustno pred celotnim
razredom.
Kako in s čim? Dijakom zastavljamo vprašanja, na
katera ustno odgovarjajo ter pri tem uporabljajo
strokovno besedišče. Pri postavljanju hipotez se
omejujejo na že usvojeno teoretično znanje.
G2/P9:
- poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni
interpretaciji rezultatov poskusa
Zakaj? Ko pokažemo pot žarkov skozi planparalelno
ploščo, lahko dijaki spoznajo, ali so pravilno
postavili hipotezo.
Kako in s čim? Ustno potrdijo ali ovržejo svoje
hipoteze ter obrazložijo, kaj opazijo.
Vpeljemo še mejni vpadni kot in razmislimo, kaj se zgodi, če mejni
vpadni kot še povečamo. Ugotovimo, da se curek svetlobe takrat
popolnoma odbije in to imenujemo popolni odboj.
Razlagam,
pišem na
tablo in
Prepisujejo in
odgovarjajo
na vprašanja.
G1/P3:
- za celostno razlago kompleksnih naravoslovnih
pojavov/procesov, tehnoloških procesov uporablja
153
učence
spodbujam z
vprašanji k
razmisleku.
in ustvarja ustrezne prikaze, modele in analogije
(ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Za razlago procesov uporablja do sedaj
usvojeno znanje, ki ga izkaže ustno z odgovori na
vprašanja.
Kako in s čim? Dijakom postavljamo vprašanja in
podvprašanja, na katera odgovarjajo. Pri tem svoje
odgovore tudi ustrezno argumentirajo.
Nato dijakom v programu Algodoo prikažemo popolni odboj [34]. Ko
zaženemo aplikacijo, se začne vpadni kot samodejno premikati.
Dijaki lahko opazijo spreminjanje intenziteto odbite svetlobe vse do
mejnega vpadnega kota in nato nastopi popolni odboj:
Zaženem
aplikacijo in
dijake
pozovem, naj
opisujejo, kaj
opazijo.
Opazujejo in
opisujejo
opažanja.
G2/P10:
- poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni
interpretaciji rezultatov poskusa
Zakaj? Dijaki opazujejo popolni odboj s prikazom
na aplikaciji.
Kako in s čim? Dijaki opisujejo, kaj opazijo ter
podajajo ugotovitve o popolnem odboju svetlobe na
podlagi videnega na aplikaciji.
- samostojno in kritično izpelje sklepe in ugotovitve
ter jih s strokovnimi besedami predstavi
Zakaj? Zastavljamo vprašanja o lastnostih vpadne in
odbite svetlobe pri popolnem odboju.
Kako in s čim? Dijaki predstavijo svoje ugotovitve
in pri tem uporabljajo strokovno besedišče ter nove
pojme. Pri tem jim zastavljamo vprašanja in
podvprašanja glede intenzitete odbite svetlobe.
154
Spoznajo tudi, da v primeru vpadanja svetlobe na optično redkejšo
snov, ne pride do popolnega odboja. Popolni odboj nastane samo v
primeru vpadanja svetlobe v sredstvo, v katerem se ji hitrost poveča:
Pozivam
dijake, da
opazujejo, kaj
se dogaja pri
vpadanju
svetlobe na
optično
gostejšo
snov.
Dijaki
razmišljajo,
opazujejo in
odgovarjajo
na vprašanja.
Dijaki razmislijo, kje bi se lahko oziroma kje se uporablja popolni
odboj v vsakdanjem življenju in kakšne vplive in posledice to prinaša
za življenje (daljnogledi in optični kabli – olajšajo opravila)
Povem, kje v
vsakdanjem
življenju
izkoriščamo
popolni odboj
in pozovem
dijake, naj še
sami
navedejo
kakšen
primer, lahko
Razmišljajo
in
odgovarjajo
na
zastavljena
vprašanja.
G1/P2:
- samostojno poišče vse potrebne
podatke/informacije, jih kritično vrednoti glede na
relevantnost in zanesljivost virov ter zna
argumentirati/pojasniti svoj izbor
Zakaj? Dijaki morajo samostojno poiskati primerno
literaturo in vire, da poiščejo odgovore na vprašanja.
Kako in s čim? Dijaki imajo na voljo vso literaturo
iz knjižnice. Uporabijo lahko tudi druge vire.
Zavedati se morajo relevantnosti in zanesljivosti.
Učimo jih tudi, da podatke preverijo v več virih.
155
si pomagajo
tudi z
literaturo.
Nazadnje predstavijo literaturo in vire, ki so jih
uporabili ter pojasnijo, zakaj se lahko nanje
zanesemo glede relevantnosti.
G1/P4.:
- predvideva možne posledice uporabe
naravoslovnega in tehnološkega znanja v
hipotetičnih situacijah
Zakaj? Dijaki razmislijo, kako uporaba popolnega
odboja vpliva na življenje ljudi in kako ga olajšuje.
Kako in s čim? Dijake pozovemo k razmisleku.
Svoja mišljenja predstavijo pred razredom in jih
kritično komentirajo.
Nazadnje si ogledamo še razklon svetlobe oziroma disperzijo.
Kaj se zgodi, če na optično prizmo posvetimo s snopom be svetlobe?
(se razkloni)
To si ogledamo v programu Algodoo [37]. Opazujemo, katera barva
svetlobe se lomi najbolj in katera najmanj (vzrok je različni lomni
količnik različnih barv svetlobe):
Kje ta pojav zasledimo v vsakdanjem življenju? (mavrica)
Pojasnimo nastanek mavrice. Pri lomu svetlobe ob vstopu in izstopu
iz kapljice ter pri odboju znotraj nje pride do razklona svetlobe, kot
smo spoznali prej. Rdeča svetloba se lomi najmanj, vijolična pa
najbolj. V naše oko tako vpade lep barvni lok med kotoma 40∘ in 42∘,
kot je prikazano na sliki.
Dijakom
postavljam
vprašanja,
ogledujemo si
splet in
razmišljamo
o pojavu
disperzije.
Postavim
vprašanje in
razložim
nastanek
mavrice.
Skico
narišem na
tablo in
preverim, ali
so dijaki
prerisali v
zvezke.
Razmišljajo
in
odgovarjajo
na vprašanja.
Odgovarjajo
na vprašanje
in sodelujejo
ter prerisujejo
v zvezke.
156
5. PREVERJANJE USVOJENEGA
Naloge za preverjanje so na delovnem listu, ki jim ga razdelim.
Razdelim
delovne liste
in preverjam,
kako dijaki
rešujejo.
Rešujejo
delovni list.
G1/P1:
- v teoriji in praksi prepozna naravne in tehnološke
pojave, procese in zakonitosti ter za celostno
razlago pojavov/procesov dosledno uporablja
strokovno besedišče (v skladu s cilji učnih načrtov)
in strokovne argumente (ustno in pisno, tudi s
pomočjo IKT)
Zakaj? Vso pridobljeno znanje učne ure uporabi za
reševanje nalog.
Kako in s čim? S pisnim odgovarjanjem na
zastavljena vprašanja na delovnem listu.
- uporabi usvojene naravoslovne pojme, koncepte in
teorije za celostno razlago kompleksnejših
pojavov/procesov in s tem izkaže razumevanje
narave kot soodvisno povezane celote
Zakaj? Na odgovore mora odgovarjati s strokovnim
besediščem.
Kako in s čim? Dijak mora najprej vprašanje
razumeti, poznati strokovno besedišče iz vprašanj in
nato nanje odgovoriti z uporabo pravilnega
besedišča in pojmov. Odgovore na vprašanja
preverimo.
- smiselno povezuje, ureja/organizira
podatke/pojme v hierarhično strukturo
Zakaj? Če želi pravilno odgovarjati na naloge, mora
povezati in razumeti vse vpeljane pojme.
Kako in s čim? Naloge so zastavljene tako, da mora
vso usvojeno znanje smiselno povezati.
- pozna načelo vzročnosti (kavzalnosti*)
Zakaj? Načelo vzročnosti uporabi pri reševanju
nekaterih nalog.
Kako in s čim? Vprašanja so zastavljena tako, da
mora dijak uporabiti načelo vzročnosti.
G1/P3:
157
- za celostno razlago kompleksnih naravoslovnih
pojavov/procesov, tehnoloških procesov uporablja
in ustvarja ustrezne prikaze, modele in analogije
(ustno in pisno, tudi s pomočjo IKT)
Zakaj? Pri reševanju nalog mora opisovati razne
pojave, ali pa uporabiti znanje za reševanje nalog.
Kako in s čim? Imamo različne tipe nalog, kot so
računske naloge, opisne naloge ali naloge za
obkroževanje.
- loči med znanstvenimi in neznanstvenimi
razlagami
Zakaj? Dijak mora za razlago pojavov v nalogah
uporabiti znanstveno razlago.
Kako in s čim? Po končanem reševanju nalog
preverimo odgovore in smo pozorni na znanstveno
razlago in neznanstveno ustrezno kritiziramo.
158
DELOVNI LIST: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:______________________________
1. ODBOJ SVETLOBE
Cilj: Ugotoviti lastnosti odboja svetlobe na ravni podlagi.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, ogledalo, geotrikotnik,
štiri bucike.
Navodila: Razmislite, kako bi z danimi pripomočki
glede na velikost vpadnega žarka ugotovili velikost odbitega
žarka. Zapišite postopek in ugotovitve.
Postopek:________________________________________
_________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Ugotovitve:_________________________________________________________________
2. LOM SVETLOBE
Cilj: Ugotovi lastnosti loma svetlobe iz zraka v steklo.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, geotrikotnik, steklo,
štiri bucike.
Navodila: Razmislite, kako bi z danimi pripomočki raziskali
velikost kota lomljenega žarka na prehodu iz zraka v steklo, v
odvisnosti od velikosti vpadnega kota ter iz stekla v zrak.
Zapišite postopek in ugotovitve.
Postopek:___________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Ugotovitve:_________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
159
UTRJEVANJE – ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:___________________________
Naloga 1: S kolikšno hitrostjo potuje svetloba skozi steklo. Lomni količnik stekla je 1,51.
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Naloga 2: V vodi se nam zdijo noge krajše, kot so v resnici. Zakaj? Razloži na sliki.
______________________________________________
______________________________________________
______________________________________________
Naloga 3: Sončna svetloba vpada na vodno dno bazena pod kotom 25° proti navpičnici. Pod
kolikšnim kotom vpada svetloba na površje vode?
Naloga 4: Na katero mesto naj ribič usmeri sulico, da bo ujel ribo? Zakaj?
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
Naloga 5: Katera možnost prikazuje pravilno pot žarka skozi stekleno ploščo iz in v zrak?
Naloga 6: Kateri žarek preide iz stekla, kateri iz vode in kateri iz diamanta v zrak?
160
ELEKTRONSKE DRSNICE:
TABELSKA SLIKA:
161
REŠENI DELOVNI LISTI:
DELOVNI LIST: ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:__Ana Tement____________________________
1. ODBOJ SVETLOBE
Cilj: Ugotoviti lastnosti odboja svetlobe na ravni podlagi.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, ogledalo, geotrikotnik,
štiri bucike.
Navodila: Razmislite, kako bi z danimi pripomočki
glede na velikost vpadnega žarka ugotovili velikost odbitega
žarka. Zapišite postopek in ugotovitve.
Postopek:_Narišemo vpadno ravnino in vpadno
pravokotnico. Narišemo poljuben žarek in vanj zapičimo dve
buciki. Preostali dve buciki zapičimo na mesto, kjer se prvotni dve buciki ob pogledu v zrcalo
prekrivata. Če povežemo novo zapičeni buciki dobimo odbiti žarek._____________________
Ugotovitve:__Odbojni kot je enak vpadnemu kotu.___________________________________
2. LOM SVETLOBE
Cilj: Ugotovi lastnosti loma svetlobe iz zraka v steklo.
Potrebščine: list papirja, svinčnik, geotrikotnik, steklo,
štiri bucike.
Navodila: Razmislite, kako bi z danimi pripomočki raziskali
velikost kota lomljenega žarka na prehodu iz zraka v steklo, v
odvisnosti od velikosti vpadnega kota ter iz stekla v zrak.
Zapišite postopek in ugotovitve.
Postopek:__Narišemo vpadno ravnino in vpadno pravokotnico. Narišemo vpadni žarek in
vanj zapičimo dve buciki. Na vpadno ravnino nastavimo steklo in poravnano položaj bucik,
da se prekrivata. Na drugi strani stekla zapičimo buciki tako, da se prekrivata ob pogledu
skozi steklo s prvotnima bucikama. Če povežemo novi buciki, dobimo žarek, ki prehaja iz
stekla. Povežemo še oba žarka in dobimo lomljen žarek v steklu._______________________
Ugotovitve:__Žarek se na prehodu iz zraka v steklo lomi k vpadni pravokotnici. Na prehodu iz
stekla v zrak pa proč od vpadne pravokotnice._______________________________________
162
UTRJEVANJE – ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Ime in priimek:______Ana Tement_____________________
Naloga 1: S kolikšno hitrostjo potuje svetloba skozi steklo. Lomni količnik stekla je 1,51.
𝑐0 = 3 ∙ 108 m
s , 𝑛 =
𝑐0
𝑐, 𝑐 =
𝑐0
𝑛 𝑐 =
3∙108m
s
1,51= 2 ∙ 108
m
s
Naloga 2: V vodi se nam zdijo noge krajše, kot so v resnici. Zakaj? Razloži na sliki.
Videti je, kot da so stopala na tem mestu.
Naloga 3: Sončna svetloba vpada na vodno dno bazena pod kotom 25° proti navpičnici. Pod
kolikšnim kotom vpada svetloba na površje vode?
𝑛𝑧𝑟𝑎𝑘 = 1, 𝑛𝑣𝑜𝑑𝑎 = 1,33, 𝛽 = 25°, sin 𝛼 =sin 𝛽∙𝑛𝑣𝑜𝑑𝑎
𝑛𝑧𝑟𝑎𝑘= sin 25° ∙
1,33
1= 0,56
𝛼 = 34,2°
Naloga 4: Na katero mesto naj ribič usmeri sulico, da bo ujel ribo? Zakaj?
____Sulico mora usmeriti pred ribo._______________________
saj zaradi loma svetlobe ribo vidi za mestom, ________________
kjer se dejansko nahaja __________________________________
Naloga 5: Katera možnost prikazuje pravilno pot žarka skozi stekleno ploščo iz in v zrak?
Naloga 6: Kateri žarek preide iz stekla, kateri iz vode in kateri iz diamanta v zrak?
A: steklo, B: voda, C: diamant
163
7 Predlog načrta evalvacije
V eni sami učni uri učitelj pri obravnavani temi izredno težko preveri znanje in razumevanje
ter pridobljene spretnosti in veščine celotnega razreda. Zato je za učitelja v smislu povratne
informacije o njegovem poučevanju bolj smiselno preverjanje razreda kot celote. Med celotno
uro učencem in dijakom zastavljamo problemska vprašanja, prav tako pa so ta vsebovana pri
eksperimentalnem delu in zaključnem preverjanju znanja. Z zastavljenimi vprašanji preverjamo
doseganje opisnikov gradnikov za vsakega posameznega učenca oziroma dijaka in celotnega
razreda. V primeru, da učenec ali dijak izkaže popolno razumevanje s prisotnimi manjšimi
napakami, mu pripišemo odlično oceno. Manjša nerazumevanja in dobro znanje dodeljujeta
prav dobro oceno, pretežno razumevanje vsebine s prisotnim pomanjkljivim znanjem dobro
oceno, minimalno razumevanje vsebine zadostno oceno in bistveno nerazumevanje vsebine
nezadostno oceno. Učencev in dijakov dejansko ne ocenjujemo. Ocene predstavljajo le
beleženje usvojenosti znanja in razumevanja učitelju kot povratna informacija in mu omogočajo
lažjo predstavo o nivoju znanja v razredu. S tem si lahko učitelj pomaga pri izboljšanju znanja
učencev oziroma dijakov, prav tako pa lahko hitro zazna, ali je njegov način poučevanja
učinkovit ter v katerem delu učne ure tičijo težave podajanja znanja. Podobno velja za
preverjanje usvojenih spretnosti. Učence pri izvajanju raznih veščin opazujemo ter s
postavljanjem vprašanj dodatno preverjamo, ali so usvojili določene spretnosti, katere težave
so pri tem imeli in ali znajo nato te veščine prenesti na druge učne predmete in ne nazadnje na
druge življenjske okoliščine. Naravoslovna pismenost sicer zajema še odnos do naravoslovja,
čemur pa se mu v tej magistrski nalogi nismo posvečali.
Glavni cilj izvajanja učne ure z razvijanjem posameznih podgradnikov je ta, da najboljše učence
oziroma dijake še dodatno motiviramo in jim podamo možnost doseganja še več ciljev in
zahtevnejših vsebin in znanj ter jih naučimo dodatnih, zahtevnejših veščin oziroma izboljšamo
nekatere spretnosti. V povprečnih učencih in dijakih želimo vzpodbuditi zanimanje za fiziko in
njihovo znanje, razumevanje in veščine dvigniti na kar se da visoko raven. Ne nazadnje želimo
tudi najslabše učence pritegniti in njihovo znanje dvigniti za kakšno raven višje ter jih naučiti
kakšne dodatne veščine, ki jim bodo koristile v nadaljnjem življenju.
V primeru, da učitelj zazna težave pri posameznih učencih, se lahko učinkoviteje posveti razlagi
in obravnavi določenega področja. Če pa zazna nerazumevanje večine ali celotnega razreda, pa
mora razmisliti tudi o morebitnih vzrokih pri sebi. Razmisliti mora, ali so vprašanja dobro in
164
razumljivo podana ter ali so metode dela raznolike in primerne za določeno vsebino, če je
podajana snov razumljiva in primerna razvojni stopnji učencev in dijakov ter o vseh drugih
dejavnikih, ki bi lahko vplivali na neučinkovitost učne ure. Ne nazadnje mora razmisliti tudi,
ali je učna ura z vključenimi opisniki izboljšala znanje in razumevanje ali pa so bili ti opisniki
neučinkovito vključeni v pouk.
Z opisniki podgradnikov želimo razvijati vse elemente naravoslovne pismenosti. V magistrski
nalogi smo se osredotočili na razvijanje naravoslovnega znanja in naravoslovnih veščin,
izpustili pa smo razvijanje odnosa do naravoslovja. Ogledali smo si vsak posamezen opisnik in
razmislili, kako lahko učitelj pri obravnavani temi odboj in lom svetlobe ve, ali je dosegel
razvijanje posameznega podgradnika ali ne. Pri tem smo ločeno pogledali doseganje opisnikov
osnovne šole in srednjih šol. Oprli smo se na akcijsko raziskovanje, saj menimo, da daje učitelju
hiter in dober pogled na izvedbo ure ter analizo in mu omogoča efektivno izboljšavo ter
morebitne spremembe. Evalvacija je lahko sprotna, kjer lahko učitelj pravočasno presodi o
smiselnosti izvedbe in jo spremeni, ali pa končna, kjer učitelj ob koncu izvedbe evalvira svoje
delo in razmisli o nadaljnjih spremembah. Sami smo se v magistrski nalogi osredotočili na
končno evalvacijo, po koncu obravnavane vsebine. Doseženo znanje smo se odločili preverjati
s postavljanjem vprašanj skozi celotno učno uro ter z začetnim in končnim preverjanjem,
pridobljene spretnosti in veščine pa z opazovanjem učencev in dijakov pri sami izvedbi in s
preverjanjem razumevanja smiselnosti obvladovanja veščin s postavljanjem vprašanj.
Najprej si oglejmo primer, kako bi lahko učitelj preverjal doseganje opisnikov gradnikov za
naše priprave na temo odboj in lom svetlobe v osnovni šoli. Začnimo z G1/P1 in njegovimi
opisniki. Učenec je usvojil podgradnike, kadar mu je uspelo priklicati in povezati že usvojeno
znanje (iz prejšnjih učnih ur ali iz dane učne ure) ter ga je smiselno in pravilno uporabil za opis
in razlago pojavov, ki se navezujejo na odboj in lom svetlobe. Naučene nove pojme je pravilno
povezoval z že poznanimi pojmi in jih je smiselno organiziral v hierarhično strukturo. Pri
predstavljanju ugotovitev ali pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja je uporabljal temeljno
strokovno besedišče v skladu s cilji UN. Učenec je pri reševanju nalog pokazal, da razume
načelo vzročnosti in ga smiselno uporabljal pri odgovarjanju na vprašanja. Pri doseganju
opisnikov G1/P2 je učenec samostojno poiskal podatke, ki jih je potreboval za razlago. Pri tem
je uporabil več različnih virov, ki jih je tudi ustrezno navedel. Učenec je ustrezno presodil,
kateri viri so zanesljivi in samostojno uporabljal podatkovne baze podatkov. Naslednji
podgradnik je G1/P3. Učenec je pravilno prikazoval podatke in pojave z različnimi modeli. Isti
165
model je predstavil pisno, ustno in grafično ter obrazložil pomanjkljivosti in prednosti
posamezne predstavitve odboja in loma svetlobe. Pri tem se je naučil razločevati med
znanstvenimi in neznanstvenimi razlagami. Pri G1/P4 je pojasnil razliko med temeljnimi in
uporabnimi raziskavami ter predstavil pozitivne in negativne posledice naravoslovnega in
tehnološkega znanja za družbo in okolje. Sledi drugi gradnik, kjer je pri G2/P1 učenec
samostojno prepoznal znanstvene probleme v poskusih in nalogah za preverjanje usvojenega
znanja, predlagati je znal tudi načine, kako probleme raziskati. Z doseganjem opisnikov G2/P2
je pri motivacijskem poskusu ter pri samostojni izvedbi poskusov odboja in loma svetlobe
samostojno zastavljal raziskovalna vprašanja, pri čemer je uporabil svoje predznanje ali pa si
je pomagal z raznimi viri. Sledi podgradnik G2/P3, kjer je učenec pri motivacijskem poskusu
samostojno postavljal hipoteze ter predvideval o pojavu pred samo izvedbo poskusa. Pri tem je
hipotezo predstavil ustno pred razredom in uporabljal strokovno besedišče ter ustrezne pojme.
Naslednji podgradnik je G2/P4.1. Pri izvedbi poskusov loma in odboja svetlobe je učenec
poznal cilje raziskave, jih umeščal v koncept poskusa, samostojno ter s pomočjo sošolcev v
skupini je naredil načrt izvedbe poskusa ter s pomočjo teoretičnega predznanja opredelil
dejavnike poskusa. S pomočjo navodil je prepoznal in opredelil odvisne in neodvisne
spremenljivke. Pri G2/P4.2 je poznal vse kvantitativne in kvalitativne metode raziskovanja,
vedel je, katera metoda je najprimernejša za kontrolo spremenljivk ter pred sošolci predlagal
načine za izvedbo poskusa. Z G2/4.3 je samostojno in s pomočjo dodatne literature izbral vzorec
ter s strokovnim besediščem opisal razloge za izbiro. Sledi G2/4.4, kjer je pri izvedbi poskusa
vedel, kaj je to kontrolni poskus in čemu služi, izvedel kontrolni poskus ter ga v primeru
drugačnih rezultatov smiselno uporabil pri raziskavi. Pri G2/P4.5 je pri izvedbi poskusa
nazadnje še presodil o smiselnosti pridobljenih podatkov, pri čemer se je opiral na teoretično
predznanje. V primeru, da je prišlo do nesmiselnih podatkov, se je samostojno odločil za
ponovitev raziskave ter predstavil razloge za ponovitev meritev in nezanesljivost rezultatov.
Naslednji podgradnik je G2/P5. Učenec je pri izpeljavi poskusa samostojno uporabljal dane
merilne naprave, pripomočke je znal sestaviti po sliki in zapisanih navodilih, pri rokovanju s
pripomočki je bil samostojen in spreten ter je z njimi ravnal varno in jih ni poškodoval. Z
doseganjem opisnikov G2/P6 je učenec med izvajanjem poskusov samostojno skrbel za svojo
varnost ter bil pozoren na varnost okolice. Če je prišlo do nevarnosti, je ukrepal hitro in
pravilno. Tudi s pripomočki je ravnal previdno in pazil, da jih ne poškoduje. Pri G2/P7 je pri
razrešitvi motivacijskega problema podano hipotezo analiziral in jo kritično ovrednotil,
predstavil je tudi pomanjkljivosti izvedenih poskusov odboja in loma svetlobe ter navedel vire
napak, podal je zaključke ugotovitev poskusa ter predstavil tudi predloge izboljšav izvedbe.
166
Sledi G2/P8, kjer je prepoznal zanesljivost podatkov, kritično presodil o objektivnosti podatkov
ter se zavedal posledic posploševanja rezultatov. S podgradnikom G2/P9 je meritve iz poskusov
prikazal na pravilen način ter pravilno zapisoval enote za merjenje kota. Prikaze podatkov je
znal pretvoriti iz poskusa v pisno obliko in nato še to pretvoril v grafično obliko. Naslednji
podgradnik je G2/P10, kjer je učenec samostojno in s pomočjo literature izpeljal sklepe in jih
predstavil z ustreznim besediščem. Pri G2/P11 je samostojno v knjižnici iskal primerno
literaturo ter uporabljal druge vire za iskanje podatkov ter kritično presojal, katera je relevantna
in katera ne, kar je tudi predstavil pred sošolci. Z zadnjim podgradnikom G2/P12 je ločeval
med znanstveno in strokovno literaturo ter potrdil poiskane podatke tudi z dodatno literaturo
ter tako dokazal, da se zaveda pomembnosti ovrednotenja rezultatov z več različnimi viri in
literaturami.
Oglejmo si še, kako bi učitelj preverjal doseganje gradnikov v srednjih šolah. Najprej si
poglejmo G1/P1. Dijak je v nalogah pravilno prepoznal pojave ter pri njihovi razlagi uporabljal
strokovno besedišče v skladu s cilji učnega načrta. Že usvojene pojme je smiselno povezoval z
novimi ter jih urejal v hierarhično strukturo. Razumel je načelo vzročnosti in ga uporabljal pri
razlagi pojavov in procesov. Pri G1/P2 je samostojno poiskal podatke, ki jih je potreboval za
rešitev problema ter jih kritično ovrednotil glede na relevantnost vira. Svoj izbor je argumentiral
in predstavil pred razredom. Poiskal je več relevantnih virov in pri tem uporabljal podatkovno
bazo podatkov. Smiselno in pravilno je poiskal podatke v virih in jih razvrstil glede na
funkcionalnost pri dani nalogi. Vse vire je tudi ustrezno navedel in citiral. Z opisniki G1/P3 je
dijak za razlago pojavov in procesov uporabljal različne prikaze in modele, saj je odboj in lom
svetlobe predstavil pisno, ustno in grafično. Predstavil je razlike med znanstvenimi in
neznanstvenimi razlagami ter posledice neznanstvene razlage pojavov. Pri G1/P4 je raziskal in
uporabil bazične in aplikativne raziskave, da je predstavil vplive in posledice pojavov na družbo
in okolje. Naslednji je G2/P1, kjer je dijak pri izvajanju poskusov odboja in loma svetlobe
uporabil že usvojeno znanje, da je zaznal problem ter v skupini podal predloge, kako problem
raziskati. Z G2/P2 je dijak pri motivacijskem poskusu ter pred izvedbo obeh poskusov
samostojno postavljal raziskovalna vprašanja, pri čemer je uporabil predznanje ter znanje iz
vsakdanjega življenja. Dijak je pri G2/P3 pred izvedbo motivacijskega poskusa, poskusov
odboja ter loma svetlobe ter pred prikazovanjem raznih pojavov z aplikacijo Algodoo
samostojno oblikoval hipoteze ter jih predstavil ali pred razredom ali pa v skupini. Pri tem je
uporabljal strokovno besedišče in ustrezne pojme. Sledi podgradnik G2/P4.1, kjer je dijak
poznal cilje raziskovanja odboja in loma svetlobe, samostojno napravil načrt poskusa ter ga
167
zapisal in prepoznal ter opredelil odvisne in neodvisne spremenljivke. Pri G2/P4.2 je poznal
vse kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja, pri izbiri metode raziskovanja odbojnega
in lomnega zakona si je pomagal s predhodnim znanjem ter v skupini predlagal učinkovit način
izvedbe poskusa ter ga tudi zapisal. Dijak je pri G2/P4.3 samostojno izbral ustrezen vzorec ter
s pomočjo strokovnega besedišča predstavil razloge za izbiro vzorca. Sledi G2/P4.4, kjer je
dijak vedel, čemu služi kontrolni poskus, ga izvedel ter analiziral in primerjal rezultate poskusa
glede na kontrolni poskus. Naslednji podgradnik je G2/P4.5. Dijak je takoj opazil smiselnost
pridobljenih podatkov v poskusu odboja in loma svetlobe ter jih kritično ocenil. Če podatki niso
bili smiselni, se je samostojno odločil za ponovitev raziskave ter kritično presodil, ali je prišlo
do napake meritev. Nazadnje je razloge za zanesljivost oziroma nezanesljivost rezultatov tudi
predstavil in opisal. Pri podgradniku G2/P5 je pri izvajanju motivacijskega poskusa, obeh
poskusov za delo v skupini in pri prikazovanju pojavov z aplikacijo Algodoo samostojno
uporabljal vse merilne naprave in pripomočke. Pripomočke je samostojno sestavil po navodilih
in priloženi sliki. V splošni gimnaziji so morali pripomočke sestaviti samostojno brez navodil.
S pripomočki je dijak ravnal previdno ter v primeru poškodovanih naprav prevzel odgovornost.
S podgradnikom G2/P6 je dijak poskrbel za svojo varnost ter varnost sošolcev. V primeru
nevarnosti je ukrepal hitro in učinkovito. S pripomočki je ravnal pravilno in varno ter upošteval
laboratorijski red. Sledi podgradnik G2/P7. Dijak je dobljene rezultate motivacijskega poskusa,
poskusa odboja in loma svetlobe ter prikazov aplikacije Algodoo pravilno in kritično ovrednotil
pred razredom, argumentiral svoje rezultate glede na predhodno postavljeno hipotezo,
predstavil je tudi pomanjkljivosti izvedbe poskusa in predlagal izboljšave. Pri G2/P8 je kritično
prepoznal načine za zanesljivost podatkov ter jih potrdil s predstavitvijo raznih raziskav.
Naslednji je G2/P9, kjer je zapisal ugotovitve odboja in loma svetlobe ter predstavil zaključke
pred razredom. Pri zapisovanju podatkov je pravilno uporabljal enote za merjenje kotov. Lepo
je oblikoval tabele, kamor je zapisoval podatke, te podatke je predstavil tudi pisno in ustno ter
nazadnje še v grafični obliki. Sledi podgradnik G2/P10. Dijak je zapisal in ustno predstavil
zaključke iz poskusov odboja in loma svetlobe ter pri motivacijskem problemu in predstavitvi
pojavov na aplikaciji Algodoo. Predstavil je sklepe, ugotovitve ter pri tem uporabljal primerno
strokovno besedišče in pravilne pojme. Pri G2/P11 je znal v virih samostojno poiskati lomne
količnike snovi ter uporabo popolnega odboja v vsakdanjem življenju. Pri tem je uporabljal
različne vire in literaturo ter kritično presodil glede relevantnosti virov in svojo izbiro
argumentiral ter predstavil pred razredom. Z zadnjim podgradnikom G2/P12 je razlikoval med
znanstveno in strokovno literaturo, primerno izbral ustrezno literaturo ter jo razvrstil med
168
znanstveno ali strokovno. Svoj izbor je tudi obrazložil. Poiskal je še dodatno literaturo ter
potrdil relevantnost poiskanih podatkov.
8 Zaključek
V magistrski nalogi smo obravnavali gradnike, podgradnike in opisnike naravoslovne
pismenosti, kot so opredeljeni v projektu Na-Ma POTI. Opisnike prvega gradnika
Naravoslovno znanstveno razlaganje pojavov so izdelali člani projekta Na-Ma POTI, opisnike
drugega gradnika Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje naravoslovno-znanstvenega
raziskovanja, interpretiranje podatkov in dokazov, smo izdelali sami v magistrski nalogi,
tretjega gradnika Odnos do naravoslovja pa nismo analizirali.. Glavni poudarek je bil na
izdelavi opisnikov 2. gradnika (Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje naravoslovno-
znanstvenega raziskovanja, interpretiranje podatkov in dokazov) in vključitev opisnikov v učne
priprave izbrane teme Odboj in lom svetlobe. Učne priprave smo napravili za osnovno šolo,
srednje strokovno izobraževanje, klasično in splošno gimnazijo. Tako smo prikazali razlike v
zahtevnosti poučevanja iste teme in razlike v vključevanju različnih opisnikov na posamezni
stopnji izobraževanja. Primer vključevanja opisnikov v izbrano učno temo lahko služi učiteljem
kot zgled in pomoč pri vključevanju v vse ure pouka. Z vključevanjem gradnikov in
podgradnikov želimo izboljšati naravoslovno pismenost učencev in dijakov ter učiteljem
olajšati preverjanje znanja in razumevanja ter možnost izboljšave učnih ur.
Z magistrsko nalogo smo potrdili, da lahko učitelj razvija poljuben podgradnik v vsaki učni uri.
Ne more pa vseh podgradnikov v vsaki učni uri. Učitelji morajo zmeraj najprej pomisliti, katere
podgradnike želijo razvijati v določeni učni uri ter nato na podlagi opisnikov izgraditi učno uro.
Zato bi morali vsi učitelji v prihodnje svoje učne ure snovati na podgradnikih, dajati več
poudarka na učenju spretnosti in veščin ter manj na predajanju golega znanja. Učencem
usvojene spretnosti ostanejo dlje časa, vsebinska znanja pa lahko hitreje zbledijo. Pričakujemo,
da se bodo učitelji začeli tega zavedati ter bodo spremenili svoj način poučevanja in učne ure
napravili zanimivejše, bolj razgibane in predvsem bolj aktivne. Učenci bodo tako postali bolj
aktivni in bodo od učnih ur odnesli veliko več znanja, veščin, spretnosti in razvili več zanimanja
za naravoslovne predmete in vsebine. S to magistrsko nalogo želimo vnesti prepotrebne
spremembe v šolstvo in učitelje motivirati ter prikazati primer, ki jim lahko koristi pri
sestavljanju priprav za učne ure iz drugih fizikalnih vsebin.
169
V magistrski nalogi smo izpustili obravnavo tretjega gradnika (Odnos do naravoslovja), zato
menimo, da bi bilo to še potrebno izvesti. Potrebno je še razdelati opisnike podgradnikov
tretjega gradnika. Ko bodo vsi trije gradniki popolni, jih bodo lahko učitelji v celoti vključevali
v učne ure. Poudariti je potrebno tudi to, da smo opisnike drugega gradnika izdelali sami in
morda niso popolni ter jih bodo lahko v prihodnosti člani projekta Na-Ma POTI po potrebi tudi
spreminjali ali dopolnjevali.
Menimo, da bi s takšnim pristopom pozitivno vplivali in pripomogli k izboljšanju kvalitete
poučevanja in dvigu naravoslovne pismenosti učencev in dijakov. Želimo si povečati
razumevanje, znanje, obvladovanje spretnosti in veščin vseh učencev in dijakov, še posebej pa
želimo odlične učence in dijake še bolj pritegniti in jim podati vse znanje, ki jim ga lahko, ter
jih naučiti dodatnih, zahtevnejših veščin. Ti so namreč morebitni kandidati za študij fizike ali
drugih naravoslovnih vsebin. Takšni učenci in dijaki lahko v prihodnje uspešneje vplivajo na
razvoj znanosti in ne nazadnje tudi družbe.
170
Viri in literatura
[1] Z. Rutar Ilc, Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju, Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo, 2004.
[2] Razvojna skupina za naravoslovno pismenost, Na-Ma POTI, Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo, 2018.
[3] L. W. Anderson in dr., Taksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja, Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2016.
[4] M. Ambrožič in dr., Razvoj naravoslovnih kompetenc: izbrana gradiva projekta, Maribor:
Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 2011.
[5] Evropski parlament in Svet Evropske unije, „Priporočilo Evropskega parlamenta in sveta z dne
18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljensko učenje,“ 18 december 2006.
[Elektronski]. Available: https://eur-lex.europa.eu/legal-
content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32006H0962&from=EN. [Poskus dostopa junij 2018].
[6] C. P. Dwyer, M. J. Hogan in I. Stewart, „An integrated critical thinking framework for the 21st
century,“ Thinking Skills and Creativity, št. 12, pp. 43-52, 2014.
[7] D. Skribe Dimec, S preverjanjem znanja do naravoslovne pismenosti, Ljubljana: DZS, 2007.
[8] K. Lewin, „Action Research and Minority problems,“ Journal od Social Issues, Izv. 4, št. 2, pp.
34-46, 1946.
[9] W. Carr in S. Kemmis, Becoming Critical, London: RoutledgeFarmer, 1986.
[10] M. Bassey, „Action research for improving educational practise,“ Teacher Research and School
Improvement, pp. 93-108, 1998.
[11] J. Lesha, „Action research in education,“ European Scientific Journal, Izv. 13, št. 10, pp. 379-
386, 2014.
[12] M. Ambrožič in drugi, Strategije poučevanja za razvoj naravoslovnih kompetenc, Maribor:
Univerza v Mariboru, 2011.
[13] R. Repnik, D. Osrajnik, E. Klemenčič in J. Majer, Osebna komunikacija o gradnikih,
podgradnikih in opisnikih, Maribor, 2018.
[14] S. Sentočnik, „Zakaj potrebujemo opisne kriterije in kako jih pripravimo,“ Preverjanje in
ocenjevanje, Izv. 1, št. 1, pp. 51-57, 2004.
[15] S. Sentočnik, „Opisni kriteriji,“ Vzgoja in izobraževanje, št. 33/2, pp. 26-34, 2000.
[16] Osebna komunikacija z mentorjem in somentorico, Opisniki drugega gradnika, Maribor, 2018.
[17] I. Verovnik in drugi, „Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,“ 2011. [Elektronski].
Available:
171
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN
_fizika.pdf. [Poskus dostopa april 2018].
[18] Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, „Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,“
2007. [Elektronski]. Available:
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2016/programi/SSI/KZ-IK/katalog.htm. [Poskus
dostopa april 2018].
[19] I. Verovnik in drugi, „Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,“ 2008. [Elektronski].
Available:
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm.
[Poskus dostopa april 2018].
[20] I. Verovnik in drugi, „Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,“ 2008. [Elektronski].
Available:
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm.
[Poskus dostopa april 2018].
[21] J. Strnad in B. Žitko, Fizika 1, Ljubljana: DMFA, 1992.
[22] J. Walker, D. Halliday in R. Resnick, Fundamentals of physics, New York: Wiley, 2014.
[23] M. Florjan, Fizika 3, Novo mesto: Šolski center Novo mesto, 2009.
[24] R. Kladnik, Osnove fizike, II. del, Ljubljana: DZS, 1988.
[25] I. Kuščer in A. Moljk, Fizika II, Ljubljana: DZS, 1989.
[26] R. Wolfson, Essential University Physics, Boston: Addison-Wesley, 2012.
[27] W. Bauer in G. Westfall, University Physics, New York: McGraw-Hill, 2011.
[28] B. Beznec in drugi, Moja prva fizika 1, fizika za 8. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana:
Modrijan, 2010.
[29] L. Grubelnik in drugi, Fizika 8, i-učbenik za fiziko v 8. razredu osnovne šole, Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, 2016.
[30] M. Ambrožič in drugi, Fizika, narava, življenje 1, učbenik za pouk fizike v 8. razredu devetletne
osnovne šole, Ljubljana: DZS, 2000.
[31] D. Robinson, „YouTube,“ 2012. [Elektronski]. Available:
https://www.youtube.com/watch?v=Sp9bKDHRfsM. [Poskus dostopa maj 2018].
[32] M. Hribar in drugi, Elektrika, svetloba in snov, fizika za 3. in 4. letnik srednjih šol, Ljubljana:
Modrijan, 2001.
[33] I. Kuščer in drugi, Fizika za srednje šole II. del, Ljubljana: DZS, 1999.
[34] Algodoo_Physics, „Algodoo,“ 2016. [Elektronski]. Available:
http://www.algodoo.com/algobox/details.php?id=146143. [Poskus dostopa maj 2018].
172
[35] What Do We Do All Day?, „Youtube,“ 2015. [Elektronski]. Available:
https://www.youtube.com/watch?v=PoYR8hcEUXo. [Poskus dostopa maj 2018].
[36] Algodoo_Physics, „Algodoo,“ 2016. [Elektronski]. Available:
http://www.algodoo.com/algobox/details.php?id=146140. [Poskus dostopa maj 2018].
[37] Algodoo_Physics, „Algodoo,“ 2016. [Elektronski]. Available:
http://www.algodoo.com/algobox/details.php?id=146145. [Poskus dostopa maj 2018].
[38] I. Gerlič in V. Udir, Problemski pouk fizike v osnovni šoli, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije
za šolstvo, 2006.
Top Related