Download - Glasilo občine Cerknica Slivniški pogledi · 2020. 11. 6. · Knjiga prinaša tudi stare fotografije. Na najstarejši fotografiji je poroka dveh bratov, Antona in Jožefa Žitnika

3 Uvodnik

4 Intervju

Janez Kebe

7 Izobčinskehiše

10 Aktualno

12 Izpostavljamo

13 Gospodarstvo

16 Utrip

17 Ljudjemednami

Matej Zalokar

Slivniški pogledi–glasiloObčineCerknicaIzdaja:ObčinaCerknica,Cesta4. maja53,1380 Cerknica.Fotografija na naslovnici: Deklicaspsom,LjuboVukeličIzid:vsakmesec,nazačetkumeseca.Brezplačnogaprejmejo vsagospodinjstvav občiniCerknica.Cena:2,78 evrazaizvods poštninozanaročnikeizvenobčineCerknica.GlasilosefinanciraizsredstevproračunaObčine Cerknicainprihodkovoglaševanja.Odgovorna urednica: MarušaOpeka Uredniški odbor:MarijaHribar,MihaJernejčič,MarušaMele Pavlin,PolonaOtoničarPajk,SabinaPopekSimšičUrednik fotografije:LjuboVukeličLektoriranje:PolonaOtoničarPajk

Vsebina

Oblikovanje:AvroraAS,d. o. o.Tisk:Paratiskarna,d.o.o.Naklada: 4.050 izvodovISSN:2386-0197

È Naslov uredništva:Slivniškipogledi Cesta4. maja531380 Cerknica

È E-naslov:[email protected]! Facebook:Slivniškipogledi

18 Dogajase

20 Notranjska,obujenaindragocena

22 Kultura in kulturniki

26 Mladimladim

30 Šport

32 Obveščamo

35 Notranjskiregijskipark

36 EnSvet

38 Razgibajmomožgane

Notranjska App StoreGoogle Play Naloži brezplačno

aplikacijo Občina Cerknica in bodi obveščen o dogajanju!

Nanajhladnejšiletničasseživalipripravljajonarazličnenačine.Zimo nekatere predremljejo,prespijo,drugepovsemotrpnejo,hibernirajo, tretje se preselijonatoplo,nekaterepaostanejoaktivne, le »preoblečejo« se,dobijododatnodlakoaliperje.Kersmopoznanstvenihizsled-

kihtudimienaodživali,hkratipabokotkažetazimazanasše

posebejhuda,poglejmo,kakosenanjopripravljajodrugevrsteizživalskegakraljestva.Vprvivrstizato,kerjezanimivo,vdrugivrstipazato,kerbomomordašemidobilikakoidejo,kakopreživetiprihodnjemesece.Lahkozačnemonajprejpritistihvrstah,ki jihresne

moremoposnemati.Žalnamnaravanidalamožnostihibernacije,takodanemoremopričakovati,dabisetakokotžabezavleklivkakoluknjoalizarilivblatointampočakalinaotoplitev.Nekateredvoživkeprezimijovjamah,drugevmuljupodvodo,pomembnojele,dačezzimonezmrznejo,pasebodospomladilahkospetodplazilealiodskakljalenalepše.Pticeselivkesezberejovjateinodletijoprotijugu.Tiste,ki

ostanejoprinas,pasipomagajonarazličnenačine.Predvsemseopremijozdodatnimperjem,zatosovidetiobiskovalcinašihvrtovprecejzajetnejšikotpoleti(živprimer,kakooblekadejanskolahkonekoganaredidebelega).Nekaterepticespremenijonačinprehranjevanja–kerpoziminižuželk,seizmesojedk(žužkojed)spremenijovvegetarijanke,sajsemenalahkonajdejotudi,kopritisnemraz.Čenedrugje,pavptičjihhišicah.Paseposvetimošemanjšimprebivalcemnašegaplaneta.

Pozimiseneotepamonadležnihmuhinkomarjev,nisenamtrebabatiosjihinsršenjihpikov.Vsvetužuželkimamovečrazličnihnačinovprezimovanja.Nekateresestrnejovvečjoskupino,dajimjeskozizimolahkotopleje.Natanačinvzdržujejodovoljvisokotelesnotemperaturo.Nekatere

Pripravite se, zima prihaja

žuželkesplohneprezimijovodraslemstanju,pačpa vnajhladnejšemobdobjuletapreživijolenjihovajajčecaalipaličinke,koseotopli,paseizleženovageneracija,ki vprihodnjemletuznovasklenesvojživljenjskikrog.Nesmemopapozabitinatiste,kizimopreživijoaktivno.Nekaterimetuljitakokotpticeodletijonatoplo,aktivnepasotudiživali,kiživijopodzemljo.Mravljetudipozimidokazujejosvojomarljivost.Lekakobibilnekdopridenkotmravlja, čebipozimipočival?Znekaterimisesalciinnekaterimiptičipaimamovseeno

večskupnega.Takokotsemienostavnooblečemovtoplejšaoblačila,setudioniopremijozdodatnimperjem,puhomalidlako.Intakokotsimipripravimoozimnico,situdionipripravijozalogogozdnihplodov,doklerjetehševobilju.Azaletošnjozimonebodovolj,dalepotegnemoizomar

svojebunde,šaleinrokavice.Ne,tazimabotudizanasnekajposebnega.Breznakupovalnihsredišč,veselegadecembrapomestnihulicah,skupinskegaveseljačenja,kosedecemberspremenivjanuar.Skratkabrezraznoraznihopravkov,kisovzimskemčasusicertakozeloznačilnizanašovrsto.

Kajpazdaj?Dabipozgledupticselivkodletelivjužnekraj,negre. Žeprizbiranjuv»jate«sebizataknilo,kajšelepriprehoduobčinske,regijskeindržavnemeje.Dabipovzorunaprimerčebelprezimilivvečjiskupini,ravnotakonebišlo,sajsmo vobdobju,kojemanjšaskupinaboljšakotvečja.Vblatosetudinebizakopavali,pašehiberniratineznamo,čepravbinamtaveščinazdajzagotovoprišlašekakoprav...Vsajkopičenjezalognamgre,tomoramopriznati.Levčasihjetrebaprioritetepostavititako,kotsešika.Nič,najboljebo,dasezgledujemokarponajboljtipičnih

inznanihpredstavnikihnotranjskihgozdov.Najprejtakokotnekaterepticeinvevericenaberimosvojezaloge,natopatakokotpolhiinmedvediostanimovsvojihbrlogihinpočakajmo,dasezunajpokažeprelepacvetočapomlad. Šepovsakizimijeprišla,tuditokratbo.

MihaJernejčič

Uvodnik

Ljubo Vukelič

4 | Slivniški pogledi | november 2020

Vprvemsoopisanecerkveinduhovniki.Takojenpr.škofJanezPogačarleta1884 opravil vizitacijožupnije,pred tempasozaoltarjemnašlitudičloveškekosti,kisojihuporabljaliprimolitvahzapokojne,čeprav jebilotakrattožeprepovedano.Pokončanimašisorazgrniličrnprtternanjpoložililobanjoindrugečloveškekosti,nakarsobilemolitvezapokojnega.Škofjenaročil,dajetrebakostispoštljivopokopatinapokopališču inda sene smejorazstavljatiprimolitvahzapokojne.Drugopoglavjejetemeljitažupnijska

kronikaodleta1905do2020.Vnjejjenpr.zapisano,kakosejemedprvosvetovno vojno slišalo bobnenjetopovpravizGoriceindajeleta1934padalado40dekagramovtežkatočainpoškodovalastrehe.Vtretjem,najobširnejšempoglavju

sopredstavljenanaselja:VelikaRačna,MalaRačna,Čušperk,Predole,Gabrje,VelikaIlovaGorainSpodnjaSlivnica.Rodbinskipodatki,rodovniki–vtempoglavju jenavedenihokrog8000oseb.Rodovnikisozelotemeljiti,saj

je210rodovnikov,vključilsemtudi SpodnjoSlivnico–do leta1964 jenamrečspadalapodKopanj,odtakratnaprejpapodžupnijoGrosuplje.

Tukaj gre za manjšo župnijo, kot je Tukaj gre za manjšo župnijo, kot je v Loški dolini.v Loški dolini.Gotovo. Ko je Jožef II. ustanavljalmanjšežupnijeizvelikih,jebilopravilo,danajnebiimeliiznobenevasivečkoturohodadožupnijskecerkve.InzatojetunastalamanjšažupnijaKopanj,kisejeodcepilaodvelikešmarskežupnije.

S Kopánjsko knjigo nadaljujete S Kopánjsko knjigo nadaljujete polihistorsko delo in tudi zanjo polihistorsko delo in tudi zanjo je značilna neverjetna količina je značilna neverjetna količina podatkov. Nam jo lahko na kratko podatkov. Nam jo lahko na kratko predstavite? predstavite? Taknjigajenajboljtemeljitamedvsemimojimi knjigami. Imapet poglavij.

Leta 2012 ste prišli za župnika na Leta 2012 ste prišli za župnika na Kopanj, ki je zanimiv že s samo lego, Kopanj, ki je zanimiv že s samo lego, na hribčku, okrog je kraško Radensko na hribčku, okrog je kraško Radensko polje. Ima pomembno zgodovino, polje. Ima pomembno zgodovino, cerkev stoji na prazgodovinskem cerkev stoji na prazgodovinskem gradišču. Pri starem stricu gradišču. Pri starem stricu Jožefu Prešernu, takratnem župniku Jožefu Prešernu, takratnem župniku na Kopanju, je bil v mladih letih na Kopanju, je bil v mladih letih tukaj tudi pesnik France Prešeren.tukaj tudi pesnik France Prešeren.Staroustnoizročilopravi,dajePrešeren,fantič,kojezagledaltahribček,kitakratšenibilzgozdomporaščen,incerkev,rekel:»Cerkevje,gričekje,kjejepavoda?«VmislihjeimelBlejskojezero.Ko sopoplave,papride tudi voda zRadenskegapoljapravdovasi.

Anton Slodnjak je v romanu Anton Slodnjak je v romanu o Prešernu – Neiztrohnjeno srce – o Prešernu – Neiztrohnjeno srce – zapisal, da so imeli tukaj še poganske zapisal, da so imeli tukaj še poganske navade: duhovniki in ljudstvo so navade: duhovniki in ljudstvo so romali k petim vremenskim jamam romali k petim vremenskim jamam (pri Čušperku, na Ilovi gori, pri (pri Čušperku, na Ilovi gori, pri Dobrepolju, na Slivnici, peta pa Dobrepolju, na Slivnici, peta pa v cerkniški fari). Slodnjak je zapisal, v cerkniški fari). Slodnjak je zapisal, da so na škofiji Jožefu Prešernu da so na škofiji Jožefu Prešernu naročili, naj to razvado odpravi.naročili, naj to razvado odpravi.Gotovosobililjudjenekdajvraževerni.Šedanescelokakšen izobraženecpravi: »Moram potrkati,« če se gavprašapozdravju,invtemjetudinekajvraževernega.Ker jeSlodnjakpisalromanterimelumetniškosvobodo,je po svoje opisal blagoslavljanjejamnaRadenskempolju.Stariljudjese spomnijo,da jeokoli leta 1948 okaplanuPrešernu spraševal stareženice.DabipanaškofijinaročilikaplanuPrešernu,najopravi s topoganskonavado,ninobenegadokumenta.

Kdaj ste začeli z zbiranjem podatkov?Kdaj ste začeli z zbiranjem podatkov?Kosemprišelleta2012naKopanj,semzačelizstatusovanimarumtakojzbiratipodatkeorodbinah.Rekelsemsi,dajihbomtudituzbiralzaposameznevasi,kmetije,hiše,rodbine.Vknjigi

Intervju

Avtorica: Marija Hribar

Janez Kebe Rojen leta 1942 na Dolenjem Jezeru. Duhovnik. Častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja. Dobitnik najvišjih občinskih priznanj. Pisec del o Notranjski: Križna gora nad Ložem, Loška dolina z Babnim Poljem (1. in 2. del), Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Oktobra je izšla njegova peta monografija z naslovom Kopánjska knjiga, ki jo je izdala založba Ognjišče.

Gospod Janez Kebe podpisuje knjige Cerkniško jezero in ljudje ob njem.

» Kopánjska knjiga je najbolj temeljita med vsemi mojimi knjigami.«

november 2020 | Slivniški pogledi | 5

Oklic jemoralbiti trikrat.Petnajstidanpoprvemoklicujebilponedeljekintakratjebilaporoka.Otrocisobilirojenivečinomaenoletopoporoki.Soprimeri,kojebilaporokažepetnajstidanpoženinismrti.Napogrebščinisožeiskalinovoženo.Ljudje,kinisobilinapogrebu,sospraševaliovdovcu:»Alisejezelojokal?«Česeje,sorekli:»Kmaluseboporočil.«Česepanijokal,sosklepali,dasenebotakokmalu.Jebilopatudivečprimerov,kostabilaženininnevestadvakratalitrikratoklicana,vendarporokenibilo.Župnikjepripisal:»Sejerazderlo.«

Knjiga prinaša tudi stare fotografije.Knjiga prinaša tudi stare fotografije.Nanajstarejši fotografiji je porokadvehbratov,AntonainJožefaŽitnika sSpodnjeSlivnice,zdne4.februarja1861. Spomočjomatičneknjigesemugoto-vil,kdojebilnaslikipriča,sajstaseobepričipodpisalivporočnoknjigovnem-škigotici.Brezmatičnihknjigteganebimogelugotoviti.FotografijosonašlinapodstrešjuhiševČušperku3,kerjeAntonŽitnikleta1884kupiltokmeti-jo.Ženinaimatavžepkurobček,moškiimajovsibrke.Zanimivojetudi,kakosta

naštimaninevesti.Vsiimajobelepušeljce.Nevemtočno,izčesasobilitipušeljci,kajtiporokajebilafebruarja.

Na Cerkniškem ni bilo Na Cerkniškem ni bilo vpisov o babicah pri vpisov o babicah pri porodih, o mrliških porodih, o mrliških oglednikih?oglednikih?Ne,nisemjihzasledil.Župnikjihjetukajzapisal,čepravnibiloformularja.Tusoseoh-ranilimrliškooglednilistiodleta1825.Prvimrliškiogled-nikjebilkaplanovoče;ka-planjebilnamrečprisvo-jemdeluskorajsamostojen.Odleta1902sovzrokesmrtivmrliškooglednelistepisalilaiki.Večinomasobilimrliškioglednikimežnarji,zapisni-kipasodoleta1956.Nekdoješetegaleta(1956)zakrčezapisal»notranjavijača«.Po-grebisobiliobvsakiuri,tudiobpetihzjutrajvpoletnem času.Držalisose,dajemora-lopreteči48urodsmrti.

sozapisanitudivzrokismrtizadvestoletnazaj.Takosoženepogostoumiralezapoporodnosepso(Kindsbettfieber).Mož se je moral poročiti drugič,tretjič,četrtič.Velikojebilotudijetike.Navedenoje,podkaterogospostvojespadaladoločenakmetijainkakšnedajatvesobiletakrat.

V četrtem poglavju ste predstavili V četrtem poglavju ste predstavili urbarje.urbarje.Najprejjepredstavljennajstarejši,tj.urbargraščineBoštanj izleta1682. Vnjemjemeddrugimzapisotem,dajepodložnikleta1681pogorelinmujegraščakzatriletaodpisaldavek.Nibilovsetako,kotsonasučili.Odcelekmetijesobilidavkikarhudi,letnosomoralidatidajatvevvrednostienegaparavolov.VurbarjužupnijeŠmarjeje za leto 1750, ko jedaloče sinukmetijo,navedeno,damumorasindativsaktedendvafuntagovejegamesa.Že takrat, leta1765,seprvičdejanskoomenja nedeljsko kosiloizenegakilogramagovejegamesa. V urbarju graščine Podsmreka priVišnjiGori je zapisano tudi, kolikopolhovjemoraldatipodložnik,čejihtistoletonibilo,padenar.ProučilsemtudiurbarialniregisterdesetineodprirastkaživaligraščineBoštanjod leta1747do1761.Navedenistamalapravdaindesetinaod prašičkov, kozličkov,jagnjet inčebeljihpanjev.Nikoli niso navedli desetpanjevalidesetprašičkov,vednodevet,takodasodalidesetinolevsakodrugoleto.Tonampove, dagraščaknikontroliralpodložniškihhlevovinčebelnjakov.

Tu so torej ohranjeni Tu so torej ohranjeni mlajši urbarji kot za ožje mlajši urbarji kot za ožje notranjsko območje, notranjsko območje, kjer jih imamo že za 15., kjer jih imamo že za 15., 16. stoletje (Turjak, Lož, 16. stoletje (Turjak, Lož, Šteberk, Haasberg …).Šteberk, Haasberg …).Ja, tu so velikomlajši, jepa v njih zapisanih velikopodrobnosti,ki jih tamni.V urbarialnem registru ninavedenihdenarnihdajatev,nitlake,jedesetina.

Zanimivo je tudi zadnje, peto Zanimivo je tudi zadnje, peto poglavje z naslovom Raznoternosti.poglavje z naslovom Raznoternosti.Začenjamzbabicamipriporoduodleta1825,kosoprvičzapisali,katerababicajebilapriporodu.Nekateresobileprisotneprikar150porodih,zababicesobiletudisosede.Samoenaprigradujebilauradnoizprašanababica,kijeimela»izpit«.Potemnadaljujem stržaškimiinzljubljanskiminajdenčki.Zanjesodobivalirejnikipotrigoldinarjeletnodootrokovegaosmega leta.

Potemsobiliotrocižepastirjialipasokakodrugačepomagaliprihiši.Analiziralsem1714porok.Zanimivoje,kdajsoseporočali,nakateridanvtednu.Odleta1676do1946sosenajvečkratporočalinaponedeljek.

Intervju

Leta 2012 je prejel priznanje »12. junij«, ki ga podeljuje Občina Cerknica. ( Valter Leban)

» Ker je Slodnjak pisal roman ter imel umetniško svobodo, je po svoje opisal blagoslavljanje jam na Radenskem polju.«


Intervju

Anton Namre, rojen v Starem trgu Anton Namre, rojen v Starem trgu pri Ložu, je bil od leta 1864 tudi pri Ložu, je bil od leta 1864 tudi kaplan na Kopanju.kaplan na Kopanju.Biljezelosposoben,zelonatančen,nabaviljenovvelikizvon,zanjsozbiraližitotudikoledniki.UlilgajeljubljanskizvonarSamassa.Napisaljetudipesemokopanjskibožjepotnicerkvi.

Od kod vam moč, energija, da se Od kod vam moč, energija, da se poleg rednega duhovniškega dela poleg rednega duhovniškega dela lotevate tako obsežnih del?lotevate tako obsežnih del?Delampoznovnoč.Nimamtelevizije.Tiščatijetreba,vztrajati.Tisto,zakarsezavzamem,skušamopravitiposvojihnajboljšihmočeh.

Česa se boste sedaj lotili?Česa se boste sedaj lotili?Sedajsebommalooddahnil.Potempabommogočezačelpregledovatiloško-snežniškiurbarizleta1669.

Dolenjci so verjetno bolj odprti Dolenjci so verjetno bolj odprti ljudje, kot smo mi, Notranjci.ljudje, kot smo mi, Notranjci.Lepo some sprejeli. Takoj so seorganizirali.Enagospaizžupnijskegasvetasestavirazporedzamesecdninaprej,kammoramitiobnedeljahna

kosilo.Vvsakivasipajegospodinja,ki ima to čez. Kjer imajo kmetijo,jimpokosiluvčasihrečem:»Bomopapogledalinainternetu,kolikosoimelivašiprednikipred270letičebel,prašičkov,ovcinkolikoprosa,predivainkokošisodajaligraščaku.«Insečudijo.Odpolovičnekmetije (takesovvečini)sovsakoletodajalipolegdesetinešemalopravdo:2mernikaprosa,7povesempredivainpolterpolkokoši,torejvsakodrugoletoenokokoš.

Vedno znova poudarjate tudi Vedno znova poudarjate tudi pomen kulturne dediščine, da bi se pomen kulturne dediščine, da bi se zavedali korenin. zavedali korenin. Ponosni moramo biti na svojekorenine,naprednike.Našiizseljenciso zelo ponosni na rodovnike za 200, 300 let in več, to jim veliko

pomeni.Mladirodpatudimarsikdood starejših sploh ne ve, kako jebilo imeočetu staregaočeta.Kotkristjaniimamomatičneknjige,kisoizrednanarodnavrednost.Cerkevjepotridentinskemkonciluokrog leta1560ukazalavodenjematičnihknjig.Enisozačelipisatitakoj,drugimalokasneje.Najstarejšecerkniškematičneknjigesozaradivlagezelouničene,kerso jihzaradipožarovhranilivcerkvi,starotrškesovvelikoboljšemstanju.

Slabo vreme in koronavirusna Slabo vreme in koronavirusna bolezen sta onemogočila bolezen sta onemogočila predstavitev knjige, ki jo lahko predstavitev knjige, ki jo lahko naročite pri založbi Ognjišče. naročite pri založbi Ognjišče. Obsega 544 strani velikega Obsega 544 strani velikega formata, cena je 21 evrov. Vsi formata, cena je 21 evrov. Vsi prihodki od knjige so namenjeni prihodki od knjige so namenjeni humanitarnemu delu Petra humanitarnemu delu Petra Opeke na Madagaskarju. Opeke na Madagaskarju.

Gospod Janez Kebe, za Gospod Janez Kebe, za opravljeno delo vam čestitamo opravljeno delo vam čestitamo in želimo, da bi dobilo čim več in želimo, da bi dobilo čim več bralcev.bralcev.

» Tisto, za kar se zavzamem, skušam opraviti po svojih najboljših močeh.«


Iz občinske hiše

VdrugiobravnavijebilsprejetOdlok o pokopališkem redu v občiniCerknica, ki sledi določilom leta2016sprejetegaZakonaopogrebniinpokopališkidejavnosti.Ponovemzakonu je pogrebna dejavnostzagotavljanja24-urnedežurneslužbeobveznaobčinskagospodarskajavnaslužba,prevoz,pripravainupepelitevpokojnika ter priprava in izvedba pogreba pa se izvajajo kot tržnadejavnost.Zakonobčinamtudinalaga,dazodlokompredpišejopokopališkired,vkaterempodrobnejedoločijoizvajanjepogrebneinpokopališkedejavnosti ter tudi obveznostzagotovitveizvajanja24-urnedežurneslužbe. Z odlokom je po novemdoločeno,dajeizvajalec24-dežurneslužbenaobmočjuobčineJavnopodjetjeKomunalaCerknica,d.o.o.NaKomunaloCerknicastabilineposrednovezanišedve

točkidnevnegareda.DirektorAnton KranjcAnton Kranjcjepredstavilletnoporočilozaleto2019,občinskisvetpajevtretjitočkiodločaltudiospremembahindopolnitvahOdlokaoustanovitviJPKomunalaCerknica,d.o.o.,kigajepotrdilženajulijskiseji.TakratsosvetnikiNašeNotranjskežupanaterdirektorjaobčinskeupraveLoškedolineinCerknicepozvali,najpoiščejorešitevzanastalosituacijo.»Odnašezadnjesejesenizgodilopraktičnonič.PreddnevismoponekonstruktivnemsestankuskupščineinsvetaustanoviteljicodObčineLoškadolinadobiliobvestilopopravnipreveritvidokumenta.Intopoenemletu,kojeObčinaCerknica dalajasenznak,dajetrebadružbenopogodbospremenitivsmeripravičnejšeobravnaveustanoviteljic,«jepojasnilžupanMarko Rupar.Marko Rupar.ObčinaCerknica imavpodjetju65-odstotnidelež,ObčinaLoškadolinapa35-odstotnega,imatapaobeenakovrednoglasovalnopravico,karšeotežujeprizadevanjaObčineCerknica.KerObčinaLoškadolinavpreteklostinisprejelaElaboratovzaodvajanjeinčiščenjekomunalneodpadnevodeinnisubvencioniralaprimanjkljajaizobčinskegaproračunajeodleta2013do2019nastaldolgvvišini221.000evrov.VDružbenipogodbijezapisano,da»posameznaobčinaustanoviteljicakrijeizgubozadejavnostigospodarskihjavnihslužbnaobmočju,kjerjeizgubanastala.Izgubaseprvenstvenopokrivaizdobičkanatržnihdejavnostih.«VečinatržnedejavnostiJPKomunaleCerknica je vezana ravnona izvajanje

Strani ureja: Maruša Opeka Fotograf: Ljubo Vukelič

Odgovornost po seji na strani Občine Loška dolina8. oktobra je potekala 13. redna seja Občinskega sveta Občine Cerknica. Pod strožjimi varnostnimi pogoji, ki jih narekuje skrb vzbujajoča epidemiološka situacija v državi, so svetnice in svetniki obravnavali devet točk dnevnega reda.

storitevzaObčinoCerknica.»Izčrpavanjapodjetjanesmemovečdovoliti,«jebiljasenžupan.KotjepojasniladirektoricaobčinskeupraveObčineCerknicaIrena ZalarIrena Zalar,jespremembaodlokapravapotzadosegopravičnejšegaodnosavskupnempodjetju.Prispremembi23.členajeključno,dabisebilančnidobičekaliizgubadelilavrazmerjuposlovnihdeležev.Spremembapredvidevaše,dačeobčinaustanoviteljicavrokutrehmesecevposprejemuletnegaporočilanepotrdinovihcengospodarskihjavnihslužboziromaelaboratov,kivključujejorazlikomedpotrjenoinobračunskolastnocenostoritvejavneslužbe,občinakrije izgubonaposameznigospodarski javnislužbi izproračuna.Cerkniškižupanpazaradinekorektnihodnosovinmanipulacijvseresnejerazmišljatudiorazdružitvi.LetnoporočilojepredstavilatudidirektoricaZdravstvenega

doma(ZD)dr.BožidarjaLavričaCerknicaOlga DolesOlga Doles.ŽupanMarkoRuparjepohvalildelovanjejavnegazavoda ZDCerknica inpobudo,ki jebila rešenaspomočjoObčineCerknica,dasezagotovidvekadrovskistanovanjizazdravnike.Občinapaimanamentudivprihodnjemletuzagotovitiševsajenokadrovskostanovanje.KotjepoudarilaOlgaDoles,jedejstvo,dajenajvečjiinnajboljperečproblemvletu2020intudizanaprejkadrovskapodhranjenostzdružinskimizdravniki,skaterimsesoočajozdravstvenidomovipovsejdržavi,zatojepomočobčinevečkotdobrodošla.Sicerpazdravstvenidomposkušaproblem reševati tudi z raznimi razpisi prekZavodazazaposlovanjeinZdravniškezbornice,iščejopatudizdravnikebrezspecializacijeiniztujine.


Iz občinske hiše

Sestanekjebilnamenjenpredstavitvidejavnosti,skaterimirazličneslužbetakonaobčinskikotregijskiravniprispevajokobvladovanjuepidemije.KotjepoudarilAlešKlemenc,jesodelovanjemedobčinamiinregijskimštabomzgledno,zagotovilpajetudinadaljnjopomočinpodporolokalnimskupnostim.ŽupaninpoveljnikCZCerknicastapredstavilanedavne

dejavnosti cerkniškegaobčinskega štaba, ki je vsemobčanomzavprašanja,povezanazepidemijo,inpomočnavoljonatelefonskištevilki017090632alielektronskemnaslovucorona@cerknica.si.PolegsodobnihtehnologijobveščanjajeCZCerknicazobčanistopilavstiktudizletakomznapotkiterpozivomzauporabomobilneaplikacije#OstaniZdrav.Zbranih informacij sosepobesedahžupanaMarkaRuparjarazveselilipredvsemstarejšiobčani,kilahkoševednouporabljajopomočnadomuinbrezplačneprevozeZavodaSopotniki.Potrdilje,dasta vtehrazmerahključnadobrainformiranostinspoštovanjeukrepov.Obtemjepohvaliltudizglednoravnanjenekaterih

Predstavnika regijskega štaba na obisku27. oktobra sta cerkniško občinsko upravo obiskala predstavnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Aleš Klemenc in Mojca Ferjančič Podbregar. Sestala sta se z županom Občine Cerknica Markom Ruparjem, direktorico občinske uprave Občine Cerknica Ireno Zalar, poveljnikom Občinskega štaba Civilne zaščite (CZ) Cerknica Matjažem Knapom in direktorico DEOS, Centra starejših Cerknica, Biserko Levačič Nelec.

večjihpodjetijvobčini,kinajbisenanoverazmerezelodobroorganizacijskopripravila.PoveljnikCZCerknicaMatjažKnapjepovedal,da

štabvečjihtežavpriorganizacijinima.Veselje,daselahkoševednozanesejonapomočprostovoljcev,kisoseodzvaliževčasuprvegavalaokužb,patudičlanovgasilskihdruštev,kidobroobvladujejotereninpoznajopotrebekrajanov.NavprašanjeAlešaKlemenca,aliimajotežaveskršitvamiomejitvegibanjaod21.00do6.00,pajeodgovoril,dapolicistikršitevnezaznavajoindaseobčanidržijoukrepov.Obtežavahpajeprednostcerkniškegaštabahitraodzivnostdeležnikov.TemujepritrdilatudiBiserkaLevačičNelecinzbranimpredstavilanačrtravnanjavdomuvčasuepidemije.Vcentrusedržijoukrepov,kotsoodpovednenujnihpregledov,prepovedobiskov,stalnorazkuževanjeprostorov,organizacijasivihinrdečihcon,uporabahitrihtestov,kinajbipripomoglikvarnostinjihovihstanovalcev.

november 2020 | Slivniški pogledi | 9Več novic na: www.cerknica.si

Iz občinske hiše

Rekonstrukcija vodovodnega vozlišča ObčinaCerknicavsako letonamenjasredstvaobnovidotrajanihvodovodnihomrežij.JavnopodjetjeKomunalaCerknica,d.o.o.,jebiloizvajalecrekonstrukcijeglavnegavodovodnegavozliščazacelotnonaseljeRakek.Predtednijeposkrbelozaureditevvodovodnegajaškasprevezavoglavnihvodovodnihlinij.Vnaslednjemletupaboizvedenašezamenjavastrojnegadelavtamkajšnjemvodohranu.SredstvazanaložbobopriskrbelaObčinaCerknica

izobčinskegaproračuna.Skupnavrednostdel znaša 140.000evrov;prvidelprojektabostal80.000evrov,drugipa60.000evrov. Samo Mlinar

Nov asfalt v središču Cerknice VoktobrujevsrediščuCerknicepotekalapreplastitevcestiščanaodsekuodDebelegabaradomostučezCerkniščico.ProjektvodiDirekcijazainfrastrukturo(DRSI)vokvirurednegavzdrževanja.ObčinaCerknicapajevsklopupreplastitveposkrbelazafinanciranjezamenjavepokrovovkanalizacijskihjaškov.ObčinaCerknicazDRSIzglednosodeluje,sajjebiloletos

naobmočjuobčinenačrtovanihkarnekajdelnadržavnihcestah.ObnoviliinrazširilisomostincestiščevMartinjaku,medUnceminIvanjimselomsosaniralibrežinoterpreplastilicestiščenaBloškiPolicivsmeriNovevasi,naUncupaododsekazaPostojnodosrediščavasi.

Občinsko obveščanje in ukrepi ŽupanObčineCerknicaMarko RuparMarko Ruparjeobposvetovanju spoveljnikomObčinskegaštabaCivilnezaščite(CZ)CerknicaMatjažem KnapomMatjažem KnapomvskladuzusmeritvamipoveljnikaCivilnezaščiteRSSrečka ŠestanaSrečka Šestanainzzakon-skimimožnostmižepredrazglasitvijoepidemijesprejelukrep,kijetakratveljalzardečeobarvaneregije.Odločilseje,daprepovevsekulturne,športneindrugeprireditvenaobmočjuobčineCerknica.Hkratijepozvalobčankeinobčane,dapreložijopraznovanjaobletnic,rojstnihdni,piknike,senedružijonazasebnihzabavahinspoštujejoveljavneukrepe.Obslabšanjustanjavdržaviinvelikanskemnaraščanju

številaokuženihjemoralaVladaRS18.oktobrazamesecdnirazglasitiepidemijoinsprejetistrožjeukrepe,okaterihdnevnoobveščajotudinaobčinskispletnistraniwww.cerknica.si,aplikacijiObčinaCerknicainFacebookstranie-občinaCerknica.Občinskaupravaje19.oktobra,kojevveljavostopilodlokorazglasitviepidemijecovid-19,zastrankezaprlavrata

občinskehiše.Občanevabijo,dazobčinskoupravokomunicirajopotelefonu(017090610)alielektronskipošti ([email protected]).Istočasnoježupanizdaltudiukrep,povezanzizvajanjemšportnihprogramovvobčiniCerknica, skaterimjeprepovedalšportnorekreativnovadboskupajsprostočasnošportnovzgojootrokinmladinevvsehšportnihobjektihvlastiObčineCerknica.Določbeodloka,kisodovoljevalevadboregistriranimšportnikom,jemoralzaradinovosprejetihvladnihukrepovkmaluzaostriti.Takosodonadaljnjegazaprtivsišportniobjekti,brezizjem,injihsmejouporabljatisamošolevokvirurednegapouka.19.oktobraježupanaktiviraltudiObčinskištabCZCerknicainObčinskinačrtzaščiteinreševanjaobčineCerknicaobpojavuepidemijeoziromapandemijenalezljiveboleznipriljudehzaradicovid-19.Občinskištabjeod23.oktobraobčankaminobčanomobčineCerknicaznovanavoljoprekklicnegacentra.KerseobčinskaupravaObčineCerknicazaveda,dadopomočitežkopridezlastistarejšapopulacija,so23.oktobravsagospodinjstvapopoštiprejelaletaksključnimiinformacijamiinnapotki.»Odgovornoravnanjejeključno.Nepreostanenamničdrugega,kotdastriktnoupoštevamoukrepe;vprvivrstiosnovne,higienske,vdrugipatiste,kinamjihpredpišeVladaRS,«jejasenžupanRupar.


Aktualno

Tačke pomagačkeTačke pomagačkeBranka HobičBranka Hobič , ki prihaja iz Grahovega, je enaizmed ustanoviteljevslovenskegadruštvaza terapijos pomočjo psov Tačke pomagačke. Društvo deluježeodleta2007.»Skupajssvojimipsičlanidruštvakotprostovoljciobiskujemorazličneustanove,«mipove.»BilasemprostovoljkavUniverzitetnemrehabilitacijskeminštitutuSoča,MladinskemklimatskemzdraviliščuRakitna,različnihdomovihzaostarele,vosnovnihšolah,«nadaljujesogovornica.Srečalasejeoziromasešesrečujezotrokisposebnimipotrebami,sposameznikipopoškodbah, zonkološkimiindementnimibolniki,oslabelimi,spacientiznevrološkimiindegenerativnimiobolenji.Naštevanje,kjevsejesamaugotovilanapredekterapijespomočjopsa,sekarneneha:»Žesamdotikjezelopomemben,kužekpripomoretudiknavezovanjusocialnihkontaktov,znižujekrvnitlak,pomagapriravnotežju,držitelesa,samostojnostipriosebnihopravilih,oblačenju,priklicuspomina,delujekotmotivacija…Psiznajocelonakazatirakastecelice,prebralapasem,dajihbodouporabljalitudizaprepoznavocovidbolnikov;obolelemusenamrečspremenivonj.«Deloprostovoljcainnjegovegapsapotekavsodelovanju

zrazličnimistrokovnjaki.»Vsedelopotekatako,daganačrtujestrokovnidelavec ustanove: učitelj, delovniterapevt, fizioterapevt,psiholog… Delojenačrtovanotako,dačedenimoostarelipočešepsa,krepiramenskiobroč inpincetniprijem. Inčenadalje kužkanagradi spriboljškom,kigavzameiztorbice,kiseodprezzadrgo,natoiztakšne,kiseodprezgumbi,pašeiztakšne,kiseodprenaježke,potemžemarsikajnaredizase,«mirazložisogovornica.Priljubljenojetudibranjepsom.»TadejavnostpotekatudivCerknicivokviruVečgeneracijskegadružinskegacentrainjepriotrocihpriljubljenazato,kerkužaposlušainnepopravljainkritizira.Prostovoljecjezraventoliko,dačeseotrokzmoti,reče:›Veš,tegapaonnirazumel.‹Innakoncuprostovoljecreče:›Kužabirad,damunakratkopoveš,kajsiprebral.‹Pomembenpajetudisamdotik:otrokvesčaskužkatudiboža,«predstavideloznajmlajšimisogovornica.BrankaHobičmipove,dajenjenodelolepo,atudičustveno

naporno.»NazačetkusmoimelivTačkahpomagačkahtudizajčka,kijepomagalbolnikom;boljtistim,kiseposlavljajoživljenja–paliativnaoskrba.Spomnimsegospe,kijebilaresnakoncumoči,pasmojipoložilizajčkanaprsnikoš.Dvignilajerokoingapobožala,začutilagaje,«mizaupa.Izštevilnihlet

Avtorica: Polona Otoničar Pajk Fotograf: Ljubo Vukelič

Hišni ljubljenčki – radost in odgovornostZavedanje o pozitivnem vplivu živali na številna področja človekovega življenja se iz leta v leto krepi. Raziskave, opravljene v bolnišnicah, zavodih, domovih za starejše, šolah in vrtcih, kažejo, da lahko denimo psi odločilno pripomorejo k napredku posameznikov. A hišni ljubljenčki niso samo radost, zahtevajo tudi ustrezno oskrbo. Ena mačka lahko ima v samo petih letih tudi 20.000 potomcev.

prostovoljstvapajovednoznovanavdazradostjo,kosespomni,kakojepodvehmesecihskupajssvojimpsičkomGustavom ponovnoobiskaladomzaostarelenaVrhniki.Kojevstopilavavlo,jenekagospazoddelkazadementnebolnikeveselozakričala:»Ooo,Gustav,jakjepasibil?Težedolgonisemvidela.«Brankapa jerekla:»Jakajpa jaz?« Ingospa jeodgovorila:»Vaspaprvičvidim.«

Obvezna cepljenjaObvezna cepljenjaVsipsi,kidelujejokot terapevtski,morajobitizdraviinpriveterinarjuobveznopregledanidvakratnaleto,mi šepoveBrankaHobič. »Sopaza vsakegapsaobvezni čipiranje,

cepljenjeprotistekliniinregistracijavCentralniregisterpsov,«poveIna AnzeljcIna Anzeljc,dr.vet.med.,zVeterinarskepostajeCerknica.»Priporočamopašekombiniranocepljenjemladičainpoznejeodraslegapsapredpasjokugo,hepatitisom,leptospirozo, kužnim kašljem in parvovirozo,« doda Boštjan KranjcBoštjan Kranjc, dr. vet.med., prav tako zaposlen naVeterinarskipostajivCerknici.»Večinaveterinarjevpriporočanajmanjtricepljenjavštiritedenskihintervalih,začenšiprišestihdoosmihtednih,«nadaljujesogovornik.Cepljenjesepriporočatudiprimačkah:»Cepivoprotikužnimboleznimvsebujeoslabljenvirusmačjekuge,calicivirusinherpesvirus.Prvocepljenjesepriporočavosmemtednustarosti,zadnjodozomoramladičprejetiv14.–16.tednustarosti.Starejšemačkecepimodvakratvrazmikuenegameseca.Vsemačkenatoponovnocepimočezenoleto incepljenjenatoobnavljamonatrileta,«razložiAnzeljčeva.Takoprimačkahkotpripsih jenujnazaščitaproti

parazitom.InaAnzeljcapliciranjesredstevprotinotranjim

Veterinarja Boštjan Kranjc in Ina Anzeljc

» Anzeljčeva in Kranjc opozorita, da čistokrven pes brez rodovnika ne obstaja.«


Aktualno

inzunanjimzajedavcemštejepolegsterilizacije/kastracijeincepljenjavosnovnoskrbzamačko.BoštjanKranjcnadaljeopozorinaZakonozaščitiživali,

kiv11.členupravi,damoraskrbnikhišneživalizosamitvijo,kontracepcijo,sterilizacijoalikastracijoživalipreprečitirojstvonezaželenihživalioziromatistihživali,kijimnemorealinočezagotovitioskrbe,določenezomenjenimzakonom,zatopriporočatudikastracijooziromasterilizacijopsovpatudimačk.Pozitivnivplivisterilizacijeoz.kastracijesoštevilni,Kranjcjihnaštejelenekaj:»Zmanjšuješteviloneželenihmladičev,tveganjezapojavrakanamlečnižlezi,preprečujepojavrakanajajčnikihinmaternici,preprečujepojavgnojnegavnetjamaternice…«Anzeljčevasogovornikadopolni:»Podobnipozitivniučinkisopristerilizacijioziromakastracijimačk.Ponekihpodatkihimaenanesteriliziranamačkalahkovsamopetihletihtudi20.000potomcev,mačkesonamrečlahkospolnoaktivnežeprištirihmesecih.Steriliziranesamiceneželenihlegelmladičevnebodomogleimeti;mačekoziromamačkabotudimanjteritorialna,manjbohodilaokoli,karzmanjšujetveganjezanesreče.«Sogovornikaslabosti vsterilizaciji/kastracijinevidita,razentveganjazatežavepoalimedposegom.»Atojerutinskaoperacijaintveganjezatežavejemajhno.Približnodvoodstotno,«poveKranjc.TakoAnzeljčevakotKranjcpaizpostavljata,damit,dasteriliziranelovskepsičkene»delajo«večoziromadasterilizirane/kastriranemačkenelovijomiši,nevelja.

Bolezni se prenašajo tudi z ugriziBolezni se prenašajo tudi z ugrizi»To,dajemačkasamovhiši,torejnotranja,nizaščitapredboleznimi,«poveKranjc.»Cepljenjesepriporočaprivsehmačkah.Tudiizključnonotranjemačkeselahkookužijo.Virusisozeloobstojni in jih lahkoprinesemo vstanovanjeljudje,recimonaoblekahinčevljih,lahkopatudidrugmuc,«dodasogovornica.»Splošnomišljenjeje,damačkovnitrebakastrirati,kernebodoprineslimladičevdomov.Ače imamotorejdomasteriliziranomucoinnekastriranegamačka,lahkonašamuca,četudijesamonotranja,zbolizavirusomFIV oziromamačjim AIDSOM,«natopotrdiKranjc.»Tavirusseneprenašaleprirazmnoževanju,kotbi lahko zmotnomenili, ampaktudisslino,ugrizi…ProtimačjemuAIDSUcepivoninavoljo,velikdelpreventivepredokužbozvirusomFIVsicerrespredstavljakastracijaoz.sterilizacijamačk,anašamucavseenolahkozboli,«dodaKranjc.Nisopabolezniedino, karpretimačkam.»Vpoletnihmesecihsoštevilnepoškodbemačkmedkošnjo.Mucasepreprostoskrijevtravo.Karjenajhuje,jeto,dazaradipoškodbobičajnonemorepritidomov;lahko

pridešelepodvehdneh,«razložiBoštjanKranjc.Priporoča,damucevpoletnihmesecihšeboljpazimokotsicer,najboljeje,dasovčasukošnjedoma,apelirapatudinakosce,najbodoprevidni,kolikorjelemogoče.

Čistokrven pes brez rodovnika ne obstajaČistokrven pes brez rodovnika ne obstajaAnzeljčevainKranjcmeopozoritanato,dačistokrvenpesbrezrodovnikaneobstaja.»Tojetrebapoudariti,kergre

zaizkoriščanjenevednosti.Ljudjepravijo: imamo čistokrvnegamaltežančkabrezrodovnika.Tonimogoče,«poveKranjc.Sogovornikanadaljujeta, da je rodovnikzagotovilo,dasobilipriveterinarjuopravljeni vzrejnipregled in vsizdravstvenitesti,kisodoločeniza

posameznovrstoinpasmo.»Marsikdajseprodajalcipsovizgovarjajo,danjihovčistokrvnipesnimarodovnika,kerjepridobitevtegadraga,anajvečkratjerazlog,damladičeknimarodovnika–posebej,čegastaršaimata–dalegloneizpolnjujepogojevza pridobitevalipavzrediteljniopravilpotrebnihtestov,skaterimibipotrdilvsepotrebno,«zaključita.BrankaHobičgledetegadoda:»Veterinarjipsa,zoziromna

zahtevovzrejnihkomisijpriKinološkizveziSlovenije (KZS), kjer vodijoregistervsehrodovniškihpsov,leveterinarskopregledajo, vzrejnoocenozvsemidokazili,dajepeszdrav,daimapopolnozobovje,da vcelotiustrezavvsehpogledihpasmi,paizdaKinološkazvezaSlovenije.Za različnepasmepsovimajovzrejnekomisijepriKZSrazličnezahteve– zoziromna prirojeneinpridobljenehibe,kisegenetskodominantnoprenašajonaprej.«V odgovornoskrbzanašeljub-

ljenčkepazagotovo lahkouvrsti-motudipobiranjenjihovihiztrebkov. ObčinaCerknicatospodbujaspostav-ljanjemkoševzapasjeiztrebke,po-biranjetehpanalagatudiv Odloku ojavnemreduinmiruvobčiniCerknica.

Za vsakega psa so obvezni čipiranje, cepljenje proti steklini in registracija v Centralni register psov.

» Mit, da sterilizirane lovske psičke ne »delajo« več oziroma da sterilizirane/kastrirane mačke ne lovijo miši, ne velja.«

Vir: www.dnevnik.si


Izpostavljamo

Komisija TZS je konec avgustaodprtoTematsko pot Drvošec prepoznalakot najbolj izstopajočo v državi in jo vkategorijinaj tematskapot leta2020uvrstila na prvo mesto. Nagrade so vNotranjskemregijskemparku(NRP)zeloveseli:»Potrjuje,dagremoznašimdelomvpravosmer–tonamjepotrdilastrokaintopotrjujejoobiskovalci,kisevsakodnevnoradi sprehodijopo tej sproščujočipotičudovitih razgledov, sredi neokrnjenenaraveCerkniškegajezera,«jeprepričana Eva KobeEva Kobe iz NRP. Park je pot postavil sfinančnopomočjodvehprojektov–LIFEStrženinKras.Re.Vita(sofinanciransstraniEUizEvropskegaskladazaregionalnirazvojinRepublikeSlovenije).UreditevpotisojimomogočilišeAgrarnaskupnostDolenjeJezeroinzasebnilastnikiparcel.DelsredstevsoprispevalitudiObčinaCerknicainnekateralokalnapodjetja(Elgoline,ebm-papst,Alpod).NotranjskiparksezahvaljujevztrajnimdelavcempodjetjaProform,kisoizdelaliinpostavilivse,karjenapotiizlesa,srčnahvalamarljivimterenskimdelavcem,kisopotnaredili,jostoinstokratočistili,pokosili,porezalidrevjeinpodrastobnjej.Zahvalagrešeoblikovalcem,arhitektom,ustvarjalcemvizualnepodobenašepoti.»Hvalatudiobiskovalcem,kinamdnevnosporočate,kakouživatenatejpoti.Hvalatudivsemzakritičnebesede,zaradikaterihsmoinšebomonaredilimnogeizboljšave,«šepoudariEvaKobe.PosebnegapriznanjasstraniTZSvkategorijivaško

jedropajebildeleženSelšček.»Selščkanimogočemeritizobičajnimivatliocenjevanjaurejenostizgodovinskihjeder, ki sloninaohranjenostiarhitekture,evropskih

Avtorica: Maruša Opeka

Priznanji TZS Drvošcu in Selščku Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma, je sporočilo projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je v domeni Turistične zveze Slovenije (TZS). Gre za tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Letos so se v različnih kategorijah za priznanje potegovali tudi Cerknica, Selšček in pa tematska pot Drvošec.

pričakovanjihinsredstvih.Tuljudjedelajozase,ssvojimisredstviuresničujejo,karjihnavdihujeinkarpotrebujejo,arezultatiinenergijesotakozanimivi,daseustaviš,«jemeddrugimzapisalakomisijavobrazložitvipriznanja.Selščekjebilprepoznankoturejenavasspovezanimiinsložnimiprebivalci,kisodelujejopripripravirazličnihdružabnihprireditevinnajrazličnejšihprojektovohranjanjanaravneinkulturnedediščine.Selščekimasvojznakinzastavo,središčevasiprivabizvaškopipoinkipomMaksimaGasparija,vsakahišaimanasvojempročeljusteklenotablozmotivomGasparijeverazglednice,shišnoštevilkoinhišnimimenom.Gasparijevenarodnejaslicevnaravnivelikostivmesecudecembruprivabijoobiskovalce.Čezvseletoorganizirajovrstodogodkov–GasparijevnočnipohodnaŠpičkoobprvipolnilunivletu,kresovanje,julijskakošnjapostarem,SevskiPotecini,tradicionalnepustnemaske,kisojihobudilipredleti,pazdajvsakoletonapustnitorekpreganjajozimo.»Posebnaenergija,kijozačutišvnaraviokoliinvSelščku,terenergija,kijoimajoljudjevtejvasi,mevednopozitivnonavdihnejo. Vtehletihsmoskupajvelikonaredili,predvsemsmogradilinaprepoznavnostiSelščkakotGasparijeverojstnevasi.NekaterestvarisoedinstvenevSloveniji.Tudisamsemveselinponosennatoposebnopriznanjeinželim,dabi vprihodnješekajlepegaustvarili,«jeprejempriznanjakomentiralRobert KužnikRobert Kužnik,kisodelujepriprojektihvvasiSelšček.Zaradirazmerpodelitvepriznanjnibilomogočeizpeljati

vživo.DobitnikepriznanjsoorganizatorjiakcijerazkrilikarvoddajiMojadežela–lepaingostoljubna,kijojeprenašalatelevizijskahišaPlanetTV.

Drvošec je naj tematska pot leta 2020. ( Janja Mihelčič)

Gasparijeve jaslice v božičnem času v Selšček privabijo številne obiskovalce. ( Ljubo Vukelič)


Gospodarstvo

KotjepovedalAndrejčič,panekajmožnostivseenoje.Spodbuja jihtudiprojektZrokovrokidokakovostneprehrane, kiga skupaj s še tremi lokalnimiakcijskimiskupinami(LAS)izvajaLASNotranjskainjesofinanciranizsredstevEvropskegakmetijskegaskladazarazvojpodeželja.Pridelavainpredelavažitstapolegživinorejeinstrojnih

uslug najpomembnejši dejavnosti Ervina Andrejčiča.»Stremimoktemu,da90odstotkovžitpridelamosami,odkupujemo le, kar nam zmanjka. Kar odkupujemo,odkupujemoodlokalnihkmetov.Zatonimamovelikihkoličin,smoboljbutični.«Kotpravi,jepovpraševanjevčasuepidemijekoronavirusarespresegloponudbo.»Trijesmodelalipoceledneveinimelismočakalnovrsto,kernaročilnismosprotidohajali.Trgovinesobilemanjdostopneinljudjesoboljiskalilokalnoponudbo.Resdavtrgovinidobijovsenaenkrat,tukajpamoramoknekomupomoko,drugemupomeso,tretjemupozelenjavoinverjamem,dasetovsemneda.«Kljubdobrisezonipaniprepričan,alisebotrendobdržalaline,sajježemajapovpraševanjespetupadlo,poletigajebilorazumljivomanj.Prekmalujeocenjevati,kakobodouspešnijesenskimeseci.

Potrebno je načrtovanjePotrebno je načrtovanjeJevseenopovečalpridelavo?»Nitakoenostavno.Zemljanikotkrave,kijihpomolzešvsakdan,trebajedolgoročnonačrtovati.Karbomoposejalijesenileta2020,bomoželinaslednjeleto,mlelipašeletopozneje.Takodabomotojedliaprila2022.Težkositorejpripravljennadogodke,kotjeepidemija.Sicersetrudimvsakoletopovečatipridelavo,avsakanjivavkraškemsvetuniprimernazaobdelavo,kotekološkikmetpamoramupoštevatišekolobarjenje.Prepričatidrugekmete,dabisejali,karbipotemjazodkupil,pajetudiproces,kiseneodvijetakonahitro,«razlagaovirenapotidohitregapovečanjapridelave.

Ob sodelovanju je lažjeOb sodelovanju je lažjeIzdelki,kijihješeimelnazalogi,somuomogočilisodelovanje spodjetjemLoa,d.o.o.,ki jetudivključenovprojekt Zrokovrokidokakovostneprehraneindostavljakmetijskepridelkerazličnihlokalnihponudnikovpodomovihintudišolam.SšolamiErvinAndrejčičdosedajnisodeloval, apričakuje,dabolahkovprihodnje.»Tujetrebaimetimaloboljkonstantnoponudboinvečjekoličine.«PravsodelovanjespodjetjemLoainnatanačinpovezovanjezdrugimiponudniki,kigaomenjeniprojektspodbuja,bostanekolikoprispevalakpremagovanjutehovir.Mehanizacijo,mlin,kombajn,sušilnicožeima,karmu

omogočažetev,luščenjepire,predelavoinmletje.Bipa

Avtorica: Urša Blejc Fotografija: osebni arhiv

Korona kot priložnost za kmete? V času epidemije se je povečalo povpraševanje po lokalnih proizvodih. Ervin Andrejčič s Špilarjevega mlina pravi, da so mu zaloge zaradi tega hitreje pošle. Pridelava žit zahteva načrtovanje vsaj dve leti vnaprej, zato se je na nove okoliščine težko hitro odzvati.

lahkotudidrugim,ki imajozgoljmanjšonjivoinsojopripravljeniobdelati,omogočil,dapridejodosvojemoke.

In prihodnost?In prihodnost?Zdaj jeErvinAndrejčič v službi in je kmetijanjegovapopoldanskadejavnost.Ševednooklevapredodločitvijo,alibisetemulahkopopolnomaposvetilaline.Čebiševečljudispoznaloresničnovrednostlokalnopridelanehrane,bimutogotovoolajšaloodločitev.Tisti,kiprinjemkupujejomoko,patoževedo.»Ceneimamvišjekotvtrgovini.Nekaterisiteganemorejoprivoščiti,nekaterisilahko,asine.Mojestrankevedo,kajdobijo,kermepoznajointudividijo,kjerastemojapšenica,«zaključiAndrejčič.


VobčiniCerknicajepopodatkihizposlovnegaregistra registriranih 33 poslovnih objektovspodročjagostinskedejavnosti;enajstjeregistriranihzadejavnostrestavracijingostiln,desetzastrežbopijač,šestzapriložnostnopripravoindostavojedi,štirjekotokrepčevalnice,enobjektjeregistrirankotslaščičarna,šeedenpakotzačasnigostinskiobrat.Inčesogostincilahkočezpoletjeobnekaterih

zaostrenih ukrepih vsaj približno nemotenodelovali,jejesenponovnoprineslastrožjeukrepeinzapiranja.Zadnjitedenvmesecuoktobruceloponovnopopolnozaprtje.Vladajepustilalemožnostiosebnegaprevzemahraneindostave.»Tonampravvelikonebopomagalo,«razmišljaSrečko GrudenSrečko Gruden,lastnikGostilneGlaž'k,kiimagostinskodejavnostregistriranože31let,jepatudipredsednikgostinskesekcijepriObmočniobrtni zborniciCerknica. »Stakšnosituacijosevvsehletihdelovanjašenisemsrečalinprepričansem,datudidrugigostincine,«pove,»mordajebiloparslabihmesecev,tikpredenjerazpadlaJugoslavija,ampaksmolahkopreživeli.«Kljubmanjšemu

Avtorica: Sabina Popek Simšič Fotograf: Ljubo Vukelič

Težki časi za gostinceLetos ni gospodarske dejavnosti, na katero ne bi vplivala epidemija novega koronavirusa. Ena izmed najbolj prizadetih je zagotovo turistična dejavnost, kamor spada tudi gostinstvo.

zaslužkupasoobratovalnistroškipooceniGrudnapravzapravenaki.StemsestrinjatudiSonja KlančarSonja Klančar,zadnjatriletanajemnicaBrunaricepriSončkuvBegunjah.»Lokaljezaprt,obratovalnistroškipamordalezadobrihdesetodstotkovnižji,kotsoobrednemdelovanju,«pojasnisogovornica.

Nejasna prihodnostNejasna prihodnostTudiObrtno-podjetniškazbornicaSlovenijejenaVladoRSkonecoktobranaslovilapismo,vkateremgostincizahtevajo,dabidelavci, ki sonačakanju,prejeli 100-odstotnonadomestilo,ne80-odstotnega.Prav takoželijo,daposamezneukrepevladatudičasovnoopredeli,dabigostincivsajokvirnovedeli,kajjihčakavbližnjiprihodnosti.Sekcijasicerpozdravljaukrepturističnihbonov,vendarpavelikogostincem,šeposebejtistim,kineobratujejovkrajihzrazvitimiturističnimizmogljivostmi,ukrepnipomagal.

Vkrajih,kjerniporabljenihvelikoturističnihbonov,sonekaterigostincinarobupreživetja,ogroženasodelovnamesta.Sekcijajezatožepredlagaladodatneukrepezapomočnajboljprizadetimgostincem.PripombejeposlalatudiresornimministrstvominNacionalnemuinštitutuzajavnozdravje.Dajestanjealarmantno,potrditaobasogovornika.

»Trenutnooodpuščanjunerazmišljam,sajmilahkoob

» Gostinci predvidevajo, da izvor okužb niso bili dnevni bari in gostilne, ampak prej zasebne zabave.«

Gospodarstvo


Gospodarstvo

ponovnemodprtjulokalatopredstavljakadrovskostisko,«jepojasnilaSonjaKlančar,kinadaljuje,dasoimeliravnovčasuprvegavalavelikonaložbo.Po20letihsoželelivsklopubaragostomponudititudiigranjetenisavBegunjah.ZaposlenipriSrečkuGrudnuzazdajostajajodomanačakanju.»Čepaseboepidemijanadaljevalainsebodoukrepišezaostrovali,potembomdobrorazmislil,kakobomodelalinaprej,«doda.

Že peti paket ukrepov v letu 2020Že peti paket ukrepov v letu 2020Sicer jeVladaRS 15. oktobrapotrdila še peti paketukrepov,kivospredjepostavljazaščitodelovnihmest,skrbzastarejšeinpreprečevanješirjenjaokužbscovid-19.Zajemaukrepenapodročjuzdravstva,dela,socialnegavarstva,gospodarstva,vzgojeinizobraževanja,izvrševanjakazenskihsankcijinpravosodja,kmetijstva,gospodarstvainprehraneterinfrastrukture.Ciljsprejetjajetudiohranitevčimvečjegašteviladelovnihmest.Stemjepovezanopodaljšanjeukrepasubvencioniranjačakanjanadelodomadokoncaleta2020zavsepanoge,tudigostinstvo,kiizkazujejoupadprihodkovzavsaj20odstotkovgledenaleto2019.Samozaposlenim,družbenikom,kisoposlovodne

osebe,inkmetomsezagotovimesečnitemeljnidohodekinpovračilodelneganadomestilazačaskarantene. Obaukrepabostatrajalaod1.oktobrado31.decembra2020 zmožnostjo podaljšanja za obdobje največ šestihmesecev.Višinamesečnegatemeljnegadohodkaboznašala1.100evrovmesečnozaoktober,novemberindecember2020.Pogojzamesečnitemeljnidohodekboupadprihodkovupravičencavletu2020zaradiposledicepidemijezavečkot20odstotkovgledenaleto2019.Čeupravičenecniposlovalvletu2019,jedopomočiupravičen,česosemupovprečnimesečniprihodkivletu2020znižalizavečkot20odstotkovgledenapovprečnemesečneprihodkev letu2020do31.avgusta2020. Vvišini250evrovsejimpovrnetudiizgubljenidohodekobodrejenikaranteni.

Nejasna komunikacijaNejasna komunikacija»Vsetojesevedavsajvidetijasnozapisanonapapirju,jeparealnostdalečodtega,«poudariMiha MeleMiha Mele,kijelastnikDebelegabaravCerknici.»Zdaj,kosonaszaprlidrugič,ninihčekonkretnovedel,kateridansegostinskilokalisplohzapirajo,nihčeminiznalnitipojasniti,česplohbomoupravičenidopovračilasredstev,karjevladazapisalavpetempaketuoziromašestempaketupomoči,«

jenezadovoljenMele.Pravi,dajekomunikacijasstraniuradnihosebzmedena,nejasna.Žalostigatudidejstvo,dasoponovnogostinciprvapanoga,kisojoskoncemoktobrazaprli.Prepričanje,dajevečinagostincevnaredilavse,karjebilomožno,dabigostesprejemalavskladu znovimipravili.»Celednevesmodelalizmaskami,poskrbelizapreureditevnotranjegainzunanjegaprostora,poskrbelizarazkužila,ressmonaredilivse,karjebilozahtevano,«jejasen.Pritemdoda,danikjernidokazov,dasoravnogostilnetiste,kisopovzročileizbruhokužb.»Sevedasejetovelikoprejlahkozgodilonazasebnihzabavah,porokahinrojstnihdnevnih,«sklepa,»nikakorpanevdnevnihbarihingostilnah«.Polegupadaprihodkov,kisoletostudiza50odstotkov

nižjikotpretekloleto,setistigostinci,kiponujajohrano,srečujejotudispresežkomžekupljenehrane.»Spomladisemvelikohranepodaril,nekajjebilotudiodpadka,«pojasniGruden.Zdajparačunanato,dabodogostilnelahkospethitroodprteindaodpadkahranenebo.Gledeinovacijnapodročjunudenjagostinskihstoritevrazmišlja,dajecerkniškaobčinapremajhna.Trenutnorazvažajomalicezanekajpodjetij,kišenormalnoposlujejo,občasnokdonaročipicoalidve,cateringovpajeletoskarza80odstotkovmanj,kotjihjebilolanskoleto.Stem,davobčininimožnostizainovativenpristopnapodročjugostinstva,sestrinjatatudiSonjaKlančarinMihaMele.»Težkojezaslužitizaplačoinvseostalestroške,čeponujamvlokalukavozaseboj,«zaključiMele.

» Sogovorniki se strinjajo, da je stanje v gostinstvu alarmantno.«

» Občina Cerknica naj bi bila premajhna za inovativne pristope ponujanja gostinskih storitev.«

Utrip

Prijave na FilmarjenjeObmočna izpostava Javnega sklada za kultur

ne

dejavnosti (JSKD) Cerknica sporoča, da bo kljub

neljubim razmeram letošnje Filmarjenje potekalo!

Tokrat brez srečanja v živo, pa vendar je snemanje kratkih

filmov in videov način ustvarjalnega izražanja, ki lahko poteka

neodvisno od zunanjih okoliščin – ali pa je odraz trenutne

situacije. Prijava je mogoča najpozneje do 20. novembra,

celoten razpis in prijavnico pa lahko najdete na spletni strani

www.cerknica.si. www.cerknica.si

🎬

Volitve v organe KGZS

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v letu 2020 izvedla že šeste

volitve v svoje organe. Volilo se je člane sveta KGZS in člane svetov območnih

enot KGZS. Zaradi razglašene epidemije je bil sklep, ki je razpisal volitve v organe

KGZS maja 2020, razveljavljen. Nov datum glasovanja za fizične osebe je bil 4.

oktober, za pravne pa 30. september.

V volilni (območni) enoti Postojna sta bila v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice

Slovenije v prvi volilni skupini (fizične osebe) za območje občin Postojna, Pivka,

Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke in Loška dolina izvoljena Vincenc Otoničar iz

Begunj pri Cerknici in Miloš Pohole iz Cerknice. Na volitvah v svete območnih

enot Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije – fizične osebe v volilni (območni)

enoti Postojna sta bila na listi Društvo SKZ – Slovenska kmečka zveza izvoljena

tudi Vincenc Otoničar in Blaž Gerbec z Lipsenja. Maruša Opeka www.kgzs.si

Praznovali visoke jubilejeRdečikrižposebnopozornostnamenjastarejšim. ObvisokihjubilejihjihprostovoljciRdečegakriža

presenetijozobiskom,majhnopozornostjoinlepimiželjami. Voktobrusta90.rojstnidanpraznovalaFrančiška Štritof Frančiška Štritof sSlugovegainJožef PetrovčičJožef PetrovčičizDolenjevasi.Čestitamo!

🎂

Nove sanitarijeNove sanitarije na parkirišču P + R v Cerknici bo po koncu epidemije mogoče uporabljati brezplačno, vendar samo čez dan. V večernih urah pa bodo stranišča zaklenjena. www.cerknica.si Boštjan Otoničar

Priznanje za uspešno deloMed dobitniki priznanj za uspešno delo Kmetijsko-go

zdarske

zbornice Slovenije za leto 2020 je tudi Milka Mele Petrič,

ki je zaposlena na cerkniški izpostavi Kmetijsko-gozdarskega

zavoda Ljubljana. KGZS priznanja podeljuje svojim članom,

funkcionarjem, zaposlenim in drugim posameznikom ter

organizacijam, ki s svojim delom pomembno prispevajo

k uveljavljanju in razvoju zborničnega sistema ter kmetijstva,

gozdarstva in ribištva. Čestitke! www.kgzs.si

Restavriranje Gerbičevega klavirjaSeptembra je Andrej Novak iz Hiše klavirjev skupaj s pomočniki v restavratorsko delavnico odpeljal Gerbičev klavir iz Gerbičeve hiše v Cerknici, ki ga je hči Jarmila podarila NUK-u, leta 1964 pa so ga prepeljali v Cerknico. Klavir je nastal med letoma 1845 in 1850 v priznani delavnici Ignaza Bösendorferja na Dunaju. Oktobra 2020 obeležujemo 180. obletnico Gerbičevega rojstva. Marija Hribar

🎹

🏅

🚾

Črna pikaČrna pikaŽalosti nas, da moramo kljub številnim opozorilom, kako Žalosti nas, da moramo kljub številnim opozorilom, kako pomembna je skrb vsakega izmed nas za čisto in urejeno okolje, pomembna je skrb vsakega izmed nas za čisto in urejeno okolje, še vedno videvati tovrstne prizore. Avtobusno postajališče še vedno videvati tovrstne prizore. Avtobusno postajališče Podslivnica, Otonica, Mahneti ob občinski cesti Selšek–Cajnarje Podslivnica, Otonica, Mahneti ob občinski cesti Selšek–Cajnarje so packi umazali s kupom pločevink in druge nesnage. so packi umazali s kupom pločevink in druge nesnage.

⚫


Ljudje med nami

Matejprizna,dajebil,predenjepostaločka,priobjavljanjuvelikoboljvesten;paničzato,sajsezdijonjegoviutrinkinarave,ljudi,pokrajine,živaliresbrezčasni,njemupasosezdeližečistovsakdanji.»Danesjetehnologijatakonapredovala,dalahkopraktičnovsakstelefonomposnamevrhunskofotografijo,«meniMatej,kimuvzadnjihletih,polegraziskovanjanovihjam,neobičajenizzivpredstavljajamskafotografija.»Najprejpomagaškotasistentžeuveljavljenemufotografu,s temsezelovelikonaučiš;potemzačneš ssvojoopremo,nadgrajuješznanje,izboljšuještehniko,raziskuješmotive,obdelavofotografij,«potodnavadnegado jamskega fotografaopisujeMatej, ki se jeučilpri Matjažu MilharčičuMatjažu Milharčiču in Petru GedeijuPetru Gedeiju.Poudari,dasebrezekipejamnedafotografirati.Polegvsepotrebnejamarskeopremejevjamotrebaprinestišefotografsko.Tudisampomagadomačimintujimodpravam,zjamskimifotografipaseradvsakoletosnidenasvetovnemsrečanju.Poučime,dalicencazajamskegafotografaneobstaja,ampakgrepredvsemzamotiv.»Tisti,kivjamiposnamefotografijo,jejamskifotograf.Gredopalahkovneturističnejame,kisevedaponujajoatraktivnejše,redkejšemotive,samotisti,kiimajoopravljenizpitzajamarja,«pojasniindoda,daješeenaločnicamedjamskimfotografominfotografom–naravovarstvo.Zajamskegafotografanitolikovaženmotivkotto,dajamopustičimboljnedotaknjeno.Jepadejstvo,daprijamskifotografijinikakornegresamozapritiskanjenasprožilec,ampakjevozadjutudivelikoznanjafizikeinračunalništva,jamarskihinfotografskihizkušenjterobčutkazafotografijo.Potrdi,dafotografskezakonitostiveljajotudivglobinah.Kakovostnjegovihfotografijpotrjujejotudištevilneobjave.»Zadnjidveletivečkratpošiljamfotografijenaodmevnenatečaje,kermenim,dasemnekakodoraselkvaliteti,kisejopričakuje,«ocenjujeMatej.Sipaželi sfotografijamiopozarjatipredvsemnaokoljskeproblemevjamah.Njegovafotografijaboletosprvičobjavljena vprestižnemjamarskemkoledarjuSpeleoProject2021,nakarješeposebejponosen.Fotografijapanivse,kargapovezujezjamami.Matej

jenamrečtudijamarskireševalec,minerpriJamarskireševalnislužbi injamarskivodnik.Rakekimažekotkrajbogatojamarskotradicijo.TrenutnojevJamarskemdruštvuRakekaktivnihdvajsetčlanovinšedvajsetčlanov,kisodelujejopriložnostno,insovsehstarosti.»Zjamarstvomstaseukvarjalatudimojstricinbrat,posledičnopajezačelozanimatitudimene,«sespominja,»takosemšelprisedmihletihževkakšnojamo,potempasemsevosnovnišoli,tretjem,četrtemrazreduvključilvjamarskikrožek.«Vprašam

Avtorica: Maruša Opeka Fotograf: Peter Gedei

Matej ZalokarMatej Zalokar je jamar in jamski fotograf; kot domačin, Rakovčan, zavzet član Jamarskega društva Rakek. Za spletno stran društva vestno pripravlja povzetke jamarskih akcij, na spletnem naslovu matejzalokar.com pa že vrsto let deli fotografske utrinke tako z zemeljskega kot iz podzemeljskega sveta.

ga,česespominjaobčutkov,koješelkototrokprvičvjamo.»Vem,dastrahanibilo,jebilopapredvsemnavdušenje,konekajnovegaodkriješ,doživiš,«pravi.Zdajjeodtehtrenutkovminiloževečkotdvajsetlet,vznesenostobvstopuvjamopasevsakičznovaponavlja.Posebejgajenavdušila Razbitajama,kijedelpovezavemedCerkniškimjezerominRakovimŠkocjanominsojorakovškijamarjiskupajzMatejemodkrilipredleti.»Jamarstvoresnizavsakega,«sestrinjava.Spodzemnimsvetompanipovezansamonjegovkonjiček,

ampaktudipoklic.MagistriraljenaNaravoslovnotehniškifakultetiUniverzevLjubljani,Oddelkuzageotehnologijo,rudarstvoinokolje,ukvarjapasezanalizamiinopazovanjipovršjaprirazličnihgradbenihprojektih.Pavendarprostičasinslužbostriktnoločuje.Prepričanje,dačemednjimanepotegnešjasneločnice,tihitropostaneodveč.ZakonecsisposodimšeMatejevoprisrčnopredstavitevznjegovegabloga:»Čenebibilčlovek,bibillev.Čenebibilrudar,bibilračunalničar.Čenebiimeljamarstva,biigralračunalniškeigre.Čenebibilporočen,bisimoralsamplaniratiprostedni.Česinebikupilfotoaparata,bisigaverjetnokupilmalokasneje.Fotografiranjejeenaizmedmojihstrasti,medijizražanja,povezovanja,preganjanjadolgčasainsprostitve.Fotografiranjevmojemživljenjuzdružujemnogostvari,kijihimamrad.Panajšenekajtehlepotnaraveinživljenjapodelimtudizvami.P.S.Četegasestavkaomeninebinapisalamojažena,bigamoralnapisatisam.«


Senzorni park – inovacija v lokalnem okolju Biserka L. Nelec Tine ŠubicObmednarodnemdnevustarejših,kismogapraznovali1.oktobra,smovDEOS,CentrustarejšihCerknicaodprlinašonovopridobitev–senzornipark,kijenastalpodokriljemLokalneakcijskeskupine(LAS)Notranjskain vokviruprojektaČutim–Živim.Projekttemeljinaukrepuzagotavljanjakakovostnejšegabivanjastarostnikovinzajemadejavnosti,kiprekaktivnegapreživljanjaprostegačasavplivajona izboljšanjepočutja in razpoloženjastanovalcev,ternaozaveščanjuopomenuaktivnegabivanjanasploh.Parkboneomejenodostopenstanoval-cemintudivsemdrugimzainteresiraniminbokottakprispevekininovacijaDružbeDEOSlokalnemuokolju.Senzorniparkjezasnovantako,dasovanjvključeninaravnielementi,danostiinpojavi.Senzornapotpajenamenjenatemu,dasečlovekpostopomazbere,dasezačneboljezavedatitega,karsliši,vidi,voha,okušaaličesarsedotika,intakodobivaneposrednoizkušnjo.Projektsmorazširilišezdodatnimprogramomterapevtskedelavnicezglinozaosebezdemenco.Delavnicesonamenjenetakonašimstanovalcemkottudiosebamzdemencoizlokalnegaokolja.Ciljjespodbujatitaktilnozaznavanjeobdeluznaravnimmaterialom–občutenjetoplote,gnetenjeinoblikovanje.Hkratipadelozglinopomirjaterohranjagibalneinkognitivnesposobnosti.Terapevtskedelavnicesedvakratmesečnoodmajaletospodvodstvomzunanjeizvajalkeinkoordinatorkeprojektažeizvajajo.Delavnicezglinoimajotudimedgeneracijskonoto,sajbostavdejavnostihizdelovanjaizglinesodelovalitudiOsnovnašolaNotranjskiodredCerknicaterPodružničnašola11.majGrahovokotpartnericiprojekta.Predprazničnimidneviobkonculetabodoučenciinstanovalcicentrastarejšihskupajpripravilirazstavoizdelkov.Obtejpriložnostisebododružili,sevedačebodoepidemiološkerazmeredopuščale,stanovalcemcentrapaboprireditevdodatnopopestrilapredprazničničas.NaložbostapolegDružbeDEOSfinanciralitudiRepublikaSlovenija,Ministrstvozagospodarskirazvojintehnologijo,inEvropskaunijaizEvropskegaskladazaregionalnirazvoj.

Dogaja se


Dogaja se

Včasih je luštno b'lo Silvestra KotarČlovekjeodnekdajmočnopovezanznaravo,zemljo.Tapovezanostsejasnokaževnašibogatizgodovini,raznolikikulturnidediščiniinštevilnihpozabljenihšegahternavadah.Sspremembonačinaživljenja,zrazvojemtehnologijeinvsehitrejšimtempomsosetrenutkipripovedovanjazgodbobvečerihnekjeizgubili,stempatudizgodbe,kisoohranjaleobičaje.Anitreba,dajetako.ČlanicevokalneskupineClusterneželimo,da

bipomembnigradnikinašekulturnedediščineutonilivpozabo,zatosmosetudiletosodločilezaorganizacijoprireditve,kinamnakrilihjesenskegavetraprinašavonjpoprijetnemkmečkemopraviluzglavnojunakinjo–koruzo.Vsoboto,3.oktobra,jetakonadomačijiJugvIvanjemselupotekalaprireditevVčasihjeluštnob'lo,kjersmoseobpetjuinličkanjudružiličlanicevokalneskupineClusterternašiprijateljiindružinskičlani.Kožuhanje,kottudirečemoličkanju,jetistikmečkiobičaj,kijenakmetijahkrajšaloziromapopestriljesenskevečere.

Odkardeloženanjiviopravijostroji,tačarizginja.Zatojeprav,dananjkljubhitremuvrvenjuvsakdananepozabimo.Dogodekjebilprijeten,sajječlovekzadovoljen,kosedelodobroopravi,obtempasešezabava.Polegobuditvenekočtradicionalnegaobičajasmopripraviletudirazstavorazličnihizdelkovizkoruze,našepridnečlanicepasoposkrbelezatopelnapitekinpekovskedobrote.Najmlajšiobiskovalcisosepreizkusiliševročnihspretnostih,sajsoobnavodilihnašečlanice,Vide TrudenVide Truden,izdelalifigureizkoruznihlistov,kijihbodospominjalenataposebendan.Kljubsicerboljslabemuvremenusmotakopreživeliresničnolepopopoldneinobiskovalcemsmodaleobljubo,daseobletuosorejzopetsrečamo.Takrat,kobovdeželoponovnoprišlajeseninbomošeenkratsklenilikrogvečnegapotovanja.Življenjenamrečtečedalje.Enakosovpadataletniinživljenjskikrogvpesmihinšegahnašegaljudstva,kijevedno,tesnopovezanozzemljo,prisluhniloutripunjenerasti.Sponosomsespominjajmotega!


MrškovinisopodedovalileMatijevegatalentainznanja, vgenihimajoočitnotudinjegovopodjetnost.Zaraditraktorjevinkamionov,kisozamenjalivprege,inkmetov,kisopogonnasenonadomestilispogonomnanafto,nisovrglikovaškegakladivavkoruzo.Kojezmanjkalovolovinkonjevinkonisovečpopravljaliorodja,sozačeliizdelovatitraktorskevozove,verigezadelovgozduinverigezatraktorskakolesa.VčetrtigeneracijipastasezgodilagorainMohamed.Ogenjvstarikovačijijeugasnil,FrančevsinMarko MršekMarko Mršekimakovaškodelavnicokarvkombiju.KonjekujepoSloveniji,včasihtudipotujini,intakoohranjadružinskotradicijokovačev.MarkojepoorodjarskišolivPostojniinnekajzaposlitvahleta1999zaskorajtriletaodšelvNemčijoinzačeldelatinafarmi,kijeimelatudisvojokovačijo.Podkovskikovačiseizobražujejovtujini,prinasšolezanjeni.Tudikonjjepremalo.»VtujiniimaenafarmakonjzapolSlovenije,«razlaga.Podkovskoobrtjeodprlleta2001.

Kovač profesionalnih športnikov Kovač profesionalnih športnikov »Premalonas je,«pravizdaj,kose jespecializiralzatekmovalnekonje.Tizahtevajopopolnomadrugačenpristop kot delovni. Tekmovalne konje, za Markaprofesionalnešportnike,sekujenaodšestdoosemtednov.Vsakkonjpotrebujedrugačnepodkve.Kovačmoravedeti, skakšnimšportomsekonjukvarjainnakakšnemterenutekmuje.Celomaterializanjihovepodkvesorazlični.Čepravzgradbokopitapoznadopotankosti,brezpomočiveterinarjašportnegakonjanemorepodkovati.»Nevidimvkopito,konjapodkujemporentgenskisliki.«Nelekopito,

ŠedanesRavniknaBlokahniravnoprometenkraj,začasaMatije MrškaMatije Mrškajebilšemanj.Leta1874 tamrojenikovačse jezatopodjetnoodpravilnaUnec.Najprej jeporočniprstannataknildomačinkiIvaniIvančičinleta1905kupilhišozgospodarskimposlopjemtersiuredilkovačijo.PosmrtiprveženejezaprosilSlivljanko AntonijoUdovičinkovaškoznanjepredajalsinuMatijiMatiji iz prvega zakona ter FrancuFrancuizdrugega.Matija jekovalnaRakeku,Francpanajprej vPlanini;poočetovismrtileta1940sejevrnilvdomačokovačijonaUnec,pravijopodatki,kijihjezbralFrančevvnukinsinnaslednjegavvrstikovačevSebastijan MršekSebastijan Mršek.Francusejenamrečleta1962pridružilkomajštirinajstletnisinFranc mlajšiFranc mlajši.Kovačisovednoposkrbeli, dastaobrtinstemzagotovljenzaslužekostajalavdružini.AFrancseježerodilvdrugečase. Do leta 1985 je koval poleg redne službe vtakratniKartonažninaRakeku.

Notranjska, obujena in dragocena

Avtorica: Maruša Mele Pavlin

Če te enkrat konjski rep oplazi … Kovači so bili v preteklosti med najpomembnejšimi obrtniki. Nekaj je bilo podkovskih, nekaj orodnih, največkrat so obvladovali oboje. Kovačije so ležale ob prometnih poteh, po katerih so zaslužek iskali furmani.

Markove oči zažarijo ob vsaki misli na konje, teh je veliko. ( Ljubo Vukelič)

Vsakdan na dvorišču nekdanje Mrškove kovačije. ( arhiv Mrškovih)


Brez konj ne gre več Brez konj ne gre več MarkoMršeknajrajekujenemškepasmekonj,holštajnce,hanoverance,tudinizozemskeinslovenske.Toplokrvnekonje.»Tosošportniki,fedri,«semuiskrijooči.Znanje,psihičnainfizičnamočzadobregapodkovskegakovačanisodovolj.»Čevsebinimašobčutkazakonje,tegadelanemorešopravljati,«razmišljasogovornik.ZapretekletrigeneracijeMrškovihkovačevnimoglonikoliveljati,da

jekovačevakobilavednobosa,sajkonjnisoimeli.MarkopasejevanjezaljubilvNemčijiinsiprvegakupil,kosejevrnildomov. Zdaj je ponosni lastnik šestihkonjev,toplokrvnihkajpada.»Soholštajnciin slovenska toplokrvna pasma, tudi vnjejjevelikonemškihpasem.Športnikiso,zapreskakovanjeovir.«ZnjimitekmujeMarkova partnericaŠpela ČerneŠpela Černe, tudiinštruktorica in učiteljica jahanja. NatekmahsejeudejstvovaltudiMarko,amujezmanjkaločasa.Jeedentistihljudi,zakatererečemo,dabodosrečalisamisebe.Niravnonabegukotkonji,vdirupajevsekakorodjutradovečera.Dvodnevnegadopustanamorjusiniprivoščilžepetnajstlet.Prizna,dasijeizbralnapornoinstresnodelo,avistisapidodaja:»Konjitezasvojijo.Žekdajsorekli,dačeteenkratkonjskirepoplazi,sinjihov.Breznjihnemorem.Tojeto.«

Notranjska, obujena in dragocena

pomembnoje,damuveterinarnarentgenskislikitudipokaže,aliimakonjnepravilnostinakosteh,intakomukovačprilagodipodkev.Lemajhnipopravkilahkovelikozaležejo.Dajevseskupajšemalokompleksnejše:različnepodkvepotrebujejodresurni,skakalnikonji,galoperji.»Konjaimamlahkopodkovanegavpolure,lahkopadelamšestur,«pripoveduje.Podkevskorajneizdelujesam.Hitreje,kotdabipodkevkovalenouro,je,čejokupiinprilagodi.»Enkovačkonjakuje,kolikožebljevpotrebuje?«gre

izštevanka.Inresjeodgovorlahkozelorazličen.»Nipravila,«sesmejeMarko,razentega,damorakonjapodkovati sčimmanjžeblji,podkevpasevedanesmeodpasti.Samnajvečkratuporabisedemžebljev,pritistihlipicancih,kisegibljejolenamivki,mutouspecelosštirimi.Držipatudi,daimajozelodobraintrdnakopita.Ja,MarkojemeddrugimosebnikovačskorajvsehbelihlepotcevizLipice,njegovomobilnokovačijopapoznajodomalavvsehšportihhlevihpoSloveniji.Delo,kigaopravlja,zahtevapopolnokoncentracijo.Kmečkikonjiimajonamrečprecejvečjekopitoinkovačvečmanevrskegaprostora,tuditrpežnejšisokotšportni.»Češportnegakonjapodkuješnarobe,vživo,dobibakterijskovnetjeinsinajvečkratobnjega.«Tudizatoje vSlovenijitežkoizobrazitinovekovače.Kdobo,denimo,50tisočevrovvrednegakonjazaupalvajencu?»Srečosemimel,dasemodšelvNemčijo,kjerjeimelasamošolajahanjamed60in70konj.Nanjihsemseučil.«Podkovskikovači imajopolegkovanjašeenopo-

membnodelo–spodrezovanjekopit.»Pridvehmesecihječaszaprvekorekcije.Doletainpoljevelikomožnosti, dakonjupopravimstojo.Tojeprišportihkonjihzelopo-membno,«govorijoMarkoveizkušnje.Unčandodobrapoznanaravotehčudovitihživali,kisobilevednopleninnikoliplenilec.»Konjjezeloplašnažival.Vse,karima,jebeg.«Zatoješetolikopomembnejše,kako»kopitastoji-jo«.Svoječasejekorekcijedelalanaravnaselekcija,danessotoMarkoinostalipodkovskikovači.Prinasimajotudisvojezdruženje.

Ponosna Franca, oče in sin Mršek. Poglejte fantičeve močne roke! ( arhiv Mrškovih)

Marko je včasih tudi tekmoval. Ob obilici dela za to ni več časa. ( Ljubo Vukelič)


Kultura in kulturniki

Rojstni dan KD Rak Rakek Danica Štefančič Ljubo VukeličKulturnodruštvo(KD)RakRakekjebiloustanovljenoleta2002.Idejaonastankudruštva,kibipresekalo»kulturnomrtvilo«,kisejepojavilopoletu1990,nizraslačeznoč.Ustanovitevdruštvajebilaželjamnogihkrajanov,kisobilinakulturnempodročjuvkrajuaktivnivpreteklihletih. Vdružbi,vkateriseposameznikvseboljindividualizira,imamodruštvaneprecenljivovrednost,sajsiprizadevamopovezatiljudiinobuditižeskorajpozabljenevrednoteprijateljstva,medsebojnepomočiinprostegačasa.KulturnodruštvoRakRakekponujapesternabordejavnosti.Osemsekcijjedokaz,dadruštvonudirazličneprogramezarazličnestarostneskupine.Sadovipridnihinpožrtvovalnihmentorjevinčlanovsemerijotudivvelikemšteviludobljenihpriznanj.Kljubtežavam,kijihkulturiprinašakoronavirus,našedruštvodelujevokvirudanihnavodilObčineCerknicainMinistrstvazazdravje.Vpočastitevrojstnegadnevadruštvasmožeizvedlinekatereprireditve–ŽenskavokalnaskupinaClusterjepripravilatradicionalnoličkanjevIvanjemselu,likovnaskupinajeorganiziralaEx-temporevknjižnicinaRakeku,mozaičnasekcijajeokrasilastenonapostajališčunaRakeku,vrakovškiknjižnicipajeskupinaklekljaricpripravilarazstavo»zdravilnihrastlin«.Vsemmentorjeminčlanomdruštvaobnašempraznovanjuželimzdravjaindobregapočutjazželjo,dasekmaluspetsrečamo.

15. Ex-tempore uspešno izpeljan Karmen PetričLikovna sekcija Kulturnega društva (KD) Rak Rakek že 15.letoorganiziradogodekEx-tempore,nakateremlikovniustvarjalcivdoločenemčasuustvarjajonadoločenotemo.Zaradirazmervspomladanskemčasusmogaletosizpeljali voktobru.Ustvarjali smona tri teme:MaksimGaspari (vspominna40.obletniconjegovesmrti),LepoteNotranjskeinPogledskoziokno(ustvarjanjevčasukarantene).Narazpissejeprijavilo18ustvarjalcevizlikovnihdruštevizLjubljane,IlirskeBistrice,Sežane,Cerkniceterdomačegadruštva. Vpetek,16.oktobra,smopostavili razstavovprostorihKnjižniceJožetaUdovičaCerknica–EnoteIvanaMatičičanaRakeku.DelasijeogledalastrokovnakomisijavsestaviakademikovBojana KlančarjaBojana Klančarja,Karmen BajecKarmen Bajec in Martina PetričaMartina Petriča. Izbralajeizstopajočatridelainjimpodelilapriznanjeodličnosti.PriznanjasoprejeleErna KopšeErna Kopše in Cvetka OblakCvetka OblakizDruštvalikovnikovKrasSežanainMaja GostinčarMaja GostinčarizDruštvalikovnikovLjubljana.Čebodorazmeredopuščale,borazstavanaogleddo6.novembra.UstvarilismotudiFacebookstranEXtemporeRakek,kjerbomojavnostobveščaliodogodkihvpovezavisprireditvijo.DogodekjepodprlaObčinaCerknica.

Juhuhu, pravljična urica za pravljičen dan! Anita Leskovec Včetrtek,8.oktobra,tervpetek,9.oktobra,jenacicibanskemoddelkucerkniškeknjižnicezopetoživelapravljičnaurica.VskladuznavodiliNacionalnegainštitutazajavnozdravjejebilaskupinaotrokmanjšakotobičajno,apočasisopozabili,dasedijoprecejvsaksebi,zmaskonaobrazu,sajsespomočjopesmic,ugank,zgodbicinčarobnih,interaktivnihknjiglahkopreselimovpisandomišljijskisvet.Vmislihsosevrnilivbrezskrbnepočitniškedni,rešilivsezastavljenemorskeugankeinzmalomiškoodpotovalinarazburljivpotep,kisejekončalsrečno,sajjezavztrajnostindobrovoljonakoncudobilalepodarilo–bisernoogrlico.Potepinkasicervzgodbiniimelaslastnehruške,spomočjoškarij,krompirjevihštampiljkinčopičevsojoustvarilimaliposlušalci.Poslovilisosezželjo,dabinamkoronačasibilitakonaklonjeni,dasedokoncašolskegaletanaberezvrhanakošarapravljičnihsrečanjinbivsakdolahkonazbirnikartonnabralpetžigovtersi,takokotmiškavzgodbici,prislužilnagrado–leplončekzlogotipomknjižnice.


Mozaična delavnica z Aljažem Vidrajzom Karmen Petrič

7.oktobrasmozačlanicemozaičnesekcijeKulturnegadruštvaRakRakekorganiziralištiriurnodelavnicomozaika.Andraž VidrajzAndraž VidrajzjeLjubljančaninedenredkihSlovencev,kisouspešnokončalisvetovnoznanošolomozaikavSpillim-berguvItaliji.Diplomiraljeleta2010,edinstvenostnjegovihdelsekaževtridimenzionalnitehniki,igrisenc,barv,tekstur,odsevov.Ukvarjasestečajiindelavnicami,skaterimiželipribližatiumetnostizdelavemozaikovčimvečljudem.Nadelavnicisoudeleženkeizdelalegordijskivozelvdirektnirimskitehniki.Meddelomjeodgovarjaltudinavprašanjaudeleženk.Prepričanismo,dagabomoknamšepovabili.


Nova mozaična stena na Rakeku Karmen Petrič Ljubo Vukelič

NaRakekuimamožetretjomozaičnosteno.PouspešniizdelavistenpriosnovnišoliinpriGostiščuFurman,smosečlanicemozaičnesekcijeKulturnegadruštvaRakRakekodločile,dapolepšamošestenoobavtobusnipostaji. Vpoletnihmesecihjepotekalaizdelavaelementov–trakov.Vzačetkuoktobrasmozačelezmontažo.PriizdelavijepodmentorstvomEve UleEve Ulesodelovalo22članic.ProjektstapodprliObčinaCerknicainKrajevnaskupnostRakek.Zahvaljujemosetudidružini Droledružini Drolezapomočprioskrbi zvodoinelektriko.Trudimose,dabibilinašikrajiurejeni,dabisevnjihdomačinipočutiliprijetno,tujcipabiseradivračali.Tastenanajboprispevekktemu.

Gasparijetodomoljubjeinpripadnostslovenskemunaroduuresničevalvnaj-večjimožnimeri.Zapustilnamjeume-tniškiopus,kijeneizmerljivinneprecen-ljiv.Šedanessenostalgičnospominjamonjegovihdel,predvsemrazglednic,kisopustilepečatslovenskemunarodu. Žedolgojihnivečmogočedobiti,letos vdecembrupamordale…Leta1980nasjezapustiltudiLojzePerko,

slikar,kijebilGasparijevvelikprijatelj. Perkojezaslužen,dasoGasparijuobnje-govi90-letnicipostavilispominskoplo-ščonarojstnohišovSelščku.Doprsnikip spogledomnadomačohišo,kistojivnje-govirojstnivasi,jeizpolnilželjoMaksima Gasparija:»Dabi imel le tolikosveta vSelščku,kamorbilahkoglavopoložil.«Selščanisospostavitvijospomenikapo-častilisvojegaGašperja,kotsomureklidomačiinprijatelji.EdinstvenehišneštevilkezmotiviGasparijevihrazglednic

krasijopročeljahišvSelščku.OsnovnašolaMaksimaGasparijavBegunjahpriCerknici panosinjegovoime–intonapobudo vSelščkuživečegapriznanegailustra-torja Marjana MančkaMarjana Mančka. Leta 1978 je ObčinaCerknicaMaksimuGaspariju podelilanazivčastnegaobčana.Razstava,kibogledenaepidemi-

ološke razmere na ogled od 9. do 28. novembra v prostorih Knjižnice JožetaUdovičaCerknica,bovspominnadomačinaprikazalalenekajnjegovihslikvoblikireprodukcij.StariokvirjiizčasovGasparijevegade-

lovanjadajoreprodukcijiposebenpridih. 40motivovizrazličnihobdobijumet-nikovegaživljenjanasbopopeljaločeznjegovetehnikeustvarjanja.Nekočjeobi-skovalecnaeniodrazstavoGaspariju

napisalvknjigovtisov:»SamoenegaGasparijaimamo, bodimoponosninanj!«

Avtor: Robert Kužnik

Maksim Gaspari (26. 1. 1883–14. 11. 1980) Pred štiridesetimi leti je ugasnilo življenje slikarja Maksima Gasparija. Njegovo umetniško pot je vodilo geslo Vesnanov: »Iz naroda za narod.« Umetnostni klub Vesna je deloval na Dunaju v začetku 20. stoletja. Njegovi člani so v svojih umetniških delih upodabljali slovenske motive.

Maksim Gaspari v Selščku pred rojstno hišo in spominskim obeležjem leta 1978 ( arhiv Roberta Kužnika)



Rokaumetnikajezaradiposledicprometnenesrečezastala vzačetkujunija1980,bitkozaživljenjepajeizgubilpodobrihštirinajstihdneh;umrlje19.junija.NekajdnipoznejesoseodnjegaposloviliprisvetemLovrencuvDolenjivasi,gazatemprepeljalivStaritrg,pokopalipanapokopališčupri svetemMartinuvvasiPodcerkev.Naletošnjookrogloobletnicoumetnikovesmrtistafebruarjaletosžeopozorilirazstavi vDolenjskemmuzejuvNovemmestu(preglednarazstavaMedviharjeminjasninozistoimenskimobsežnimkatalogom,avtoricajeumetnostnazgodovinarkaKatarina DajčmanKatarina Dajčman)terrazstavanjegovihmotivovNotranjskeinnjenegačloveka vpreddverjucerkniškegakulturnegadoma.NotranjskimuzejPostojnainDolenjskimuzejstavoktobru

načrtovalapostavitevskupne,medinstitucionalnerazstaveternaokrogloobletnicoumetnikovesmrtiželelaspomnititudiljubiteljenjegoveumetnostivnašemprostoru.Avmesjeposegelponovniizbruhkoronavirusainželanizastavljenenačrtesmobilitudimuzealciprimoranispremeniti.Razstavodel»likovnegarazlagovalcaterpesnikaveličineinlepote«Notranjske, kot je ob neki priliki zapisal umetnostnizgodovinardr.StaneMikuž,takozazdajleprestavljamoinjo,čebodorazmeredopuščale,naogledpostavljamomed15.in20.novembrom.SoavtoricapostojnskerazstaveKatarinaDajčmanpoudarja,

dase»vPerkovemslikarstvuprepletajoiztočnicepreddrugosvetovnouveljavljenihslogovnihsmeri,sajsejerazvijal vtradicijipostimpresionizmaterobslikarjihbarvnegarealizma,kisomubilipotematikiinrazpoloženjunajboljsorodni«.RazstavilibomookrogtridesetizbranihPerkovihlikovnihdel,kijihbodopolegobehmuzejskihinstitucijprispevališeObčinaCerknica,ObčinaPostojna,umetnikovidedičiin

zasebnilastnikiizobčinPostojnainPivka.Mnogaodtehdelbodojavnostitokratprvičpredstavljena,občinstvopasibovNotranjskemmuzejulahkoprvičogledalotudiosemPerkovihdelizzbirkeObčineCerknica.Najspomnimo,21Perkovihdeljeleta1975odslikarjaodkupilvelenjskiKulturnicenterIvanaNapotnika,poznejejeznjimiupravljalFestivalVelenje,leta2017pajihjenajavnidražbiodkupilaObčinaCerknica.LojzePerkosejepoštudijupriprofesorjuFrancetuKralju

nadržavnimoškiobrtnišolivLjubljaniizpopolnjevalnaumetnostnihakademijahvSofijiinBeogradu,poznejepakončalšespecialkopričrnogorskemslikarjuprof.PetruLubardi. Poezijanjegovihdeljevnjemulastnineprisiljenostiinneizumetničenosti;obpogledunamalodanevsakoodslik,podkaterosejepodpisalinjoposvetilnotranjskizemlji,paresničnoobčutimobesede,kijihjenekočizrekel:»Takolepojetu,kotnikjernasvetu;kotdabimetazemljadržalaujetega.«Slednješeposebejdržizačaspoletu1968,kosejeumetnik,dotlejrazpetmedKamnikom,kjerježivelanjegovadružina,inrodnoNotranjsko,dokončnonaselilvDolenjivasi priCerknici.TamsijevnekdanjimežnarijipricerkvicisvetegaLovrencauredilsvojedomovanjeinslikarskiatelje.ObčanomCerkniceslikarjainnjegovihdelpravgotovo

nitrebaposebejpredstavljati,sajsenjegovegagrenko-prijazneganasmehainobveznebaretkenaglavipredvsempredstavnikistarejšihgeneracijzatrdnošedobrospominjajo.Večniostajajonjegoviportretiotrokinzgaranihženic,naplatnaujetepodobeNotranjskeinvalovitostCerkniškegajezera,poljazorečegažita,preprostikmetjeprideluinpočitku,vveseljuinžalosti…Čebodorazmeredopuščale,odsredenovembralepo

vabljenikogledudelLojzetaPerkavNotranjskimuzejPostojna.

Avtorica: Alenka Čuk

»Slikal je iz svoje poštene duše« Junija letos je preteklo štirideset let od nesrečne in predvsem nepričakovane smrti »slikarskega barda notranjske dežele«, kot je akademskega slikarja Lojzeta Perka v prispevku, ki je izšel ob umetnikovi 100. obletnici rojstva leta 2009, poimenoval Milček Komelj, profesor umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, plodovit pisec in likovni kritik.

Leo Vilhar, slikar in ustanovitelj Notranjskega muzeja Postojna, je leta 1959 prijatelja Lojzeta Perka ujel v objektiv svojega fotoaparata na odprtju razstave v Starem trgu.

Cerkniško jezero, olje na platnu, 1959. Zbirka Notranjskega muzeja Postojna. ( M. Prešeren)


Akcija Poletavci – poletni bralci 2020 je bila uspešna Anita Leskovec Vesna Telič Kovač KnjižnicaJožetaUdovičaCerknicasejePoletavcem–poletnimbralcem,kisopodokriljemMestneknjižniceLjubljanaoživelipreddesetimileti,pridružilažetretjeletozapored.Šolarjiodsedmegaletadaljesotudimedletošnjimipočitnicami,od11.junijado10.septembra,lahkonabrali30bralnihdnipo30minutterzgibankooddalivknjižnicialiposlalipopošti.Zaradikoronavirusazaključneprireditveknjižnicaniizpeljala,aseježejunijazvsemišolaminašihtrehobčindogovorila,dabodoPoletavcipridobljenopriznanjelahkounovčilikotenoprebranoknjigobralneznačke2020/2021,karboučenceminmentorjembralneznačkeprišlošekakoprav.Slednjesejeizkazalozaprecejdobrodošlo,sajsolanskošteviloizpolnjenihzgibankpodvojili,patudinosilcemakcijejebilanjihovaidejatakovšeč,dajobodoposredovaliDruštvuBralnaznačkaSlovenije.Nabraliso212Poletavcev,kibodoprejelipriznanjeinbelopoletavskomajico,izžrebalipasotudiglavnonagrado–šotorzadveosebi,kigajedoniralHervis,d.o.o.,terpetknjižnihinpetnajstpraktičnihnagrad,kijihje,takokotmajice,prispevalacerkniškaknjižnica.KomisijazažrebanjevsestaviTine MaurerTine Maurer,Nevena SavičNevena Savič ter Anita LeskovecAnita Leskovec,koordinatorkaakcijevcerkniškiknjižnici,je17.septembra,nadanFrancetaBevka,danBralneznačketerdanZlatihknjig,vprostorihnovečitalnicecerkniškeknjižniceizžrebalanagrajence.GlavnonagradojeprejelaNeva KorošecNeva KorošeczRakeka,dvajsetostalihnagradpajesrečarazdelilamedbralcevsehenotknjižnice.VtisezžrebanjajeknjižnicaobjavilanasvojemFacebookprofiluinspletnistraniwww.kjuc.si.Nasvetovnemspletujemožnozasleditipodatek,dajepoocenahmednarodnihorganizacijdanesševednonepismenih

okrog17odstotkovsvetovnepopulacije,dajeleta1820lahkobraloinpisalookrog12odstotkovljudi,leta2015pa86.Kakšnasreča,dasmomednjimi.Ostanimotorejsrečnibralcispoletavskimikriliinbodimozdravi,dabomošenaprejširiliobzorja,sknjigoodkrivalinovedomišljijskesvetoveterbrali,brali…


Desetletnica rakovške knjižnice arhiv KJUCPoskorajšestihdesetletjihjevoktobru2010podokriljemKnjižniceJožetaUdovičaCerknica (KJUC)ponovnozaživelakrajevnaknjižnicanaRakeku.Vletu2017smojopoimenovalipopisateljuIvanuMatičiču,rojenemvIvanjemselu.Knjižnicasejeizkazalakotvelikainpozitivnapridobitevkraja,karpotrjujejotudirastočestatistikeobiska,izposojeinštevilačlanov.Vprvemletudelovanjasmoorganiziraliokrog 30dogodkovzaotrokeinodrasle,vletu2019jihjebilože94,udeležilosejihjeokrogšesttisočobiskovalcev,knjižničnaizposojapajebeležilakar692aktivnihčlanov.Sštevilnimisodelovanjisposameznikiinlokalnimidruštvijeknjižnicapostalakulturnosrcekraja.Lokalnadruštva vnašihprostorihrednopredstavljajosvojedejavnosti.Skupajorganiziramoštevilnerazstave,predavanjainpogovornevečere.Sevedaposebnopozornostnamenjamotudinajmlajšim,kijimpripravljamopravljičneurice,rednonasobiskujejotudiskupineotrokizrakovškegavrtcainučencevrakovškešole.ZaodličnodelovanjeenotegrezahvalatudipodporidirektoriceKJUCMarije HribarMarije HribarinObčineCerknica.

6. november–5. december Literas kaligrafija – Zlatka TrstenjakLiteras kaligrafija – Zlatka TrstenjakRazstavakaligrafskihizdelkovVčasuurnikacerkniškeknjižniceVrazstavnivitrinicerkniškeknjižniceKJUC

ElenaMeden–razstavalutkvročnoizdelanihoblekahVčasuurnikacerkniškeknjižniceVrazstavnivitrinicerkniškeknjižniceKJUC

9.–28. novemberRazstava reprodukcij slik Maksima GasparijaRazstava reprodukcij slik Maksima GasparijaVčasuurnikacerkniškeknjižniceKJUCKJUC

Do 4. decembraZdravilne rastline Zdravilne rastline RazstavaklekljanihčipkVčasuurnikaknjižnicenaRakekuKnjižnicaRakekKJUCinKDRakRakek,klekljarskasekcija

15. Ex-tempore Rak Rakek15. Ex-tempore Rak RakekLikovnarazstavaVčasuurnikaknjižnicenaRakekuKnjižnicaRakekKJUCinKDRakRakek,likovnasekcija

Do 14. decembraPletemo, kvačkamo, ustvarjamo …Pletemo, kvačkamo, ustvarjamo …RazstavaDUMartinKrpanBlokeinVGCBlokeVčasuurnikaknjižnicenaRakekuKnjižnicaRakekKJUC,DUMartinKrpanBlokeinVGCBloke

KJUCsipridružujepravicodospremembeprogramaglede naveljavneukrepe.


Mladi mladim

Avtorica: Urška Lužar

Planinski krožek na OŠ »Jožeta Krajca« RakekNa Osnovni šoli (OŠ) »Jožeta Krajca« Rakek smo v tem negotovem šolskem letu želeli učence (in njihove starše) spodbuditi k čim pogostejši športni dejavnosti v naravi, zato smo uvedli Planinski krožek.

arhiv šole

Metoda Bal-A-Vis-X Edina SamidaNaOsnovnišoli»JožetaKrajca«Rakeksevednotrudimopomagatiučencempripremagovanjuvsakdanjihizzivov,doseganjuciljev,pritempaskrbimozadobropočutjevsakegaposameznika.Zavedamosetudi,dasopotidociljarazlične,zatoskušamouvajatinovemetodeintehnikevsvojedelo.Strokovnidelavcisenenehnoizobražujemoinusposabljamozadelozučencitersledimosvetovnimtrendom.Novostnanaši šoli jemetodaBal-A-Vis-X. ZaizvajanjesemseusposabljalavučnemcentruAveVitavSloveniji.Uporabljamjopriindividualnemdeluzučenci.Bal-A-Vis-Xjeokrajšavaza:Bal-ance(ravnotežje),A-udition(sluh),Vis-ion(vid)ineXercises(vaje).Tojesistemritmičnih

gibalnihvajzaurjenjeusklajenegadelovanjevida,sluhatergrobeinfinemotorike.Vajeizvajamonaravnotežnideskiintakourimoravnotežjeindržo.Ritmičnosipodajamovrečkezmivkoinžogice.VajeBal-A-Vis-Xpogostopotekajovpopolnitišini.Avtormetode,BillHubert,poudarja,daBal-A-Vis-Xnineigranešport.Zaizvajanjevaj(eXercises)potrebujemo zmivkonapolnjenekvadratnevrečkeinžogiceterravnotežnodesko,kisozatometodoposebejpatentirane.Vajespodbujajodelovanjecelotnegatelesainvsehsenzornihsistemov.Otrocisenaučijobitipozorni.Učijosesodelovati,

slišati,postopomanapredovatiinseveselitiuspeha.Učijosebitivztrajniinigrivi.Učijosespremljatiinučitidruge.Posebejbisezahvalilanaširavnateljicimag. Aniti Knezmag. Aniti Knez,kinasvednopodpirainnamjeomogočilavsepotrebnepripomočkezaizvajanjeopisanemetodeznašimiučenci.

Planinskikrožekpotekaobsobotahdopoldne,načrtovanihpaimamopetpohodov,nakatereseučencisprotiprijavljajo.Polegsovabljenitudinjihovistarši,staristarši,bratciinsestrice.Sevedasmoprilagodljivitudigledeželja,zahtevnostipohodovindolžinpoti.Polegvečkratnegagibanja inučenjavnaraviželimo

učencenaučitiodgovornega,skrbnegainspoštljivegavedenja vplaninah,jihpoučitiopravilnigorskiopremivrazličnihletnihčasihinvremenskihpogojih,povezavimeddolžino,zahtevnostjoinstarostjo,primerniprehraniinmarkacijah.19.septembrasmoseob8.urizjutrajodpravilinaprvi

pohod,insicernaPlaninonadVrhniko.Udeležencisosizaraditrenutnihrazmersamiorganiziraliprevozinmalico.Kazaloje,dabolepo,sončnovreme,vendarjebilojutrozelosvežeinmalcemegleno.Učencemsmouvodomarazdelilinašeplaninskeknjižice,jimpovedalipravilavedenjanapotiternakratkoopisalipot,pokaterismonameravali.Načrtovanapotnibilazahtevna.Naprvipohodjeprišloskupnookoli35otrokinodraslih,nekaterismoimelissebojtudištirinožnespremljevalce.Dobilismosenaparkirišču vButajnoviinpotnadaljevalimimomanjšeganaselja,pomanjstrmioznačenipoti,imenovani»Mimobukve«.Vmessmosenekajkratustaviliinpočakalizadnjepohodnikevskupini.Navrhusmoseokrepčalisčajem,kavoinmalicoiznahrbtnikov,otrocipasosepovzpelitudinavrhrazglednegastolpa.Natosmopostrmejšipoti,kijelepourejena–tudisstopnicami–

inzavarovanazjeklenicami,pohodnadaljevaliprotiStaremumalnu.PrikočivStaremmalnusmonaredilidaljšipostanek,natopasevrniliprotiparkirišču.Pozitivnopresenečenismobilinadmnožičnimodzivomstaršev,kisopovedali,dasi vteh»epidemioloških«časihželijovečneuradnihdruženj,pogovorovzdrugimistarši,rekreacijeinsprostitvevnaravi.Želimosi,dabisenaprihodnjepohodeprijaviloševeč

učencevinnjihovihstaršev,sorojencevinstarihstaršev.Gibanjevnaravikrepiteloinduha;česeobtemšedružimo,zabavamoinsečesanaučimo,pajetopopolnakombinacijazakoristnoizkoriščenosobotnodopoldne.


Mladi mladim

Avtorica: Silvestra Kotar Fotografije: arhiv šole

Branje kot navdihKot je zapisal France Bevk, je »knjiga kot luč – prebereš jo, da sveti v tebi«. Ima torej skoraj čarobno moč, če ji to dovolimo, in verjetno se strinjate, da je branje ena najpomembnejših stvari, ki jih morate obvladati, če želite postati vse, kar si želite.

Zbranjemserazvijajovašimožgani.Branjevampomagabiti boljši v šoli. Branje vam ponuja okno v svet. Innajpomembnejše:zaradibranjanebostepostalileboljšiučenci,ampaktudiboljšiljudje,kajtibranjepovezuje,tkemedsebojnevezi,krepiodnosdosočloveka.Zatonajsevašikorakivtemšolskemletuševečkrat

usmerijoprotiknjižnimpolicaminpokukajtevčudovitesvetove,kinestrpnočakajo,dajihodkrijete–vknjižnici,doma, pri prijateljih…Postanite radovedni detektivi,raziskovalcioddaljenihgalaksij,genijivdolgihalikratkihhlačah,viteziokroglemize,princialiprincesečudežnedeželeinneustrašnibojevnikizgodovinskihbitk.Dragistarši,tuimatepomembnovlogotudivi.Kljubvsem

obveznostiminhitremutempuživljenjasivzemitečaszasvojeotrokeinskupajberite–vsebine,kisovamljube,naprostoru,kjersepočutitenajboljpovezani.Verjemite,otrocibodouživaliinvambodohvaležnizaskupnetrenutkevdružbibranja.

KersenaOsnovnišoli»JožetaKrajca«Rakekzavedamopomembnostibranjažeodmalihnog,sejenašašolatudivletošnjemšolskemletupridružilavseslovenskemuprojektuNacionalnimesecskupnegabranja2020.Polegvsehdejavnostinašoli,kisonamenjenebranjuinpotekajoskozicelošolskoleto,smotakoizvedlidanskupnegabranja– Branjekotnavdih.Vpetek,2.oktobra,sovvsehrazredihprvošolskouroučiteljiinravnateljicabralisvojenajljubšezgodbe,pesmi,kisojihnatakalidrugačennačinnavdušileoz.navdahnile.Dejavnostsoizvedlitudivposameznihoddelkihpodaljšanegabivanja.Poodzivihsodečjebilozanimivoinverjamem,dajevsakdobilnavdih,kajbilahkoprebralidoma.NajzaključimzbesedamislavnegaWaltaDisney