SL
Gospodarske spremembe v regijah
2006
Inovativnost v okviru regionalne politike EU
Evropska unijaRegionalna politika
PREDGOVOR 1
UVOD 2
Inovativne regije 2
Zemljevid raziskovalnih in razvojih dejavnosti v evropskih regijah 2
Regionalna politika EU podpira raziskave in razvoj 4
2007-2013: Izboljšanje sinergij s pomočjo drugih politik, instrumentov in institucij EU 8
15 INOVATIVNIH PROJEKTOV 10 • Vitoria-Gasteiz, Španija - Infrastrukture odličnosti 10
• Dublin, Irska - Nov tehnološki veter v krilih “keltskega zmaja” 11
• Sunne, Švedska - Oblikuj embalažo zame 12
• Hainaut, Belgija - Projekt Biopole za oživljanje regije 13
• Samsø, Danska - Otok, ki je odprt vetru, soncu in novim idejam 14
• Liverpool, Velika Britanija - Akademski naziv digitaliziranim MSP 15
• Gradec, Avstrija - Mostovi v prihodnost v 'Mestu znanja' 16
• Oulu, Finska - Octopus, daljnosežen projekt ‘mobilnosti’ 17
• Algarve, Portugalska - Regija Algarve se spogleduje z raziskavami 18
• Medregionalni projekti, Francija, Nemčija, Grčija, Norveška, Španija - Skupno izkoriščanje znanja 19
• Besançon, Francija - Razmišljati obsežno pri preučevanju neskončno majhnih delcev 20
• Debrecen, Madžarska - Kriptografija, ključ do razvoja 21
• Eindhoven, Nizozemska - Učinkovit javni prevoz? Phileas je kos izzivu. 22
• Sicilija, Italija - Sicilija digitalizira svojo podobo 23
• Berlin, Nemčija - Iskanje luči 24
GLOSARČEK 25
Fotografi je (stran): Mike St Maur Sheil (2, 8, 9, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 19, 20, 22, 24), Basque government (10), Samsø Energy
office (14), PRESS (18), KRIPTO project- Hungary (21), Martin Lambert (23).
Naslovnica: Trening radarske plovbe na Oddelku za pomorske znanosti v Cádizu, Andaluzija
©CEC: DG REGIO / Mike St Maur Sheil
Urednik: Thierry Daman, Evropska komisija, Generalna direkcija za regionalno politiko
Revija je tiskana na recikliranem papirju.
Besedilo ni zakonsko obvezujoče.
POVZ
ETEK
StikiEvropska komisija, Generalna direkcija za regionalno politiko
Enota 01 - Informacije in sporočila
Thierry Daman
41, avenue de Tervuren, B-1040 Bruselj
Faks: +32-(0)2 296 60 03
http://ec.europa.eu/comm/dgs/regional_policy/index_en.htm
© Evropske Skupnosti, 2006
Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.
Printed in Belgium
1
Evropska unija vlaga v raziskave in inovacije manj kot njeni poglavitni tekmeci. Najbolj sveži uradni podatki kažejo, da skupna vlaganja EU v raziskave predstavljajo le 1,96% BDP, v primerjavi z 2,59% v ZDA, 3,12% na Japonskem in 2,91% v Južni Koreji. Če Evropa ne bo postala bolj inovativna, ne bo dosegla svojega cilja in sicer postati najbolj dinamično in najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Raziskave in novi izumi spodbujajo gospodarsko rast in produktivnost ter ustvarjajo nova delovna mesta. Podjetja, ki vlagajo v razvoj zaposlujejo več visoko izobraženih ljudi in jih bolje plačujejo. V letih od 1997 in 2002 je stopnja rasti zaposlovanja v sektorjih visoke tehnologije znašala 11,9%, v sektorju storitev intenzivnega znanja 16,2%, skupna rast zaposlovanja pa je bila 8,1%.
Učinkovita rast in strategija inovativnosti morata biti prilagojena lokalnim in regionalnim potrebam, oblikovati pa jih morajo lokalne in regionalne oblasti. Vključiti je potrebno vse, ki sodelujejo v socialnem in ekonomskem razvoju. Le tako lahko uresničimo evropsko strategije za rast in zaposlovanje. Vzpodbujevalce notranje rasti je najučinkoviteje obravnavati na regionalni ravni, pri čemer je treba upoštevati tudi evropsko razsežnost. Ti vzpodbujevalci pa so: inovativna mala in srednje velika podjetja, dostop do sredstev za inovacije, pomembnost grozdov in lokacije ter lokalni raziskovalni centri in projekti za zagon.
Razlike med evropskimi regijami na področju vlaganj v raziskave so precejšnje. Zgolj tri države, Nemčija, Francija in Velika Britanija, prispevajo kar dve tretjini izdatkov za raziskave . Večina držav članic pa večji del proračunskih sredstev za raziskave nameni regijam, ki gostijo glavna mesta. Devet regij z najvišjimi izdatki na področju raziskav je skupaj porabilo 51 milijard evrov oziroma 25% skupnih izdatkov EU za leto 2002. Le 21 od 254 regij pa je doseglo ciljnih 3% BDP izdatkov za raziskave in razvoj glede, kar je bil eden od poglavitnih ciljev Strategije za rast in zaposlovanje.
Regionalna politika EU se je v preteklosti že lotila odpravljanja teh razlik in si bo v prihodnosti še v večji meri prizadevala za rešitev tega problema. V obdobju od leta 2000 do 2006 je v okviru približno 10,5 milijarde evrov sredstev iz strukturnih skladov namenjenih raziskovalnim infrastrukturam, projektom, prenosu inovacij in usposabljanju raziskovalcev. Do investicij so upravičene najmanj razvite evropske regije oziroma tiste, ki se soočajo s strukturnimi in ekonomskimi spremembami. V obdobju 2007-2013 si regionalna politika EU in strukturni skladi prizadevajo za povečanje obsega in izboljšanje investicij v raziskave in razvoj in za krepitev sodelovanja različnih sil z drugimi politikami in instrumenti EU. Posebne pozornosti pri razdeljevanju sredstev bo tako deležna krepitev sodelovanja med podjetniškim in javnim raziskovalnim sektorjem. Spodbujali bomo ustanavljanje regionalnih in transregionalnih grozdov s poudarkom na malih in srednjih podjetjih, spodbujali bomo povečevanje usposobljenosti na področju raziskovanja, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, raziskovalnih infrastruktur in človeških virov.
Ta knjižica v grobih obrisih prikazuje nekatere izzive, s katerimi se soočajo Evropa, njene regije in regionalna politika pri oblikovanju in izvajanju naslednje generacije programov strukturnih skladov. Poleg tega smo izbrali kar nekaj primerov dobrih praks in projektov iz sedanjega obdobja programov, da bi pokazali, kako regionalna politika pomaga izumom pri izvedbi. Upamo, da bodo bralci zadovoljni in da bodo izvedeli še več o priložnostih, ki jih regije in evropska regionalna politika ponujata za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva na osnovi inovativnega potenciala regij.
Danuta Hübner, članica Evropske komisije, odgovorna za regionalno politiko
PRED
GOVO
R
2
Gospodarska rast je vse bolj odvisna od pripravljenosti
regionalnih gospodarstev na spremembe in novosti. Zato
si je treba prizadevati za ustvarjalno okolje, ki vzpodbuja
raziskave, razvoj in inovativnost, in tako pospešiti prehod
v ekonomijo znanja. Regionalne aktivnosti na področju
raziskav in razvoja imajo precejšen vpliv na sestavo
evropske raziskovalne storilnosti kot celote: organizacija
in razvoj raziskovalnih infrastruktur, specializirana oprema
in prostori, povezovanje z industrijskimi razvojnimi
območji in podpora oblikovanju grozdov, razvoj in
podpora centrom odličnosti, ustanavljanje znanstvenih
in tehnoloških parkov, spodbujanje raziskovalcev,
partnerstva med izobraževalnimi ustanovami in instituti
za usposabljanje in spodbude za podjetja, ki temeljijo na
lokalnih tehnologijah.
V začetku so bile intervencije vsmerjene v podporo
regionalnega razvoja in so večinoma temeljile
na zagotavljanju kapitala in na podpori fizičnim
infrastrukturam. Novejše ekonomske raziskave pa
dokazujejo, da je nadgradnja „znanja” in širitev tehnologij
na regionalni ravni ena od najučinkovitejših poti do
ekonomske rasti. V zadnjih desetih letih je evropska
regionalna politika sledila temu pristopu. Stopnja
regionalne inovativnosti lahko sistematično narašča le če
je zadostno število dejavnikov geografsko dovolj „blizu”,
čeprav se tudi to počasi spreminja v skladu z napredkom
na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.
Kljub temu, geografska bližina ostaja eden od dejavnikov,
ki najbolj vplivajo na intelektualne, trgovske in finančne
izmenjave, te pa po drugi strani spet vplivajo na stopnjo
inovativnosti. V tem smislu so regije pomembne, ker
tvorijo prostorski okvir za združevanje raziskovalnih
in razvojnih podjetij, kar imenujemo „grozd”. Te oblike
združevanja so poglavitni vzpodbujevalci regionalnega
razvoja. V kolikšni meri bo grozd učinkovit pa je odvisno
od povezav med organizacijami različnih profilov in
različnih sektorjev. V svoji najbolj posrečeni obliki grozdi
združujejo industrijo, vladne in nevladne organizacije
in še celo vrsto akterjev s specifičnimi znanji (univerze,
raziskovalni centri, znanstveni in tehnološki parki in
‚tehno-poli’, agencije za inovacije, ki delujejo kot storitveni
centri, centri za usposabljanje in razširjanje znanja).
Prav na regionalni ravni je mogoče najbolje izkoristiti
sinergije med posameznimi politikami EU in tako
izboljšati sposobnost za inovacije. Regionalna politika
in njeni instrumenti igrajo tukaj osrednjo vlogo, saj
pospešujejo hitrost prehoda najmanj uspešnih regij
Evrope iz tradicionalnih ekonomij v ekonomije znanja.
Povezava z l izbonsko strategijo in stratešk im
partnerstvom med Evropo in njenimi regijami v obdobju
2007-2013 bo to vlogo še bolj poudarila. Raziskave,
tehnološki razvoj in inovativnost so bistvo uspešnega
regionalnega razvoja.
Zemljevid raziskovalnih in razvojih dejavnosti v evropskih regijah
Statistike na področju raziskav in razvoja (R&R) potrjujejo
velike razlike med posameznimi državami članicami EU
in njihovimi regijami. Leta 2004 sta samo dve državi
članici in 21 regij namenili za raziskave in razvoj 3%
BDP ali več, kar je bil cilj lizbonske strategije. Od leta
2001 se je povprečna stopnja na ravni EU gibala okoli
vrednosti 1,9%. S 54% je podjetniški sektor poglavitni
vir financiranja R&R, sledi vladni sektor s 35%, ostalo
prihaja iz drugih nacionalnih in tujih virov. Samo tri
države članice porabijo dve tretjini izdatkov za R&R. V
večini držav je poraba osredotočena v regijah glavnih
mest. V večini regij Južne Evrope in v novih državah
članicah pa se stopnje gibljejo celo pod 1%.
Preglednica razisk av, tehnološkega raz voja in
inovativnosti na območju Evrope je odvisna od precejšnje
količine podatkov z različnih področij. Na barcelonskem
Evropskem vrhu leta 2002 so kot osrednji pokazatelj
intenzivnost R&R izbrali 3% BDP, kar naj bi Evropa
dosegla do leta 2010. Podatek, merjen na regionalni
ravni za leto 2002, je prikazan na zemljevidu ob koncu
tega poglavja. Eurostat, statistični urad Evropske unije,
zbira širok spekter podatkov glede R&R na podlagi
Uredbe Komisije (ES) št. 753/2004 (metodologija za
statistiko R&R je poenotena na svetovni ravni). Poleg
tega ti podatki zajemajo tudi strukturo financiranja
R&R, človeške vire v znanosti in tehnologiji, vloge za
patente na področju visoke tehnologije in zaposlovanje
v podjetjih visoke tehnologije in v sektorju intenzivnega
znanja.
Inovativne regije UV
OD
Laserska tehnologija za prenos podatkov, Besançon, Francija
3
ACORES P
0 100
MADEIRA P
0 25CANARIAS E
0 100GUADELOUPE
F 0 25MARTINIQUE
F 0 20REUNION
F 0 20GUYANE
F 0 100
0 100 500km
0 50
CYPRUS
0 10
MALTA
G l e d e n a n a j n o v e j š e
podatke(1) Eurostata je
skupna vsota javnih in
zasebnih izdatkov za R&R v
evropski petindvajseterici
leta 2004 znašala 195
milijard evrov, v ZDA 250
milijard evrov, na Japonskem
120 milijard evrov in 16
milijard evrov na Kitajskem.
M a l c e v e č k o t 9 8 , 1 %
oziroma 191,1 milijarde
evrov so porabile države
evropske petnajsterice, od
tega so 62% od skupne
vsote porabile tri države
članice: Nemčija (55 milijard
evrov), Francija (36 milijard
evrov) in Velika Britanija (30
milijard evrov). Intenzivnost
R&R nad ciljnimi 3% BDP
je dosegla samo Švedska
(3,74%) in Finska (3,51%).
Kljub 2,7-odstotni nominalni
stopnji rasti izdatkov za
R&R v obdobju 2001-2004
je razmerje med BDP in
izdatki za R&R v EU ostalo
na povprečju 1,9%. Največja
nominalna povečanja je
zabeležila Es tonija (19 %),
Ciper (18%), Litva (14 %) in
Španija (13 %).
Struktura financiranja R&R
je v evropski petindvajseterici precej različna. Prevladuje
podjetniški sektor s povprečjem 54%, vendar je bilo v
11 državah, večinoma novih državah članicah, vladno
financiranje glavni vir financiranja aktivnosti R&R.
Financiranje s strani podjetij je še posebej intenzivno v 3
državah, Luksemburgu, na Finskem in v Nemčiji, ki so že
dosegle cilj lizbonskega vrha.
Precejšnje regionalne razlike so tudi na področju izdatkov
za R&R znotraj držav članic. V večini držav, kjer so podatki
na voljo, namenijo regijam glavnih mest(2) od ene do
dve tretjini nacionalnih sredstev . Devet regij z najvišjimi
izdatki za R&R v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji je
leta 2002 porabilo 51 milijard evrov oziroma 25% vseh
izdatkov na ravni EU. Samo 21 od 254 regij trenutno
dosega 3-odstotni cilj izdatkov za R&R v razmerju do BDP.
Te regije se nahajajo v Nemčiji (11 regij), na Finskem (3), v
Franciji, v Avstriji in v Veliki Britaniji (vsaka po 2 regiji), na
Nizozemskem, na Švedskem in v Češki republiki (v vsaki 1
regija). Braunschweig (7,1%) vodi med osmimi regijami,
ki beležijo intenzivnost R&R v višini več kot 3%, pred
Pohjois-Suomi (4,2%), Vzhodno Anglijo (3,9%), Střední
Čechy (3,5%), Dunajem in Île-de-France (3,4%). V južnih
in vzhodnih regijah EU pa za R&R porabijo zelo majhen
delež BDP.
(1) Eurostat (2006): Izdatki za R&R v Evropi. Statistika v središču/Statistics in focus 06/2006, Luksemburg
(2) Eurostat (2005): Regije: Statistični letopis 2005, Luksemburg, stran 87
Izdatki za R&R
v razmerju do BDPVsi sektorji - 2002 - NUTS 2
EU-25 = 1,9, EU-15 = 2,0 (ocene Eurostata)>= 3,0
>= 1,9 - < 3,0>= 1,0 - < 1,9< 1,0Ni podatkov
Statistični podatki: Baza podatkov Eurostat: Regio®EuroGeographics, za upravno razmejitevKartografija: EUROSTAT - GISCO, 03/2005
DE22, DE27, ES63: zaupni podatkiFR9, IE, UK: NUTS1DE, NL, PT: 2001. IT, LU: 2000. EL, UK: 1999. AT: 1998
4
Podporo strukturnih skladov raziskavam in razvoju
lahko razdelimo v štiri sklope:
● Raziskovalni projekti na univerzah in v raziskovalnih
inštitutih prejmejo približno 26% skupnih investicij
(približno 2,7 milijarde evrov).
● Raziskovalne in inovacijske infrastrukture, kot so
javne ustanove, pa tudi centri za prenos tehnologij
in inkubatorji prejmejo nekaj več kot 25%, približno
2,8 milijarde evrov.
● Prenos inovacij in tehnologij in vzpostavljanje
omrežij in partnerstev med podjetji in/ali
raziskovalnimi centri prejmeta približno 37%
(približno 3,6 milijarde evrov).
● O Za usposabljanje raziskovalcev je namenjenih
približno 3% (približno 350 milijonov evrov).
Tovrstne projekte podpira Evropski socialni sklad
(ESS).
Poleg tega je ESRZ med letoma 2002 in 2006 podprl
okrog 180 programov razvojnih ukrepov, ki delujejo kot
laboratoriji idej za manj razvite regije in sicer na naslednjih
treh področjih: na znanju temelječe regionalne ekonomije
in tehnološke inovacije; e-EuropeRegio: informacijska
družba in regionalni razvoj; regionalna identiteta in
trajnostni razvoj.
Strateške smernice Skupnosti za kohezijsko politiko za
obdobje 2007-2013 so vsmerjenev k izboljšanju znanja
in razvoju za rast. Smernice na področju povečevanja in
izboljševanja investicij v raziskave in tehnološki razvoj
opredeljujejo štiri prednostne cilje naložb:
● krepiti sodelovanje med podjetji in med podjetji
in javnimi raziskovalnimi ustanovami in ustanovami
za višje šolstvo, in sicer s podporo oblikovanju
regionalnih in transregionalnih grozdov odličnosti;
● podpirati raziskovalne dejavnosti in inovativnost
V malih in srednjih podjetjih in omogočiti le-
tem dostop do storitev R&TR in inovativnosti v
raziskovalnih ustanovah, ki se financirajo iz javnih
virov;
● p o d p i r a t i r e g i o n a l n e č e z m e j n e i n
transnacionalne pobude, ki so usmerjene
h krepitvi sodelovanja med raziskovalci in k
povečevanju usposobljenosti na prednostnih
področjih raziskovalne politike EU;
● podpirati krepitev usposobljenosti na področju
R&D, vključno z IKT, raziskovalnimi infrastrukturami
in človeškimi viri na področjih z velikim potencialom
rasti.
Tudi Strateške smernice Skupnosti določajo štiri prednostne
naloge na področju raziskav in promocije podjetništva:
● Regionalne raziskovalne dejavnosti, tehnološki
razvoj, inovativnost in izobraževanje morajo
biti bolj učinkoviti in dostopnejši za podjetja, še
zlasti za MSP, na primer, z vzpostavljanjem polov
odličnosti, z združevanjem MSP na področju
visoke tehnologije ter raziskovalnih in tehnoloških
ustanov, oziroma z razvijanjem in vzpostavljanjem
regionalnih grozdov okrog velikih podjetij.
● Zagotavljanje storitev podjetniške podpore,
ki podjetjem, še zlasti MSP, omogočajo povečanje
konkurenčnosti in širitev na mednarodne trge in
sicer tako, da izkoristijo priložnosti, ki se ponujajo na
notranjem trgu. Podjetniške storitve bi morale dajati
prednost izkoriščanju sinergij (npr. prenos tehnologij,
znanstveni parki, komunikacijski centri IKT,
inkubatorji in z njimi povezane storitve, sodelovanje
z grozdi) in zagotavljati bolj tradicionalno podporo
na področjih vodenja, trženja, tehnične podpore,
zaposlovanja in drugih storitev.
● Zagotavljanje polnega izkoristka evropskih moči
na področju ekoinovacij. Treba je promovirati
ekoinovacije, pa tudi izboljšati izkušnje MSP pri
uveljavljanju sistemov upravljanja z okoljem. Z
investiranjem v to področje bodo podjetja EU v bližnji
prihodnosti okrepila svoj položaj, ko bodo tudi druge
regije začele ceniti potrebnost takšnih tehnologij. To
področje je močno povezano z Okvirnim program
za konkurenčnost in inovativnost.
● Promocija podjetništva, pomoč pri ustanavljanju
in razvoju novih podjetij in promocija podjetij,
ki nastanejo z izločitvijo iz raziskovalnih ustanov
oziroma podjetij, in sicer s pomočjo različnih tehnik
(na primer, povečevanje ozaveščenosti; izdelava
prototipov; tutorstvo in zagotavljanje managerske
in tehnološke podpore bodočim podjetnikom).
Regionalna politika EU podpira raziskave in razvoj V letih od 2000 do 2006 bodo strukturni skladi namenili približno 0,5 milijarde evrov za raziskave, tehnološki razvoj in inovativnost. Največ, 97% te podpore prihaja od Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRZ). Skoraj tri četrtine investicij poteka v regijah Cilja 1 (kjer BDP na prebivalca znaša manj od 75% povprečja EU), ostalo pa v regijah, ki doživljajo strukturne in ekonomske spremembe (Cilj 2).
5
Regije cilja “Konvergenca”
Raziskave in tehnološki razvoj, inovacije in podjetništvo,
vključno s krepitvijo usposobljenosti za raziskave in
tehnološki razvoj in njihovo integracijo v Evropsko
raziskovalno območje, vključno z infrastrukturami;
pomoč za R&R, zlasti v MSP, in za prenos tehnologij;
izboljšanje povezav med MSP in velikimi podjetji,
terciarno izobraževanje, raziskovalne ustanove in
raziskovalni in tehnološki centri; razvoj podjetniških
omrežij; partnerstva in grozdi med javnim in zasebnim
sektorjem; podpora za zagotavljanje podjetniških in
tehnoloških storitev za MSP; pospeševanje financiranja
podjetništva in inovativnosti za MSP s pomočjo
instrumentov finančnega inženiringa.
Regije cilja “Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje”
Inovativnost in ekonomija znanja skozi podporo
ustvarjanju in krepitvi učinkovitih regionalnih sistemov
raziskovanja, ki lahko premostijo tehnološke primanjkljaje
in ki upoštevajo lokalne potrebe, zlasti pa:
● Izboljšanje regionalnih usposobljenosti na
področju R&TR in inovativnosti, ki so neposredno
povezane s cilji regionalnega ekonomskega razvoja
s podporo industriji oziroma centrom specifičnih
tehnologij; s promocijo R&TR v industriji, MSP in
prenosa tehnologij; z razvijanjem tehnologij za
napovedovanje in mednarodne primerljivosti
politik za promocijo inovativnosti; s podporo
sodelovanja med podjetji in s podporo skupnim
politikam na področju R&TR in inovativnosti;
● Vzpodbujanje inovativnosti in podjetništva v vseh
sektorjih regionalnega in lokalnega gospodarstva s
pomočjo podpore MSP pri uvajanju novih oziroma
izboljšanih proizvodov, postopkov in storitev na
trg; s podporo podjetniškim omrežjem in grozdom;
z izboljšanjem dostopnosti financiranja za MSP; s
promocijo omrežij za sodelovanje med podjetji in
ustreznimi ustanovami terciarnega izobraževanja
in raziskovalnimi inštituti; s pospeševanjem
dostopa do storitev podjetniške podpore za
MSP in s podporo integracije čistih in inovativnih
tehnologij v MSP;
● promocija podjetništva, še zlasti s pospeševanjem
e k o n o m s k e g a i z k o r i š č a n j a z a m i s l i i n s
pospeševanjem ustanavljanja novih podjetij
s pomočjo ustreznih ustanov za terciarno
izobraževanje in raziskave ter obstoječih
podjetij;
● Vzpostavl janje instrumentov finančnega
inženiringa in inkubacijskih ustanov, ki imajo za
posledico povečevanje usposobljenosti MSP na
področju raziskav in tehnološkega razvoja, in
vzpodbujanje podjetništva in novih podjetniških
oblik, zlasti MSP, ki temeljijo na intenzivnem
znanju.
V okviru cilja “Evropsko teritorialno sodelovanje”
in čezmejnih, transnacionalnih in medregionalnih
programov ESRZ lahko podpira vzpostavljanje in
razvoj znanstvenih in tehnoloških omrežij in krepitev
usposobljenosti na področju R&R in inovativnosti
na regionalni ravni. Med ukrepi lahko naštejemo:
vzpostavljanje omrežij med ustreznimi ustanovami
terciarnega izobraževanja in raziskovalnimi ustanovami
ter MSP; povezave za izboljšanje dostopa do znanstvenih
znanj in prenosa tehnologij med ustanovami R&R
in mednarodnimi centri R&R odličnosti; intenzivno
sodelovanje med institucijami, ki se ukvarjajo s
prenosom tehnologij; razvoj skupnih instrumentov
finančnega inženiringa, ki usmerjajo in podpirajo R&R
v MSP.
Poleg tega lahko Evropski socialni sklad (ESS) podpira
projekte, ki povečujejo prilagodljivost delavcev,
podjetij in podjetnikov s promocijo vseživljenjskega
učenja in povečanja investicij v človeške vire s strani
podjetij, zlasti MSP, in delavce, načrtovanje in razširjanje
inovativnih in produktivnejših oblik organizacije dela.
V okviru cilja “Konvergenca” lahko ESS podpira tudi
širjenje in izboljševanje investicij v človeške vire, še zlasti
s promocijo uvajanja reform v sisteme izobraževanja in
usposabljanja, s promocijo vseživljenjskega učenja in
z razvijanjem človeških virov na področju raziskav in
inovacij, predvsem v obliki podiplomskih študijev in
usposabljanja raziskovalcev.
Nova struktura za kohezijsko politiko 2007-2013Zaradi regionalnih razlik v razvoju se investicije strukturnih skladov v raziskave in inovativnost razlikujejo. Nova uredba Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRZ) predlaga naslednje ukrepe, ki naj bi se izvajali v obdobju 2007-2013.
6
Strategija rasti in zaposlovanja bo v središču kohezijske
politike, ki je največji vir investicij v EU. Med letoma
2007 in 2013 bo na voljo 308 milijard evrov za podporo
regionalnih načrtov rasti in ustvarjanje več in bolj
kakovostnih delovnih mest. Večina, torej 82% sredstev
je namenjenih regijam cilja “Konvergenca”, v katerih
BDP na prebivalca ne dosega 75% povprečja EU. Okrog
15% sredstev iz strukturnih skladov je namenjenih
podpori inovativnosti, trajnostnemu razvoju, izboljšanju
dostopnosti in projektom usposabljanja v ostalih
regijah v okviru cilja “Regionalna konkurenčnost in
zaposlovanje”. Le 2,4% sredstev sta na voljo za čezmejno,
transnacionalno in medregionalno sodelovanje v okviru
cilja “Evropsko teritorialno sodelovanje”. Pričakuje se, da
bo rast v najbolj prizadetih regijah poskočila za največ
10%, in da bo to prispevalo k ustanovitvi 2,5 milijona
novih delovnih mest.
Kako bodo potekale vse te investicije? Države članice
pripravljajo nacionalne strateške referenčne okvire in
nacionalne in regionalne operativne programe in sicer na
temelju uredb strukturnih skladov, ki postavljajo splošna
pravila za sklade in njihovo vodenje. To so “Strateške
smernice Skupnosti za kohezijo”, ki zagotavljajo
osredotočenost na cilje rasti in zaposlovanja EU na
območju celotne Skupnosti. Smernice določajo strategije
in področja intervencij, ki so potrebni za pospeševanje
regionalnega razvoja. Projekte izbirajo nacionalni
in regionalni organi oblasti, ki s službami Komisije
sodelujejo na področju strateškega spremljanja, kot je
izbira velikih projektov, nadzor in evalvacija. Sprejeti so
bili nekateri proračunski cilji. Za cilj “Konvergenca” je to
60% sredstev, ki morajo biti “namenjeni” za intervencije v
podporo raziskav in inovativnosti, informacijske družbe,
trajnostnega razvoja, energijske učinkovitosti itd., za cilj
“Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje” pa je meja
75% razpoložljivihsredstev .
Označevanje izdatkov strukturnih skladov: Podpora za raziskovalne dejavnosti, inovativnost in informacijsko družbo
Raziskave in tehnološki razvoj (R&TR), inovativnost in podjetništvo
Aktivnosti R&TR v raziskovalnih centrih
Infrastruktura R&TR (vključno s fizično opremo
in hitrimi računalniškimi omrežji, ki povezujejo
raziskovalne centre) in centri s specifičnim
tehnološkim znanjem
Prenos tehnologij in izboljšanje omrežij sodelovanja
med MSP, med temi in drugimi podjetji in univerzami,
različnimi ustanovami za posrednješolsko
izobraževanje, regionalnimi organi oblasti,
raziskovalnimi centri in znanstvenimi ter tehnološkimi
poli (znanstveni in tehnološki parki, tehnopoli itd.)
Pomoč za R&TR, predvsem v MSP (dostop do storitev
R&TR v raziskovalnih centrih)
Napredne podporne storitve za podjetja in skupine
podjetij
Pomoč MSP pri promociji okolju prijaznih proizvodov
in proizvodnih postopkov (uvajanje učinkovitih
sistemov upravljanja z okoljem, uvajanje in uporaba
tehnologij za preprečevanje onesnaževanja,
vključevanje čistih tehnologij v proizvodnjo)
Naložba v podjetja, ki so neposredno povezana z
raziskavami in razvojem (inovativne tehnologije,
vzpostavljanje novih podjetij s strani univerz,
obstoječih centrov R&TR in podjetij itd.)
Druge naložbe v podjetja
Drugi ukrepi za spodbujanje raziskav in inovativnosti
in podjetništva v MSP
Informacijska družba
Telefonska infrastruktura (širokopasovna omrežja*
Informacijske in komunikacijske tehnologije (dostop,
varnost, interoperabilnost, preprečevanje tveganja,
raziskave, inovativnost, e-vsebine itd.)
Informacijske in komunikacijske tehnologije (TEN-ICT)
Storitve in aplikacije za državljane (e-zdravje, e-
uprava, e-učenje, e-vključenost itd.)
Storitve in aplikacije za MSP (e-trgovina, izobraževanje
in usposabljanje, vzpostavljanje omrežij itd.)
Drugi ukrepi za izboljšanje dostopa in učinkovite
uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije
v MSP
Povzeto iz seznama ciljnih izdatkov; vir: osnutek Splošne uredbe, Aneks IV;
*velja le za cilj “Konvergenca”
Strukturni skladi 2007-2013: 308 milijard evrov za rast in zaposlovanje
7
EU-25: Regije ciljev “Konvergenca” in “Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje”. 2007-2013
Regije Konvergence
Regije postopnega zaključevanja
Regije postopnega vključevanja
Regije Konkurenčnosti in Zaposlovanja
Na podlagi podatkov Eurostata iz aprila 2005 za BDP na prebivalca in na osnovi sprejetih Finančnih perspektiv decembra 2005. EuroGeographics Association for the administrative boundaries
(to translate)
8
Okvirni program je v teku in bo trajal do konca leta 2006
s proračunom v višini 20 milijard evrov za obdobje 2003-
2006. V naslednjem obdobju pa bo imel proračun v višini
približno 54 milijard evrov. Prvič doslej bo 7. Okvirni
program za raziskovalne dejavnosti (FP7) usklajen
s Finančnimi perspektivami EU za obdobje 2007-2013.
FP7 bo organiziran v obliki štirih podprogramov, ki bodo
usmerjeni k specifičnim ciljem:
● Sodelovanje: podpora sodelovanju med
univerzami, industrijo, raziskovalnimi centri in
organi oblasti za vzpostavitev odličnosti na ključnih
znanstvenih in tehnoloških področjih;
● Zamisli: ustanovljen bo Evropski svet za raziskave
za spodbujanje ustvarjalnosti in odličnosti, in sicer
s pomočjo financiranja temeljnih in pionirskih
raziskav, ki jih izvajajo posamezne, na evropski
ravni konkurenčne skupine;
● Ljudje: usposabljanje, mobilnost in razvijanje
karier v okviru okrepljenega programa ‘Dejavnosti
Marie Curie’ imajo za cilj razvoj in krepitev človeških
virov na področju evropskih raziskav;
● Usposobljenost: izboljšati je treba usposobljenost
za raziskave in razvoj po vsej Evropi in sicer
z usklajevanjem in razvijanjem raziskovalnih
infrastruktur in s podporo regionalnim grozdom,
ki delujejo na osnovi raziskav, MSP, s podporo
boljši povezanosti znanosti in družbe in s podporo
krepitvi mednarodnega sodelovanja.
Sinergije z intervencijami regionalne politike EU bodo
nastajale predvsem v povezavi s programom “Usposabljanje”
in njegovimi ukrepi “Raziskovalne infrastrukture”, “Raziskave
v korist MSP”, “Regije za znanje” in “Raziskovalni potencial
regij Konvergence”. Na področju raziskovalnih infrastruktur
si 7. OP prizadeva izpopolniti in razviti najboljše raziskovalne
infrastrukture v Evropi in pomagati pri vzpostavljanju novih
raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa. Glede
malih in srednje velikih podjetij 7. OP predlaga krepitev
njihovih usposobljenosti na področju inovativnosti
in njihovega prispevka k razvoju novih proizvodov in
trgov, ki temeljijo na tehnologiji in sicer tako, da bi MSP
nudili pomoč pri financiranju raziskav, pri povečevanju
njihovih raziskovalnih prizadevanj, pri širjenju omrežij in
boljšem izkoriščanju rezultatov raziskav in pridobivanju
tehnološkega znanja in izkušenj. V okviru pobude “Regije za
znanje” 7. OP predlaga krepitev raziskovalnega potenciala
evropskih regij, predvsem s spodbujanjem in podporo
vseevropskega razvoja regionalnih “raziskovalnih grozdov“,
ki bi vključevali univerze, raziskovalne centre, podjetja in
regionalne oblasti. V zvezi z ukrepom “Raziskovalni potencial
regij Konvergence” 7. OP predlaga spodbujanje polnega
udejanjanja raziskovalnega potenciala razširjene Unije. To
naj bi dosegli z odkrivanjem in razvijanjem raziskovalnega
potenciala v regijah Konvergence in s pomočjo pri
povečevanju usposobljenosti njihovih raziskovalcev, da
uspešno sodelujejo v raziskovalnih dejavnostih na evropski
ravni. S pomočjo ukrepov v tem sklopu bomo opredelili
potrebe in priložnosti za krepitev usposobljenosti za
raziskave v obstoječih centrih odličnosti in tistih, ki so šele
v nastajanju v regijah Konvergence; pri tem bodo lahko
sodelovali tudi strukturni skladi.
Generalna direkcija za regionalno politiko Evropske
Komisije in Evropska investicijska banka (EIB) sta
nedavno sprožili dve novi pobudi za obdobje 2007-2013
- JASPERS in JEREMIE. Obe pobudi želita pomagati
državam upravičenkam pri učinkoviti izrabi sredstev
iz strukturnih in Kohezijskega sklada. Pobuda Skupna
pomoč pri pripravi projektov v evropskih regijah
(JASPERS) je oblika tehnične pomoči državam članicam
in regijam pri pripravi visoko kvalitetnih projektov, ki jih
bodo financirali strukturni in Kohezijski sklad. JASPERS bo
sestavljala skupina 50 strokovnjakov pod vodstvom EIB
s sedežem v Luksemburgu. Ključna področja delovanja
pobude JASPERS bodo prometne in energetske
2007-2013: Izboljšanje sinergij s pomočjo drugih politik, instrumentov in institucij EUObdobje 2007-2013 bo obdobje iskanja sinergij med podporo, ki jo raziskavam in razvoju daje regionalna politika EU, in podporo, ki prihaja iz drugih instrumentov in institucij EU, predvsem iz 7. okvirnega programa za raziskovalne dejavnosti, pobud Evropske investicijske banke v sodelovanju z Generalno direkcijo za regionalno politiko Komisije, Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) in politiko konkurenčnosti in državnih pomoči EU.
Center za tehnične raziskave in razvoj dežele Štajerske, Avstrija
9
infrastrukture, vključno s transevropskimi omrežji,
energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije, še zlasti
pa ocenjevanje partnerstev javno/zasebno.
Pobuda Skupna evropska sredstva za mala in srednje
velika podjetja (JEREMIE) bo tem podjetjem omogočila
boljši dostop do financiranja. Države članice in regije bodo
imele možnost naročanja storitev upravljanja finančnega
inženiringa in programov financiranja SMP pri Evropskem
investicijskem skladu (EIS). Proizvodi bodo vključevali:
lastniški kapital, tvegani kapital, jamstva, posojila in
tehnično pomoč, kar bo zagotavljalo multiplikacijski učinek
skladov EU z uporabo obnovljivih finančnih proizvodov
namesto kreditov. EIS bo z nacionalnimi in regionalnimi
oblastmi oblikoval projekte prilagojene posameznim
regijam , od zagona znanosti o življenju, pa vse do srednje
velikih podjetij, ki poslujejo v bolj tradicionalnih sektorjih.
EIB in Evropska komisija pripravljata, v okviru 7. okvirnega
programa za raziskave tudi nove načine izboljšanja
učinka vzvoda sredstev EU v kombinaciji s posojili EIB.
V ta namen bodo določili Mehanizme financiranja za
delitev tveganja/Risk-Sharing Finance Facility. Banka
bo uporabila sredstva podpore Skupnosti, pa tudi lastna
sredstva, da bo pokrila del tveganj, povezanih z bolj
tveganimi projekti. Druga področja sodelovanja s Komisijo
zadevajo uveljavitev sporazumov glede evropskega pristopa
k financiranju tehnoloških omrežij in načrtov, ki vključujejo
vsebine in uporabo IKT in ustvarjanje sinergij v podporo in
za financiranje evropskih avdiovizualnih projektov.
Temeljno načelo Okvirnega programa za konkurenčnost
in inovacije (CIP) je postaviti konkurenčnost v središče
evropske politične agende in narediti Evropo bolj
privlačno za investicije s spodbujanjem podjetniških
pobud in z ustvarjanjem produktivnega okolja, kjer
se lahko razvija inovativnost. V skladu s priporočili
spomladanskega Evropskega sveta leta 2003 je Evropska
komisija predlagala proračun v višini 3,62 milijarde evrov
in Okvirni program kot poglavitno zakonsko osnovo,
ki bo združevala vse ukrepe Skupnosti na področju
inovativnosti in konkurenčnosti. S tem bomo zagotovili
medsebojno povezan okvir za vse ukrepe Skupnosti, ki se
izvajajo na področju podjetništva, MSP, konkurenčnosti v
industriji, inovativnosti, razvoja in uporabe IKT, okoljskih
energij in inteligentnih energij.
Predlagani Okvirni program je razdeljen na tri vrste
dejavnosti:
● Program podjetništva in inovativnosti, s
posebno pozornostjo, namenjeno MSP;
● Program politične podpore Informacijskim in
komunikacijskim tehnologijam (IKT), ki bo
spodbujal uvajanje IKT v podjetja, uprave in v
storitve javnega sektorja;
● Evropski program inteligentne energije.
Uresničevanje Programa podjetništva in inovativnosti bo
deloma vodil EIS, da bi spodbudili zasebni kapital za MSP,
ki potrebujejo med 200 000 in 2,5 milijona evrov.
Politika konkurenčnosti in državnih pomoči za obdobje
2007-2013 bo deležna določenih popravkov, ki naj bi
zagotovili učinkovito konkurenčnost na skupnem trgu
in omogočili Evropi, da izboljša svojo konkurenčnost na
svetovnih trgih. Okvir za raziskave in razvoj in inovativnost
si bo prizadeval za rešitev problema tržne nepopolnosti,
ki preprečuje prenos inovacij.
Okvir bo vzpostavil pravila za:
● ustvarjanje pobud za podjetja, da se intenzivneje
vključijo v čezmejno sodelovanje, pri čimer gre za
postavitev resničnega evropskega raziskovalnega
območja;
● vzpodbujanje partnerstev javno/zasebno za boljši
prenos novih znanj v nove proizvode in storitve;
● zagotavljanje večje pravne varnosti za neprofitne
raziskovalne organizacije. Kadar takšne organizacije
dobijo sredstva, ni vedno jasno, ali gre za državno
pomoč ali ne. Nova pravila naj bi to razjasnila in
omogočila enake pogoje za izvajanje pogodbenih
in neprofitnih raziskav.
Nova pravila državne pomoči, na primer, omogočajo
državam članicam, da lahko podelijo podporo za
zagon inovativnih podjetij. Ta podjetja tako zapolnijo
vrzel v financiranju, s katero se srečujejo v prvih nekaj
letih delovanja. Tako lahko MSP kupujejo storitve od
posrednikov inovacij in podpirajo inovativne grozde.
FORTH: razvijanje laserske obdelave za čiščenje fasad zgodovinskih objektov, Grčija
10
Z raznoliko industrijsko strukturo in visoko stopnjo
akademske in poklicne usposobljenosti je Baskija ena od
vodilnih španskih regij na področju investiranja v R&R.
Ko je leta 1997 baskovska vlada ustanovila Baskovsko
omrežje za znanost, tehnologijo in inovativnost (SARETEK)
je bil njen cilj kar najbolje izkoristiti ta potencial. Danes je
njihov cilj zadovoljiti potrebe trga, podjetjem pa zagotoviti
lokalno dosegljivo tehnologijo, vsestransko in z visoko
stopnjo odličnosti, na osnovi specializacije in tesnega
sodelovanja med partnerji. ESRZ sofinancira investicije v
infrastrukturo, prav tako pa tudi pilotne projekte.
Sodelujejo zelo različne organizacije: okrog 30 tehnoloških
centrov, univerzitetne raziskovalne organizacije (štiri
baskovske univerze, in sicer Navarre, Deusto, Mondragón
in San Sebastian), raziskovalni centri, ki delujejo na
posameznih področjih, centri za podjetniško inovativnost
in razvoj, organi za overitve, organi za testiranja, javne,
zasebne in mešane organizacije. Do danes so našteli že
75 sodelujočih, ki so se pridružili „grozdom” v posameznih
sektorjih, srce omrežja pa predstavlja dvanajst „nadzornih”
tehnoloških centrov - Ceit, Inasmet, Ikerlan, Gaiker, Labein,
Robotiker, Tekniker, Leia, ESI, Fatronik, Cidetek in VICOMtek.
Ukrepi, ki se izvajajo, so raznoliki, številni in pogosto
sofisticirani. Z investicijami si prizadevajo za razvoj
obsežne regionalne infrastrukture R&R: gradnja, obnove,
modernizacija, opremljanje. Na zahtevo je mogoče
vzpostaviti splošne raziskovalne projekte, specializirani
programi v posameznih tehnoloških sektorjih pa si
prizadevajo povečati konkurenčnost regionalnih akterjev.
Potekajo tudi projekti internacionalizacije, ki naj bi
sodelujočim pomagali izkoristiti priložnosti evropskega
in svetovnih trgov.
Mnoge projekte so omogočile ravno omrežne
infrastrukture in storitve. En tak primer je zadružno
podjetje Ikerlan, ki v sodelovanju z laboratorijem
Lawrence Berkeley iz Kalifornije razvija modularne
gorivne celice za kombinirano proizvodnjo elektrike in
toplote, kar se uporablja pri gradnji stanovanj. Omeniti je
treba tudi fundacijo Inasmet Foundation, ki je na podlagi
rezultatov evropskega aeronavtičnega projekta razvila
nov proizvodni postopek za titanijevo komponento,
material, za katerega je pokazalo zanimanje avtomobilsko
podjetje Ferrari. Medtem pa Center za tehnologije
vizualne interakcije in komunikacije (VICOMtech)
sodeluje z evropskimi in južnokorejskimi raziskovalnimi
centri v okviru projekta „Inteligentni sistemi proizvodnje”,
ki naj bi zagotovil zaščito podatkov v vseh proizvodnih
postopkih.Projekt: Infrastrukture v korist centra Baskovsko tehnološko omrežje
Program: Cilj 2 (2000-2006)
Skupni stroški: 76 830 898 EUR
Prispevek EU: 38 415 449 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik:
Iñaki Beristain
Direktor za ekonomijo in planiranje
Vlada Baskije
Calle Donostia - San Sebastian 1
E-01001 Vitoria-Gasteiz
Tel:. +34 945 01 90 62 / Faks: +34 945 01 90 62
http://www.saretek.net/pub/index.htm
Infrastrukture odličnostiVzpostavljanje vsestranske in visoko kvalitetne tehnološke infrastrukture v regiji je temelj za izražanje baskovske dinamičnosti v številnih oblikah, preko obsežnega omrežja, katerega veje segajo na različna področja.
15 IN
OVAT
IVNI
PRO
JEKT
I
Nove raziskovalne infrastrukture v Baskiji, Vitoria-Gasteiz
11
Leta 1973 je bila Irska najrevnejša država EU, danes pa
je ena najbolj uspešnih in je leta 2002 dosegala 132,7%
povprečja EU-25 glede BDP na prebivalca. Ta presenetljiva
zgodba o uspehu je deloma posledica učinkovite izrabe
strukturnih skladov. Razvoj naprednih tehnologij je igral
ključno vlogo pri modernizaciji države in pri reševanju
problema geografske izoliranosti.
V zgodnjih 90. so se na pobudo irske vlade začeli Programi
naprednih tehnologij (PATs), in sicer v obliki partnerstev
med Enterprise Ireland (javna agencija za lokalne pobude),
industrijskim sektorjem in univerzitetnimi inštituti. Cilj teh
programov je bil razviti na znanju temelječe tehnologije
strateškega pomena. Programi naprednih tehnologij so
od takrat zabeležili številne uspehe preko centrov, ki jih
je v okviru univerz vzpostavila Enterprise Ireland, ki je
tudi njihova lastnica. Ti centri omogočajo irski industriji
dostop do akademskih znanj preko prenosov tehnologij in
omrežij v posameznih sektorjih, pomagajo podjetnikom,
ki si prizadevajo za razvoj izdelkov in pogodb, jim
zagotavljajo svetovanje pri sklepanju dogovorov o ravni
storitev in aplikativne raziskave financiranja.
ESRZ trenutno sofinancira projekt, ki je nastal leta 1999
, in ki si prizadeva usmerjati prihodnji razvoj Programov
naprednih tehnologij, in sicer s krepitvijo njihovega vpliva
na industrijo in njihovega prispevka k uresničevanju
lizbonske strategije. Eden od učinkov irskega
gospodarskega uspeha je tudi ta, da so se ob robu Programov
naprednih tehnologij razvile tehnologije z visokim
potencialom, vendar centri težko pridobijo raziskovalce,
ki lahko v zasebnem sektorju pričakujejo višje plače in
se sočasno spopadajo z
industrijskimi izzivi. Od
tod tudi pomanjkljiva
odzivnost Programov
naprednih tehnologij, ko
se soočajo z nastajajočimi
tehnologijami. S tem
novim pristopom so
univerze tiste, ki so
odgovorne za delovanje
centrov, in podpora
organizacije Enterprise Ireland temelji na pogodbah,
sklenjenih s posameznimi centri za zagotavljanje
specifičnih storitev, kot so usposabljanje, storitve R&R ali
pozivi za oddaje predlogov za konkurenčno financiranje
raziskovalnih projektov. Vzpostavljene bodo tudi
“tehnološke platforme”, ki naj bi financiranja osredotočile
na potrebe industrije, kar predpostavlja vedno večjo
vlogo v uporabnih raziskavah. Tri od teh platform so
trenutno v fazi zagona na področjih biotehnologije,
informacijske tehnologije in industrijskih tehnologij.
Projekt je omogočil povečanje fleksibilnosti in kakovosti
Programov naprednih tehnologij, s tem pa je pomiril
vladne skrbi glede izboljšanja komercialnih rezultatov
javnih investicij.
Nov tehnološki veter v krilih «keltskega zmaja»Irska je danes, kljub temu da je otok, center intenzivnega razvoja naprednih tehnologij. Nekaj zaslug za to gre zagotovo nacionalnim programom, ki jih je na tem področju financirala EU, in ki sedaj dobivajo drugačno podobo, da bi se bolje prilagodili industrijskim potrebam te države.
Projekt: Programi naprednih tehnologij (PATs)
Programe: Cilj 1 (2000-2006)
Skupni stroški: 232 000 000 EUR
Prispevek EU: 76 000 000 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik:
Michael Leahy
Enterprise Ireland
Glasnevin, Dublin 9
Irska
Tel.: +353 1 808 2662 / Faks: +353 1 808 2662
http://www.enterprise-ireland.com/
V sodelovanju z irskim supermarketom, prvim sistemom na svetu, ki uporablja DNK za identifikacijo živali, od katerih prihaja meso.
Etiketa vsebuje podatke o izvoru izdelka in sicer na podlagi DNK .
12
Flexmed Digital, novo podjetje za digitalni tisk, je svojo
dejavnost postavilo v kraju Sunne, ki ima 14 000 prebivalci
in se nahaja v okrožju Värmland, blizu norveške meje, 400
km od Stockholma in daleč od velikih centrov odločanja.
Podjetje je začelo z dvema zaposlenima in z zajetno
investicijo v novo strojno opremo. Lokacija Ideuma je
nedvomno zelo privlačna. Zgradba iz stekla in lesa leži
med brezami na obrežju reke Fryken. Še več, Ideum je del
Broby Grafiska, mednarodno priznane šole, specializirane
za tisk, oblikovanje embalaže in multimedijske grafične
tehnologije. Broby Grafiska izvaja izobraževalne
aktivnosti v sodelovanju s “Packaging Arena”, omrežjem
podjetij, ki izvirajo iz tradicionalnih industrij v regiji (papir,
grafične industrije), njeni partnerji pa so občina, Univerza
iz Karlstada in švedski Inštitut za fleksografijo. “Bližina
izobraževalnega okolja je bila odločilni dejavnik,” poudarja
Eva Lovén iz podjetja Flexmed Digital.
V tem okviru je Ideum več
kot zgradba, je koncept.
Zgrajen v letih 2001-2002
s podporo ESRZ, je zmes
funkcionalnosti, stila in
visokotehnološkega okolja,
ponuja pa 25 inkubacijskih
enot za podjetja, prostore
za sestanke, predavalnice
in laboratorije. V eni od teh
najdemo tudi velikanski
stroj za poskusne izdelke,
k i proiz vaja prototipe
e m b a l a ž e z a v o d i l n e
industrije v regiji. Čeprav
niso vsa MSP neposredno
povezana z embaliranjem,
Ideum postopoma dosega
svoj cilj in sicer postati center strokovnosti za ta rastoči
sektor, topla greda za rast inovacij in središče poslovnega
grozda. “Ideum je dal močno spodbudo našemu razvoju;
vidimo, kako privlačen je za podjetnike, ki želijo biti v vrhu
industrije embaliranja,” pripomni Anna Bloomquist,
odgovorna za pogovore s kandidati za podjetnike.
Vendar pa je Sunne sprva ponujal zgolj omejeno
industrijsko bazo, ostanek slavne preteklosti, brez
kakršnihkoli dejavnosti R&R. Razmere so se začele
spreminjati, ko je leta 1992 velika skupina Tetra Pak v kraju
postavila tiskarno. Občina je izkoristila priložnost in se
odločila, da skupini Tetra Pak omogoči, da polno izkoristi
lokalno strokovno usposobljenost. Krajevna šola je takrat
začela s specializacijo za tisk in oblikovanje. Leta 1999
so šolo razdelili na dva dela in Broby Grafiska je postala
samostojna enota. Danes Ideum postaja premajhen in v
načrtu je njegova širitev. Število delovnih mest v grafični
industriji v kraju Sunne se je s 125 v letu 1992 povečalo
na 600 v letu 2003 in nato na 800 v letu 2005. Med 296
švedskimi občinami je Sunne trenutno na 22. mestu na
lestvici podjetništvu prijaznih okolij.
Projekt: Center strokovnosti za R&R, izobraževanje in podjetništvo
Program: Cilj 2, 2000-2006 (leto 2001)
Skupni stroški: 4 400 000 EUR
Prispevek EU: 2 100 000 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik
Per Branzén
Vodja projekta
Broby Grafiska Utbildning 37
S-686 80 Sunne
Tel.: +46 565 17900 / Faks: +46 565 17901
http://www.brobygrafiska.sunne.se
Oblikuj embalažo zameKo je leta 1992 prišel na trg Tetra Pak, je kraj Sunne izkoristil priložnost in zgradil center strokovnosti za industrijsko grafično oblikovanje in embalažo. Nosilec projekta je bila lokalna šola, v sodelovanju z lokalnimi podjetji in akademskim sektorjem. Lokalno gospodarstvo in trg zaposlovanja sta imela od tega ogromne koristi.
Center za R&R, izobraževanje in podjetniški razvoj, povezan s tehniko tiskanja, poznano kot fleksografija za embaliranje
15 IN
OVAT
IVNI
PRO
JEKT
I
13
Pobuda je prišla v poznih 90., ko je ULB (Svobodna
univerza iz Bruslja) v regiji odprla študentsko naselje.
Inštitut za biologijo in molekularno medicino (IBMM),
srce Biopolea ULB v mestu Charleroi, so zgradili in
opremili z začetno pomočjo ESRZ in sicer na območju
Aeropolea Charleroi. Cilj je bil razviti trajnostni tehnološki
in gospodarski center. Pri projektu so sodelovali partnerji
z javnega, industrijskega, finančnega in bolnišničnega
sektorja. Razvili so se posebni, ad hoc raziskovalni
programi z namenom zagotoviti temeljno znanje za
podjetniško izrabo biotehnologij, predvsem na področju
diagnosticiranja, farmacije in kliničnih preiskav.
Do leta 1999 je IBMM, danes tam dela 250 raziskovalcev,
gostil že vse najboljše znanstvenike ULB. Sanje so hitro
postale resničnost, ko so se prva biotehnična podjetja, kot
sta Euroscreen ali Henogen, preselila v bližino Biopola. Leta
2001 so dodatna sredstva ESRZ za nakup nove opreme
in za raziskovalne projekte omogočila vzpostavitev
manjkajočega člena v inovacijskem postopku: BioVallée.
V tej organizaciji za R&R se 40 raziskovalcev ukvarja
izključno s potrjevanjem rezultatov raziskav in njihovim
preoblikovanjem v poslovne inovacije. Pri tem si
pomagajo s tehnologijami preverjanja in testiranja. To
velja predvsem za farmakogenomiko (študijo učinkov
genetskih profilov na učinkovitost zdravil) in genski
inženiring. Tako je BioVallée, s postopkom izločitve, že
pomagala ustanoviti podjetja, kot je DNA Vision, ki se
ukvarja z gensko analizo.
Poleg zdravstva, so biotehnologije vnesle globoke
spremembe tudi na druga področja, od okolja, kozmetike
do trgovine na drobno. Razvili so teste za odkrivanje sledi
svinjine v mletem mesu, ki ga oglašujejo kot “čisto goveje”
oziroma za ugotavljanje izvora lososov. Te tehnike šele
zdaj prodirajo tudi
v drugih vodilnih
laboratorijih, tudi v
samem vrhu znanosti.
V regiji, kjer so leta
2002 dosegali 74,9%
povprečja evropske
petnajsterice glede
na BDP na prebivalca,
in kjer med mladimi
vlada visoka stopnja brezposelnosti (38,4% leta 2003),
je potrebno ta znanja ekonomsko oživiti in jih izkoristiti
za ustvarjanje novih delovnih mest. Tega dejstva se Bio-
pole Charleroi jasno
zaveda. Ima 500 stalno
zaposlenih, ki se jim
bodo kmalu pridružili
raziskovalci, zadolženi za
tekoče projekte.
Program Biopole za oživitev regije Oživiti belgijsko regijo Hainaut s povezovanjem ekonomije znanja in znanosti o življenju: to je cilj projekta Biopole v mestu Charleroi, ki dokazuje sposobnost prenosa inovativnih teženj z univerze na podjetja.
Projekt: Projekt Biopole ULB Charleroi
Program: Cilj 1 Hainaut 1994-1999 in Cilj 1 Hainaut “tranzicijska podpora” 2000-2006
Skupni stroški: 22 310 417 EUR (1994-1999) in 16 822 372 EUR (2000-2006)
Prispevek EU: 11 155 209 EUR (1994-1999) in 8 411 186 EUR (2000-2006)
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stiki
Catherine Mathot
Valonska regija, direkcija za evropske programe
Tel.: +32 (0) 81 33 39 39 / Faks: +32 (0) 81 33 37 44
Charles Bricman
BioVallée ASBL
Tel.: +32 (0)71 37 85 00
http://www.ulb.ac.be/ibmm/home.html
Center Minerva, Center za biotehnološke raziskave BRC, ULB Bruselj, Charleroi
Raziskave v Centru Minerva
14
Samsø, otok s 4 000 prebivalci, južno od mesta Århus,
namerava pokriti 100% svojih potreb po električni
energiji in ogrevanju z izkoriščanjem obnovljivih
energetskih virov. Vetrna elektrarna na morju pa bo
pomagala zadostiti potrebam po transportni energiji.
“Energetski plan obnovljivih virov energije”, ki je nastal
leta 1997 je pokazal, da se je mogoče uspešno spopasti
s tem čudovitim izzivom. Takšen cilj je mogoče doseči
samo s sodelovanjem prebivalstva. Zato je skupina
meščanov leta 1997 ustanovila Združenje za energijo
in okolje Samsø, da bi povečala ozaveščenost otoških
prebivalcev. Na pobudo združenja, lokalnega sveta,
Združenja poljedelcev in Trgovske zbornice je bilo leta
1998 ustanovljeno podjetje Samsø Energy Company,
ki skrbi za koordinacijo uresničevanja Energetskega
plana. Leta 2002 je sledila odločitev za ustanovitev
energetske akademije Samsø Energy Academy, ki
naj bi z že pridobljenim strokovnim znanjem in
izkušnjami spodbujala ustvarjanje novih delovnih
mest in iz otoka naredila pristanišče za danske in
evropske raziskovalce, ki so aktivni na področju
obnovljivih virov energije. Sočasno je občina pričela
izvajati razvojno strategijo, v kateri imajo obnovljivi
viri energije poglavitno vlogo.
Še pred odprtjem
Akademije je otok
Samsø vsako leto
privlačil na tisoče
okoljskih strokov-
njakov, študentov
in “ekoturistov”,
od katerih je imel
precejšnjo eko-
nomsko korist.
Poleg orodij za
razvoj obnovlji-
vih virov energije,
ki so nastala na
podlagi konkret-
nih izkušenj s
številnimi lokal-
nimi projekti, bo
Akademija nudila
študije in semi-
narje o postopkih prehoda na obnovljive vire energije. Za-
hvaljujoč pisnim materialom, ki so jih prispevali sodelujoči,
bodo lahko gostujoči strokovnjaki izdelali načrt ukrepov za
svojo regijo, kar bo prvi korak k 100-odstotnemu izkoriš-
čanju obnovljivih virov energije. Pozneje bo mogoče plan
razvijati v okviru internetnega omrežja, preko katerega bo
mogoče postavljati vprašanja vsem sodelujočim in dobiti
informacije in poročila o vseh projektih.
Poslopja Akademije, obnovljena s pomočjo ESRZ, želijo
biti zgled okolju prijazne arhitekture. Nahajajo se na
travnatem območju, kjer so bila včasih obalna močvirja,
zgrajena pa so na stebrih, da spoštujejo biotop. Zgrajena
so iz naravnih materialov, ki uravnavajo vlažnost in toploto,
zagotavljajo minimalno porabo vode, za ogrevanje in
elektriko uporabljajo sončne celice (elektriko proizvajajo
tudi z vetrom), energetsko varčne tehnologije, ločeno
zbiranje odpadkov v osmih kategorijah itd. Prostorna
notranjost ponuja obiskovalcem številne prostore,
pisarne, razstavne prostore, študijske in sejne sobe ter
knjižnico.
Projekt: Samsø Energy Academy
Program: Cilj 2 (2000-2006)
Trajanje: januar 2005 - december 2006
Skupni stroški: 1 648 647 EUR
Prispevek EU: 405 405 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik
Søren Hermansen
Manager/Svetovalec za energijo
Museumsvej 1
DK-8305 Samsø
Tel.: +45 86 59 23 22 / Faks: +45 86 59 23 11
Otok, ki je odprt vetru, soncu in novim idejam 100% obnovljiv vir energije! Otok Samsø namerava dati konkreten zgled k prizadevanjem za zmanjševanje emisij CO
2 in sicer z obsežno in vsestransko uporabo sončne energije in energije vetra. Drugim evropskim
regijam pa omogoča, da izkoristijo njegove dosežke. Projekt zajema izrabo zbrane ‘energije’ na območju celotne občine.
Nørreskijte: Mlin na veter na kopnem
15 IN
OVAT
IVNI
PRO
JEKT
I
15
Merseyside, staro, propadajoče pristaniško območje, se
sooča s stalnimi problemi in ima eno najvišjih stopenj
nezaposlenosti v državi (6,5% leta 2003, od tega jih je
37,3% dolgotrajno nezaposlenih). Podpora inovativnim
podjetjem na področjih, ki prinašajo rast, poglavitna
prednostna naloga regije. DigitalINC, ki ga sofinancirata
ESRZ in Razvojna agencija regije Northwest, je vodilni
poslovni inkubator v Veliki Britaniji za digitalno industrijo
in eden od temeljev projekta “Digitalna akademija”, ki
se osredotoča na inovativnost in digitalne vsebine za
izobraževanje, informacijsko družbo, pomoč MSP in
raziskavam. Digitalno akademijo vodi Mednarodni center
za digitalne vsebine, ki je del Univerze John Moores v
središču Liverpoola.
Mednarodni center za digitalne vsebine vidi v poslovnih
inkubatorjih najboljši način za ustvarjanje razvojno
sposobnih podjetij. Ne zagotavljajo jim zgolj delovnega
prostora, pač pa jim nudijo tudi pravo odrivno desko v
obliki učinkovitih storitev in opreme na vseh stopnjah
razvoja: pred-lansiranje, lansiranje in začetne razvojne
faze. Inkubacija traja 3 leta, po treh mesecih sledi ocena
sposobnosti za razvoj, potem še tutorstvo. DigitalINC se
nahaja v posebej oblikovanih poslopjih in ima skupino
specialistov, ki so aktivni na različnih področjih: poslovni
načrti, trženje, uprava, finančni zagon in posredništvo.
Vsa podjetja imajo podobno usmeritev in se ukvarjajo z
združljivimi dejavnostmi.
Skupaj delajo na projektih, ki jim prinašajo vzajemne
koristi, in tako še krepijo ozračje sodelovanja. Od zago-
na aprila leta 2002 je DigitalINC inkubiral okrog 20 pod-
jetij. Nekatera so osvojila prestižne nagrade na različnih
področjih: od grafičnega oblikovanja do poučevanja na
daljavo, animacije,
računalniških iger,
tržnega svetova-
nja, varnostnih si-
stemov. Naštejemo
lahko: Eek Films
(digitalna anima-
cija), Abacor Ltd
(sistemi elektron-
skega izplačeva-
nja plač), Taecanet
(poučevanje on-line), Splinter (oblikovanje logotipov
podjetij, multimedijski proizvodi za področje sociale on
izobraževanja), Neat 3D (3D imaging) itd.
“Naš cilj,” pojasnjuje Peter Leather, eden od managerjev
Mednarodnega centra za digitalne vsebine, “je iz Liverpo-
ola narediti digitalno središče severozahodne Anglije. S tem
da je DigitalIDC del Mednarodnega centra za digitalne vse-
bine v okviru Univerze John Moores, pridobiva tako na kredi-
bilnosti kot na stabilnosti. Podjetjem odpira vrata, ki bi sicer
ostala zaprta. Podjetja, ki jim pomagamo pri zagonu, imajo
inovativne ide-
je, ko pa morajo
te ideje prodati
velikim korpora-
cijskim podjet-
jem, kot je BNFL
(British Nuclear
Fuels), je ugled
univerze velika
prednost.”
Akademski naziv digitaliziranim MSPV središču Liverpoola stoji poslovni inkubator, ki ima akademske korenine. Njegove inovativne ideje za digitalno industrijo zbuja pozornost predvsem zaradi mednarodnega slovesa Univerze John Moores.
Projekt: Digitalna akademija
Program: Cilj 1 (2000-2006)
Skupni stroški: 35 017 000 EUR
Prispevek EU: 9 775 000 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
STik
Peter Leather
Poslovni in inkubacijski manager
Univerza John Moores Liverpool
2nd Floor Faraday House
Liverpool Digital
Edge Lane
Liverpool L7 9NJ
Tel.: +44 (0)151 907 2929 / Faks: +44 (0)151 907 2900
http://www.icdc.org.ukRaziskovanje digitalne tehnologije, posebno na področju oblikovanja in komunikacij
16
Kot drugo največje avstrijsko mesto z 230 000 prebivalci
je Gradec, po svojem geografskem položaju že
tradicionalno vez med Srednjo in Jugovzhodno Evropo.
S svojimi tremi univerzami ima tudi veliko znanstveno
prednost. Kljub temu je v zahodnem delu mesta širok
industrijski pas (750 hektarov, 32 000 prebivalcev), ki so
ga zaznamovali porušeno ravnotežje med potrebami
industrije in potrebami bivalnega območja, pomanjkanje
raznolikosti poslovnih dejavnosti in slabo urbanistično
planiranje ter posledični socialni problemi. Oživitev
zahodnega Gradca , in vzpostavitev modernega centra
dejavnosti s poudarkom na ekonomiji znanja, je skupni
cilj programa URBAN II za mesto. Z vključevanjem
prebivalstva v sprejemanje odločitev in načrtovanje
ukrepov zagotavljamo ravnotežja med ekonomskimi,
socialnimi in okoljskimi potrebami.
Eden od projektov, ‘Mesto znanja’, je pripeljal do
ustanovitve inovativnega Podjetniškega centra. Gre
za “grozd” tesno povezanih dejavnosti, predvsem na
področju biomedicine in biotehnologij, uporabnih za
človekovo zdravje, ki poskuša spodbujati inovativne
zagone podjetij. Prostor za gradnjo podjetniškega centra
je bil skrbno izbran in je v bližini Višje tehničke šole in Roche
Diagnostics, vzornega podjetja v zahodnem delu mesta.
Podjetniki in tisti, ki se ukvarjajo z razvijanjem omrežij,
lahko izkoriščajo prednosti, ki jih ponujajo sinergije na
tem prostoru. MSP na stopnji zagona pa Center ponuja
tudi številne storitve (svetovanje, pomoč pri investicijah,
prenos tehnologij itd.). Tudi za diplomante Tehničke šole
je ‘Mesto znanja’ koristno pri njihovih dejavnostih, most
med znanjem in ekonomijo je namreč odprt v obe smeri.
Poleg izgradnje Podjetniškega centra, je projekt obsegal
tudi pridobitev in oddajanje zainteresiranim podjetjem
v najem prostore, s katerimi upravlja Štajerska agencija
za promocijo podjetništva, partner mesta Gradec v tej
pobudi. Prednosti ‘Mesta znanja’, ki je bilo kot razvojno
središče celotne regije slovesno odprto oktobra 2004
so vsestranskost projekta, skrbna izbira podjetij oz.
kandidatov v skladu z opredeljenimi cilji, in arhitekturno
oblikovanje, ki je funkcionalno, moderno in okolju
prijazno -.
Projekt: Mesto znanja
Trajanje: 2002 - oktober 2004
Program: URBAN II “URBAN_Link Graz-West”
Skupni stroški: 4 200 570 EUR
Prispevek EU: 200 000 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik
Dr. Alexander Frestl
Sylvia Trattner-Jakob
Mesto Gradec, Mestno planiranje, Oddelek za razvoj in gradnje
Organi upravljanja URBAN II Graz
Europaplatz 20
A-8020 Graz, Austria
Tel.: +43 316 872-4210 / Faks: +43 316 872-4209
http://www.urban-link.at
Mostovi v prihodnost v ‘Mestu znanja’V preutrujeni soseski v Gradcu, ‘Mesto znanja’, gradimo mostove med gospodarstvom in tehnologijo v okviru omrežja raziskovalnih dejavnosti, in ponujamo široko paleto storitev za združevanje pobud in ustanavljanje podjetij.
Sanacija mestne čestrti Gradec zahod
15 IN
OVAT
IVNI
PRO
JEKT
I
17
Mesto Oulu se nahaja na
najbolj razvitem območju
severnega dela Finske in
je središče pola odličnosti
na področju mobilnih
telekomunikacij. Je vir
“kulture mobilnosti ”
in zaseda najvidnejše
m e s to n a p o d ro č j u
i n o v a t i v n o s t i . Z a t o
skoraj ne preseneča, da
je kot rezultat uspešnih
srečanj med predstavniki
podjetij, Mesta Oulu
ter izobraževalnih in
raziskovalnih inštitutov
leta 2002 nastal projekt
O c t o p u s , k i n a j b i
raziskoval in razvijal
storitve na področju mobilnih komunikacij.
Octopus ni navadno omrežje. Od komercialnih
operaterjev se razlikuje po tem, da je v bistvu plačljivo,
“zaprto” omrežje za naročnike, med katerimi je več kot
40 podjetij in ustanov, pa tudi številni študentje. Tako
Octopus lahko svojim članom, kjerkoli se ti nahajajo,
ponuja najnaprednejše tehnološko okolje, v katerem
lahko uporabljajo izsledke najnovejših raziskav, še preden
aplikacije pridejo na tržišče. Na ta način podjetja lahko
razvijajo inovativne izdelke, raziskovalci lahko raziskujejo
nove poti, študentje pa lahko uporabljajo resnične
storitve in ne zgolj laboratorijske simulacije.
V središču projekta je platforma za razvoj in
eksperimentiranje z najnovejšimi generacijami mobilnih
sistemov. Octopus tako svojim članom zagotavlja
specializirano podporo, torej strokovno svetovanje in
planiranje, kar dejansko omogoča dostop do tehnoloških
inovacij znotraj nacionalnega omrežja.
Znotraj tega se lahko na platformo istočasno poveže
na tisoče terminalov. Člani omrežja pa v zameno
Octopusu ponujajo lastne veščine pri razvijanju projekta.
Pomembne so tudi storitve za podjetja na področju
komunikacij, usposabljanja, financiranja in trženja
izsledkov. Octopus vzdržuje tudi omrežje, ki je namenjeno
partnerjem in potencialnim kupcem. Poglavitni partner
je Nokia, ki zagotavlja tehnologijo, mobilna operaterja
TeliaSonera in Oulun Puhelin, ki zagotavljata internetni
dostop, Politehnika Oulu, ki zagotavlja tehnično podporo
in usposabljanje, Oulu Innovation Ltd, ki članom daje
na voljo prostore in opremo in Mesto Oulu, organ za
upravljanje programa Octopus.
Do izvedbe projekta leta 2004 je Octopus omogočil razvoj
cele vrste novih aplikacij, razširitev uporabe mobilnih
komunikacij na redko poseljena območja finskega
daljnega severa, ustvaril je na desetine stalnih zaposlitev
in usposobil na stotine študentov, ki so sodelovali pri
nastajanju 150 univerzitetnih oziroma politehničnih
diplomskih nalog. Zaradi dobrih rezultatov smo projekt
podakjšali za dve leti in ga vključili v bolj mednarodno
okolje. Po tem naj bi se Octopus preoblikoval v podjetje.
Octopus, daljnosežen projekt ‘mobilnosti’ V sektorju mobilnih telekomunikacij, ki se hitro razvija, Octopus izstopa kot omrežje z enkratno sposobnostjo predvidevanja inovacij, svojim članom pa omogoča uporabo najnovejših tehnologij, še preden pridejo na tržišče.
Projekt: Omrežje Octopus
Program: Cilj 2 (2002-2004)
Skupni stroški: 1 830 428 EUR
Prispevek EU: 709 000 EUR
Stik:
Markku Pikkarainen
Vodja projekta
Elektroniikkatie 6
FIN-90750 Oulu
Tel.: +358 8 551 3005 / Faks: +358 8 551 3627
E-pošta: [email protected]
Internet: http://www.octo.fi
Projekt Octopus je vzpostavil zaprto okolje operaterja mobilne telefonije, kjer lahko podjetja preizkusijo svoje nove tehnologije in opremo v resničnem omrežju.
18
V obdobju od leta 1995 do 2002 je bila stopnja letne
rasti v regiji Algarve (4,9%) najvišja na Portugalskem,
precej višja od nacionalnega povprečja (3,1%). Vendar
razvoj regije zavira slaba motiviranost za inovacije, kar
se kaže v omejenem številu projektov sodelovanja med
podjetji in raziskovalnimi ustanovami. Ti razlogi so leta
2003 pripeljali do odločitve, da se na Univerzi Algarve in
na Regionalnem centru za inovativnost Algarve (CRIA)
začne izvajati eden od projektov v okviru Regionalnega
programa za inovativne ukrepe INOAlgarve.
Cilj projekta je promocija raziskav, prenos tehnologij,
oživitev omrežja in podpira pobudam, ki ustvarjajo “kulturo
inovativnosti”. To naj bi spodbudilo tesnejše stike in
izmenjavo med podjetniki in raziskovalci oziroma študenti.
Projekt promovirajo štirje partnerji: Univerza Algarve (UALG)
s svojimi strokovnimi raziskovalci, ki delujejo na obetavnih
področjih za prihodnost regije, Komisija za koordinacijo in
regionalni razvoj Algarve (CCDR), decentraliziran organ,
odgovoren za javne investicije, in dve zasebni organizaciji,
Regionalno združenje mladih podjetnikov (ANJE) in
Podjetniško združenje Algarve (NERA).
Ob koncu prve faze (2003-2004) se CRIA lahko pohvali
s številnimi pobudami, ki že imajo spodbuden učinek
na regionalno konkurenčnost. Na prvem Sejmu inovacij
Algarve marca 2004 so se predstavile univerza in
drugi raziskovalni centri. Za univerzo in podjetnike
je bila to priložnost, da se zavedo prednosti, ki jih
ponuja sodelovanje s skupinami podjetij pri projektih,
ki so povezani z 80 raziskovalnimi temami. Rezultat
tekmovanja v zamislih je bil izbor 12 projektov: trije s
področja pridelave hrane, eden s področja naprednih
storitev informacijske tehnologije, dva s področja
medicinske tehnologije, štirje okoljski in dva s področja
oceanografskih znanosti. Vzpostavitev Urada za podporo
promociji industrijskega lastništva (GAPI) v okviru UALG je
regiji zagotovila pomembno orodje za razvoj in zakonsko
zaščito inovacij. Dva podjetniška centra za inkubacijo
MSP, eden za storitvene dejavnosti, drugi za industrijo,
sta nastala na območju študentskega naselja.
Načrt za igradnjo Tehnološkega centra v okviru UALG,
ki bo sprejemal raziskovalne organizacije in podjetja,
bo zagotavljal potrebne logistične funkcije in spodbujal
inovativnost na štirih področjih: biotehnologija,
biomedicina, pomorski viri in inteligentni sistemi. Hkrati
naj bi zagotovil od 300 do 400 delovnih mest. Po zaključku
programa INOAlgarve naj bi projekt CRIA v drugi fazi
(2004-2007) še naprej razvijal dosežene rezultate in jih
umestil v trajen okvir.
Projekt: Regionalni center za inovativnost Algarve (CRIA)
Program: Cilj 1 (2000-2006)
Trajanje (1. faza): november 2003 – november 2004
Skupni stroški (1. faza): 545 100 EUR
Prispevek EU (1. faza): 436 080 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik:
Tiago Santos
Regionalni center za inovativnost Algarve (CRIA)
Univerza Algarve
Gambelas campus, Pavillon A5
P-8000 Faro
Tel.: +353 289 800 097 / Faks: +353 289 800 098
[email protected] http://www.ualg.pt/jornal/
Regija Algarve se spogleduje z raziskavamiRegija Algarve se namerava posvetiti raziskavam, ker je pretirano odvisna od obalnega turizma. Vpregli so raziskovalce in podjetnike, ki se bodo s skupnimi močmi spopadli z izzivi konkurenčnosti. Vajeti ima v rokah Regionalni center.
Ria Formosa: pomorski viri v Algarve
15 IN
OVAT
IVNI
PRO
JEKT
I
19
Učinkovitost raziskovalnega sistema je odvisna od odzivne
sposobnosti številnih akterjev. Naloga regionalnih
oblasti je zagotoviti pretočnost povezav med njimi in jim
pokazati, da inovacije niso le stvar znanosti in tehnologije.
Za tržno uspešnost so potrebne tudi inovativne metode
managementa, ki se vzpostavljajo znotraj omrežij in
podjetniških dejavnosti v grozdih. Podjetniški grozdi
predstavljajo omrežje skupnega znanja s poudarkom
na inovacijah. Znotraj grozdov prevladuje ustvarjalno
ozračje, zaupanje, inovativnost in sodelovanje.
Skupina podjetij STRATINC črpa bogastvo izkušenj svojih
članic in raziskuje poti in načine za razvijanje grozdov s
poudarkom na petih primerih: les v Loreni, kmetijska
živila v Murcii in na Tenerifih, novi materiali v Severnem
Porenju in Vestfaliji, informacijske in komunikacijske
tehnologije v osrednji Makedoniji in biotehnologije v
zdravstvu v Oslu. Poleg Regionalnega sveta Lorene, ki
je odgovoren za splošno koordinacijo projekta, so drugi
partnerji konzorcija STRATINC Regionalna razvojna
agencija Murcie, Severna zveza na Tenerifih, Center za
inovativnost in tehnologijo (ZENIT GmbH, Nemčija),
Generalni sekretariat osrednje Makedonije in Technopole
iz Osla.
Projekt naj bi na podlagi medregionalnega pristopa
omogočil pridobivanje informacij na evropski ravni
glede potreb MSP ter grozdov znotraj različnih sektorjev
in regij, pri čemer je seveda treba upoštevati razlike v
tehnološkem razvoju in kulturi. Na podlagi tega bodo
nastale skupne metode in orodja strateške inteligence,
širilo se bo znanje in dobre prakse,
do katerih bodo imeli lažji dostop
MSP in akterji na področju R&R,
predvsem v manj razvitih regijah
(osrednja Makedonija, Tenerifi in
Murcia, ki spadajo v območje Cilja 1
strukturnih skladov).
STRATINC se je loti l številnih
dejavnosti: ugotavljanje potreb po
strateških informacijah v različnih
regi jah in s inteza rezultatov,
regionalne delavnice za posamezne
s e k to r j e , p r i m e r j a l n a š t u d i j a
obstoječih orodij IT, vzpostavljanje
pilotne platforme za posamezne sektorje za zbiranje,
analizo in širjenje strateških informacij, sestavljanje
metodološkega priročnika za uvajanje sistema
strateškega monitoringa. Rezultat teh dejavnosti naj bi
bil razvoj proaktivnega pristopa, namenjenega krepitvi
usposobljenosti za inovacije in konkurenčnost podjetij,
grozdov in partnerskih regij.
Skupno izkoriščanje znanja Skupno izkoriščanje znanja, ki se je razvilo znotraj podjetniških grozdov je za sedem regij iz štirih kotičkov Evrope, ki sodelujejo v projektu medregionalnega sodelovanja STRATINC, , bistvenega pomena za krepitev inovacijskih sposobnosti. Medregionalni pristop, ki se je uveljavil v okviru INTERREG, je omogočil razvoj skupnih orodij na evropski ravni.
Projekt: Strateška inteligenca in inovativni grozdi (STRATINC)
Trajanje: avgust 2003 – februar 2006
Program: INTERREG IIIC “Zahodno programsko območje”
Skupni stroški: 1 625 221 EUR
Prispevek EU: 767 167.75 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik
Pierre Bourgogne
Regionalni svet Lorene
Tel.: +33 (0)3 87 33 60 65 / Faks: +33 (0)3 87 33 60 40
pierre.bourgogne-lorraine.fr
http://www.e-innovation.org/stratinc/
Lesna industrija, Lorena
Projekt ‘vinsko omrežje’: razvoj vinskih kultur na Tenerifih
20
Pokrajina Franche-Comté, najbolj industrijska francoska
regija, in njena soseda, francosko govoreči del Švice,
z 200-letno tradicijo izdelovanja ur, sta pionirja na
področju “mikrotehnik”, ki se jih uporablja tudi na drugih
področjih mikromehanike kot, na primer, pri izdelovanju
očal, vijakov in matic. Po krizi v industriji ur v 70. letih
in ob soočanju z današnjo konkurenco, se regija danes
še bolj intenzivno ukvarja z “neskončno majhnostjo”.
Čeprav so inovativne nanotehnologije (ukvarjajo se z
zgradbo in vedenjem materije na molekularni in atomski
ravni) še v plenicah, bodo imele velikanski vpliv, tako
praktični kot ekonomski v vseh sektorjih. Daniel Courjon,
podpredsednik Evropskega laboratorija za mikrotehnike
(LEA), verjame, da bo “njihova uporaba na nanomaterialih,
na primer, primerljiva s prehodom z oblačil iz živalskih kož
na tehnike tkanja.”
LEA, ki je nekakšen laboratorij brez sten, zagotavlja
strukture, ki omogočajo skupinam iz različnih evropskih
držav, da si delijo sredstva pri izvajanju skupnega
raziskovalnega programa. Francosko-švicarski LEA je
rezultat čezmejnih programov INTERREG I in II. Slednji je
omogočil razvoj inteligentne notranje mikrokapsule in je
razkril potrebo po trajnem sodelovanju izven pogodbenih
sporazumov, ki nosijo sicer določene proračunske
negotovosti. Ta pristop je pripeljal do laboratorija LEA, ki
mu je leta 2003 sledil projekt LEA-Microtechnic v okviru
programa INTERREG III in sicer z istimi partnerji: univerzi
regije Franche-Comté (Besançon in Belfort- Montbéliard),
Višja državna šola za mehaniko in mikrotehnologijo,
Center za prenos mikrotehnologij, na švicarski strani pa
Univerza Neuchâtel, Zvezna politehnična šola Lausanne
in Švicarski center za elektroniko in mikrotehnologijo.
Cilji so trije: povečati zavest o skupnem izzivu regije
Jura, podpirati znanstvene projekte v obmejnih regijah,
pospeševati pobude, kot so “Ateliers d’Arc & Senans”
(letna srečanja raziskovalcev, podiplomskih študentov
in gospodarstvenikov) in poletna šola “Dosežki v
mikrotehnologiji” (napredni mednarodni seminarji
za doktorske in postdoktorske študente in inženirje).
Osem znanstvenih projektov (syncope, sairi, mosgam,
prommod, medima, micropuce, crislar, nanotool) pokriva
vsa področja mikrotehnologije: mikroproizvodnja,
mikrorobotika, nanoorodja, nanooptika, katerih izsledki
se uporabljajo pri elektronskih mikroskopih, ravnanju z
ovocitom, vključno z mikrotovarnami in majhnimi roboti.
Projekt: Konsolidacija in razvoj LEA Microtechnic (ILEA)
Program: INTERREG IIIA Francija/Švica
Trajanje: januar 2004 – december 2007
Skupni stroški: 1 799 000 EUR
Prispevek EU: 396 800 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik:
Daniel Courjon
Podpredsednik Združenih evropskih laboratorijev
Univerza Franche-Comté
16 Route de Gray
F-25030 Besançon Cedex
Tel.: +33(0)381 66 64 15 / Faks: +33 (0)381 66 64 23
http://lea-microtechnique.org/
Razmišljati obsežno pri preučevanju neskončno majhnih delcev Z nanotehnologijami je pokrajina Franche-Comté prestopila meje “mikromajhnosti”, s programom sodelovanja INTERREG pa meje s francosko govorečim delom Švice. Ti dve pobrateni regiji, pionirja “neskončno majhnih delcev”, sta združili sile in se spopadli z velikimi temami: prihodnja industrijska revolucija, izziv in priložnost za Evropo.
Načrtovanje sistema za izdelavo majhnih ležajev, ki se uporabljajo v finomehaniki, proizvodnji ur in mikropogonov
15 IN
OVAT
IVNI
PRO
JEKT
I
21
S 26 000 študenti in 1 700 profesorji je Univerza iz
Debrecena, drugega največjega madžarskega mesta,
ena od največjih ustanov za visoko izobraževanje
v državi in priznan znanstveni center. Fakulteta za
računalništvo, ki je bila formalno ustanovljena šele pred
kratkim, je rezultat 20 let seminarjev programiranja.
Danes ima pet oddelkov, ki vsako leto sprejmejo
250 študentov. Raznolikost in raven usposabljanja
na področju informacijskih tehnologij najbolje oriše
nedavna odločitev za uvedbo prvega seminarja za
oblikovanje v državi. Seminar je v skladu s standardi EU,
ki veljajo za to področje, študentje pa lahko izkoristijo
prednosti akademske mobilnosti v okviru Evropskega
območja višjega izobraževanja.
Ta velikanski intelektualni potencial pa ostaja neizkoriščen
kljub dejstvu, da je eden od bistvenih dejavnikov
ekonomskega in socialnega razvoja regije Eszak-Alföld,
katere BDP na prebivalca je leta 2002 dosegal komaj
37,7% povprečja EU-25 (v primerjavi z 58,6% za celotno
Madžarsko). Univerza je leta 2004 ustanovila raziskovalno
podjetje KRIPTO, specializirano za kriptografske raziskave
in uporabo na področju informacijske tehnologije, a
bi zbrano znanje in izkušnje preoblikovala v tehnične
dosežke in ekonomske dejavnosti.
Projekt se je začel februarja 2005 in je v začetku razvijal
dva prototipa inovativne programske opreme, povezane
z dvema tehnološkima postopkoma, ki sta bistvena za
kriptografijo, pa tudi za varnost računalniških podatkov:
nova funkcija “hash” za modul(1) in novi pseudo-naključni
generator števil(2). Na osnovi teh prototipov želijo razviti
programsko opremo za povečanje varnosti e-uprave in e-
trgovine, spletnega bančništva, elektronskih podpisov in
sistemov identifikacije uporabnikov. Vse to so področja, ki
so strateškega pomena za evropsko konkurenčnost.
Kot podjetje, ki je bilo ustanovljeno z izločitvijo iz
akademskega okolja, je raziskovalni projekt KRIPTO
omogočil novačenje visoko usposobljenih programerjev z
univerz, dodiplomskim študentom pa je dal priložnost, da
v obliki prakse sodelujejo v dejavnostih. Cilj promotorjev
je pomagati regiji Eszak-Alföld, da postane evropski
center na področju informacijskih tehnologij.
(¹) Operacija, ki s pomočjo matematičnih funkcij omogoča preoblikovanje sporočila spremenljive velikosti v sporočilo nespremenljive velikosti z namenom avtentifikacije in shranjevanja.
(2) Statistično naključno in nepredvidljivo število, čeprav ga ustvari matematični algoritem.
Kriptografija, ključ do razvoja Projekt KRIPTO Research prenaša kriptografijo izza fakultetnih zidov, da bi pomagal razvoju inovativne programske opreme za krepitev varnosti računalniških podatkov v vrsti aplikacij. Na osnovi izključno intelektualnega kapitala prestižne Univerze Debrecen projekt tako prispeva k razvoju regije.
Projekt: KRIPTO – Kriptografske raziskave in aplikacije
Program: Cilj 1 (2004-2006)
Trajanje: februar 2005 – avgust 2006
Skupni stroški: 100 000 EUR
Prispevek EU: 70 000 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik
Ziggy Kovacs
Direktor prodaje in trženja
HU-4029 Debrecen, Csapó u. 42. B.ép. III/5
Tel.: +36 52 429 600 / Faks: +36 52 348 640
http://www.kripto.hu
Promocija projekta KRIPTO na nedavni znanstveni konferenci
22
Eden od problemov urbanega razvoja, poleg omejenega
gradbenega prostora, je preobremenjenost s prometom
in problemi, ki iz tega izhajajo. To velja posebno za gosto
naseljena območja, kot je Eindhoven v Noord Brabantu.
Javni in zasebni partnerji, vključeni v projekt Phileas za
višjo kakovost javnega prevoza, želijo popraviti položaj in
sicer s promocijo javnega prevoza in z organizacijo prosto
tekočega prometa, v kombinaciji z ad hoc politiko izrabe
razpoložljivega prostora.
Problematična cesta se nahaja v “Zahodnem koridorju”,
območju novih aktivnosti med glavno železniško postajo
in letališčem Eindhoven. Vzdolž koridorja je mogoče najti
celo vrsto urbanih funkcij, tako stanovanjske hiše kot
pisarne in trgovine ter prostore, ki so namenjeni zabavi.
Phileas zagotavlja fleksibilen promet. Projekt je razdeljen
na tri dele: že delujoča avtobusna linija z elektronskim
vodenjem, avtobusi Phileas in ukrepi za bolj privlačen
javni prevoz. Ukrepi vključujejo višje cene za parkiranje
v mestnem središču, izgradnjo visoko kakovostnih
prometnih infrastruktur na območju “Meerhoven VINEX”,
“Transferium” (povezava linije Phileasa z avtocesto A2),
stojala za kolesa in skupno upravljanje prometa.
Povezava Phileasa z Meerhovenom in Veldhovenom je
prvi odsek omrežja, ki bo v končni fazi povezovalo celotno
regijo. Vzdolž ceste bodo postavljene avtobusne postaje
in visoko kakovostna oprema v prepoznavnem stilu, ki
bo poudarjala vlogo javnega prevoza v mestu. Ploščadi
na avtobusnih postajah so postavljene tako, da ni razlike
v višini pri vstopu ali izstopu, elektronski sistem vodenja
pa zagotavlja mirno zaustavljanje in speljevanje. Voznik
je prisoten zato, da poskrbi za ustrezno ukrepanje v
nepredvidenih okoliščinah. Pogostost (vsakih 15 minut) in
hitrost (manj kot 25 minut od središča mesta do letališča)
bosta izboljšala pogosto slab ugled javnega prometa.
Avtobusi Phileas so kombinacija ultramodernega
oblikovanja in velikega udobja z odličnim vzmetenjem,
klimatsko napravo in prostornim delom za prtljago, pa
tudi za otroške vozičke in invalidske vozičke je dovolj
prostora. Široka vrata omogočajo lahek vstop in izstop
za invalide. Avtobuse poganjajo motorji LPG, ki porabijo
90% manj kot navadni avtobusi, pa tudi akumulatorji,
ki omogočajo vožnjo z nično stopnjo onesnaževanja
(omejena razdalja). Potniki pa dobijo natančne podatke o
odhodih, smereh, postankih in času prevoza.
Projekt: Predstavitveni projekt za visoko kvaliteten javni prevoz, regija Eindhoven
Program: Zuidoost Noord-Brabant Stimulus Program (Cilj 2)
Trajanje: 1999-2004 (podaljšano do 2006)
Skupni stroški: 96 000 000 EUR
Prispevek EU: 9 000 000 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik
T. H. Dijk
Višji svetovalec za promet in javni prevoz
Eindhoven Region Joint Operation Company
PO box 985, NL-5600 AZ Eindhoven
Tel.: +31 40 259 45 75 / Faks: +31 40 259 45 40
http://www.phileas.nl
Učinkovit javni prevoz? Phileas je kos izzivuPhileas, ki je dobil ime po znameniti osebi iz romana Julesa Vernea, prinaša nove in inovativne rešitve na področju javnega prevoza na urbanih območjih. Poudarja pomembnost javnega prevoza in predstavlja nacionalni in evropski zgled učinkovite mobilnosti, ki spoštuje okolje.
Phileas: razvoj računalniško vodenega avtobusnega sistema z vozili, ki jih poganja LPG in imajo možnost akumulacije energije
15 IN
OVAT
IVNI
PRO
JEKT
I
23
Sicilija, ki je leta 2002 dosegala samo 71,3% povprečja BDP
na prebivalca EU-25, se še naprej sooča z velikimi socialno-
ekonomskimi težavami, z visoko stopnjo nezaposlenosti
(20,1% leta 2003), zlasti med mladimi (53,5%) in ženskami
(28,9%). Kar 67% vseh brezposelnih je takih, ki so dolgotrajno
brezposelni. V takšnih razmerah je ustvarjanje stabilnih
in kvalificiranih delovnih mest eden od poglavitnih ciljev
inovativnega projekta, ki naj bi povečal konkurenčnost
regije na področju rasti: digitalno preslikovanje in uporaba
te tehnike na področju potrošniških proizvodov. Projekt,
ki ga podpira ESRZ, vključuje izboljševanje kakovosti in
stabilnosti digitalnih fotografij, pa tudi njihovo kodiranje z
namenom pošiljanja s pomočjo različne opreme (mobilni
telefoni, nova generacija videokamer, tiskalniki itd.)
Skupina STMicroelectronics, kot multinacionalni velikan
na področju visoke tehnologije, že nekaj let intenzivno
razvija tehnološke inovacije, predvsem na področjih, kjer
lahko učinkovito spodbuja gospodarske dejavnosti. Ena
od lokacij naprednih raziskav se nahaja v Cataniji, v dolini
Etne. Z znanstvenim in tehničnim osebjem, ki šteje več kot
1 200 ljudi, predstavlja enega najboljših svetovnih polov
strokovnosti za izdelovanje mikročipov, ki so pomembni za
napredne elektronske sisteme in za razvijanje postopkov
in proizvodov po svetovnih standardih.
Mladi raziskovalci in inženirji iz Skupine za raziskave
preslikav so sprejeli izziv in začeli razvijati industrijski
projekt z visokim tveganjem. Vendar so številni dejavniki
kazali na uspeh, vključno s tesnim sodelovanjem med
podjetjem, akademskimi krogi in lokalnimi proizvajalci.
Prednost skupine je tudi skrbna priprava in močna
motiviranost sodelujočih, kar je zasluga Univerze Catania,
v Palermu in Messini, ki poudarja napredno usposabljanje,
osredotočeno na potrebe industrije. O inovativni vrednosti
njihovih dejavnosti priča tudi število registriranih patentov,
znanstvenih člankov in rezultati, ki so jih predstavili na
pomembnem mednarodnem kongresu. “Najbolj me je
presenetilo to,” pravi Alessandro Capra iz Raziskovalne
skupine, “kako se akademske raziskave razlikujejo od raziskav,
ki se izvajajo na področju podjetništva, kjer je treba teoretično
znanje kombinirati s praktičnimi rezultati in na vse gledati
skozi prizmo možnosti za nov proizvod.”
Izkoriščanje rezultatov v praksi se bo začelo, ko bodo
končana dela na tovarni M6, kjer bodo nastajali novi
proizvodi. To bo spodbudilo tudi nastajanje novih
delovnih mest, ki bodo podjetju STMicroelectronics dala
priložnost, da okrepi svoj tržni položaj.
Sicilija digitalizira svojo podobo V srcu doline vulkana Etna, na mednarodno priznani znanstveni in tehnološki lokaciji, skupina mladih raziskovalcev in inženirjev s sicilskih univerz razvija aplikacije digitalnega preslikovanja, ki naj bi imele velik vpliv na zaposlovanje.
Projekt: Izgradnja sistema strojne/programske opreme za fotografije
Program: Nacionalni operativni program za raziskave, Cilj 1 (2000-2006).
Skupni stroški: 2 245 507,27 EUR
Prispevek EU: 1 122 753,635 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik:
Dr.ssa Claudia Galetti
Ministrstvo za izobraževanje, univerzo in raziskave
Ufficio 7
Piazza J.F. Kennedy 20
I-00144 Rim
Tel.: +39 06 5849 7371 / Faks: +39 06 5849 7668
http://www.st.com
Pogled na dolino Etne
24
Center se je razvil v začetku 80. let okrog sinhrotrona
BESSY(1) in BESSY II v Znanstvenem, tehnološkem
in medijskem parku (WISTA). Odkritje zelo svetlega
vira sinhrotronskega žarčenja z ultra-kratkimi impulzi
in uporabo laserja na proste elektrone bo omogočil
občutno povečanje učinkovitosti BESSY II; svetloba bo
nekaj miljardkrat večja kot sedaj.
Laser na proste elektrone bodo v temeljnih raziskavah
uporabljali za opazovanje fizikalnih pojavov, za
ustvarjanje nanomaterialov na področjih polprevodnikov,
mikroelektronike, klimatologije, kemije, biologije, farmacije
in medicine. Razširili bodo obzorja tako berlinskim
znanstvenim krogom, kakor tudi vsem evropskim
raziskovalcem. Profesor Eberhard Jaeschke, član uprave
BESSY razlaga: “Laser na proste elektrone ne bo prinesel zgolj
velikega povečanja intenzivnosti svetlobe. Njegove posebne
polarizacijske značilnosti so izrednega pomena, na primer,
na področju gradnje elektronskih spominov, ali na področju
raziskav delovanja celičnih membran itd. Izredna intenzivnost
njegove svetlobe bo omogočila laboratorijske raziskave
izredno majhnih sledov kontaminacije ozračja. Kaj povzroča
učinek tople grede? Ali problem ozonske luknje? Ta instrument
bo izboljšal razumevanje vseh teh pojavov.”
Projekt, ki ga sofinancira ESRZ, obsega študijo in
oblikovalske aktivnosti, ki jih bo tri leta in pol izvajala
skupina raziskovalcev in inženirjev, šele nato bo sledila
dejanska izdelava instalacij. Ukvarjali se bodo s tehničnim
oblikovanjem, računalniškimi simulacijami in razvojem
superprevodne pospeševalne strukture. Ozračje tesnega
sodelovanja in visoko integriran pristop sta zagotovilo
za uspeh. Ko bodo zvezne oblasti zagotovile potrebna
finančna sredstva, bodo za uresničevanje projekta
odgovorni naslednji partnerji: WISTA, Inštitut Hahn-
Meitner (HMI), Inštitut Max-Born (MBI) in Deutsches
Elektronen Synchrotron (DESY). Ko bo ustanova leta 2010
začela delovati, bo zagotovila 175 novih delovnih mest,
hkrati pa bo okrepila položaj regije Berlin-Adlershof, ki bo
tako postala privlačen znanstven in tehnični center.
(1) BESSY: Berliner Elektronenspeicherring-Gesellschaft für Synchrotronstrahlung. Sinhrotron je steza z obodom dolžine od nekaj deset do nekaj sto metrov, po kateri z veliko hitrostjo krožijo elektroni.
Projekt: Laser na proste elektrone BESSY II
Program: Cilj 1 (2000-2006)
Skupni stroški: 5 319 240 EUR
Prispevek EU: 1 802 300 EUR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ)
Stik:
Dr. Markus Sauerborn, Dr. Heike Henneken
Stiki z javnostjo
BESSY GmbH
Albert-Einstein-Straße 15
D-12489 Berlin
Tel.: +49 (0)30 6392 29 99 / Faks: +49 (0)30 6392 29 90
http://www.bessy.de
Iskanje luči Center znanstvene in tehnične odličnosti v Berlinu-Adlershofu razvija nov vir zelo svetlega elektronskega žarčenja, ki ga bo mogoče uporabiti na številne načine v temeljnih raziskavah, odkritje pa bo imelo pozitivne posledice tudi za regijo.
Bessy - berlinska steza za sinhrotronsko žarčenje
15 IN
OVAT
IVNI
PRO
JEKT
I
25
CIP: V obdobju 2007-2013 bo Okvirni program za konkurenčnost in inovacije obsegal tri poglavitne dejavnosti: Program podjetništva in inovativnosti, Program politične podpore IKT in Program inteligentne energije. Več: http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/cip/index_en.htm
CSG: Strateške smernice Skupnosti za kohezijo dajejo finančni okvir intervencijam strukturnih skladov. Na podlagi predloga Evropske komisije bosta Svet in Evropski parlament sprejela Strateške smernice Skupnosti za kohezijo za obdobje 2007-2013 do konca leta 2006. Več: http://ec.europa.eu/comm/regional_policy/index_en.htm
EIS: Tabela evropske inovativnosti/European Innovation Scoreboard meri uspešnost na področju inovacij v Evropski uniji in sicer na podlagi 26 pokazateljev. Več: http://trendchart.cordis.lu
ERIK: Na znanju temelječe raziskovalno omrežje evropskih regij /European Regions Knowledge-based Innovation Network sofinancira Generalna direkcija za regionalno politiko Evropske komisije v okviru Programa inovativnih ukrepov ESRZ. Več: http://www.eriknetwork.net
ESRZ: Evropski sklad za regionalni razvoj je, skupaj s Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom, eden od treh finančnih instrumentov kohezijske politike EU in poglavitni finančni vir za razvoj notranjega potenciala regij. ESRZ lahko prispeva k financiranju investicij v proizvodnjo, podjetništvo, prometne in okoljske infrastrukture, raziskave in tehnološki razvoj, inovativnost, informacijsko družbo, trajnostni razvoj in drugo. Prednostne naloge ESRZ so opredeljene v okviru večletnih programov, ki jih skupaj pripravijo Komisija, države članice in regije. Več: http://ec.europa.eu/comm/regional_ policy/index_en.htm
ESS: Evropski socialni sklad, ki je nastal že leta,je eden od treh kohezijskih instrumentov in poglavitni vir finančne podpore EU za pospeševanje zaposlovanja in človeških virov. Več: http://ec.europa.eu/employment_social/esf2000/introduction_en.html
FP7: V obdobju 2007-2013 bo imel 7. okvirni program raziskovalnih dejavnosti (7. OP) proračun v višini 54,6 milijarde evrov, razdeljen pa je v štiri programe: Sodelovanje, Zamisli, Ljudje in Zmogljivosti. Predvsem slednji zagotavlja sodelovanje regij. Več: http://cordis.europa.eu/fp7/home.html
i2i: EIB (Evropska investicijska banka) v okviru svoje Pobude za inovacije 2010/Innovation 2010 Initiative že vse od leta 2000 dodeljuje posojila za investicije v inovacije. Več: http://www.eib.org/site/index.asp?designation=i2i
Integrirane smernice za rast in zaposlovanje: Evropski svet je spomladi 2005, na podlagi ocen doseganja ciljev lizbonske strategije do leta 2004, sprejel odločitev, da je treba preusmeriti napore v korist rasti in zaposlovanja. Integrirane smernice vsebujejo 23 ukrepov in ciklus vodenja v obdobju med 2005 in 2008 vključuje tudi skupek strukturnih pokazateljev in poročila o letnem napredku Nacionalnih programov reform (NPR). Ukrepa št. 12 in 13 Smernic zadevata “investicije v R&R” in “pospeševanje inovativnosti in uvajanje IKT”.
IRC: 71 Inovacijskih relejnih centrov/Innovation Relay Centres, ki jih že od leta 1995 podpira Evropska komisija, spodbuja inovacije in transnacionalno sodelovanje na področju tehnologije v Evropi s celo vrsto specializiranih storitev podjetniške podpore. Več: http://irc.cordis.lu
KnowReg: Pilotni ukrep z imenom “Regije znanja”, ki ga je leta 2003 začel izvajati Evropski parlament v podporo eksperimentalnim ukrepom na regionalni ravni. Več: http://cordis.europa.eu/era/knowreg.htm
Kohezijski sklad: Zadeva države članice z bruto domačim proizvodom, ki znaša manj kot 90% povprečja Skupnosti, njegov namen pa je sofinanciranje transevropskih omrežij na področju prometa in okolja, vključno z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi energetskimi viri. Proračun Kohezijskega sklada za obdobje 2007-2013 bo znašal 61,56 milijarde evrov v okviru programov, ki jih bodo vodile države članice. Več: http://ec.europa.eu/comm/regional_policy/ index_en.htm
NSRF: Pri programiranju intervencij strukturnih skladov morajo države članice predstaviti Nacionalni strateški referenčni okvir/National Strategic Reference Framework, ki zagotavlja, da so intervencije v skladu s Strateškimi smernicami Skupnosti za kohezijsko politiko.
Program inovativnih ukrepov: Med letoma 2002 in 2006 je ESRZ podprl približno 180 programov inovativnih ukrepov, ki so delovali kot laboratoriji idej za prikrajšane regije in sicer na treh tematskih področjih: regionalna gospodarstva, ki temeljijo na znanju in tehnološke inovacije; e-EuropeRegio: informacijska družba in regionalni razvoj; regionalna identiteta in trajnostni razvoj. Več: http://ec.europa.eu/ comm/regional_policy/innovation/index_en.htm
RSFF: EIB in Evropska komisija pripravljata znotraj 7. okvirnega programa za raziskovalne dejavnosti nove načine izboljševanja učinka finančnega vzvoda subvencij EU v kombinaciji s posojili EIB. V ta namen bodo vzpostavljeni Mehanizmi financiranja za delitev tveganja/Risk-sharing Finance Facility.
RTRI: Raziskave, tehnološki razvoj in inovacije
GLOS
ARČE
K
InforegioZa vpogled v regionalno politiko EU obiščite spletne strani Inforegio:
http://ec.europa.eu/[email protected]
KN-68-05-187-SL-C
ISBN 92-894-9722-X
Top Related