Download - Brošura Kulturne značilnosti Romov

Transcript
Page 1: Brošura Kulturne značilnosti Romov

Kulturne značilnostiRomov - na kratko!

uredilaRomeo VargaHelga Lukač

Page 2: Brošura Kulturne značilnosti Romov

Ta publikacija je sofinancirana s strani Evropske Unije in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Ta publikacija je izključna odgovornost Regionalne razvojne agencije Mura in ni nujno, da odraža stališča Evropske Unije ali

Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Page 3: Brošura Kulturne značilnosti Romov
Page 4: Brošura Kulturne značilnosti Romov

KulturneznačilnostiRomov – na kratko!

uredilaRomeo VargaHelga Lukač

Page 5: Brošura Kulturne značilnosti Romov

Kulturne značilnosti Romov – na kratko! (slovensko verzijo uredila Romeo Varga in Helga Lukač)

Izdajatelj:Regionalna razvojna agencija Mura, Murska Sobota,Lendavska 5a (http://www.rra-mura.si)

Tisk: DadotiskPrelom: Dadotisk

Izvodov: 500

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

323.15(=214.58)

KULTURNE značilnosti Romov - na kratko! / uredila Romeo Varga, Helga Lukač. - Murska Sobota : Regionalna razvojna agencija Mura, 2007

ISBN 978-961-90765-8-31. Varga, Romeo

235578112

Page 6: Brošura Kulturne značilnosti Romov

Vsebina

ROMI – NAJVEČJA ETNIČNA MANJŠINA V EU, OBRAZI SISTEMATIČNE DISKRIMINACIJE V IZOBRAŽEVANJU IN ZAPOSLOVANJU 7

ZGODOVINA SLOVAŠKIH ROMOV 8

ZGODOVINA FINSKIH ROMOV 9

ZGODOVINA SLOVENSKIH ROMOV 9

ROMI NA SLOVAŠKEM 11

ROMI NA FINSKEM 15

ROMI V SLOVENIJI 19

Page 7: Brošura Kulturne značilnosti Romov
Page 8: Brošura Kulturne značilnosti Romov

7

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

ROMI – NAJVEČJA ETNIČNA MANJŠINA V EU, OBRAZI SISTEMATIČNE DISKRIMINACIJE V IZOBRAŽEVANJU IN ZAPOSLOVANJU

KHETANES pomeni v romskem jeziku oz. v večini romskih dialektov “skupaj”. Cilj skupnega sodelovanja v transnacionalnem partnerstvu KHETANES je pove-čanje izobrazbene in zaposlovalne ravni Romov z razvojem učinkovitih izobraževalnih programov ter s tem ustvarjanje boljših pogojev na trgu dela.

Brošura pred vami ponuja osnovne informacije o obstoječem položaju Romskih skupnosti v partnerskih državah: v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem ter upamo, da bo pri bralcu razrahljala stereotipe o Romih in njihovem življenju. Nastala je kot eden od rezultatov transnacionalnega sodelovanja in želi na kratek in pregleden način ponazoriti značilnosti Romov v navedenih treh državah ter opozoriti na nesmiselnost predsodkov večinskih narodov.

Pri Romih v EU obstajajo precejšnje razlike. Čeprav so statistični podatki na osnovi etnične pripadnosti v nekaterih državah EU pomanjkljivi (če že ne pri vseh), pa je po ocenah v razširjeni EU okoli 10 milijonov Romov. Tako da so Romi v razširjeni EU največja etnična manjšina.

Romi se soočajo z diskriminacijo in socialno izključenostjo po vsej EU1. Agencija Evropske unije za temeljne pravice (ki je nasledila Center Evropske Unije za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo) je zapisala: “Po vsej Evropi Romska skupnost ostaja še naprej diskriminirana skupina in na splošno ranljiva skupina. Naša raziskava je pokazala, do so Romi soočeni z rasno motiviranim nasiljem in prav tako, s sistematično diskriminacijo v pristopu do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, zaposlovanja in nastanitvi v mnogih državah članicah EU”2 .

1 European Commission, Annual report on equality and non-discrimination 20052 EUMC Statement 2006, http://fra.europa.eu

Page 9: Brošura Kulturne značilnosti Romov

8

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

ZGODOVINA SLOVAŠKIH ROMOV

Med drugo svetovno vojno so slovaški Romi živeli v strahu pred fašističnim režimom, ki jih je pošiljal v taborišča. Novo upanje je prišlo z Rusko osvoboditvijo Slovaške in upanje novega življenja v socialističnem režimu, kateri je zagovarjal enakost vseh. Na slovaškem zavlada komunistični režim, ki je s svojo politiko bil precej nasilen do Romov. Tako so postale razmere za življenje slovaških Romov še hujše, kot so bile pred vojno. Socialistična oblast je bila »lažna zora«; Romom so preprečili uporabo lastnega romskega jezika. Romi so začeli izgubljati svojo lastno samospoštovanje in so bili prevečkrat sestradani. Leta 1959 je prišel ukaz o prepovedi nomadskega načina življenja. Za številne slovaške Rome npr. Vlahe (kakor imenujejo eno od skupin slovaških Romov) je bilo to pogubno. Imeli so popolnoma nomadski slog življenja in so se selili po različnih območjih. Kako je mogoče, da lahko tistim, ki se ukvarjajo z zbiranjem starega papirja, cunj, starega železa, uredijo prebivanje na enem prostoru? Ko je bilo nomadstvo prepovedano, je veliko Vlahov

poskušalo pridobiti dovoljenje za zbiranje starega blaga. Vendar je bilo to praktično nemogoče, kajti privatna podjetja v socializmu niso bila sprejemljiva.

V zgodnjih 80-tih je bilo na vzhodu države več kot 300 romskih naselij »likvidiranih« in ta proces se je nadaljeval vse do današnjih dni, ampak v bolj upočasnjenih razmerah. Slovaki in Čehi ne poznajo dejanskega življenja Romov in zato je njihov pogled podvržen predsodkom. Vendar so Romi vse bolj prepričani, da če bi večinsko prebivalstvo vedelo kaj več o Romih in Romski resnici, bi gledali na »Cigane« kot na Rome, torej ljudi. Na slovaškem obstaja pregovor: “Rom/Rominja nosi največji del sebe v svojem srcu”.

Velikemu številu Romov na slovaškem je dostop do osnovnih storitev in uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic onemogočen, ker nimajo urejenih dovoljenj za prebivanje. Ponekod je zaznati tudi kršenje temeljnih političnih pravic Romov na lokalni ravni, kot je pravica voliti in biti voljen.

Page 10: Brošura Kulturne značilnosti Romov

9

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

ZGODOVINA FINSKIH ROMOV

Prvi zapis o Romih na Finskem izvira iz Leta 1559. V tem času je bila Finska del Švedske kraljevine. Tako se predpostavlja, da so Romi na Finsko prišli iz Švedske. Bili so podvrženi stoletnim mučenjem in, le kot primera, jim je cerkev odrekla cerkvene obrede, otroci niso bili krščeni, tako da niso bili pokopani v sveto zemljo in niso bili upravičeni niti do zdravstvene nege. Leta 1809 je Finska prešla izpod Švedske v Rusko vladavino. Romi so se preživljali v glavnem kot konjski trgovci, bili so berači, vendar v javni zaposlitvi so dosledno opravljali delo kot bičarji. Od leta 1850 je zanimanje za Rome dobilo nov obraz. Jezikovni nacionalizem je bil še vedno velikega manjšinskega pomena. Sama duhovščina je začela zahtevati veliko učinkovitejša merila, da bi zaustavili to Romsko klateštvo, ker so bili že itak izključeni iz verskega izobraževanja. Romski Odbor iz leta 1900 je hotel asimilirati Rome k finskemu večinskemu prebivalstvu. Finska ni imela dejansko nobene politike do Romov do leta 1940. Po drugi svetovni vojni je bil položaj

Romov na finskem še slabši, v finski regiji Karelija je bil predel z gosto naseljenimi Romi in ko so evakuirali to ozemlje, je to zajelo dve tretjini finskih Romov. Vnovična naselitev Romov na novih območjih je bil popoln neuspeh, saj je to vodilo k popolni socialni bedi Romov. Svetovalni odbor za romske zadeve je bil ustanovljen leta 1955. Šele v letu 1960 so mediji začeli razpravljati o statusu Romov na Finskem. Takrat so se pojavila tudi prva romska društva, med njimi tudi Finsko romsko združenje leta 1967.Med letom 1970 se je socialen in stanovanjski status Finskih Romov krepko izboljšal, medtem ko je večja pozornost v letu 1980 bila namenjena romski kulturi in romskemu šolanju otrok. Leta 1990 so Rome na finskem uradno opredelili kot etnično manjšino.

ZGODOVINA SLOVENSKIH ROMOV

Prvi pomembni podatki o prisotnosti Romov na tleh sedanje Slovenije segajo v 15. stoletje. Čeprav najstarejši dokument o prisotnosti Romov sega v leto 1387 iz ti. Škofijske sodne kronike iz Zagreba. Na

Page 11: Brošura Kulturne značilnosti Romov

10

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

Slovenskem so se Romi začeli redno naseljevati leta 1850, ko je nastala prva organizirana oblika naselitve Romov v vasi Černelavci. Leta 1911 pa je nastalo največje romsko naselje v Sloveniji, to je Pušča blizu Murske Sobote. Naselitev Romov na območje sedanje Slovenije je bilo osredotočeno predvsem na tri regije, in sicer na Dolenjsko, Gorenjsko in Prekmurje.

Zaradi različnih zgodovinskih in drugih razmer so nastale omembe vredne razlike med romskim prebivalstvom v Sloveniji, na podlagi izročila, načina življenja, ravni socializacije in integracije v okolje. V splošnem se ocenjuje, da so življenjske razmere in sam način življenja Romov v severovzhodnem delu Slovenije kvalitetnejše od razmer, v katerih živijo Romi na jugovzhodu Slovenije. Kljub nekaterim razlikam, pa obstajajo številne in pomembne značilnosti predvsem v socio-ekonomskem razvoju, ki so skupne za vse Rome v Sloveniji in jih ni moč zanemariti. To je skupnost, ki je skoraj brez izobrazbe, z veliko stopnjo brezposelnosti, z precejšnjimi težavami na področju stanovanjskih razmer in drugo. Da bi te težave čim

prej odpravili in Romom olajšali življenje je vlada RS sprejela nekatere ukrepe.

V Sloveniji je 105 romskih naselij, od teh je 31 legalnih in 74 nelegalnih. Za izboljšanje stanja romske populacije v Sloveniji je vlada RS odobrila številne programe za doseganje primernega življenjskega stanja Romov, izobraževanja romskih otrok, podporo družinam in podobno. V marcu 2007 je stopil v veljavo Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki vzpostavlja posvetovalno telo z nazivom Svet romske skupnosti. Sestavljen je iz 21 članov romske narodnosti in predstavlja interese romske skupnosti v Sloveniji v razmerju do državnih organov. Prav tako zakon nalaga ustanovitev posebnih delovnih teles za spremljanje položaja romskih skupnosti na občinski ravni, kjer Romi predstavljajo »kvalificirano manjšino«. Gre za pomemben premik pri participaciji Romov, o katerega učinkih je še prezgodaj govoriti.

Page 12: Brošura Kulturne značilnosti Romov

11

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

ROMI NA SLOVAŠKEM

Po nekaterih ocenah živi na Slovaškem okoli 400.000 Romov, kar znaša približno 10% celotnega prebivalstva Slovaške. Populacija Romov na slovaškem raste mnogo hitreje, kot večinsko prebivalstvo. Romi se na slovaškem srečujejo z vsakodnevno diskriminacijo. Padec komunizma v letu 1989 in s tem spremembe ekonomskega sistema so privedle do drastičnega padca ekonomskega in socialnega stanja. Na slovaškem govorijo Romi dva različna jezika, in sicer praviloma obvladajo slovaški jezik ter del Romov tudi madžarski jezik. Vseeno pa je Romski jezik najpogosteje uporabljan jezik v komunikaciji med Romi samimi ter je tudi uradni jezik na slovaškem, odkar je parlament julija 2001 ratificiral evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih.

Romska kultura in umetnost je precej bogata in spremenljiva. Med Romi je izjemno veliko talentiranih umetnikov, ki so svetovno priznani. Zlasti romska

glasba, izurjeni glasbeniki, stare romske balade, bajke in prekrasna rokodelska dela so zelo priznana. Prav tako so priznani rezbarji, portretisti, kiparji in lončarji. Gledališče je umetniško področje, katero Romi zelo dobro obvladajo. Značilnosti, ki so najbolj pogosto povezane z Romi so izredna ustvarjalnost, odločnost in spontanost. Na drugi strani pa je izjemno težko pridobiti finančna sredstva za romske kulturne projekte.

ŽIVLJENJSKI POGOJI

Romska skupnost živi razpršeno po celotni državi. Njihova prebivališča so skromna in neprimerna. Romska naselja so praviloma popolnoma izolirana od večjih vasi in tako niso deležna osnovne infrastrukture. V preteklosti je prihajalo do nasilnih izpraznitev Romskih naselij in zatem vnovična (prisilna) naselitev v novogradnje – realsocialistične bloke, s katerimi so bili Romi povečini razočarani. Nenaravna naselitev je bila družinam v izjemno (kulturološko) breme; izgubili

Page 13: Brošura Kulturne značilnosti Romov

12

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

so vpliv nad lastnim življenjem. Ne preseneča, da so bili učinki preselitve porazni.

Preostali Romi so nadaljevali življenje na obrobjih naselij, kjer si uredijo skromne domove. Domovi so pa nelegalno zgrajene hiše, seveda na območjih, kjer ni urejenih prostorskih načrtov. Ker pa ni prostorskih načrtov, ne morejo upati, da bi za urejanje osnovne infrastrukture pridobili javna sredstva. Torej ne čudi, da romska naselja nimajo odlagališča odpadkov, vodovoda ali telefona in da nasploh izgledajo povsem zanemarjena. SOCIALNA IN ZDRAVSTVENA OSKRBA

Družina in sorodstvo je med Romi izjemnega pomena. Vzajemna pomoč znotraj sorodstva je najpomembnejša in je pogosto edina pot za preživetje, ko so Romi soočeni z zdravstvenimi ali drugimi težavami v življenju. Veliko revnih družin živi od državne pomoči, vendar socialna in zdravstvena pomoč države ni zadostna. Obstaja veliko različnih

projektov, ki so namenjeni izboljšanju socialnih in zdravstvenih storitev, s tem pa se stvari vendarle počasi premikajo na bolje. Dodatno težavo predstavlja pomanjkljiva obveščenost o pravicah, ki so jih lahko deležni pri javnih storitvah ter ozaveščanje, da jih zahtevajo, ko so teh potrebni.

OTROŠKA OSKRBA IN OBISK V ŠOLAH

Slovaški šolski sistem je za romske otroke zelo selektiven in skorajda zaprt. Ne obstajajo učbeniki in delovni zvezki v romskem jeziku. Slabo poznavanje jezika in pomanjkanje podpore romskim otrokom, še posebej na način primeren njihovemu kulturnemu obrazcu, predstavlja poglavitno težavo pri šolski udeležbi. Med Romi je zato zaznati precejšnjo nepismenost. Zaskrbljujoče število romskih otrok je premeščeno na šole za učence s posebnimi potrebami in to brez utemeljenih oz. zaradi napačnih razlogov. Slabe življenjske razmere pa same po sebi zmanjšujejo zmožnosti za učenje romskih otrok. Zaradi hude revščine izobraževanje pri Romih ne

Page 14: Brošura Kulturne značilnosti Romov

13

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

predstavlja vrednote in je ne dojemajo kot možnost za izboljšanje lastnega življenjskega standarda.

USPOSABLJANJE ROMOV ZA VSTOP NA TRG DELA

Brezposelnost med Romi na slovaškem je med 80 pa vse do 100 odstotna, kar navaja na zaključek, da je trg dela za Rome dobesedno zaprt. Glavni razlog za brezposelnost je nizka izobrazbena raven, predvsem pa krivični predsodki in nezaupanje delodajalcev. Raziskava enega od regionalnih uradov za zaposlovanje je napotila k delodajalcem dve tretjini od vseh brezposelnih Romov, vendar so delodajalci zavrnili 82 % Romov zaradi teh ali onih razlogov.

ORGANIZIRANJE IN PARTICIPACIJA

Romi vse bolje razumejo pomembnost nevladnih organizacij v boju proti rasizmu in zlorabi človekovih pravic. V letu 2001 je delovalo na Slovaškem 223 romskih društev. Bili so tudi poskusi združevanja

manjših društev, z namenom povečevanja vpliva. Običajno so ti poskusi bili jalovi.

Večinsko prebivalstvo praviloma ne zaupa Romom in jih ne podpira pri samostojnem reševanju težav. Izjemnega pomena bi bila vzpostavitev partnerstva med Romi in večinskim narodom. Čeprav EU prispeva veliko sredstev in financira zelo dobre projekte, se zahteva sofinanciranje iz sredstev Republike Slovaške. Na slovaškem trenutno ni politične volje, da bi se pomagalo Romom pri doseganju enakopravnosti. Dodaten problem predstavlja tudi zanikanje problema – večina Slovakov namreč misli, da na slovaškem diskriminacija ne obstaja ter da so Romi socialno popolnoma vključeni v slovaško družbo.

Precej mednarodnih ustanov si močno prizadeva za pomoč in zaščito Romov. Vendar le redko vsa dobra priporočila in resolucije zaživijo tudi v praksi. Republika Slovaška je država, ki je s strani mednarodnih institucij najpogosteje kritizirana v tem pogledu. Izjava posebnega poročevalca ZN

Page 15: Brošura Kulturne značilnosti Romov

14

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

navaja, da v vseh državah obstajajo praktično iste oblike rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije, netolerance in predsodkov do Romov. V sleherni državi obstajajo diskriminatorni pojavi, vendar se metode za boj proti diskriminaciji po državah razlikujejo. Žal se Slovaška oblast premalo aktivno loteva boja proti diskriminaciji in ne prevzema odgovornosti ter ne kaže naklonjenosti ustvarjanju boljših pogojev za uspešno integracijo in izogibanju popolni asimilaciji.

Prihodnost slovaških Romov trenutno ni preveč svetla. Edino upanje je, da se Romi sami izkažejo v svojem ekonomskem, socialnem, izobraževalnem in kulturnem položaju, seveda s tem, da se izobražujejo in poskušajo sami aktivneje sodelovati v političnem odločanju. Veliko težavo pa predstavlja dejstvo, da se večinsko prebivalstvo negativno odziva na promocijo romske kulture in jezika. Prepričati je potrebno večinsko prebivalstvo, da je s spodbudnimi dejanji mogoče (in tudi nujno) izboljšati položaj Romov in preprečiti diskriminacijo.

Če zaposliš Roma, lahko pričakuješ, da ga bo na delovnem mestu obiskala cela družina

Romom je družinsko življenje izjemnega •pomena in običajno je, da ga bodo družinski člani želeli obiskati na delovnem mestu;Če vas to utegne motiti, se posvetujte s •svojim zaposlenim.

Življenjski pogoji so bistven dejavnik pri •učenju, in ti pri Romih nikakor niso ugodni;Učenje v Romski kulturi ne predstavlja •osrednje vrednote. Brez podpore v lastni tradiciji in še posebej v okolju, kjer romska kultura ni predmet izobraževalnega procesa in ni opredeljena kot vrednota, je učenje izjemno otežkočeno; Romski se v izobraževalnem procesu učijo •hkrati dva jezika; nimajo pa možnosti učenja v maternem jeziku;Ni vprašanje, ali se Romi želijo učiti. •Vprašanje je, ali Romi imajo enake možnosti v izobraževalnem procesu, kateri ni do njih ni toleranten.

Romi nočejo obiskovati šole in si ne želijo pridobiti boljše plačanih služb

Page 16: Brošura Kulturne značilnosti Romov

15

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

ROMI NA FINSKEM

Po nekaterih ocenah živi na Finskem približno 10.000 Romov. Približno 3.000 tisoč »finskih Romov« pa živi na Švedskem. Večina Romov živi v južnem ali zahodnem delu finske, čeprav nekatere romske skupnosti najdemo po celi državi.

Romi imajo finsko državljanstvo in uživajo vse pravice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Zelo močno so predani svoji romski kulturi in identiteti, vendar se pa imajo za Fince. Z ustavnim amandmajem leta 1995 so finski Romi dobili naslednje pravice: - pravico do lastnega jezika in kulture;- učenje Romskega jezika kot maternega jezika v šolah, in uporabo tega jezika v šolah;- podpora Romskemu jeziku in kulturi v izobraževanju že za romske otroke v jaslih;- tedenski romski radijski program z radijskimi novicami.Kljub njihovem enakopravnem statusu se Romi v svojem življenju še naprej srečujejo z diskriminacijo.

Gledano povprečno so pa Romi na Finskem v šibkejšem ekonomskem in socialnem položaju v primerjavi z drugimi Finci.

ŽIVLJENJSKE RAZMERE

Nastanitveni standard je bolj ali manj enak kot pri večinskemu prebivalstvu, saj živijo v bolj ali manj enakih tipih hiš. Predsodki večinskega prebivalstva in šibkejši socialni položaj Romov le tem otežuje, da bi našli stanovanja na stanovanjskem trgu. Nekatere značilnosti romskih običajev so kot nekakšen odsev njihovega stila življenja in veliko težav nastane ravno zaradi nerazumevanja tega načina življenja pri večinskemu prebivalstvu.

SOCIALNA IN ZDRAVSTVENA OSKRBA

Značilnost Romske kulture je izrazito močna podpora in varnost, ki jo zagotavlja družina. Zelo običajno za romsko družino na finskem je, da sama poskrbi za bolnega ali invalidnega člana v družini in ne daje

Page 17: Brošura Kulturne značilnosti Romov

16

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

prednosti institucionalni oskrbi. Romi potrebujejo predvsem informacije o tem katere zdravstvene in socialne storitve so jim na voljo in kako jih lahko uporabljajo. Pomembno je, da se zdravstveno osebje zaveda značilnosti Romske kulture tudi pri zdravstveni negi, zato bi bilo modro opogumiti večje število Romov, da bi se zaposlilo v zdravstvenem in socialnem sektorju.

OTROŠKA OSKRBA IN OBISK V ŠOLAH

V letu 2001 in 2002 je Romska pedagoška zveza pri Nacionalnemu Svetu za izobraževanje izvedla širok vsedržaven projekt o osnovnem izobraževanju Romov. Ta raziskava je pokazala, da samo 2% romskih otrok na finskem obiskuje predšolsko vzgojo. Pomen predšolske vzgoje je za romske otroke zelo pomemben, saj jim bistveno zmanjša kulturni šok v osnovni šoli. Poleg tega pa jih lahko že v predšolski vzgoji usposobijo z jezikovnimi značilnostmi finskega jezika za boljšo delovanje v osnovnem izobraževanju. Poglavitne ovire romskih otrok pri šolskem uspehu

so precejšnja odsotnost od pouka, čustvene in socialne težave v šoli, slabe ocene, posebna merila za izobraževanje, izstop iz šole pred opravljanjem mature, prav tako pa težave, ki so pogojene prilagajanju kulturne identitete. Zelo veliko oviro pri slabih rezultatih pa predstavljajo razmeroma velike čustvene in socialne težave Romskih otrok. Udeležba v šoli se je v zadnjih letih izboljšala, vendar problemi vseeno ostajajo. Mladi Romi potrebujejo predvsem več podpore in poguma pri poklicnem in študijskem izobraževanju. Pri tem bi zavest Romskim otrokom morali dvigovati učitelji. Učno gradivo bi moralo vsebovati določene informacije o Romski manjšini, njihovi kulturi in zgodovini.

USPOSABLJANJE ROMOV ZA VSTOP NA TRG DELA

Romi se zaposlujejo skoraj na vseh področjih. Tradicionalni poklici so umetniki, rejci konj, med Romi pa je tudi precej popularno rokodelstvo. Najbolj priljubljena področja za usposabljanje Romov so na

Page 18: Brošura Kulturne značilnosti Romov

17

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

področju zdravstvene oskrbe in socialnega varstva, usposabljanja za romske mentorje, na področju svetovanje za mlade, informacijska tehnologija in glasba. Poklicno izobraževanje odraslih Romov bi naj doprineslo k povečanju izobraževalne ravni med Romi. Vseeno pa veliko izkušenih Romov naleti na velike težave, ko se ti hočejo zaposliti, kajti zaradi predsodkov delodajalcev stežka pridobijo vajeniške ali pripravniške pogodbe. Romska populacija se srečuje z vse večjo izključenostjo na trgu dela od večinskega prebivalstva. Velik izziv za Finsko je predvsem odpravljanje predsodkov o Romih in omogočanje enakopravnega položaja pri zaposlovanju.

ORGANIZACIJSKE AKTIVNOSTI IN SODELOVANJE

Razvoj romskih organizacij izboljšuje vtis o Romih in s tem pripravijo družbo v celoti, da bolje prisluhne njihovim pobudam. Trud Svetovalnega odbora za romske zadeve je prispeval k tem, da so Romi

vključeni v odločanje na lokalni in nacionalni ravni. Na nedavnih volitvah so izvolili nekaj predstavnikov v občinske svete in združenja. Imajo tudi štiri krajevne posvetovalne organe za romske zadeve, ki spremljajo in poročajo državnim organom o razvoju Romov, življenjskih razmerah in o priložnostih v družbenem sodelovanju. Tu gre tudi za pomoč romskemu jeziku in kulturi. Predlagajo se pobude za izboljšanje gospodarskega, izobraževalnega, socialnega in kulturnega stanja Romov in promociji zaposlovanja Romov.

Združeni narodi, Evropska Unija, Svet Evrope in druge mednarodna združenja dajejo velik pomen stanju in zaščiti nacionalnih manjšin. Finski Romi in nacionalna oblast sta precej aktivni pri reševanju teh vprašanj. Finska predsednica Tarja Halonen je leta 2001 predstavila pobudo v Generalni skupščini Sveta Evrope o nastanku pan-evropskega romskega foruma. Evropski forum Romov in popotnikov (ERTF) je bil leta 2004 ustanovljen z namenom prisluhniti romskemu glasu in omogočiti Romom sodelovanje pri odločanju na evropski ravni.

Page 19: Brošura Kulturne značilnosti Romov

18

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

Forumu je v pomoč Sekretariat in njegova vodstvena organa sta Plenarna Skupščina in Izvršilni Odbor, kateri je izvoljen za obdobje 4 let. Romska populacija pri ERTF v državah članicah je zastopana na Plenarni Skupščini preko palete različnih nacionalnih organizacij. Forum se udeležuje raznih Evropskih in mednarodnih sodelovanj s ciljem promoviranja temeljnih Romskih pravic in svoboščin. Cilj je integracija v Evropsko družbo, vključenost v socialno življenje ter zmanjšanje rasizma in diskriminacije.

Romi so leni in nočejo delati.

To je popolnoma neresnično: Romi so vedno •delali, ponavadi kot rokodelci in obrtniki;Večina teh opravil v sodobni družbi ni več •uporabna;Nezaposlenost Romov je pogojena z nizko •ravnjo izobrazbe;Rome na splošno nočejo zaposlovati, ker •imajo delodajalci do njih predsodke in zakoreninjene stereotipe;Začarani krog se lahko prekine le s •povečanjem ravni izobrazbe in brisanjem predsodkov večinskega naroda.

Romkinje na Finskem vedno nosijo svojo tradicionalno oblačilo, ki jih omejuje pri delu.

Nacionalna (finska) romska noša izvira iz •zgodovinsko-kmečkega oblačila;kostum se je razvijal v debelo svileno krilo •in bluzo, ki je bila polna različnih dekoracij;kostum v nobenem primeru ne omejuje •ženske pri delu;uniformo se pa nosi. ko je potrebno. •

Page 20: Brošura Kulturne značilnosti Romov

19

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

ROMI V SLOVENIJI

Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 pripadnikov, 3834 oseb pa je kot materni jezik navedlo romski jezik. Primerjava s popisom iz leta 1991 kaže, da se je za Rome opredelilo 2.259 oseb in 2.752 je navedlo romski jezik kot materni jezik, kar predstavlja 28,2% manj kot leta 2002. V letu 2002 se je opredelilo za Rome 30,4% več kot ob popisu leta 1991.

Po podatkih centrov za socialno delo iz leta 2003 naj bi v Sloveniji živelo 6.264 Romov. Po podatkih iz leta 2004, ki so ga posredovale občine v katerih Romi prebivajo pa naj bi v Sloveniji prebivalo 6.488 Romov.

Kljub uradnim podatkom popisa prebivalstva pa po neuradnih ocenah v Sloveniji živi približno 10.000 Romov. Največ jih živi na območju Prekmurja, Dolenjske, Posavja in Bele Krajne, ki predstavljajo približno 0,5% celotne populacije.

Romi v Sloveniji uporabljajo v medsebojnem komuniciranju romski jezik, v komuniciranju z večinskim prebivalstvom pa uporabljajo slovenski jezik. Romi iz različnih krajev v Sloveniji se zelo težko sporazumevajo v romskem jeziku, kajti vsaka romska skupnost je svoj jezik prilagodila dialektu, ki se uporablja v regiji v kateri živijo – v tem primeru med sabo komunicirajo v slovenskem jeziku. Nekateri romski otroci pa se tudi med sabo sporazumevajo v slovenskem jeziku.

ŽIVLJENJSKE RAZMERE

Življenjski pogoji za Rome so nekoliko boljši v Pomurju kot v preostalih delih Slovenije. Večina romski naselij je izoliranih od ostalih naselij in imajo slabše bivalne pogoje. Podatki kažejo da 39% Romov živi v zidanih hišah, polovica od teh je zgrajena brez gradbenih dovoljenj, samo 12% Romov živi v stanovanjih. Ostali pa živijo v začasnih prebivališčih, bivalnikih, bivalnih prikolicah in podobno. Le manjše število Romov živi skupaj z večinskim prebivalstvom (večina v Prekmurju).

Page 21: Brošura Kulturne značilnosti Romov

20

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

SOCIALNA IN ZDRAVSTVENA OSKRBA

Prevladujoči del romske populacije v Sloveniji je iz nižjega socialnega sloja, kjer vlada pomanjkanje na socialnem, materialnem, poklicnem in vzgojnem področju. Zaradi socialne ogroženosti večjega dela romske populacije so nacionalni ukrepi usmerjeni v izboljšanje življenjskih pogojev Romov (bivanjskih razmer), zagotavljanje sredstev za preživetje, pospešeno izobraževanje, komunalno urejenost in legalizacijo romskih naselij. Večini Romov je edini vir zaslužka socialna pomoč, otroški dodatki in družinski dohodek. Romi tako spadajo v skupino z največjim tveganjem revščine, socialne izključenosti, izobraževanja, katera glavna značilnost je nezaposlenost in nizka izobrazbena struktura. Slovenski Romi so dobro informirani o tem, katere socialne in zdravstvene pravice jim pripadajo in kako jih lahko koristijo.

OTROŠKA OSKRBA IN OBISK V ŠOLAH

Šolski sistem ni dosegel integracije Romskih otrok ampak le določeno stopnjo asimilacije. Kljub temu pa se kažejo določene spremembe v novi strategiji pri poučevanju romskih otrok. Precejšen problem ostaja slabše poznavanje jezika, katero onemogoča doseganje primerljivih rezultatov z vrstniki. Tovrstna težava velja predvsem za romske otroke iz Dolenjske, dokler so v Prekmurju podobne težave redkejše.

Leta 1996 so bile s strani vlade sprejete smernice, ki so določale nove predpise za obvezno izobraževanje romskih otrok in te so bile tudi upoštevane v novi šolski zakonodaji v letih 2000 in 2001. Romski otroci v Sloveniji so obiskovali predšolsko vzgojo v 40 različnih vrtcih po celi Sloveniji. Obstajajo različni modeli po katerih so lahko romski otroci vključeni v predšolsko vzgojo. Večina romskih otrok je integrirana v običajne skupine, bodisi so neromski otroci vključeni v splošne skupine, romski otroci pa vključeni v t.i. romske skupine, obstaja pa tudi vrtec izključno z romskimi

Page 22: Brošura Kulturne značilnosti Romov

21

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

otroki. Država je nedavno finančno prispevala pri nastanku prvega delovnega zvezka in učbenika za poučevanje romskih otrok v romskem jeziku.

USPOSABLJANJE ROMOV ZA VSTOP NA TRG DELA

Zaposlitev je eden od osnovnih pogojev za izpolnjevanje socialnega in ekonomskega statusa Romov, ki je pomemben zlasti zaradi integracije v družbo. Trenutna situacija na trgu dela, kjer je relativno visoka brezposelnost (strukturna in regionalna) je za Rome precej neugodna, kjer gre za neuravnovešeno razmerje med ponudbo in povpraševanjem. V Sloveniji natančnih podatkov o tem koliko Romov je brezposelnih ni, to pa zaradi zakona o osebnih podatkih, kjer se ne sme voditi statistika brezposelnih glede na versko, rasno, etnično, nacionalno, spolno, ali drugo pripadnost.

Romi imajo običajno možnost zaposlitve na področju gradbeništva, kmetijstva, komunalnih storitev in

podobno. Prav tako so Romi v Sloveniji zaposleni kot čistilci, krojači, tesarji in kovinarji. Začasna zaposlitev je možna z nacionalnim programom »javnih del«.

ORGANIZACIJSKE AKTIVNOSTI IN SODELOVANJE

Precej Romskih društev je združenih v centralno organizacijo Zvezo Romov Slovenije. Okrog 23 Romskih društev po Sloveniji nudi predvsem določeno pomoč Romom na krajevni ravni. Rezultati dela romskih organizacij ne izpolnjujejo vseh pričakovanj, kajti usmerili so se h kulturni dejavnosti in manj na sodelovanje in razreševanje problemov v njihovem okolju. Izkušnje so pokazale, da morajo Romi biti vključeni v vse dejavnosti, da bi s tem izboljšali svoj lastni status. Romi sami priznavajo, da le z njihovim sodelovanjem in boljšo lastno organiziranostjo lahko izboljšajo ali rešijo svoje težave. Tako je dandanes ustanovljenih že najmanj 23 romskih društev, ki delujejo v 18 različnih občinah.

Page 23: Brošura Kulturne značilnosti Romov

22

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

Leta 2002 je ustavno sodišče potrdilo amandma o udeležbi Romov na volitvah in o občinskem političnem predstavniku v občinskem svetu. Ta določa, da vsaka občina v kateri živijo pripadniki romske etnične skupnosti morajo imeti enega romskega svetnika v občinskem svetu (določeno je 20 takih občin). Politična participacija na lokalni ravni je zagotovljena z zakonom, vendar pa obstaja občina, ki pa na žalost ta zakon še naprej ignorira. Trenutno je zagotovljeno zastopanje Romov le na občinski ravni.

Romi preprosto radi živijo v svojih umazanih na-seljih in so si sami krivi za tak življenjski standard.

Življenjski standard je potrebno razumeti •iz zgodovinskega konteksta. Romi so bili prisiljeni naseljevati se na obrobju naselij; zaradi neurejenih lastniških razmerij, so ta naselja povečini zgrajena na nelegalen način;Romi skorajda ne morejo zgraditi svojih •lastnih hiš, ker niso lastniki parcel;Večinsko prebivalstvo je kar nekajkrat •preprečilo, da bi si Romi zgradili hiše v njihovi bližini na legalen način.

Romi se niti ne trudijo spremeniti življenjskega stanja. Le čakajo, da jim to uredi nekdo drug.

Romi so vedno hrepeneli po svojem •lastnem domu in še vedno hrepenijo po tem, da bi si lahko ustvarili lasten dom;Standardi za gradnjo hiš postajajo vedno •strožji, kar še dodatno otežuje, da bi si Romi sami zgradili svoj dom;Romi se znajdejo v začaranem krogu: •brez zaposlitve ne morejo sami financirati gradnje, delodajalci pa nočejo zaposlovati Romov, tudi zaradi neurejenih življenjskih razmer.

Page 24: Brošura Kulturne značilnosti Romov

23

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

Khetanes (Skupaj) je naziv Transnacionalnega dogovora o sodelovanju, ki je financiran s strani Evropske Unije, in sicer iz sredstev Pobude Skupnosti EQUAL. Pobuda Skupnosti EQUAL podpira pobude za razvoj inovativnih metod, ki onemogočajo socialno izključenost, preprečujejo diskriminacijo in neenakost na trgu dela. V tem transnacionalnem partnerstvu sodelujejo institucije iz Finske, Slovaške in Slovenije. Poglavitna naloga partnerjev je bila vzpostavitev modela za izboljšanje izobraževanja Romov.

ROM – EQUAL 2004 – 2007SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA ROMOV NA FINSKEM

Projekt podpira 26 odraslih Romov, ki rabijo posebno pomoč ter ponuja šoli usmeritve, znotraj katere učenci izvajajo praktično usposabljanje, kot del obveznega poklicnega usposabljanja. Začeta študija januarja 2006 je dokončana Septembra 2007. Projekt je razvil nove metode za zaposlovanje Romov skupaj z nacionalnimi in transnacionalnimi partnerji.Več informacij na :

Regionalna vlada Južne FinskePirjo Laaksonentel. +358 40 566 [email protected]

Page 25: Brošura Kulturne značilnosti Romov

24

Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

IZBOLJŠANJE DOSTOPA K IZOBRAŽEVANJU – SREDSTVO ZOPER DISKRIMINACIJO NA TRGU DELA (Slovaška)

Cilj projekta je uvajanje Romov na trg dela z visokošolskim izobraževanjem na Univerzi Mateja Bela. Študentje na univerzi lahko izbirajo med dvema študijskima programoma: predšolska in osnovno šolska pedagogika socialno zapostavljenih skupin ali socialno delo z romskimi skupnostmi. Cilj projekta je tudi izločitev predsodkov delodajalcev in vključitev približno 70 diplomantov v delovno okolje v regiji Gemer.

Več informacij na:

PhDr. Beata Kosová, [email protected] Mateja Bela Banská BystricaPedagoška fakulteta

ROMSKI IZOBRAŽEVALNO INFORMATIVNI CENTER (Slovenija)

Glavni cilj projekta je uveljaviti nacionalno poklicno kvalifikacijo »Romski mentor«, usposabljanje prve generacije romskih mentorjev (približno 15 oseb), predvsem pa zaposlitev romskih mentorjev v šolah in vrtcih v Pomurju. Pripravljalno obdobje je pokazalo zelo pozitivne rezultate ter pričakujemo, da bo Romski mentor postal sestavni del izobraževalnega procesa s sistemizacijo delovnega mesta.

Več informacij na: Romeo VargaRegionalna razvojna agencija MuraLendavska 5aSI – 9000 Murska [email protected]

Page 26: Brošura Kulturne značilnosti Romov